Celje - skladišče
D-Per
159/1982
informator
1119820613,2
COBISS a
gorenje
List za obveščanje delavcev velenjskega dela SOZD Gorenje - Št. 2-Leto XVII. -Titovo Velenje, 14. 1. 1982
AKTUALNE NALOGE SINDIKATA
Vinko Hafner, predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, je na IV. srečanju Obveščanje v združenem delu" — Portorož '81, v uvodu svoje razprave med drugim povedal:
„V Zvezi sindikatov Slovenije se zelo dobro zavedamo pomembnosti glasil združenega dela pri obveščanju delavcev, pri oblikovanju njihovega družbenega in ekonomskega položaja kot samoupravijaicev, za njihovo obveščanje,pa tudi
VELENJSKI RUDARJI ZASLUŽIJO VSE ČESTITKE Z/4 VELIK USPEH, KI SO GA DOSEGLI V LETU 1981. VEČ 0 TEM NA 3. STRANI.
pri reševanju cele množice praktičnih vprašanj pri uveljavljanju njihovega družbenoekonomskega odnosa, gospodarjenja, organizacije dela, delitve po delu in vsega drugega, kar je sestavni del dela in življenja slovenskih delavcev. Zato so glasila združenega dela zelo pomembna tudi za delovanje sindikatov, zveze komunistov, socialistične zveze in zveze socialistične mladine. Gre namreč za to, da bi naša glasila združenega dela kar najbolj postala glasila delavcev, delovnih kolektivov v pravem pomenu besede."
V nadaljevanju je Vinko Hafner spregovoril o aktualnih nalogah Zveze sindikatov danes. Glavna področja, ki so vsa pomembna, so: uresničevanje gospodarske stabilizacije in usmerjanje družbenoekonomskega razvoja; samoupravljanje in krepitev samoupravnega družbenoekonomskega položaja delavca; problematika delitve po delu, rezultatih dela; socialna politika in socialna varnost delavcev; uveljavljanje delegatskega sistema; izobraževanje in kultura; organizacijska in kadrovska krepitev sindikatov, vključno priprave na 10. kongres Zveze sindikatov Slovenije.
Tovariš Hafner je med drugim poudaril, da je bil naš ekonomski in družbeni razvoj med najuspešnejšimi v svetu. Res pa je, da smo ta razvoj dosegli z visoko stopnjo udeležbe investicij, z velikimi vlaganji, ki smo jih stopnjevali še z visokim zadolževanjem v tujini, hkrati pa smo kos za kosom več trošili kot proizvedli. To smo dosegali tako, da smo se vse bolj zadolževali v tujini in tako zagotavljali del potrebne nove vrednosti za razvoj, na drugi strani pa smo z inflacijo in emisijo denarja, ki ni imel kritja v ustreznih blagovnih skladih, uveljavljali neke vrste potrošnjo vnaprej, tisto, ki je še nismo pokrili z novoustvarjeno vrednostjo. Razvoj, ki so ga do neke meče ubirale vse socialistične dežele pa tudi kapitalistične in dežele v razvoju, ima svojo določeno mero, svoje določeno obdobje, ko ga je treba radikalno spremeniti, da bi iz take vrste razvoja mogli ustaliti in utrditi gospodarstvo in izkoristiti doseženi napredek za stabilen razvoj v prihodnje. Lastna protislovja nadaljnjega razvoja, pa tudi slabosti, ki smo jih sami povzročali, bi razmeroma lahko prebrodili, čeprav bi se v tem obdobju zaostrila v vsakem primeru. Na to pa so se navezale težke posledice neugodnih gospodarskih gibanj v svetu. Povezovanje obeh vzrokov, domačih razvojnih nasprotij in slabosti ter velikih težav v svetu, pa nas je privedlo v tak položaj, da imamo letos v Jugoslaviji 38-odstotno stopnjo inflacije. To je tista stopnja, ko je vse teže in teže obvladovati odnose, pa tudi socialna razmerja. Taka visoka inflacija povzroča vrsto nekontroliranih prerazdelitev dohodka, zaostrovanje nasprotij tako v združenem delu kot v delavskem razredu in med
delovnimi ljudmi, in celo vrsto drugih težav, tudi padec realnega standarda delavcev. Zato je zdaj temeljni življenjski interes delavcev, da zagotovijo večjo gospodarsko stabilnost. Zato je to tudi temeljna naloga vseh sredstev obveščanja, tudi glasil združenega dela.
Svoje razmišljanje o uresničevanju gospodarske stabilizacije je Vinko Hafner zaokrožil takole:
„ Veliko stvari je, pri katerih lahko pomagate: z ustvarjanjem razpoloženja med delavci za smotrno gospodarjenje s sredstvi in dohodkom, pri uveljavljanju nagrajevanja po delu in rezultatih dela, varčevanju z materiali in surovinami. Nimam celovitega pregleda nad vsebino posameznih glasil v združenem delu, me pa zanima, koliko v svojih glasilih, ki izhajajo mesečno ali bolj pogosto, uveljavljate pohvale in priznanja delavcem, ki so več storili za zmanjšanje porabe energije, za zmanjšanje „škarta", za povečanje kakovosti dela. Če bi na primer zmanjšali materialne stroške za en sam odstotek, bi nam to omogočilo povečanje osebnih dohodkov za 10 odstotkov. Masa materialnih stroškov je tako velika, da vsak prihranek bistveno poveča dohodek, čisti dohodek in s tem tudi možnost njegove delitve za osebne dohodke in za akumulacijo. Tu so še velike možnosti. Res so težavne, problem je trdovraten, gre za žilav boj za zavest delavca, za organizacijo dela in druge stvari, da bi dosegli, na primer en odstotek prihranka."
Ko je Vinko Hafner govoril o krepitvi samoupravnega družbenoekonomskega položaja delavca, je poudaril, da je sindikat odgovoren predvsem za krepitev samoupravljanja in samoupravnega položaja delavcev.
„Delitev po delu in rezultatih dela je tudi v samoupravni socialistični družbi ena najbolj pomembnih podlag za spodbujanje delavca za dobro delo, večjo produktivnost in za uspešno gospodarjenje z družbenimi sredstvi. Sindikat se je s to zahtevo v svojih nalogah ukvarjal že od nekdaj. S tem imamo že veliko izkušenj, sprejetih družbenih stališč, uveljavljenih samoupravnih aktov v vsaki organizaciji združenega dela.
Danes ugotavljamo, da z nagrajevanjem po delu kljub velikim družbenim naporom za njegovo krepitev zaostajamo. Sedanje ekonomske razmere, posebej še padec realnih osebnih dohodkov, vsem družbenim dejavnikom otežujejo uveljavljanje bolj merljive, bolj učinkovite oblike nagrajevanja po delu. V položaju, ko se realna masa dohodka za delitev manjša, je težko komu, ki manj dela, dati manj, zato da bi drugemu, ki dela bolje, dali več. Vsaka prerazdelitev je težavna in zahteva veliko dokazovanja, delo z ljudmi, boj za uveljavitev sprememb v sistemu nagrajevanja, ki bi bolj ustrezale resničnemu prispevku posameznega delavca, proizvodnega in strokovnega. Zato se danes dogaja, da so mnoge organizacije združenega dela že sprejele nove samoupravne sporazume, pa jih ne uresničujejo, ali pa so pred pripravo referendumov, pa od njih odstopajo, ker se bojijo, da v tem položaju z njimi ne bodo prodrli, da jih ne bodo mogli uveljaviti. Zato so glasila zelo pomemben dejavnik za razlaganje, kaj pomeni delitev po delu, za predstavljanje dobrih rešitev, za celo vrsto stvari, ki bi omogočile tudi boljše gospodarjenje, večjo produktivnost dela."
O socialni politiki in socialni varnosti delavcev je dejal, da moramo upoštevati tudi sedanje ekonomske razmere. Načelno smo si postavili izhodišče, da v tem srednjeročnem obdobju ne bi povečevali nobenih socialnih pravic, ker no-voustvarjena vrednost in njena poraba tega ne dovoljujeta. V tridesetih letih smo dosegli velikanski napredek v social-
ni varnosti delavca, napredek pri razvoju njegovega gmotnega položaja, njegove kulture, vendar smo tudi na tem področju trošili več, kot bi smeli, bolj smo se razdajali s pravicami, kot smo jih mogli z delom pokriti. In zdaj je delavec sam žrtev naše skupne in svoje politike. Zato mora sindikat izhajati iz tega, da ta trenutek ne moremo zahtevati nobenih novih pravic. Celo nekatere že uveljavljene so v presoji, koliko jih lahko uveljavljamo. Zato si moramo prizadejati, da bi bili vsi socialni korektivi, vse oblike socialnih dajatev, zagotavljanje socialne varnosti podrejene zahtevam gospodarske stabilizacije in doseganju načrtovanih ekonomskih rezultatov, da bi se izvlekli iz sedanje stagnacije in nestabilnosti in si spet zagotovili možnost za krepitev socialnih pravic. Ta trenutek je gospodarska stabilizacija bistvo socialne varnosti, vse drugo je drugotnega pomena. Ko bomo to dosegli, si bomo omogočili tudi širitev obsega solidarnosti in socialnih pravic. Zato mora biti naše celotno prizadevanje na področju socialne politike prirejeno tudi delitvi po delu.
DELO MLADIH
VOLILNA KONFERENCA 00 ZSMS TOZD ELEKTRONIKA
Člani osnovne organizacije Zveze socialistične mladine Slovenije tozda Elektronika smo se 18. 12. 1981 zbrali na volilni konferenci, na kateri so bili prisotni tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij in vodja tozda.
Mladi smo kritično in samokritično spregovorili o delu 00 ZSMS ter tudi o organiziranosti, gospodarjenju, disciplini, odgovornosti in mladinskih delovnih akcijah. Sklenili smo, da je treba izboljšati sodelovanje med osnovno organizacijo Zveze socialistične mladine Slovenije in ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami, kajti takšno sodelovanje je pogoj za boljše delovanje mladincev v ostalih družbenopolitičnih organizacijah.
Dogovorili smo se tudi, da bodo predstavniki družbenopolitičnih organizacij mladincem pomagali pri njihovem delovanju. Sodelovanje je treba razširiti na čim širšo bazo in na vsa področja s tem, da je v delo treba vključiti čim več mladincev.
Franc Škrabe
Informator v letu 1981
Na podlagi določil zakona o javnem obveščanju (Uradni list SRS, št. 7/73), je izdajatelj časopisa dolžan enkrat letno objaviti podatke o izdajanju časopisa.
V letu 1981 smo izdali 48 številk rednega Informatorja (leta 1980 42 številk), eno številko mladinskega lista TELEX, dve številki posebne izdaje Informatorja v srbohrvatskem jeziku, eno številko Biltena, pet številk Tehničnega biltena, namenjenega za pretok strokovno—tehničnih informacij v našem sozdu.
Skupna naklada rednega Informatorja je v letu 1981 bila 330.800 izvodov, v skupnem obsegu 365 strani. Poprečna naklada je 5.907 izvodov in poprečno 6,5 strani na posamezno številko.
Stroški tiskanja so znašali 1,206.571,40 dinarjev, ki jih po posebnem razdelilniku krijejo glede na število zaposlenih temeljne organizacije, DSSS. Iz tega sledi, da je stala ena izdaja Informatorja poprečno 23.658,25 dinarjev, posamezen izvod pa 3,64 dinarja (povprečje).
Stroški tiskanja Informatorja so se lani povečali v glavnem zaradi podražitve papirja.
K stroškom tiska moramo prišteti še sredstva za nabavo fo-tomateriala in razvijanje slik ter filmov, kar je znašalo 20.118,20 din.
Izdajateljski svet je sprejel sklep, da v letu 1981 izide 42 številk Informatorja, kot pa vidimo, smo število izdaj povečali na 48. Ugotovimo lahko, da se je število dopisnikov v lanskem letu še povečalo, čeprav še vedno več ali manj pišejo isti sodelavci, kar pa seveda ni v interesu uredništva, saj želimo in pričakujemo še več informacij, predvsem iz delovnih okolij, kjer se zbira največ zanimivih informacij za delavce in namenjenih za odločanje.
Dopisniki, ki so s svojimi prispevki sodelovali pri oblikovanju našega Informatorja z več kot tremi prispevki, so: Stane Šmajs, Jože Meh, Milan Goršek, Boža Tanšek—Šuštaršič, Zvone Lesjak, Janez Atelšek, poleg njih pa so v letu 1981 vsaj z enim prispevkom sodelovali: Peter Rebernik, Metka Vrhnjak, Milan Zavolovšek, Milan Šteharnik, Tone Kisovar, Jože Glinšek, Franci Laubič, Branko Amon, Dušanka Založnik, Jože Čurčič, Karmen Bajec, Slavko Pižorn, Roman Jurič, Jože Zagožen, Marija Štrancar, Marjan Korun, Daniel Knez, Jože Klančnik, Darja Rozman, Jože Čeplak, Nena Mijoč—Žohar, Silvo Koprivnikar, Cvetka Zajc, Gregor Pucelj, Mira Čas, Marinka Hribar, Vinko Sernc, Neva Trampuš, Damjan Zazula, Viktor Vaupot, Adolf Ranzinger, Jasna Ciglar, Mišo Melanšek, Ivan Tanjšek, Jožica Ferenc, Iztok Šimek, Janko Kapfer, Jurij Mogilnicki, Alba Vipave in Janez Dolinar.
In še to:
Za delo na področju informiranja v Indok službi so v letu 1981 skrbeli strokovni delavci: Skozi vse leto vodja službe za medsebojno obveščanje ter glavni in odgovorni urednik Hinko Jerčič, dela in naloge novinarja — urednika je do odhoda na porodniški dopust v mesecu oktobru opravljala Božena Gorjan, meseca avgusta pa se je s porodniškega dopusta vrnila Irma Povše, ki opravlja dela in naloge novinarja.
Za lep slovenski jezik v Informatorju pa od lanskega septembra naprej skrbi Darinka Razdevšek, lektor—pripravnik.
ČESTITAMO
RUDARJEM
V sredo, 30. decembra, predzadnji dan preteklega leta, so okrog 13. ure slovesno zatulile sirene. Rudarji Titovega Velenja so izpolnili obljubo in nakopali rekordnih 5 milijonov ton premoga. Za bleščeč uspeh, čeprav ga kazi tudi nekaj manj svetlih točk, rudarjem delavci Gorenja čestitamo. Njihov trud in samožrtvovanje sta v boju za energijo izredno pomembna, zlasti še zato, ker sta povezana tudi z rekordno proizvodnjo električne energije v termoelektrarnah v Šoštanju. Zavedati se moramo, da vsak večji izpad električne energije za naše gospodarstvo in družbo nasploh pomeni ogromno škodo, ter da vsak kilovat energije iz premoga pomeni nekaj manjšo potrebo po uvozu nafte in električne energije.
Delavci Gorenja se s takimi rezultati ne moremo pohvaliti. Smelo pa trdimo, da bi tudi mi dosegli planirane rezultate, če bi bilo doseganje planirane
proizvodnje odvisno le od naše pripravljenosti za delo, če bi bili pogoji za proizvodnjo vsaj približno normalni. Delovni uspehi rudarjev so v največji meri odvisni le od njih samih, uvozne omejitve, težave z dobavitelji oziroma z repromateriali, hitro menjajoči se pogoji gospodarjenja — vse to pa udari predvsem predelovalno industrijo, zlasti še tisto, ki sloni na velikoserijski proizvodnji za trg. Zaradi zapor uvoza, pomanjkanja materiala in še slabše kvalitete le-tega, so bili izpadi proizvodnje tolikšni, da jih enostavno ni bilo mogoče nadomestiti. Ni problem v tem, da delavci Gorenja ne bi hoteli delati ob sobotah, nedeljah in v nadurah — problem je v tem, da še za proizvodnjo v normalnem delovnem času nismo mogli dobiti dovolj kvalitetnega materiala. Težave, ki so v Jugoslaviji nastale zaradi dolgoletne neusklajenosti uvozno—izvozne bilance, čutimo v Gorenju kar najbolj neposredno. Zato delavci Gorenja tudi bolj kot drugi vidimo, da je še vedno precej tistih, ki se ne zavedajo resnosti gospodarske situacije in nujnosti res drugačnega obnašanja.
V novo leto pa vendarle vstopamo z optimizmom. Se pred dvema letoma smo več uvažali kot izvažali, danes pa izvoz presega uvoz že kar za dvakrat. Gorenje je največji slovenski izvoznik na konvertibilno področje in nima niti ene tuje licence, tako da je ves proizvodni program, ki je na tržišču, rezultat dela naših delavcev, precej pa je narejenega tudi na področju nadomeščanja tujega materiala z domačim. Vse to so rezultati, ki nam kljub vsem težavam dajejo vero v uspeh. To vero nam krepi tudi razvoj samoupravnih socialističnih odnosov in delovni uspehi, kot je na primer bil uspeh velenjskih rudarjev v preteklem letu.
Sedanje težave pa bi ne smele biti ovira, da smelo načrtujemo naprej. Za Gorenje je povsem jasno, da se bo moralo bolj usmeriti v programe profesionalne elektronike in investicijsko—tehnološke opreme. To so programi, ki bodo dali delavcu Gorenja večji kos kruha, predvsem pa bodo lahko zagotovili delo mladim, ki se še šolajo. Prav to je problem, ki ga bomo v tej naši občini morali reševati skupaj z drugimi delovnimi organizacijami. Združeno delo velenjske občine je dalo velika sredstva za razvoj šolstva, velika sredstva za štipendije — vse premalo pa smo naredili, da bi zagotovili takšen razvoj in prestrukturiranje gospodarstva, da bi mladim zagotovili ustrezno delo. Za povečevanje izobrazbene strukture mladih generacij dajemo sredstva in pogoje, premalo pa naredimo za zagotavljanje ustreznega dela zanje.
Prav vse to pa zahteva od nas večjo smelost ter večje povezovanje in dogovarjanje o razvojnih načrtih. Težave in uspehi zadnjega obdobja nas zavezujejo, da navkljub dnevnim problemom pogled usmerimo daleč naprej.
Konferenca osnovnih organizacij ZSS Gorenje TGO, Jože Meh
O ROBOTIKI...
JAPONSKI DELAVCI SE BOJE ROBOTOV
TOKIO, 12. januarja—Japonski proizvajalci robotov, ki jih je že več let 150, se soočajo s prvimi znaki odpora delavcev proti vsesplošni robotizaciji industrijskih procesov. Sindikata Sohyo in Domei sta zato pripravila besedilo dokumenta, po katerem bi naj v prihodnje delodajalci povprašali za svet delavce, preden bi uvedli robote v delovni proces. Domei predlaga tudi sprejetje ustrezne zakonodaje.
Tako malo je verjetno, da bi lahko akcija japonskih sindikatov uspela. Trend robotizacije je tako močan, da ga ni mogoče ustaviti. Tako kot nekoč manchestrski tkalci niso mogli preprečiti uspeha avtomatičnih statev, tako so tudi japonski delavci nemočni pred roboti, ki po omenjenem do-kumetnu sindikatov naznanjajo novo industrijsko revolucijo v poindustrijski družbi. Več kot 60.000 robotov pridno dela v japonskih tovarnah, noč in dan, brez bolniških dopustov in stavk. Drug za drugim izginjajo mnogi industrijski poklici, ki so bili še do včeraj potrebni za normalno proizvodnjo in poslovanje. Industrijske lakirce, pleskarje, železokrivce in druge, ki jih spodrivajo roboti, pošiljajo podjetja na prekvalifikacije, v večini primerov pa se odvečni delavci spreminjajo v nujno zlo, v tako imenovano plačano rezervno armado industrijskih delavcev, ki naj bi po nekaterih ocenah štela na Japonskem kar 4 milijone delavcev.
Mnogi sprašujejo, zakaj ravno Japonska tako hitro uvaja robote, ko ima vendar na pretek delovne sile. Na to vprašanje ni mogoče preprosto odgovoriti. Še najbliže resnici sta naslednji dve razlagi. Po prvi je Japonska prisiljena v robotizacijo svoje industrije iz konkurenčnih razlogov, kajti roboti nesporno znižujejo produkcijsko ceno izdelkov. Cena robota — varilca je na primer zelo nizka; za njegov nakup je treba odšteti 1,10 milijona jenov, kar predstavlja vsoto letnih plač s socialnim zavarovanjem za dva delavca. Toda robot-varilec dela 24 ur na dan in njegova delovna zmogljivost je znatno višja od proizvoda dveh delavcev. Po drugi razlagi pa naj bi bila Japonska prisiljena k uvajanju robotov iz demografskih in socialnih nagibov, kajti strokovnjaki napovedujejo, da bo v gospodarstvu že čez nekaj let primanjkovalo 830.000 delavcev iz starostne skupine do 30 let, hkrati pa bo 1,5 milijona delavcev doseglo starost za upokojitev. Profesor Tetsuo Keio z univerze Keio zato kratkomalo predlaga uvedbo posebnih davkov na robote, s katerimi bi finansirali pokojninske sklade. Takšnega mnenja so tudi sindikati, ki postajajo po malem nezaupljivi do novih "delavcev".
Delodajalci ne delijo popolnoma mnenja sindikatov. Japonska ima 100-kratveč robotov v industriji kot recimo Velika Britanija, vendar je na anketo ministrstva za delo 5000 podjetij strojne stroke odgovorilo, da imajo roboti majhen vpliv na nivo zaposlitve. Ta posebnost gre na račun japonskega modela zaposlovanja. Medtem ko uvedba robotov v ZDA povzroči odpuščanje delavcev, se na Japonskem ne zgodi nič takega. In v tem je tudi vzrok, da japonska podjetja razmeroma mirno prestajajo vse muhaste menjave socialnih napetosti. Delavce, ki jih izpodrinejo roboti, prestavijo na druga delovna mesta in opravila. Vendar vseh odvečnih delavcev tudi japonska industrija ne bo mogla spreminjati v "naftalinsko" armado, ki bi čakala na aktiviranje v neki bodoči gospodarski konjunkturi. Zato predlagajo futurologi za Japonsko leta 2000 strukturo gospodarstva, ki bi ga sestavljala dva sektorja. V prvem bi naj dominirali industrijski roboti, v drugem pa inovacijske in storitvene dejavnosti. Drugi sektor gospodarstva bi moral absorbirati vso odvečno delovno silo, ki bi jo roboti izrinili iz industrije.
(DELO, Rudi Videtič)
SAMOUPRAVLJANJE
PREDLOG DNEVNIH REDOV ZA DS TOZD
V	naslednjih dneh bodo delavski sveti TOZD obravnavali naslednje:
Pregled realizacije sprejetih sklepov na zadnji seji DS TOZD (poročajo vodje TOZD).
Obravnava sklepov DS DO Gorenje TGO.
26. 12. 1981 je bila 22. redna seja DS DO Gorenje TGO Titovo Velenje in je potrebno, da se z vsebino sprejetih sklepov seznanijo tudi delegati DS TOZD. Pregled sprejetih sklepov oziroma informacijo podajo delegati DS DO iz TOZD.
Obravnava in sprejem ukrepov na področju kakovosti v TOZD
Na 21. redni seji DS DO Gorenje TGO so delegati razpravljali o predlogih ukrepov za boljše gospodarjenje, posebej ukrepov na področju kakovosti v TOZD. Iz podatkov,ki so na razpolago, je razvidno, da je sektor kakovosti oceno stanja kakovosti za TOZD finaliste že izdelal in jo morajo obravnavati delavski sveti TOZD, ki so to oceno prejeli.
Obravnava in sprejem sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o temeljih plana SISEOT in samoupravnega sporazuma o merilih, pogojih, načelih in postopkih za dosego dogovorjenega obsega uvoza blaga in storitev ter odliva deviz za obdobje 1981 — 1985.
V	samoupravni interesni skupnosti za ekonomske odnose s tujino (SISEOT), se temeljne organizacije dogovarjajo o merilih, pogojih, načinih in postopkih za dosego dogovorjenega obsega uvoza blaga in storitev ter odliva deviz. Te odnose urejajo TOZD s sporazumom o temeljih plana in sporazuma, ki ureja merila, pogoje, načine in postopke za dosego dogovorjenega obsega uvoza blaga in storitev. Sporazum so vsi TOZD v sestavu Gorenja TGO v mesecu decembru 1980 sprejeli. Skupščina SISEOT je na svoji 38. seji, dne 18. 12. 1981, sprejela spremembe in dopolnitve k navedenima sporazumoma s te, da se pošljeta v podpis vsem članom skupnosti.
Obravnava in sprejem samoupravnega sporazuma o letnem načrtu zaposlovanja v občini Velenje za leto 1982
Na podlagi Družbenega dogovora o temeljih družbenega plana SRS, Zakona o sistemu družbenega planiranja, sklepajo delavci temeljnih organizacij združenega dela in druge samoupravne organizacije ter skupnosti in skupščina občinske skupnosti za zaposlovanje samoupravni sporazum o letnem načrtu zaposlovanja v občini Velenje za leto 1982. V začetku decembra je bil v razpravo poslan osnutek tega sporazuma. Na podlagi pripomb, ki so se izoblikovale, je bil izdelan predlog akta. Bistvenih pripomb na osnutek ni bilo, tako da ni razlike med predlogom in osnutkom. V sporazumu so opredeljeni kriteriji, ki bodo veljali za vse OZD in skupnosti pri zaposlovanju in opredeljena so tudi načela, ki zavezujejo udeleženke, da se ravnajo po teh načelih. Pomembno je tudi poglavje, ki opredeljuje reševanje presežkov delavcev ter z roki opredeljeno izvajanje samega sporazuma glede posameznih aktivnosti.
Glede na pomembnost akta in glede na to, da ni bilo bistvenih pripomb ne v TOZD in ne v strokovnih službah (kadrovska služba je akt pregledala in ni imela pripomb), predlagamo DS TOZD, da navedeni sporazum sprejmejo.
Obravnava in sprejem samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti za letališko dejavnost. Nafto — plin ter sprejem samoupravnega sporazuma o temeljih plana za navedeni skupnosti
Ker do priprave gradiva za delegate DS TOZD še nismo prejeli vsega gradiva o pristopu k SIS nafta — plin in SIS letališke dejavnosti, bomo obrazložitve k sporazumu in sporazum objavili naknadno.
Obravnava osnutka statuta posebnih izobraževalnih skupnosti
V začetku decembra so DS TOZD sprejemali spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o ustanovitvi posebnih izobraževalnih skupnosti (RIS). Nekatere skupnosti so poleg sporazuma podale v obravnavo tudi statut skupnosti, vendar vsi TOZD tega statuta še niso obravnavali.
Uskladitev dnevnic, nočnin in potnih stroškov z GRS
DS TOZD so v mesecu decembru sprejamali sklep o uskladitvi stroškov dnevnic, prenočnin in kilometrin, glede na rast maloprodajnih cen ter porast življenjskih stroškov. Ker so v DO Gorenje Promet Servis predlagali in sprejeli višje stroške, služba za samoupravno pravne zadeve DSSS SOZD vsem članicam SOZD Gorenje predlaga nov predlog uskladitve in s tem enotno izplačevanje tehstroškov. DS TOZD predlagamo, da sprejmejo naslednje:
1.	Povprečni stroški za dnevnice znašajo
dnevnica doma nad 12 ur	500 din
dnevnica od 8 — 12 ur	275 din
znižana dnevnica (6	—	8 ur)	190	din
2.	Povprečni stroški za prenočišče stroški v hotelu ,,B" katerogije
(zračunom)	420	din
brez računa	170	din
3.	Kilometrina
pavšalni znesek za prevoženi kilometer z avtomobilom srednjega razreda	6,02 din/km
Predlog o uskladitvi dnevnic, stroškov za prenočišče in
stroškov prevoza se sprejme s 1. 1. 1982 in se začne uporabljati naslednjega dne po sprejemu na DS TOZD.
Obravnava osnutka pravilnika o reševanju stanovanjskih vprašanj ter sprejem sklepa o razpisu referenduma
Obravnava samoupravnega sporazuma o združevanju in uporabi sredstev za stanovanjsko gradnjo
Svet za stanovanjsko gospodarstvo je na seji, dne 24. 12. 1981, sprejel pripravljene spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o združevanju in uporabi sredstev za stanovanjsko izgradnjo ter osnutek pravilnika o reševanju stanovnjskih vprašanj ter jih predlagal udeleženkam sporazuma v poprejšnjo obravnavo in sprejem. Glede na to, da se spremembe in dopolnitve sporazuma ter pravilnika sprejemajo z referendumom, morajo DS sprejeti ustrezne sklepe. Delavski svet Gorenja TGO je na seji 26. 12. 1981 razpisal skupni referendum za sprejem dopolnitev in sprememb samoupravnega sporazuma za 17. 2. 1982. Imenoval je tudi komisijo za izvedbo referenduma, ki bo koordinirala delo organov za izvedbo referendumov v TOZD in DSSS in skrbela za pravilno in zakonito izvedbo glasovanja.
DS TOZD pa morajo sprejeti ustrezne sklepe glede predlaganega osnutka pravilnika o reševanju stanovanjskih vprašanj TOZD. DS TOZD je namreč pristojen, da sprejme sklep o razpisu referenduma v TOZD (sklep o skupnem referendumu za akte, ki veljajo za celotno delovno organizacijo pa
razpiše DS DO), ter določi čas in kraj izvedbe referenduma. Postopek glasovanja za sprejem sprememb in dopolnitev sporazuma in pravilnika je takšen, da izvedejo oba referenduma (skupnega za sprejem dopolnitev in sprememb sporazuma in referendum za sprejem pravilnika) volilne komisije v TOZD. Gradivo za poprejšnjo obravnavo je bilo objavljeno v 1. številki Informatorja,dne 7. 1. 1982. Referendumi naj bodo 17. 2. 1982 v prostorih TOZD.
Obravnava sporazuma o zagotavljanju kakovosti
Delavski svet Gorenja SOZD je na svoji redni seji.dne 25. 12. 1981, sprejel predlog samoupravnega sporazuma o zagotavljanju kakovosti proizvodov in storitev v Gorenju SOZD in ga podal v obravnavo in sprejem članicam Gorenja SOZD.
Ker ta sporazum opredeljuje vprašanja, ki se bodo konkretizirala v TOZD, DS TOZD predlagamo, da razpravljajo o sporazumu in da eventualne pripombe podajo službi za samoupravno pravne zadeve v TGO Gorenje.
S tem sporazumom so vsebinsko in organizacijsko opredeljena vprašanja, ki so skupnega pomena za članice Gorenja SOZD in sicer politika in cilji kakovosti ter definiranje kakovosti, osnovna načela za dosego postavljenih ciljev, ugotavljanje in ocenjevanje kakovosti ter pristojni organi, nadalje opredeljevanje organizacije zagotavljanja in kontrole kakovosti, informacijski sistem o kakovosti, odgovornost za kakovost in opravljanje kakovosti, kadri in motivacije ter ukrepi proti kršiteljem tega sporazuma.
Glede na pomembnost sporazuma apeliramo na delegate DS TOZD, da se tvorno vključijo v razpravo, glede eventualnih spornih vprašanj pa se obračajte na vodstvo sektorja kakovosti in službo za samoupravno pravne zadeve.
Služba za samoupravno pravne zadeve, Ivan Tanjšek
SUBVENCIONIRANJE
STANARIN
Na podlagi 12. člena pravilnika o delni nadomestitvi stanarin (Uradni vestnik občine Velenje št. 4/80, št. 5/80) ter na podlagi sklepa odbora za subvencioniranje stanarin z dne 25.
12. 1981
Razpisujemo NATEČAJ za pridobitev delne nadomestitve stanarine za leto 1982 Razpisni pogoji Ad.1
Imetnik stanovanjske pravice je upravičen do delne nadomestitve ekonomske stanarine pod sledečimi pogoji:
—	če njegovo gospodinjstvo uporablja stanovanje, ki je po veljavnem točkovnem sistemu ocenjeno do 160 točk in ki po površini ne presega naslednjega normativa:
za 1 družinskega člana do 32 kv. m uporabne površine; za 2 družinska člana do 45 kv. m uporabne površine; za 3 družinske člane do 58 kv. m uporabne površine; za 4 družinske člane do 70 kv. m uporabne površine.
Za vsakega nadaljnjega družinskega člana se pripadajoča stanovanjska površina poveča do 15 kv. m.
Odstopanje od standardne stanovanjske površine je možno do 5 %.
—	če je višina letnega dokazljivega dohodka gospodinjstva (DDG) glede na število članov gospodinjstva manjša od mejnih vrednosti v tabeli znosnih izdatkov za stanarino, ki je sestavni del pravilnika o delni nadomestitvi stanarin.
Ne glede na prvo in drugo alinejo te točke ne pripada imetniku stanovanjske pravice nadomestitev stanarine v naslednjih primerih:
—	če imetnik stanovanjske pravice oddaja stanovanje ali del stanovanja v podnajem;
—	če imetnik stanovanjske pravice ali drug član gospodinjstva uporablja del stanovanja za opravljanje poslovne ali obrtne dejavnosti;
—	če je imetnik stanovanjske pravice ali drug član gospodinjstva lastnik vseljivega stanovanja;
—	če imetnik stanovanjske pravice ali drug član gospodinjstva gradi stanovanjsko ali počitniško hišo oziroma je lastnik stanovanjske ali počitniške hiše;
—	če je imetnik stanovanjske pravice ali drug član gospodinjstva sposoben za delo, pa kljub možnosti za zaposlitev ni v delovnem razmerju.
Ad. 2
K zahtevi za delno nadomestitev stanarine je potrebno priložiti:
—	potrdilo o letnem dokazljivem dohodku gospodinjstva za preteklo leto;
—	potrdilo o številu članov gospodinjstva;
—	veljavno stanovanjsko pogodbo;
—	potrdilo o premoženjskem stanju;
—	pismeno izjavo imetnika stanovanjske pravice, da noben član gospodinjstva ne gradi ali ni lastnik stanovanjske ali počitniške hiše;
—	noben član gospodinjstva ni lastnik drugega vseljivega stanovanja;
—	on in člani gospodinjstva niso imeli dohodka izven predloženih potrdil o dohodku;
—	pismeno potrdilo hišnega sveta, da stanovanja ne daje v podnajem;
—	noben član gospodinjstva ne uporablja stanovanja za opravljanje poslovne ali obrtne dejavnosti.
Ad. 3
Rok za zbiranje vlog traja 30 dni od objave. Prijave na natečaj, prispele po tem roku in tiste, ki ne bodo opremljene z vsemi zahtevanimi potrdili, ne bodo upoštevane.
Zahtevo za delno nadomestitev stanarine je možno vložiti tudi med letom, če se imetniku stanovanjske pravice in članom gospodinjstva spremenijo pogoji, po katerih bi bil upravičen do delne nadomestitve stanarine.
Delna nadomestitev stanarine se odobrava za dobo enega koledarskega leta, šteto od prvega dneva v naslednjem mesecu, ko je bila vložena zahteva.
Vlogo z vsemi zahtevanimi prilogami pošljite na Samoupravno interesno stanovanjsko skupnost občine Velenje, Šaleška 19/a.
Vse ostale informacije v zvezi s tem natečajem dobite pri delovni organizaciji DOM Velenje, Šaleška 19/a, telefon št. 851-010, pri referentu za solidarnostna stanovanja.
ALI POZNAMO GORENJE SOZD?
Ali poznamo vse delovne organizacije (DO), temeljne organizacije združenega dela (TOZD) in delovne skupnosti skupnih služb (DSSS) Gorenja?
Na naslednji strani objavljamo pregled organizacij združenega dela Sestavljene organizacije združenega dela (SOZD) Gorenje kot so registrirane pri ustreznih organih. V postopku organiziranja je devetnajsta temeljna organizacija Gorenja TGO — Kompresorji v Črnomlju.
Zakaj tako?
O pojavih odtujevanja družbene lastnine smo pisali že večkrat pa tudi delavski svet delovne organizacije je temu vprašanju v zadnjem času posvetil več pozornosti. Kljub opozarjanju pa vse kaže, da so pojavi odtujevanja družbene lastnine pri nekaterih delavcih kar globoko zakoreninjeni.
Kako si sicer lahko razlagamo nedavno odkriti primer dveh sodelavcev tozda Servis in maloprodaja. 6. januarja zjutraj je voznik dostavnega vozila odpeljal iz skladišča 7 elektromotorjev in 6 kompresorjev, skritih v kabini vozila. Delavci službe varovanja pri tovorni vratarnici skritega tovora niso našli. Voznik je pozneje tovor preložil v osebno vozilo, ki ga je za njim pripeljal njegov sodelavec. Proti opoldnevu je miličniš-ka patrulja ustavila osebno vozilo, pri rutinskem pregledu pa so našli elektromotorje in kompresorje.
Na podlagi utemeljenega suma odtujevanja družbene lastnine so organi javne varnosti opravili še pregled na domu in pri vozniku dostavnega vozila našli še druge predmete, last delovne organizacije, v skupni vrednosti nad 60.000 din.
Zoper storilca je bila podana ovadba javnemu tožilstvu, v temeljni organizaciji pa so bili storjeni ustrezni ukrepi. Po sklepu individualnega poslovodnega organa sta bila Božidar Štefan, voznik — komisionar dostavnega vozila, in Dušan Rado-lič, komisionar servisa II., zaradi protipravnega odtujevanja sredstev TOZD Servis in maloprodaja odstranjena z del in nalog, hkrati pa je bil uveden disciplinski postopek.
Na fotografiji: Elektromotorji in kompresorji ter drugi predmeti, zaseženi zahvaljujoč budnosti organov prometne varnosti. Ob tem morda le še to vprašanje — je mar res vse to potrebno? In kje je naša samozaščitna zavest?
ŠAHISTI, POZOR!
Objavljamo rezultate prvega hitropoteznega turnirja za prehodni pokal Gorenja:
1. Ivan Kovač (Vzdrževanje, 9 točk), 2. Danilo Zajc (SOZD, 9 točk), 3. Miki Dordevič (Vzdrževanje, 8,5 točk), 4. Brati-slav Tomič (Vzdrževanje, 8,5 točk), 5. Albin Repše (SOZD, 7,5 točk), 6. Peter Poljak (Pralna tehnika, 6 točk), 7. Ciril Camloh (RKS, 5,5 točk), 8. Alojz Pevnik (Plastika, 3,5 točk), 9. Slavko Benetek (Mehanska tehnologija, 3 točke), 10. Franc Višnjar (Štedilniki, 3 točke), 11. Milan Zager (Pralna tehnika, 2 točki), 12. Zvone Pečnik (Kuhalni aparati, 1,5 točk).
Naslednji turnir za prehodni pokal Gorenja bo v petek, 22. januarja 1982, ob 17. uri v Domu učencev.
V petek, 15. januarja 1982, ob 17. uri pa se bo pričel turnir za dosego lil. šahovske kategorije.
Milan Goršek
gorenje sozd
Gorenje, sestavljena organizacija združenega dela, n.sub.o., Velenje — Delovna skupnost skupnih služb Gorenje SOZD, Velenje
Gorenje, tovarna gospodinjske opreme, n.sol.o., Velenje
—	Delovna skupnost skupnih služb Gorenje TGO, Velenje
—	TOZD MGA Nazarje, n.sol.o., Nazarje
—	TOZD Gradbeni elementi, n.sol., Velenje
—	TOZD Pralna tehnika, n.sol.o., Velenje
—	TOZD Galvana, n.sol.o., Velenje
—	TOZD Plastika, n.sol.o., Velenje
—	TOZD Pohištvo, n.sol.o., Velenje
—	TOZD Gostinska enota, n.sol.o., Velenje
—	TOZD Elektronika, n.sol.o., Velenje
—	TOZD Štedilniki, n.sol.o., Velenje
—	TOZD Kuhalni aparati, n.sol.o., Velenje
—	TOZD Hladilna tehnika, n.sol.o., Velenje
—	TOZD Kondenzatorji, n.sol.o., Rogatec
—	TOZD Vzdrževanje, n.sol.o., Velenje
—	TOZD Embalažnica, n.sol.o., Velenje
—	TOZD Orodjarna, n. sol. o., Velenje
—	TOZD Avtopark, n.sol.o., Velenje
—	TOZD Zamrzovalniki, n.sol.o., Velenje
—	TOZD Elektronika Ptuj, n.sol.o., Ptuj
Gorenje — FECRO, tovarna kovinskih izdelkov, n.sol.o.. Slovenj Gradec
—	Delovna skupnost skupnih služb Gorenje — FECRO, Slovenj Gradec
—	TOZD Nerjaveča predelava, n.sol.o., Slovenj Gradec
—	TOZD Kovaška predelava, n.sol.o., Slovenj Gradec
Gorenje — MUTA, tovarna poljedeljskega orodja, kmetijskih strojev in livarskih izdelkov, n.sol.o., Muta
—	Delovna skupnost skupnih služb Gorenje — MUTA, Muta
—	TOZD tovarna kos in srpov, n.sol.o., Lovrenc na Pohorju
—	TOZD proizvodnja kmetijske mehanizacije, n.sol.o., Muta
—	TOZD proizvodnja sive litine, n.sol.o., Vuzenica
—	TOZD proizvodnja kovinskih čistilnih sredstev in ulitkov, n.sol.o., Muta
—	TOZD proizvodnja poljedeljskega orodja, n.sol.o., Muta
Gorenje — METALPLAST, industrijsko podjetje, p.o., Ruše
Gorenje — ELRAD, tovarna elektronike, elektromeha-nike, anten in kablov, n.sol.o.. Gornja Radgona
—	Delovna skupnost skupnih služb Gorenje — ELRAD, Gornja Radgona
—	TOZD Proizvodnja anten in kablov, n.sol.o., Gornja Radgona
—	TOZD Proizvodnja elektronike in elektromehanike, n.sol.o., Gornja Radgona
Gorenje — VARSTROJ, industrija in montaža Lendava, n.sol.o., Lendava
—	Delovna skupnost skupnih služb Gorenje — VARSTROJ, Lendava
—	TOZD Montaža, n.sol.o., Lendava
—	TOZD Tovarna varilne opreme, n.sol.o., Lendava
—	TOZD VARIŠ, proizvodnja in montaža sanitarnih kabin, n.sol.o., Lendava
—	TOZD PUR LEN, izolacije iz umetnih mas, n.sol.o., Lendava
Gorenje — MURAL, tvornica aluminijskih radijatora i odljevaka, p.o.. Mursko Središče
Gorenje - FABRIKA TERMIČKIH UREDJAJA -Sombor, p.o., Sombor
Gorenje — PETAR DRAPŠIN, industrija nameštaja, p.o., Kikinda
Gorenje — GLIN, lesna industrija, n. sol. o., Nazarje
—	Delovna skupnost skupnih služb Gorenje — GLIN, Nazarje
—	TOZD Energetika in vzdrževanje, n.sol.o., Nazarje
—	TOZD Iverna, n.sol.o., Nazarje
—	TOZD Stavbeno pohištvo, n.sol.o., Nazarje
—	TOZD Žagarstvo, n.sol.o., Nazarje
Gorenje — TIKI, elektro strojno podjetje, p.o., Ljubljana
Gorenje — PROMET — SERVIS, n. sol.o., Velenje
—	Delovna skupnost skupnih služb Gorenje, PROMET - SERVIS, Velenje
—	TOZD Gorenje Promet, n.sol.o., Velenje
—	TOZD Servis in maloprodaja, n.sol.o., Velenje
Gorenje — RAZISKAVE IN RAZVOJ, p.o., Velenje
(Gorenje-) Metalna industrija "VRANJE", n.sol.o., Vranje
—	Radna zajednica zajedničkih službi (Gorenje—)
MIV Vranje, Vranje
—	OOUR za proizvodnjo robe široke potrošnje "ME-TALAC", n.sol.o., Vranje
—	OOUR Industrija tehničke opreme "ALFA", n.sol.o., Vranje
Gorenje, Interna banka, n.sub.o., Velenje — Delovna skupnost skupnih služb Gorenje, Interna banka, Velenje
Naš pogovor
Jože Vrbič se je rodil 19. februarja 1922 v Brezovici pri Vojniku. To je bilo pred šestimi desetletji in tako je Jože dopolnil „leta" za upokojitev. Glavni konstruktor kuhinjskega pohištva se že v teh dneh poslavlja od sodelavcev, ki so tudi poklicali naše uredništvo in nastal je pričujoči zapis.
Jože se je rodil v rudarski družini. Bilo je sedem otrok in za vse ni bilo kruha. Morali so ,,služit". Ko je Jožetu bilo osem let, jim je umrla mati. Teh časov se takole spominja.
„Stali smo ob grobu in kar od tam sem z bratom moral oditi k novemu gospodarju. Odšla sva v Lobnico pri Vitanju, pod Pohorje. V osnovno šolo sem hodil v Stranice, peš je bilo dobro uro. Ko sem šolanje končal, me je oče poklical domov, v Migoj-nice pri Grižah. Pravzaprav me je tedaj poslal k stricu v Maribor, kjer naj bi se izučil mesarskega poklica. Mesec dni sem vzdržal, več pa ne! Vrnil sem se, bolj me je namreč veselilo mizarsko delo in našel sem zasebnika, mizarja v Celju. Tako se je začela vajeniška doba, ki je zlepa ne bom pozabil. Gospodarju, mojstru smo delali cel dan, popoldan tudi pri gradnji hiše. Prostega časa ni bilo. Pa sem imeI vseskozi željo, da bi igral na kitaro in pel. Pri celjski Svobodi bi rad sodeloval, pa tega nisem mogel. Na skrivaj sem prebiral napredne knjige. Že prej sem bii pri Sokolih v Zabukovici, pa so društvo prepovedali. Tik pred začetkom vojne sem opravil po dobrih štirih, skoraj petih letih, pomočniški izpit. Postal sem kvalificirani mizar. To je bilo 26. februarja 1941. Zaposlil sem se v Celju, vendar pa sem 15. maja istega leta moral na delo v Gradec. Domov. sem smel le redko, novic skorajda ni bilo. Pozneje sem izvedel, kako je bilo z očetom, doma. Podnevi so k hiši prihajali Nemci, ponoči je bila tam javka partizanov. Pred koncem vojne sem bil sam vpoklican v nemško vojsko, bil ujet pri francoski meji, leta 1946 pa sem se vrnil v domovino. "
In Jože je začel iskati delo. Poskušal je pri zasebnikih, rad pa bi dobil ..državno" službo. 3. januarja 1948 se je zaposlil v Lesno industrijskem kombinatu v Šoštanju. Kot kvalificirani mizar je končno dobil priložnost, da se v celoti posveti svojemu poklicu. To mu je uspelo in ob delu je končal še delovodsko šolo ter pridobil visoko kvalifikacijo.
Kot član zveze komunistov in član delavskega sveta ter član upravnega odbora, je bil tudi družbenopolitično aktiven. Prevzemal je odgovorna dela in leta 1962 je postal vodja priprave dela v stavbnem pohištvu.
„Delo je bilo težavno. Gradbišča smo imeli širom po Jugoslaviji in pogosto sem moral na pot. Na zgradbah sem prevzemal in določeval mere, doma sem v popoldanskem in večernem času pripravljal načrte, da so lahko naslednjega dne v delavnicah delali."
Takrat so bili za Jožetovo družino težki časi. Z eno plačo so težko shajali, kljub temu pa so vsi štirje Jožetovi otroci imeli možnost za srednji in višješolski študij. IMajmlajša hčerka še študira v Ljubljani, ostali pa so že pri svojem kruhu.
„Največ mi je pomenilo to, da smo se leta 1971 priključili Gorenju. Bilo je 5. maja tistega leta, ko sem dobil delo v konstrukciji kuhinjskih elementov. Tu sem bil prvič srečen in nikamor drugam ne bi odšel. Dohodki so bili v Gorenju dvakrat večji. Tu je vse prehitro minilo ..."
Jože Vrbič za svoje dolgoletno delo nikoli ni bil nagrajen. Tudi inovacijskih in drugih predlogov ni prijavljal, saj je smatral, da vse to sodi k njegovemu običajnemu delu. Ob delu pa je vedno iskal tiste rešitve, ki so bile smotrne, logične. Delal je skratka vse in tudi še za sodelavce. Ob snovanju načrtov, ob konstrukcijskih rešitvah, ob praktičnih preizkusih, so nastala številna dela, njegova dela. Toda ob pogovoru Jože vse to zanika. Preveč je skromen.
„Sprva mi bo dolgčas, to vem. Vendar se bo treba navaditi, sicer pa bom še vedno mizaril. V hišici v Belih vodah si bom uredil delavnico. Vem, da dela ne bo zmanjkalo ..." Takšen je Jože Vrbič, ki je zadnja leta preživel ob delu, vrednem posnemanja. Med sodelavci je bil priljubljen, kajti delo je njegova odlika. In še nekaj: v pisarni je skrbel za rože. Vzgajal jih je z veseljem in ljubeznijo. Pa tudi tega ni sam povedal. Izvedeli smo pozneje .. .
V spomin
TONE DROFELNIK
V ponedeljek, 4. januarja, smo polni optimizma prihajala na delo, pripravljeni, da v novem letu začnemo delati s podvojeno močjo. Takšen je bil tudi Tone. Prazniki so mu bili kar predolgi in z veseljem je šel spet na delo. Toda usoda se včasih kruto poigra z našimi željami, našimi hotenji. Še preden je delo v ponedeljek dobro steklo, je postalo Tonetu slabo in odpeljali smo ga k zdravniku — a pomoči ni bilo več. Njegovo srce je opešalo.
Tone Drofelnik se je rodil 9. 12. 1932 v Beogradu. Otroštvo in vojno vihro je preživel v Malih Rodnah pri Rogaški Slatini. Odraščal je pri tujih ljudeh in z materjo je izgubil vse stike. Šele, ko je v Beogradu služil vojaški rok, jo je ponovno našel.
Izučil se je za zidarja, a v svojem poklicu pravzaprav ni delal. Sprva se je zaposlil kot rudar v Rudniku lignita Velenje, potem kot vrtalec—strojnik v Rudniku cinka in svinca v Mežici, leta 1969 pa je ponovno prišel v Titovo Velenje, kjer se je zaposlil v Gorenju. Ko je stekla proizvodnja hladilnikov, je prevzel delo strojnika lakirnice. Potem je napredoval v mojstra lakirnice, zaradi zdravstvenih težav pa je kasneje prevzel delo strojnika—vzdrževalca lakirnih naprav in to delo res z veseljem opravljal. Vedno, kadar je bilo treba kakšno delo opraviti v nadurah, je bil pripravljen pomagati. Vsa večja vzdrževalna dela je bilo treba opraviti popoldan, ponoči, ob prostih dnevih, nedeljah — in vedno je rad prišel ter pomagal.
Ohranili ga bomo v trajnem spominu!
Sodelavci
INFORMATOR - LIST ZA OBVEŠČANJE DELAVCEV VELENJSKEGA DELA SOZD GO RENJE, Izdajatelj: Gorenje, Tovarna gospodinjske opreme, Velenje, Družbeni organ: Izdajateljski svet — predsednik: mag. Jože Zagožen, namestnik predsednika: Srečko Krajnc, člani: Stane
"	........ : Kos, Angela Delč-
..... o Srnec,
__________:, Dušan-
odgovorni urednik:
. Jože ^agožen. Du-: Grafično podjetje 72 z dne 23.1 .T974
Kumer njak. Bran Silva Vivod