Cena 30 lir Tel.: Trst 94-638, 93-808, 37-338 . Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo PRIMORSKI DNEVNIK TRST, sobota 21. novembra 1959 Leto XV. - Št. 277 (1431) P®NISTV°: UL, MONTECCHI St. 6, II. nad. — TELEFON 93-80* OP, 37-338 — Podružnica GORICA; Ulica S. Pelllco 1-11. — Tel. IN 94-63* — Počrni predal 559 — UPRAVA; UL. SV. FRANČIŠKA St. 20 — |oi-ooo — roaruzn-ica uuiul;a; unča a. renico Hi — 33-82 — OGLASI; od 8. do 12.30 fcn od 15. do 18. —* Tel. 37-338 — CENE LASOV: Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 Mr. — MALI OGLASI: 30 lir beseda. NAROČNINA: mesečna 480 Ur — vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 lir. celoletna 4900 lir — Nedeljska StevllKa mesečno 100 l!:r, letno 1000 Ur <- FLRJ: v tednu 10 dm. nedeljska 30 din. mesečno 350 din - Nedeljska: letno 1.440, polletno 730, tetrtietno 360 dm - Pottnl tekoči «*“»• ZtfotaUte« tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS. Ljubljana. Stritarjeva ul. 34.. tel. 21-928. tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 600-70/3-375 Mzirska vlada je imenovala svoje delegate Dvotretjinska večina za resolucijo I/ • v • • • r *• proti jedrskim poskusom v Sahari h naj začnejo morebitna pogajanja s rrancijo ---------------- Določeni so Ben Bela in ostali štirje alžirski voditelji, ki so internirani v Franciji Ustavitev sovražnosti ne bo mogoča brez jamstev za izvajanje načela o samoodločanju Ben Belov advokat odpotoval v Rabat - De Gaulle ponavlja dosedanjo tezo TUNIS, 20. — Alžirska začasna vlada je pooblastila , *®rskih voditeljev, ki so internirani na Ile d’Aix, ,*Tanciji, da začnejo pogajanja s francosko vlado. tyava *itev alžirske vlade poudarja, da ne bo mogoča usta- sovražnosti brez jamstev za izvajanje načela o s'^ji seji od 12. novem-j. i»59 proučila razvoj al-h-„e8a vprašanja po svoji jav 1 °d 28. septembra. Iztok ‘rancoskih odgovornih tnini ?stl, zlasti pa izjave Sirskega predsednika, ra za oborožene sile, lit!?dločanJu’ ki ga je ponudil predsednik de Gaulle. ,»va alžirske vlade, ki jo je prebral na tiskovni kon-! minister za informacije Boumendžel, s« glasi: ! /Alžirska začasna vlada je ~ r , „ ,, ročili generalu de Gaullu v kraju Guebwiller v Alzaciji, kjer je sedaj na potovanju. Popoldne je de Gaulle v svojem govoru v kraju Colmar izjavil: ((Odvisno je samo od njih, da krenejo po poti, ki smo jim jo mi nakazali. Seveda govorim o tistih, ki se borijo, ne o tistih, ki so izven bojev.« Izjavil je dalje: «Lahko bi bile za vedno uničene vse možnosti pravega miru v Alžiriji. Sedaj pa nastaja možnost (seveda ne mislim reči v sedanjem trenutku, toda prav gotovo nekega dne) sklenitve miru. Rekli smo tistim, ki se borijo, to, kar bi morali storiti, če hočejo mir, kakor ga mi želimo,)) Zatem je de Gaulle govoril o mednarodnem položaju in izjavil: «Lahko bi bila prišla . --..nega delegata fran-^lade v Alžiriji — ka-bile zanikane — sleherni smisel sa-• *?čanju in zaradi tega !Hko kdaj koli potreb- Ljamstva o načinu svojega glasovanja. Čuvajoč tiskovno konfe-!< i— 1®- novembra, ki jo predsednik francoske Poudarja začasna ),(^ Alžirske republike, da "Osli °hre ustavitve sovražnih sporazuma o jam-ill, 2a zdravo izvajanje na-y 0 samoodločanju. s akih pogojih in z željo, tl v-po.sPeši rešitev alžhskc-ij I?}!asania, je začasna vla-V da lrske republike skleni-Ait ,J*° Mohamed Ben Bela, lii-^Pied Hocine, Mustafa (iy p Bitat, Mohamed Bu-.Mohamed Hider po-'lJdo začeti s francosko 'kptjCPgajanja, zato da se 'H 0 Pogojih in jam-IVj, 2a izvajanje samoodlo- Ce « ilijlo anc°ska vlada sprejme jb 'vlaj a sestanka, bo alžir-sililo takoj poslala poob- svojim delegatom in 'iihov, nav°dila za vršitev /j, 8a poslanstva. iu,8*n? vlada alžirske re- ,. le s tem zavzela pta-Ji 1 Sa bodo svobodoljubji (-^'zoljubni narodi odo- Sa j? Podprli.), * je Rncu tiskovne konferen-*i. kil PPPiendžel sporočil, da ! itsA* določen čas odhoda L4 Ozm delegacije v skupšči-r dobil'- njeni člani niso so „„ ameriškega vizuma, sti -?o; Jliti !,«a va*-.ni francoskega pri- kldirn- , ‘anievaii prea in-»ip°rtrn' 1 “Predvsem, je »nii da Predstavnik, ne go- !>istim.gaj zahtevali pred tri- « ( v ko, kili J affirteljev, ko se je okt o- ,^ait0 l®m smislu.* JNim Je znano, so Francozi pk v^j.PPienjenih pet alžir- S.konZ Pripravljala v Tuni-2 fi .ranča o Magrebu, na ftkstav-,1, ,se morali sestati f in a?.1"1 Maroka, Tunizi-Tet,aj je bil V ' . lini*,*, francoske vlade &Cif‘' Ko je letalo z o-S iz p-VPetimi voditelji le-‘Nsb a v Tunis, so ga ,*8la jn vojaška letala pre- i. * prisilila, da pri-, i* so o ,ru- Alžirske vodi-fiz i 'et.i.rali .jih odpeljali A. t)„ lih zaprli v zapor & Vortf, atutev petih alžir-V>ie Jev ie preprečila ku °lev PPtenjene konferenci! se je ustvarila NuSa‘Pet Wl !n Francil.o ve- HHillf V^St. Vor> en -s I 4i r-c Ir i bili osebni gostje ma- v i^Sovui18- Pozneje "je bi-J’ ki n 1ena posebna komi-V apt ^,1. .^i skušala rešiti ki, ^Oda obema država-Ni ta'ltoa uVu Se je vlekla' f1 H alžirskir^a r Preiskava ni J •?? voditeljem, ta-$1 z6kli?r-',s nikoli do ka- atJUcka. L Vodi,8rabljenimi alžirski-k ,,-Sela. v.je najbolj znan IjJ.ZirsUl ,,° se je ustanovila1 Vodit ,?ba, so bili orne-k!* Via 5 _ el Ji imenovani za rvo je de Gaulle SS- - [t ^sodnik republike v s^etiioj,. > je odredil, naj !k,9 Ile -i*'a . žirci internira-'* l?acion=v1X' Moditelj alžir-J(*r,*li w 1'^ne organizuci-y,,itltL"adz. k! je bil do fihliSje jran, pa je dobil ki, Po ’p Se lahko prosto ^ 9lž' Ks^Pjenlm voditeljev je 'etos otokl' od '■ rl v r°ka^ ?n »dvo- * ih6^kr*t , Hašemi Serif je '" 5 Prip:, V stiku z Ben Bd-f' i dedovi,0 mu tudi vlo-P ». alca med alžirski- Krir^imrUo=S: » ' U*,, fcnevajo, da je ndtihetiraa ■ m°rda že sti-f d- vpjki francoskimi **t, ,iegov advokat *batP° odpotoval Je'^0 haoionalistično (bcije0iasbi°rodK0, da 1e P°' IK ri Ponki °dbor te orga-J,* A se obla stil Mešali Ha- °ročii5a3a s francosko i, he 0.V, sltlaa’ in dodaja, da Vtii ?e trla11 * Programom, *ihnSet 'et zahteva h 0 V n 1°. I* ^ifsV* 'ZU rvedeh. da °st'allski borzi dvignila t VfskithimnZn?st Pogajanj Cj|>o.?ariSki -k st®vniki. Re rb.St niu , borzi dvignile ? kP1rjevk^rih vredno*!-Sk,ktl0vani^a6el0 ie mrzlič- 15,C Vrgl® Vsel> severno- tuai®R'nib papirjev obligacij družb, trske yiade so spo- vojna. Toda sedaj so številni znaki, ki kažejo, da stopamo v čas pomirjenja.# Poudaril je nato važnost, ki jo pripisuje osebnim stikom in je dodal: «V tej mednarodni nalogi mora imeti Francija svojo vlogo in jo bo izvajala odločno in jasno. Na ta način se lahko napravijo velike reči, in se lahko gradi mir. Prihodnost se odpira pred nami, našli smo sposobnost preporoda, potem ko smo skoraj padli v brezno. S tem smo podpisali naso pravico, da postanemo veliki, mogočni in močni.« Predsednik francoske vlade Debre je na vprašanje dopisnika agencije «France Presse« odgovoril, da ne more o izjavi alžirske vlade še nič reči. Pri tem se je ponovno skliceval na izjavo de Gaulla od 16, septembra in na njegovo tiskovno konferenco od 10. novembra, V zvezi z izjavo alžirske vlade trdijo v krogih blizu francoske vlade, da de Gaullo-va ponudba Alžircem, naj pošljejo svoje predstavnike, je jasno veljala Alžircem in njihovim voditeljem na bojišču, kakor tudi tistim, ki so izven bojišča, toda poveljujejo alžirski vojski. De Gaullove besede tolmačijo v Parizu kot dokaz, da je zavrnil ponudbo alžirske vlade. Toda drugi trdijo, da s tem ni vse končano. Med temi je maroški advokat Haše-mi Šerif, ki je pred odhodom v Rabat izjavil med drugim: «Seznam delegatov, ki jih je določila alžirska vlada, ni dokončen. Lahko se še spremeni, bodisi z dodatkom novih članov, ali pa z zamenjavo že določenih članov.)) «Sprejeti sklep je po mojem mnenju pozitiven, ker ukinja eno od ovir za stike in začetek pogajanj. Kot pooblaščeni alžirske začasne vlade, ki na ta način ugodno odgovarja na predloge predsednika republike, bodo morali zaporniki biti postavljeni v tak pravni in materialni položaj, ki je potreben za izvrševanje njihovega poslanstva. Važen korak je bil napravljen v tem vprašanju. Toda ne verjamem, da bo mogoče navezati prve stike pred enim mesecem.* Te besede maroškega advo- | cija zaskrbljena zaradi dej-kata, o katerem domnevajo, I stva, da bi začetek pogajanj da je zelo dobro obveščen o namenih alžirske vlade, dopuščajo možnost premaganja o-vir, posebno če je alžirska vlada določila Ben Belo bolj kakor za pogajanja, zaradi tega, da doseže od Pariza dokaz dobre volje. Zato se v Parizu nestrpno pričakuje povratek maroškega advokata v Pariz, kar se bo zgodilo v ponedeljek. Na obeh straneh se opaža nocoj precejšnja rezerviranost. To pa tudi zaradi bližnje razprave o Alžiriji v OZN. Čeprav bo Francija, kakor je nocoj ponovil predstavnik zunanjega ministrstva, odsotna med razpravo v znak protesta, vendar pa ne more prezreti važnosti te razprave in alžirskih ponudb. Morebitna resolucija OZN, ki bi ji naložila, naj takoj dovoli neodvisnost Alžircem, bi pomenila moralno zmago za Alžirce in bi spravila Francijo v skrajno težaven položaj. Če bi se Francija umaknila iz OZN, bi bile posledice zelo resne. Na drugi strani pa je Fran- iiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiMiiiiMiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiH Na dnevnem redu današnje vladne seje vprašanje dodelitve senatorjev za Trst z Ben Belo pomenilo izrecno priznati alžirsko osvobodilno fronto in alžirsko vlado. Parafiran sporazum Straneo se je vrnil iz Moskve - Z Vorošilovom pride v Italijo tudi Hruščev - Segni se posvetuje z monarhofašisti o južnotirolskem vprašanju Gonella nezadovoljen z novim vodstvom KD STOCKHOLM, 20. — Ministri sedmih evropskih držav, ki niso članice skupnega tržišča, so danes parafirali konvencijo, ki daje uradno življenje ((Evropskemu združenju svobodne izmenjave*. Konvencijo bodo morali sedaj odobriti parlamenti sedmih držav. Glavni obrisi združenja so obrazloženi v dokumentu, ki so ga danes izročili v Stockholmu predstavnikom tiska. Konvencija je sestavljena iz naslednjih delov: 1. Uvod, ki ima dva člena. Prvi uradno ustanavlja združenje, drugi določa namene združenje (spodbujanj gospodarskega razmaha, polna zaposlitev, proizvodnost, racionalno uporabljanje bogastev, pogoji za lojalno konkurenco, prispevek za skladni razvoj svetovne trgovine). 2. Skupina sedmih členov, ki se tičejo postopne odprave carinskih pristojbin. Prvo znižanje bo 20-odstotno od 1. julija 1960 dalje; sledilo bo o-sem letnih desetodstotnih znižanj; carine bodo popolnoma odpravljene 1. januarja 1970. Vendar pa so določene tudi izjeme. Poseben člen navaja določbe o «izvoru» proizvodov. 3. Skupina treh členov o zmanjšanju in odpravi količin-»kih omejitev; 4. Skupina petihh členov, ki našteva določbe za konkurenco med sedmimi. 5. Trije členi, ki govorijo o izjemah, kar se tiče znižanj (Od našega dopisnika) RIM, 20. — Na dnevnem redu seje ministrskega sveta, ki bo jutri, je spet načrt ustavnega zakona o dodelitvi treh senatorjev občinam Trst, Milje, Devin-Nabrežina, Dolina, Zgonik in Repentabor ter zakonski r.ačrt s predpisi za izvolitev senatorjev, dodeljenih tržaškemu okrožju. Ze danes zvečer pa so se pri Segniju zbrali ministri Pella, Tambroni, Del Bo, Rumor, Taviani in Co-iombo. Razpravljali so o nekaterih vprašanjih v zvezi s carinskimi tarifami v okvi ru SET. Po sestanku je imel predsednik vlade razgovor z zunanjim ministrom; govorila sta o aktualnih mednarodnih vprašanjih. Potem je sprejel ministra Colomba in Del Boja ter z njima razpravljal o vprašanjih z njunih področij. Ko so nato časnikarji ministra Colomba vprašali, ali se bo ministrski svet na jutrišnji seji ukvarjal z zakonom o monopolih, je Co-lombo odgovoril; «Na dnevnem redu je; upajmo, da bo prišel na vrsto.* Predsednik vlade Segni se je danes sestal s predsednikom poslanske zbornice Leo-nejem ter se z njim pogovoril o prihodnjem delu parlamenta. V svojem uradu v Mon-tecitoriu pa je Segni spre-.el predsednika parlamentarne skupine MSI Roberti j s katerim se je razgovarjal več kot pol ure. Roberti je potem povedal, da sta s Segnijem govorila o južnotirolskem vprašanju. ((Predsednik vlade, je dejal Roberti, nas je hotel vprašati za naše mnenje v tem vprašanju, ki nam je posebno pri srcu.* V okviru stikov s predstavniki drugih strank je Segni sprejel tudi liberalca De Cara ter političnega tajnika PDI Covellija, s katerim se je razgovarjal o splošnem političnem položaju, posebej pa še o nekaterih problemih iiiiiitiimMiiiHimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiMuiniimttitmiiiiiiititiimiMiiiiimiiiiiiitiiiiiiiiiu južnotirolskega položaja. Danes dopoldne je poslanska zbornica nadaljevala svoje delo, v senatu pa je zunanji minister pella dokaj obširno poročal o vprašanju izgubljenih italijanskih vojakov med zadnjo vojno v SZ, ko je odgovarjal na neko zadevno interpelacijo. Obljubil je, da se bo vlada še naprej zanimala za to vprašanje. (Interpelacijo sta vložila dva misinska senatorja). Podtajnik v ministrstvu za pravosodje Spallino je odgovarjal na interpelacijo Parrija (PSI) in drugih ter Terraci-nija (KPI). Senatorja sta zahtevala obvestila o postopku proti prof. Ernestu Rossiju za-radi znanega govora na proslavi 20. septembra. Ves postopek sodne oblasti proti Rossiju je po mnenju Spallina popolnoma normalen, v samo delovanje sodstva se pa ministrstvo ne more vmešati. Povedal je tudi, da ministrstvo ni privolilo v poseben sodni postopek proti Rossiju in ravnatelju revije «11 Ponte*. Privolitev z* tak postopek je namreč od ministrstva prosilo državno pravdinštvo iz Firenc, češ da je bila v govoru Rossija žalitev državnega poglavarja. Danes se Je vrnil iz Moskve generalni ravnatelj političnih zadev zunanjega ministrstva veleposlanik Alberto Straneo. Veleposlanik je potoval v Moskvo, da bi se s sovjetskimi predstavniki domenil o podrobnostih za obisk predsednika Gronchija v SZ. Straneo, ki mu je bil jpri razgovorih ob strani italijanski veleposlanik v Moskvi Pietromarchi, se je sestal tudi z zunanjim ministrom Gromikom in namestnikom zunanjega ministra Firjubinom. Zdi se pa, da še vedno niso določene vse podrobnosti obiska; marsikaj je namreč prepuščeno odločitvi samega predsednika Gronchija. Predsednik italijanske republike bo prispel v Moskvo najbrž 7. januarja ter bo obiskal tudi Leningrad in druga mesta. Spremljal ga bo Pella ter kakih 20 članov delegacije. Vesti o povratnem obisku imajo že uraden značaj, ker so prišle tako iz sovjetskih virov kakor iz italijanske Diplomatske agencije. Ta je sporočila, da lahko potrdi, da je italijanska vlada že dala svoj pristanek, po katerem naj obisk vrne Vorošilov, ki naj ga spremlja «oseba, katero bo sam izbral*. Ta oseba pa skoraj gotovo ne more biti kdo drug kot Hruščev. V tem smislu je namreč sovjetska vlada, ki je dala pobudo za izmenjavo vrhunskih italijansko - sovjetskih obiskov, postavila svoje pogoje že od vsega začetka. če so torej te vesti povsem zanesljive. potem je znani manever tistih krogov v italijanski vladi, ki jim prihod Hru-ščeva v Italijo ni všeč, propadel. Tednik «L’Unione», ki ga vodita Gonella, pravosodni minister, ter poslanec Ravaioli, piše o sestavi novega vodstva KD med drugim: «Pričakovali smo, da bo na včerajšnjem Sklepi tajništva CGIL Za dosledno zakona «erga omnes» Potrebna je odločna akcija, da se ta zakon izvaja na najbolj ugoden način za delavce in da se končno uveljavi izenačenje plač za delavce in delavke RIM, 20. — Tajništvo CGIL se je danes sestalo s tajništvi federacij in sindikatov posameznih kategorij ter nekaterih važnejših delavskih zbornic, da prouči sindikalno akcijo v zvezi z izvajanjem zakona «erga omnes» o delovnih pogodbah in o izenačenju plač za delavce in delavke na vseh sektorjih. Poročilo pravi med drugim, da so na sestanku poudarili potrebo odločne obveznosti strokovnih organizacij za začetek obširne sindikalne akcije, zato da se zakon «erga om-nes» nujno uveljavi in začne izvajati v skladu z duhom zakona na najbolj ugoden način za delavce. Na sestanku so tudi poudarili potrebo, da se pogodbe in sporazumi, ki naj dobijo zakonsko moč, takoj položijo. Dalje se poudarja, da je potrebno upreti se sprejemu sleherne pogodbe in sporazuma, ki bi določal manj ugodne po. goje, kakršne določajo državne pogodbe za posamezne stroke. Glede izenačenja plač je taj-ništvo CGIL dalo navodila vsem strokovnim organizacijam, naj organizirajo mobilizacijo dalavk na podlagi specifičnih zahtev po kategorijah, po sektorjih in podjetjih. Poudarila se je tudi potreba, da se pri obnavljanju kolektivnih pogodb ne samo temeljito načne vprašanje izenačenja plač, pač pa tudi, da se ustvarijo pogoji za revizijo že sklenjenih pogodb, kar se tiče omenjenega izenačenja. Poročilo ugotavlja dalje, da je zaradi težav, ki nastajajo pri pogajanjih na industrijskem sektorju, bilo sklenjeno, povečati akcijo za odločno in neposredno udeležbo vseh delavk pri pobudah, zato da pride do nagle in zadovoljive rešitve pri pogajanjih, ki trajajo že dve leti. Enake pobude bodo sprejete v kmetijstvu in trgovini. TUNIS, 20. — Predsednik Burgiba je po ponovni izvolitvi za predsednika republike danes prisegel na svečani eeji narodne skupščine. zasedanju glavnega prišlo do drugačne rešitve. Nič nimamo proti sodelovanju vseh manjšin v vodstvu. Rekli smo že, naj j; funkcija odločanja, ki je zaradi svoje številnosti ne more opravljati glavni odbor, prenese na vodstvo. Toda nismo pričakovali delitve oblasti tudi na mestih izvršnega značaja. Tako vodstvo je škodljivo z mnogih gledišč. Predvsem ne tolmači volje kongresa, ai je s svojim glasovanjem hotel ločiti večino od: manjšine.* • Razen tega, nadaljuj* tednik, je dodelitev izvršnih funkcij manjšini v nasprotju tudi s stališčem, na katerem so do zadnjega trenutka stali Fanfanijevi prijatelji, ki so zatrjevali, da se hočejo razločevati po svoji politiki in ne za to, da bi dobil ta ali oni zalogaj oblasti. Vsekakor pa se po razdelitvi, združitvi in po-mešanju vodilnih funkcij, ki so politično kot »finančno* najbolj važne, sprašujemo, ali je ostalo in kaj je ostalo od političnih razlik med obema strujama. Nadaljnji vzrok za razočaranje je odsotnost Fan-fanija v vodstvu. Ponovno je obveljala volja, da se opozicija vladi stranke ustvarja znotraj stranke, in sicer po • missi dominici* namesto po najvišjih odgovornih osebah*. Danes se je sestalo vodstvo PSI ter razpravljalo o nekaterih organizacijskih vprašanjih. Predsednik ENI ing. Mattei je skupini parlamentarcev, članov komisije za industrijo v poslanski zbornici, po njenem povratku s Sicilije, kjer je obiskala največje industrijske komplekse, dal nekaj zanimivih izjav, Mattei je govoril o problemih in o perspektivah državne ustanove. Potem ko je povedal, da bodo podjetja skupine ENI letos razdelila skupno 5,7 milijarde kubičnih metrov metana za industrijo in zasebno porabo, je poudaril važnost tega vira energije, ki je istočasno surovina v industrijskem gospodarstvu in zlasti v pet role jsko-kemični industriji Rekel je, da je ta italijanska industrija sposobna premagati konkurenco tujih industrij. Pokazal je tudi na možnosti nadaljnje razširitve te industrije v Italiji. Tako bo na pr. podjetje v Raveni prihodnje leto sposobno proizvajati milijon ton dušikovih gnojil ter 60.000 ton sintetičnega gumija, ki pa se bo-do 1. 1961 dvignile na 80.000. Nato je Mattei navajal podatke o delu v Perzijskem zalivu. Napori v tujini pa ne zavirajo dela pri iskanju doma. Tu je Mattei govoril o delu na Siciliji, kjer je zlasti podčrtal mnogo večjo dejavnost državnih podjetij pred zasebnimi. Preden je svoja izvajanja zaključil, pa je ing. Mattei povedal, da je CORI — Compagnia Ricerche idrocar-buri — ki ima svoj sedež v Milanu in ki v celoti pripada skupini ENI dobila v Libiji koncesijo za iskanje petioleja. Koncesija se nanaša na ozemlje 30.000 kvadratnih km v Ci-renajki, oddaljeno le 200 km od obale. Ozemlje je dobro ocenjeno, kajti koncesijo je bilo mogoče dobiti po dolgotrajni in ostri konkurenci z devetimi tujimi petrolejskimi družbami. Koncesija je že bila izdana. A. P. o izjemah, kar se tiče z I in količinskih omejitev. 6. Poseben oddelek o posebnem režimu za kmetijske pridelke (v dodatnem zapisniku je seznam proizvodov). 7. Poseben oddelek o trgovini * ribami in drugimi morskimi proizvodi. 8. Dva člena, ki s« tičeta aplošn« gospodarske politike. Konvencija določa ustanovitev sveta, ki bo izvajal oblast. Svet se bo lahko sestajal tako na ravni ministrov kakor strokovnjakov. Vsaka država članica bo imela en glas. Konvencija ima skupno 75 členov. lija Ehrenburg pri Merzagori RIM, 20. — Predsednik senata Merzagora je danes zvečer sprejel sovjetskega pisatelja Iljo Ehrenburga, s katerim se je zadržal v dolgem in prisrčnem razgovoru. Podpisan sporazum o socialnem zavarovanju med Italijo in FLRJ BEOGRAD, 20. — V Beogradu je bil danes podpisan administrativni sporazum o izvajanju konvencije o socialnem zavarovanju, ki je bila podpisana lani med Italijo in Jugoslavijo. Konvencija urejuje odnose * področja socialnega zavarovanja. Prav tako je bila z ogromno večino sprejeta resolucija Irske, ki poziva neatomske države, naj ne izdelujejo jedrskega orožja NEW YORK, 20. — Glavna skupščina OZN je odobrila z dvotretjinsko večino resolucijo, ki poziva Francijo, naj se odpove svojim jedrskim poizkusom v Sahari. Resolucijo je odobrilo 21 delegatov, 16 jih je glasovalo proti, 15 pa se jih je vzdržalo. Glavna skupščina je s tem sprejela priporočila političnega odbora. Tudi danes, prav tako kakor v političnem odboru, sta ameriški in britanski delegat glasovala proti resoluciji: Resolucija «izreka veliko zaskrbljenost skupščine za- radi francoske namere, da izvrši jedrske poizkuse*, in prosi Francijo, naj ne dela teh poizkusov. Preden so začeli glasovati o posameznih paragrafih, je francoski delegat ponovil francosko tezo glede teh poizkusov in je pripomnil, da bi glasovanje proti Franciji lahko povzročilo sovražna čustva proti OZN. Skupščina je odobrila z 68 glasovi in 12 vzdržanimi irsko resolucijo, ki predlaga odboru desetih, ki se bo sestal prihodnje leto v Ženevi, naj znova prouči možnost mednarodnega sporazuma, ki naj predvideva, da državam, ki izdelujejo jedrsko orožje, ne bodo tega orožja prepustile drugim državam, ki ga nimajo, države, ki takega orožja nimajo, pa ga ne bodo izdelovale. Vzdržale so se Francija, sovjetski blok, Peru in Formoza. Parlamentarci NATO za vsakoletne sestanke zahodnih najvišjih WA5HINGTON, 20. — Politični odbor parlamentarcev držav članic NATO je priporočal, naj se predsedniki vlad držav NATO sestanejo vsako leto. Priporočilo vsebuje resolucija, ki je bila predložena na zaključni seji konference. Resolucija ugodno sprejema »nedavne znake, ki kažejo, da je Sovjetska zveza pripravljena začeti vrsto razgovorov o svetovnih vprašanjih* in perspektive sestanka najvišjih med Vzhodom in Zahodom. »Očitno je, da dodaja resolucija, da sovjetska zamisel o miroljubnem sožitju pomeni, da bodo morale svobodne države Zahoda imeti opravka z neposrednim političnim izzivom, in še bolj z gospodarskim, in da je zaTadi tega še bolj potrebno ohraniti enotnost atlantske politike*. Glede Berlina pravi resolucija, da »se ne more sprejeti nobena rešitev, ki bi ogrožala varnost, svobodo in pravico zahodnega Berlina do samoodločanja ter njegove vezi z nemško zvezno republiko*. Ameriški senator Kefauver predsednik politične komisije, je pozval parlamentarce, naj sprejmejo resolucijo, ki poziva vlade NATO, naj pripravijo konferenco predstavniških državljanov, da proučijo, kako se lahko doseže večje sodelovanje in večja enotnost v skupnosti. Nato so soglasno sprejeli naslednje izjave: 1. Z zadovoljstvom se sprejema napredovanje v evropski integraciji, »toda nevarnost gospodarske delitve med šestimi in sedmimi, in tudi politične delitve, se ne sme podcenjevati*. 2. Evropska integracija ne sme spodbujati utvare, da Evropa ali ZDA lahko same vse opravijo, ker »svobodni narodi Zahoda in Severne Amerike ostajajo in padajo skupno*. 3. Svet NATO bi moral sprejemati več pobud ln priporočati ukrepe za razorožitev ter dajati publiciteto zahodnim predlogom. 4. Napredovanje glede razorožitve in rešitve nemškega vprašanja bi moralo ustvariti »splošno ozračje evropske varnosti in medsebojno zaupanje med Vzhodom in Zahodom*, s pomočjo katerega bi se »vprašanja držav Vzhodne Evrope rešila v skladu s pravico o samoodločanju z individualno svobodo*. Parlamentarci so se izrekli za mednarodno policijsko silo, ki naj bi preprečila sleherno kršitev mednarodnega prava.' Trgovinski odnosi med FLRJ in SZ BEOGRAD, 20. — V Beogradu so se danes pričeli razgovori med delegacijama Jugoslavije in Sovjetske zveze o sklenitvi protokola o blagovni izmenjavi za leta 1960. «Discoverer VIII» WASHIINGTON, 20. — V ZDA so danes izstrelili satelit «Discover VIII.* Nosilna raketa ie dolga 23 metrov in ima kapico, težko 300 funtov. Predvideva se, da bo satelit, izstrelil • kapico jutri popoldne ob svojem 17. krogu okoli Zemlje. Skupina posebnih letal pa bo skušala ujeti kapico, ko bo ta padala proti Zemlji in jo bo zadrževalo pa- dalo. Pozno zvečer so javili, da je raketa začela krožiti o- koli Zemlje Do sedai so izstrelili sedem raket «Discoverer». Od teh jih je pet začelo krožiti okoli Zemlje. Toda pri dosedanjih poizkusih niso uspeli ujeti ka. pice, ki so jo rakete izstrelil«. Odrejena aretacija Pesqueta PARIZ, 20. — Državno pravdništvo pri prizivnem sodišču v Parizu, ki je imelo nalogo razsoditi spor, ki je 6. novembra nastal med državnim pravdništvom za seinski departma in preiskovalni sodnikom v zadevi Mitterrand-Pesquet, je danes popoldne objavilo svojo razsodbo. Odredilo je aretacijo bivšega pouja-dističnega poslanca Pesqueta, ki je glavni organizator atentata na- Mitterranda. Kar se tiče Dahurona, ki je sodeloval s Pesquetom, pa mu je državno pravdništvo dovolilo začasno svobodo. Pesquetovi zagovorniki so sporočili, da bodo vložil priziv na kasacijsko sodišče. 0 ___ FLORENCA, 20. — V kraju Jncisa Valdarno, ki je 35 km oddaljen od Florence, se je dogodila cestna nesreča, ki je terjala tri človeške žrtve. Skupina ljudi se je vračala zvečer domov, ko je za njo privozil velik tovorni avtomobil s prikolico poln mineralnega olja. Avtomobil je iz neznanih vzrokov zavozil v stran v skupino pet ljudi, od katerih so bili trije namestu mrtvi, druga dva pa ranjena. Prikolica se je pri nesreči prevrnila. Vozača so nocoj aretirali in ga prijavili sodišču. iiiiimtmiiiiHiiiMtiHititniiitiminiiiiHiiitiiitiniiiiiiiiiiiimimtiiiiiiMuiiniiiiimiiiiiiiiHiiiiii Zasedanje ljudske skupščine FLRJ K. Popovič poroča danes o zunanji politiki FLRJ Tito poudarja nujnost partijskih sankcij proti vsem pojavom samovolje (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 20. — Generalni tajnik Zveze komunistov Jugoslavije, maršal Tito, se je sinoči po končani razpravi o referatih Dobrivoja Radosavljeviča in Mijalka Todoroviča kritično ozrl na referat in diskusijo in poudaril, da popolnoma soglaša z referati, da pa ni zadovoljen z razpravo, ker so se udeleženci diskusije premalo dotaknili raznih napak in pomanjkljivosti pri delu komunistov. Tito je izjavil, da je nedavno prejel od sindikata statistični pregled raznih pomanjkljivosti in napak, ki se ponavljajo in ki postajajo tako rekoč praksa. Ugotovil je, da proti povzročiteljem teh napak doslej ni bilo nobenih sankcij, in je poudaril potrebo ostre borbe in tudi partijskih sankcij proti raznim pojavom nediscipline, samovolje, nepravilnega odnosa do delavcev in članov kolektivov, Zaradi liberalnega odnosa se posamezni člani Zveze v svoji samovolji počutijo kot absolutni gospodarji. Tito je ostro obsodil pojave lokalizma in zanemarjanje interesov celote. ((Mislim, je izjavil Tito, da niiiiiiiiiiiiitiiiiiiiHmmiiiiiiimiHitiimiimiMiiiiiimiiiiiiiimtiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiuiuniimmiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiH Nehru sprejema predlog za sestanek s Cuenlajem Toda prej bi bilo treba doseči začasen sporazum o podlagi za razgovore - V odgovoru Čuenlaju postavlja Nehru nove bolj konstruktivne predloge NOVI DELHI, 20. — Predsednik indijske vlade Nehru je poslal Čuenlaju pismo, s katerim odgovarja na njegovo pismo od 16. novembra. Nehru pravi, da se strinja s Cuenla-jevim predlogom za skupen sestanek, če se obe strani prej »začasno sporazumeta* o podlagi za razgovore. Pismo pravi, da bo Indija umaknila svoje sile na področju Ladak za črto, ki jo zahtevajo Kitajci, če se bodo Kitajci umaknili za črto, ki jo zahteva Indija. Potem ko bo dosežen začasen sporazum, pravi Nehru, bo mogoče sprejeti ukrepe in določiti sedež in čas sestanka med obema ministrskima predsednikoma. Nehru poziva Ču-enlaja, naj predlaga datum in kraj za sestanek. V glavnem zavrača Nehru predloge Čuenlaja in postavlja svoje predloge. Glede sestanka med obema ministrskima predsednika se Nehru načelno strinja. Toda potrebni so poprejšnji ukrepi, zato da se določi podlaga za razgovore. Zlasti je potreben začasen sporazum, ki naj omogoči zmanjšanje sedanje napetosti, »za katero ni kriva Indija, pač pa jo je povzročila akcija, ki se je začela na kitajski strani meje*. Glede Cuenlajevega predloga za umik čet za dvajset kilometrov od obeh strani meje pravi Nehru, da bi bilo težko najti nove črte za mejne postojanke. Zato je za preprečitev neredov dovolj, da ena in druga stran ne pošilja svojih patrulj na mejo. Kar se tiče Longju, ki so ga Kitajci zasedli s silo, ne more Indija privoliti, da bi ta kraj tudi začasno ostal v kitajskih rokah. Zato je edina rešitev, da se Kitajci umaknejo iz Longju, Indijci pa ga ne bodo spet zasedli. Glede Ladaka omenja Nehru, da je že dal pojasnila Kitajski o tej meji. »Na žalost, pripominja, ne vemo kje Ki-, tajcl določajo to mejo*. Kot začasni ukrep predlaga Nehru, naj bi se indijsko in kitajsko osebje umaknilo. Indija bi u-maknila svoje osebje zahodno od črte, ki ga pekinška vlada kaže kot mejo na svojih zemljevidih iz leta 1956. Kitajsko osebje pa bi se moralo umakniti vzhodno od črte, ki jo je indijska vlada označila v prejšnjih notah in ki je začrtana na indijskih uradnih zemljevidih. Ker sta obe črti zelo daleč druga od druge, ne bi bilo nobene nevarnosti za spopad med četami ene in druge države. V zvezi z Ladakom je neki uradni predstavnik izjavil, da ima področje, ki ga zahtevajo Kitajci, površino 14.400 kv. km. Če se Nehrujev predlog spreejme, bi morali Kitajci izprazniti področje 6400 kv. km, Indija pa bi se morala umakniti samo s postojanke Ham-čuk, t. j. z ozemlja s površino 80 kv. km. mi komunisti, a posebno CK kot jedro Zvpze, moramo i-meti v tem pogledu enotne poglede. Nihče nima možnosti niti pravice, da vsili svoje poglede večini. Toda ko večina nekaj sklepa in sprejme, se mora to izvajati. Kdor tega ne bi izvajal, ta ne more biti član centralnega komiteja*. Tito je nadalje omenil, da so pojave neodgovornega pripovedovanja in kritiziranja raznih pojav in primeri, da posamezni odgovorni gospodarski funkcionarji v razgovoru z inozemskimi zastopniki izdajajo razne poslovne tajnosti, zaradi katerih ima skupnost pri sklepanju pogodb celo materialno škodo. ((Takšno ravnanje — poudarja Tito — zasluži ne le partijske, temveč tudi kazenske sankcije.* Tito je poudaril aa se je potrebno držati v referatih sprejetih smernic in pri nadaljnjem razvoju paziti na gospodarske možnosti ter da se z nepremišljenimi koraki ne kompromitirajo dosedanji u-spehi, ki so bili doseženi zlasti v kmetijstvu. Zagotoviti je potrebno enakomeren razvoj vseh republik, skrbeti se mora za uspešen razvoj gospodarsko zaostalih področij, toda istočasno tudi za nadaljnji razvoj gospodarsko razvi-tih področij. «Menim, je zaključil Tito, da je ta plenum ogromnega pomena za naš nadaljnji razvoj. Držati se moramo linije, ki je bila postav. Ijena na tem plenumu glede nadaljnjega razvoja našega gospodarstva in naše socialistične graditve sploh.* Državni tajnik za zunanje zadeve Jugoslavije Koča Popovič bo na jutrišnji seji zvezne skupščine, ki se je sestala danes na rednem zasedanju, poročal o mednarodnem položaju in o aktualnih zunanjepolitičnih vprašanjih. Na današnji seji je zvezna skupščina razpravljala o predloženih zakonih za stanovanjsko reformo ,ki bo stopila v veljavo 1. januarja 1960 Lidija Sentjurc je v svojem poročilu o omenjenih zakonih poudarila, da zahtevajo uspehi, ki jih je Jugoslavija dosegla zadnja leta v gospodarstvu in razvoju komunalnega sistema, radikalno spremembo finansiranja zidanja in uporabe stanovanj Stanovanjska reforma, ki med drugim predvideva uvedbo gospodarskih najemnin. ki bodo zagotovile redno vzdrževanje stanovanjskih stavb in formiranje skladov za zidanje novih, bo poleg tega zainteresirala delavce in nameščence za zidanje lastnih stanovanj. Pripomniti je treba, da povečanje najemnine za stanovanja ne bo zmanjšalo življenjskega standarda prebivalstva, ker bodo za ustrezne zneske povečane plače in pokojnine. B. B. Vreme včeraj: Najvišja temperatura 13.2, najnižja 10.5, zračni tlak 1026 stalen, veter 12 km za- hodnik, vlaga 70 odst., nebo po-oblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 13.6. Tržaški dnevnik Danes, SOBOTA, 21. novembra Marija Sonce vzide ob 7.12 in zatone ob 16.30. Dolžina dneva 9.18. Lun* vzide ob 21.50 In zatone ob 11.«. Jutri, NEDELJA, 22. novembra Cecilija - Danes proglasitev stavke v Delavskih zadrugah ? Komisarska uprava noče povišati piač uslužbencem Demokristjani in njihovi zavezniki se bojijo, da bi imela stavka zle posledice za njihovo listo Izvršni odbor sindikata trgovinske stroke F1LCEA-CGIL se je sinoči sestal in ponovno razpravljal o sindikalnem položaju v Delavskih zadrugah v zvezi z zahtevo uslužbencev, da se povišajo njih prejemki za 2,5 odst., kot je to že v veljavi za vse druge uslužbence v zasebnih trgovskih podjetjih in v drugih zadružr nih podjetjih. Odbor je sklenil sklicati danes ob 13.30 na sedežu v Ul. Pondares 8 enotno skupščino uslužbencev Delavskih zadrug in proglasiti enotno stavko, ki naj bi se pričela takoj popoldne in nadaljevala v nedeljo, pri čemer pa bi delali oni uslužbenci, ki to zaposleni pri volitvah. Včeraj je prišlo do raznih testankov in poskusov, da se prepreči to sindikalno gibanje in je tako prišlo do daljšega razgovora na uradu za delo. Določeni odgovorni krogi bi namreč želeli od uslužbencev zagotovilo, da ne bodo stavkali, ker bi lahko stavka povzročila določene posledice za volilne rezultate. Istočasno pa nihče noče nič slišati o PO; vsem legitimni in upravičeni zahtevi uslužbencev, da je treba uveljaviti tudi v Delavskih zadrugah poviške, ki že veljajo za vsa druga zasebna podjetja in zadružne ustanove. Ponovno se je tako čulo o členu zadružnega pravilnika in o prodajalnah, ki naj bi jih v okviru tega člena predali v družinsko upravo, kot da bi šlo za dve povezani vpra- *8Sindikalni položaj v Delav-Ekih zadrugah je nedvomno zelo napet in bo do končnih odločitev prišlo danes na skup- »Fronta za neodvisnost* je včeraj izdala proglas, v katerem obsoja sedanji način volitev v Delavskih zadrugah, »er je nedemokratičen, saj bodo lahko člani izvolili samo ne katere izmed bodočih upravnih svetnikov. Poleg tega kritizirajo tudi način predstavljanja kandidatnih list, saj je treba za predložitev list zbrati 500 podpisov in so manjše skupine na ta način onemogočene, da bi predložile lastno listo. Zato »Fronta za neodvisnost* i , , ... . izjavlja, da naj člani volijo Delodajalci niso sprejeli •vrste listo, ki je označena s števil-1 zahtev za izboljšanje ko 2. (pogodbe. llllllllHllinilllllllllllltllUmillHItllllltltllHtll Člane Delavskih zadrug opozarjamo, da imajo pravico voliti tudi v primeru, če nimajo članske izkaznice Zadostuje, da pridejo v nedeljo od 9. do 22. ure na volišče v Ul Italo Svevo 14 (bivši prehod Sv. Andreja 68) in da imajo s seboj veljavni osebni dokument. Tam bo posloval poseben članski urad, kjer bodo lahko uredili vse formalnosti in nato volili. ščini uslužbencev, ki zahtevajo uveljavitev pravic, ali pa že preje na ta, nMin, da bo vodstvo Delavskih žadrug popustilo. «i------- Ne nasedajte prevaram Kot smo Že podrobno poročali bosta na nedeljskih volitvah za šest svetnikov Delavskih zadrug predloženi dve kandidatni listi. Predstavniki liste št. 1, ki nosi naziv »Italijanska demokratična koncentracija« so v zadnjih dneh po-slali vsem članom Delavskih zadrug bogato aPremU©no propagandistično brošuro. Zanimivo je, da je ta lista z izredno lahkoto prišla do naslovov vseh članov in bi v tej zvezi radi izvedeli, kdo ji je te naslove s tako usluž-nostjo in tako hitro preskr-bei? Zlasti pa je značilno pisa-nje nekaterih omenjenih propagandističnih brošur, kjer se je lista št. 1 poslužila prevare v dobesednem smislu be- *BNa predzadnji strani brošure so namreč ponatisnili člene 10—14 volilnega pravilnika Prve tri člene so točno ponatisnili, glede člena št. 14 pa obstaja v nekaterih brošurah bistvena razlika. Predstavniki te liste so nam' reč enostavno napisali: «Clen 14: Glasuje se na ta način, da se napravi znak križa na posebnem kvadratu, kjer je označena lista št. 1, ne da zamazali drugega dela gla- Poziv Fronte za neodvisnost Člani DZ glasujte za listo štev. 2 Iziava se zaključuje z željo, da bi prišlo do stvarne demokratizacije Delavskih zadrug. Pred stavko v podjetju UPIM? V ponedeljek bo ob 20. uri na sedežu v Ul. Pondares 8 skupščina uslužbencev in uslužbenk trgovskega podjetja UPIM. Razpravljali bodo o položaju, ker so se v Rimu prekinila pogajanja za obnovo delovne pogodbe, tako da bo prišlo verjetno v vseh podjetjih UPIM do splošne stavke. Sinočnja seja občinskega odbora Včeraj se je na redni seji sestal tržaški občinski odbor, ki je razpravljal o upravnih zadevah. Medtem pa je odbor vpisal na dnevni red občinskega sveta 24 novih točk za javne seje in dve točki za tajne seje. Tako je skupno na dnevnem redu 57 točk, ker je ostalo 31 točk še od prejšnjih sej Nove točke vsebujejo med drugim: Cestna dela v ulicah Giulia in Battisti ter dokončno ureditev tramvajske službe po teh ulicah, o čemer bo poročal odbornik Visintin. 16 točk, to je sklepov, se tiče okrepitve javne razsvetljave v ulicah in na trgih, o čemer ho tudi poročal odbornik inž. Visintin. En sklep se tiče razpisa licitacije za dobavo gramoza za vzdrževanje cest za leto 1960 v znesku 6.300.000 lir. Ena točka se tiče novega pravilnika o trgu s sadjem in zelenjavo na debelo, o čemer bo poročal odbornik prof. Cum-bat. O 51. točki, ki se nanaša na 15 milijonov lir izdatka za prenovitvena dela v osrednji ribarnici, bo poročal odbornik Geppi. Zadnja točka vsebuje poročilo istega odbornika o nekaterih spremembah gradbenega pravilnika. Preiskava o tihotapstvu iz prostega pristanišča Tihotapska mreža razpredena od Trsta do Milana in Modene Večina zapletenih oseb že prijavljena sodišču - V Milanu so našli in zaplenili pletenine, v Modeno je šlo olje, sladkor pa so razpečali v mestu in bližnjih pokrajinah innlilllilllilillllllllHllIlHlillinilHmilltllllllimiminiimnmiimilllMIimillimmillillliiiiiMlu« S sinočnje seje devinsko - habrežinskega občinskega sveta Občina nima sredstev za opravo in vzdrževanje «Doma počitka» Preiskava o tihotapljenju raznega blaga iz novega tržaškega pristanišča, ki traja že precej časa, bo kmalu zaključena. Gre za obsežno zadevo in precejšnje število oseb, ki so v to zadevo zapletene. Poleg tega je mreža razpletena tudi v razna druga mesta in pokrajine v Severni Italiji, kamor je skupina razpečavala blago. Kakor smo že poročali, so že zaprti v koronejskih zaporih prof. Stella, Antonio Fi-schera, Raffaele Passante, Gia-como Cragnolin, Leonardo Ferraro in Renzo Gubana. Včeraj smo izvedeli, da je poveljstvo finančnih straž prijavilo sodišču tudi Giulia Ba-rolija in Glauca Dorio, ki sta bila v službi pri financi in dodeljena nadzorstvu pri vhodih v pristanišče. V zaporih je zdaj tudi trgovec Daniele Venier, ki spada v skupino prej omenjenih obtožencev in je bil član organizacije za tihotapstvo blaga iz tržaškega pristanišča. Sodišču so prijavljeni tudi naslednji šoferji in prevozniki, ki pa so na začasni svobodi: Mario Scopelitti. Davide Virgilio, Giordano Gismondi, Vittorio Stener, Emilio Colom-bi, Sergio Pitacco, Bruno Sterle, Gaspare Morsiani, Vittorio Canziani, Carlo Gali in Carlo Gerdol. Nadzorna oblast noče ničesar prispevati, da bi uredili dom za starčke Pokopališči v Devinu in Nabrežini postajata pretesni in reveže Na včerajšnji seji občinskega sveta devinsko-nabrežinske občine je bila kot prva točka na dnevnem redu oddaja v najem pokopališkega prostora prosilcem, ki so za ta prostor zaprosili na pokopališčih v Devinu in Nabrežini. Občinski odbornik Drago Legiša, ki je svetovalce seznanil s prošnjami interesentov, jih je hkrat’ obvestil s površino zaprošenega prostora in tudi s cenami, določenimi na osnovi obstoječe tarife in v skladu s pravilnikom, sprejetim že pred leti. Ugodno so bile rešene vse predložene prošnje, bodisi za prostor na devinskem kot nabrežinskem pokopališču. Na predlog odbornika Legiše, ki je občinskemu svetu, hkrati ko ga je zaprosil, naj bi izrazil povoljno mnenje.* -glede . že predloženih prošenj predočil potrebo, da se podobne prošnje v bodoče ne vzamejo več v poštev, in sicer, ker je prostora vedno manj, je občinski svet ta predlog soglasno sprejel. Dogaja se namreč, da se, posebno za devinsko pokopališče zanima vedno večje število ljudi izven občine, pa je odbornik Legiša izrazil bojazen, da se bo v najkrajšem času razpoložljivi prostor na pokopališčih, posebno devinskem, tako utesnil, da ga ne bo niti za potrebe domačinov. Zato je občinski svet na njegov predlog sklenil, da se do sprejetja novega pravilnika, o katerem b0 treba razpravljati in sklepati še na tem jesenskem zasedanju, ker stari ne ustreza več, ne ugodi nobeni prošnji, ki bi jo občini predložil nekdo izven občine. Kot druga točka dnevnega reda je bila na vrstnem redu razprava in sklepanje v zvezi z novo dograjenim poslopjem, ki ga je občina že v samem začetku namenila za potrebe nepreskrbljenih starčkov in občinskih revežev. S sklepom občinskega sveta je bilo treba, kot to zahtevajo predpisi, tudi formalno nameniti to poslopje v to svrho in mu določiti naziv. Tako bo poslopje, glede na dejavnost, ki se bo v njem vrila, nošsilo naziv iDom počitka«, kar je mogoče najlepše in domala dobesedno prevesti tudi v italijanski naziv «Casa di riposo«. Bistveno najvažnejši pa je bil tisti del razprave okrog tega vprašanja, kjer je bilo govora o sredstvih za opremo in vzdrževanje omenjenega doma. Ze od vsega začetka je bilo jasno, da devinsko-na-brežinska občina s svojim deficitom ne bo mogla najti za to potrebnih sredstev. Upati pa je bilo, da bodo vladni organi, v kolikor so smatrali za potrebno,..da..-.poslopje postavi pod streho, tudi poskrbeli za potrebna sredstva da se izroči svojemu namenu Občina je s tem v zvezi posredovala nadrejenim oblastem okvirni maksimalni predračun bodisi za nakup opreme kot tudi za stroške upravljanja. Skupna vsota, potrebna za kritje teh potreb, se je vrtela okrog 31 milijonov. Nadrejena oblastva pa so to zahtevo v celoti zavrnila, z utemeljitvijo, da tega od države ni moč zahtevati, zaradi česar naj si občina v tem primeru kar sama pomaga. Občina se tako nahaja v položaju, ko razpolaga z lepim, novim poslopjem, ki bi se v njem lahko vršila nadvse koristna socialna dejavnost, pa mora na žalost ugotoviti, da je tak njen namen resno o-grožen zaradi nerazumevanja činiteljev, ki bi ji pri tem morali nuditi vso potrebno podporo S tem v zvezi je občinski svet ugotovil, da je v državi verjetno mnogo občin, ki upravljajo podobne ustanove, med temi na našem ozemlju Trst in Milje, da si pri tem omenjene občine ne pomagajo izključno s svojimi sredstvi, iz svojih proračunov, pač pa prejemajo za takšno svojo dejavnost delno ali popolno pomoč, zaradi česar so prisotni svetovalci sprejeli sklep, s katerim so pooblastili občinski odbor, da nadrejenim oblastem jasno predoči ta problem, zahtevajoč, da se ga v skladu z dejansko potrebo u-strezno reši. Zatem je občinski svet še sklenil, da začasno namesti v anagrafskem uradu, ki je močno obremenjen z delom, nili 45 stotov vtihotapljenega I tom štipendije v počastitev sladkorja Olje, ki so ga izvozili iz pristanišča, je šlo v Modeno. Organi finance so že ugotovili, kdo je olje kupil, toda imena niso še objavljena. Drugo blago je romalo v Milan in tudi tu so organi finance že na dobri sledi, oziroma so že ugotovili, kdo ga je kupil. Tako so pred dnevi našli in zaplenili 10 ton volnenih pletenin. Ni še točno znano, koliko in kakšne vrste blaga je na ta način prišlo iz pristanišča. Nekaj več se bo izvedelo, ko bodo o tem razpravljali na procesu. Glede načina, kako so blago iztihotapili iz pristanišča, pa se zdi, da so bili organizatorji dogovorjeni z nekaterimi uslužbenci finance, ki so bili na straži ob izhodih, oziroma vhodih^ v pristanišče; ni pa izključeno, da so uporabljali tudi kakšen drug način. | Gabriela Foschiattija. Ob tej priliki je podžupan prof. Cum-bat na kratko orisal študentom Foschiattijev lik. Pri ceremoniji so bili navzoči glavni občinski tajnik dr. Carmi-nelli, odbornik za prosveto Gridelli in drugi. V prihodnjih dneh bomo verjetno izvedeli še za druga imena oseb, ki so zapletene v to zadevo; včeraj pa smo izvedeli za nekatere podrobnosti glede razpečavanja sladkorja, ki so ga izvozili iz pristanišča, Pri tem je imel, kakor kaže, važno vlogo Renzo Gubana, kateremu je v nekaterih primerih pomagal kot posredovalec Giovanni Basa-donna iz Vidma. Med drugimi so kupili sladkor Silvio Fioretto iz Spilimberga, (približno 600 stotov), Michele Ro-daro iz Gemone (260 stotov), Celeste Picotti iz Morteglia-na (150 stotov), Bortolo Gia-cometti iz Trsta (od 100 do 170 stotov), Adino Golfetti iz Badia Polesine (550 stotov), Gubana je kupil in nato razprodal raznim manj- Prieetek predavanj Zdravniškega združenja Konzulat FLRJ zaprt 28., 29. in 30. Uradi Generalnega konzulata FLRJ v Trstu ne bodo sprejemali strank dne 28., 29. in 30. t. m. o priliki praznika Republike FLRJ. ični zbor Društva slovenskih umetnikov Društvo slovenskih umetnikov v Trstu vabi člane na redni občni zbor, ki bo v ponedeljek dne 23. novembra 1959 ob 20.30 v prostorih Prosvetne zveze v Ul. Roma 15-11 Vrnjena ženska padla v avtobusu V knjižnici glavne bolnišnice se je včeraj pričelo akademsko leto Tržaškega zdravniškega združenja. Prvi je na kratko spregovoril^ njegov predsednik, ki je počastil spomin umrlih zdravnikov dr. Brunnerja in prof. Ravasinija. Zatem je predstavil številnim poslušalcem prof. Pettinarija, ravnatelja kirurške klinike na padovski univerzi, ki je govoril o moderni kirurgiji jeter. Otvoritve akademskega leta se je udeležilo tudi mn°8° I iensko spremil v bolnišnico zdravnikov iz bližnjih pokra- je pojasnil, da je Fragiaco-jin. Zdravniško združenje bo mova prav zaradi njene pija-imelo predavanja vsak petek. | padla v avtobusu pro- Predavali bodo znani italijan- ge -prst — Opčine, ko je bil ski kliniki in tržaški zdrav- | ta jg ustav!jen pri openski Sredi popoldneva so morali sprejeti s prognozo okrevanja v 8 ali 10 dneh na opazovalnem oddelku 58-letno Antonio Fragiacomo vd. Bordon iz e-zulskega naselja na Opčinah kateri so ugotovili rano na glavi in precejšnjo vinjenost Neki policijski agent, ki je in to za dobo štirih mesecev, | Šim trgovcem približno 230 prostovoljno pripravnico A- I stotov sladkorja. Finančni or-nomarijo Modenato. I gani so pri Golfettiju zaple- niki. odhodni postaji. [ olepaliSCa ) Slovensko gledališče v Trstu DANES 21. t. m. ob 21. uri v AVDITORIJU v TRSTU premiera NICKY - ZLATI DEČEK komedija v treh dejanjih Spisal: JOSIP TAVČAR Režiser: JOŽE BABIC Scenograf: JOŽE CESAR Asistent režije: ADRIJAN RUSTJA Pesmi skomponiral: ALEKSANDER VODOPIVEC Osebe: Nieky, »največji pevec našega časa« - Silvij Kobal; Rudy, Nickyjev «manager» -Miha Baloh; Biby. filmska igralka - Bogdana Bratuževa; Gizdalin, gangster - Riado Na-krst; Susy, njegova žena - Štefka Drolčeva; Policaj, Nickyjev oboževalec - Julij Guštin _ Nastopajo še: natakar, strežnik, reporterji, gledališko tehnično osebje Moderno 16.00 «Kako --rda|i, hčer«, R. Harrlson, K. Ken ..„ Vittorio’ Veneto svojega bližnjega žejejL^J Clift, Mirna Loy. Prepoved« mladini. g 16.00 »Odločeno« Aldebaran 16.00 & umor«, R. Todd, B. Draže,»- Arlston 16.00 «Pepelka v šnripov VI <*r\V-ii i r n Fr ©O ** Lom. riston ______ ~ , Audrey Hepburn, Fred Kay Thompson. ^ Astra Rojan 16.30 »Mlob V* teta«, R. Russel, P- Tl?£ Ideale 16.00 Ruth LeuvverK zabni igralec v «Družini imj nastopa v odličnem barv filmu »Na svidenje France Charles Thomson, Josef m Marconi 16.00 «Evropa Pj*0^ Najbolj slavne varieteje ke na svetu. Predstava stav. Technicolor, Karner a Radio 16.00 «Toto in MarcelU^j Air, Savona 16.00 «potovanje». ^ Brunner, D. Kerr. ,.ka S, šjfej, S Marco 16.00 «Stolp užllK,lU tj," Pampanini, P. Brasseur. r"r vedano mladini. „ J, Novo cine 16.00 »Otok sonca«. Mason, H. Bellafonte. Odeon 16.00 «Trapez živo'"« R. Hudson m D. Malone. MILJE . (J Evropa 17.00 «Trije Seru«. Montgomery. t Roma 17 00 »Leseni narodni*'* Levvis. KRSTNA PREDSTAVA Ponovitev JUTRI 22. t. m. ob 16.30 v Avditoriju v Trstu Prodaja vstopnic od četrtka 19. novembra dalje v Tržaški knjigarni. Trst. Ul. sv. Frančiška 20, tel. 61792 ter eno uro pred pričetkom predstav v Ul. Roma 15-11. V sredo 25. t. m. ob 20.30 v prosvetni dvorani na Opčinah NICKY - ZLATI DEČEK Verdi 17.00 »Zimske P°* A. Sordi, E. R. Drago. Volta 17.00 «Mož za CinziJ™' Grant, S. Loren. R A SOBOTA, 21. novembra UM RADIO TRST A 7.00 Jutranja glasba; obvezno, drobiž ' 12.10 Za vsakogar nekaj, p, svetu kulture; 12.55 Ork* Mi. win Halletz; 13.30 Lahke .jv je; 14.45 Fred Buscaglio^Lvir; L^szt: Sonata v h-molu 15.30 Glasba Buddyja 16.00 Dante Alighieri: ^ komedija — «Vice» „„men13fj prev.: Alojz Gradnik, k■ Rnri« Toma.?!?- 16.30 1^3 _ OleS* koncert; 17.00 Bela Bartok- ja na suita, opus 17; 17.20 Pl ni' janka; 18 00 Radijska unrjjjjg^ jarma; io.uu nauijo«*« Mario Labroca: «Kako po^i f glasbo«; 18.20 Bosenske: P*^, 0 folklorni plesi; 18.40 Arn\ - C® refiche in njegovi «Havan»l ban Boys»; 19.00 Pisani ig.30 radijski tednik za najmiai joj* Pestra glasba; 20.00 SP® Zbor Emil Adamič; 21.wK1 ponoči« — IV. del — n*j Razdelitev štipendij na tržaškem županstvu i (iiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiniiiiiii OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 20. novembra se je rodilo ... . 4ll i v Trstu 5 otrok, umrlo je 11 Včeraj so na tržaškem zu oseb ^ bii0 7 panstvu razdelili trem studen- POROČILI SO SE. kmetovalec Sergio Ridolfo in gospodinja Ro- ..........................................................................umu.mn minimum i I S;ija Labinaz, kovač Rudolf Stra- ka in gospodinja Manda Klobu- Iz sodnih dvoran Vročekrvni vojak iz Palerma obsojen na štiri leta zapora Spoznali so ga za krivega poskusnega nasilja in drugih nespodobnih dejanj v javnem prostoru - Obsojen priletni ljubimec, ki je s krivcem ranil ljubljeno žensko V ribiškem skladišču je ukradel kekse in denar C sovmee...« Na ta način skusajo predstavniki »demokratične« liste prevarati volivce, češ da volilni pravilnik določa, da je treba glasovati listo št. 1, medtem ko isti pravilnik točno določa, da «se prekriža kvadratek one liste, ki se je izbere«. Volivci ne bodo šli tej prevari na led in bodo zato pre-čitali kvadratek pod št. 2. saj se samo predstavniki te liste v resnici bore. da De lavske zadruge izvršujejo svoje naloge in da se v njih u- pravi uveljavijo demokratič- na načela. Pred dnevi sta ribiča Josip Pertot in Angel Stoka, prvi iz Ul. Lavvareto in drugi z Miramarskega drevoreda, prijavila policijskim organom, da sta bila ponoči 16. t. m. žrtvi nesramnega tata, ki jima je ukradel iz njunega skladišča v ribarnici pri barkovljanskem portiču zavoj biskotov in 3.100 lir Policijski organi so uvedli preiskavo, med katero so zasumili v 20-letnega Sergija Starca iz Ul. Lavareto, ki je med zasliševanjem priznal, da je vlomil v skladišče skozi o-kenca nad vhodnimi vrati. Ves denar je zapravil v javnih lokalih. Starca so pod obtožbo tatvine prijavili sodišču. 18. t. m. pa je 42-letna Elvira Ferluga iz Ul. sv. Fran- kovljanskega komisariata javne varnosti, da so se neznanci spravili na njeno zapuščeno hišo v Rojanski ulici 9 in ukradli precej kovinskih delov vrat in drugo. Podobno prijavo je vložil že 18. septembra njen brat Rudolf Tudi v tem primeru so imeli agenti srečo, ker so identificirali tata v osebi 16-letnega Guida B iz Rojana. Fant je dejanje priznal in izpovedal, da je vsega skupaj ukradel 4 kljuke, 4 ključavnice, del cevi dva kosa medenine in mesarski nož. Vse skupaj je prodal za 400 lir starinarju Ladislavu Zubraniču iz Rojana. Nepoštenega mladoletnika so izpustili na začasno svobodo in ga prijavili zaradi tatvine. Zubranič pa se bo moral zagovarjati zaradi nakupa ukra-denega blaga Z govorom drugega zagovornika, se je včeraj zaključil dva dni trajajoči proces proti 22-letnemu Giuseppu Picciur-ru ft Palerma, ki je zagrešil več kaznivih dejanj, zaradi katerih je moral pred porotnike. Kot smo včeraj omenili, je tožilec zahteval zanj 9 let in 7 mesecev zapora ter 60.000 lir globe. Nasprotno pa sta Picciurrova zagovornika vztrajala na zahtevah, da nekatere obtožbe sploh ne obstajajo, ali pa da bi jih morali spremeniti. Malo pred poldnem so se porotniki umaknili v sejno dvorano, kjer so začeli tsi-pravljati o kazni, ki pritiče obtožencu. Po dveh urah so se zopet vrnili v dvorano porotnega sodišča, kjer je predsednik prečital razsodbo. Pic-ciurra so spoznali za krivega poskusnega nasilja, poskusnih nasilnih spolzkih dejanj in spolzkih dejanj v javnem prostoru ter nepokorščine do predstojnika, zaradi čeaar so mu prisodili 4 leta vojaškega zapora. Preds.: Rossi, tož.: Brenči, zapisn.: Magliacca, obramba: odv. Presti in Vinciguerra. ker se je Daneluttijeva bala, | leta je Terlizzi obvestil, da je da bi prišlo do škandala, se ’ “ ~ * 1 cv—.i— čar, mehanik Settimio Luconi in gospodinja Claudia Amati, tesar Enoio Pltteri In gospodinja Laura Cattelani, zidar Emilio Rada-nich in gospodinja Nella Lubia-na, električar Mario Deola in ba-ristka Clara Gioghi, mizar Aldo Mosenich in šivilja Maria Carli. UMRLI SO: 78-letna Margherl-ta Crassa vd. Lorenzi, 84-letna Giovaona Gregori, 76-letni Luigi Stebel, 45-letnl Dimitrov Krum, 78-letni Giovanni Zanco, 65-letni Pietro Luoci, 60-letna Valeria Fe-riancich por. Cheti, 63-letna Mar. gherka Minca vd. Mosetti, 68-let-ni Giovanni Coretti, 70-letni Er-manno Baldassi in 1 dan star Marino D'Angelo VERDI Danes zvečer ob 20.30. uri četrta in zadnja predstava Verdijevih »Sicilskih večernic*, v enaki zasedbi kot na prejšnjih predstavah. Jutri ob 10. uri druga predstava opere »Vitez iz Eke- buja*. Medtem ko se nadaljuje prodaja vstopnic za drevišnjo predstavo, se začne danes zjutraj prodaja vstopnic za jutriš- rjke njo predstavo. TEATRO NUOVO Ob 20.45 Gogoljev «Revizor» za abonma K. Cene 650, 450 in 25o lir. Predproaaja vstopnic pri gledališki blagajni. Jutri ob 17. uri ponovitev za red DD. ubija«, dramatizirana^zj^ži^jdi UUild«, utdlll°r z običajnim dnevnim re-cil 800.000 lir, celotno škodo r]orn y j decembra t. 1. ob mu je povrnil sele pred dnevi. 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Sbrizzi je seveda zadevo pri- Kimski ul. 15-11. Zakasneli člani javil policijskim organom, ki so naproieni, da urede svoje član-so Terlizzija prijavili sodišču ske obveznosti ob sejnih dneh. ob tako zaradi prisvojevanja tuje- torkih po 21. uri v društvenih ga denarja in tudi zaradi pre- p:ostorlh v Ul. R. Manna 29-11 vare v škodo nekega človeka, | al' vsa) ob občnem zboriL ki si je hotel kupiti stanovanje. Tudi pred sodniki je Ter- i p lizzi priznal krivdo, pa čeprav f DA KO VI IN l*KINPKVKI je pojasnil, da se ne čuti krivega. Kljub temu pa se ni | Ob tretji obletnici smrti nepo- hotel odreči amnestiji. In prav zabnega moža, papana in brata ta ga je rešila nadaljnjih ne- Silvestra Pregarca daruje družina všečnosti. I 2 ,lr “ Dijaško Matico. • • * Odbor glasbo; 22.50 Cvet 11. PROGRAM KINO Preds.: Corsi, tož.: Maltese, | zapisn.: Machelli. » * * Valute Oktobra lani je kazensko sodišče izreklo proti trem obtožence! ., in sicer Demetriju Carburazziju, Brunu Brecci in Gabrielu Ferfogli ostro kazen zaradi tihotapstva cigaret. Vsakega so sodniki obsodili na 15 dni zapora in na preko 3.000.000 lir globe. Zadeva je sedaj prišla pred prizivne sodnike, katerim je zagovornik Carburazzija postavil zahtevo, d- prekliče veljavnost prve razsodbe. Odvetnik je navedel dejstvo, da so izrekli razsodbo brez zasliševanja Carburazzija, ki je bil zaradi bolezni, kot je opozoril sodnike, upravičeno odsoten. Sodniki so odvetnikovo zahtevo sprejeli in poslali akte za ponovno razpravo kazenskemu sodišču. -—«*------ Trst | Milan Dolar ZDA Fran-k šv. Sterling Frank fr. Marka Šiling Pezeta Dinar 61980 ; 619.85 i 142.93 i 142.96 1739.50 ' 1739.50 124 65 125.65 148 72 i 148.72 23.91 j 23 92 10.21 i 0,75 0.72 1 10 22 Ezceisior 16.00 »Nasilno poletje«, ouucen italijanski filni Valerija Zurliniju. Eieonora Rossi Drago, Jean Louis Truuignant, Jacqueline Sassard. Izkaznice neveljavne. Fenice 15.UO »Zenske Iščejo ljubezen«. Dramatičen; Cmemasco-pe, Color de Luxe, Hope Lange, Stephen Boya, buzy Parker, Marta Hyer. Izkaznice neveljavne. FRodramrnatico 16.00 »Peščeno morje«, R. Attemborought, J. Gresson. Grattacieio 16.00 «Velika vojna« Film, ki Je bil nagrajen v Benetkah z »Zlatim levom«. Supercinema 15.30 «Vellki kapitan«. Techn rama - technicolor, Robert Stack, Charles Coburn, Marlsa Pavan VVarner Bros. Izkaznice neveljavne. Arcobaleno 15.00 »Veliki kapitan«. Technirama - technicolor Robert Stack, Charles Coburn Marisa Pavan, Warner Bros. Izkaznice neveljavne. Alabarda 15.45 »Grešniki gledajo v nebo«. Poziv srca in glas vesli v tem velikem filmu. Sku pina znanih igralcev: Marina Vlady, Jean Gabin, Robert Hos-sein, Ulla Jacobson. Prvič Trstu. Capitol 16.00 «Rlflf!», N Tiller. Aurora 16.30 «Dan osvete«, K Douglas, A. (Juinn. Prepovedano mladini, izkaznice neveljavne. Cristallo 16.30 Tognazzl in Vlanel lo z izredno komičnim filmom »Sva dva ubežnika«, Magal Noel in Fred Buscaglione s svojimi originalnimi pesmimi. Uki. njene izkaznice. Garibaldi 16.00 «38. vzporednik, naloga Izvršena«. Gregory Pečk Harry Guardino, Im pero 16.00 »Moralist«. Alberto Sordi. Prepovedano mladini, Italla 16.00 «Venere greha«, po knjigi #Dom svobodne ljubezni«. E. Bartok, K. Fischer. Prepovedano mladim. Massimo 16.00 »Rumeni zob«. Čudovite pustolovščine. Technicolor. Fter Parker in Dorotty Mc Guire. Sledi. «Paperino, operacija sne«, risanka VVali Disneya. Velik uspeh. Prvič! 10.00 Zeleni disk. P^*oOa,j0 , danska oddaja; 14.00 O*,. £ h tretji; 16.00 Tretja stwaii K *j, Današnje pesmi; 20 30 beni variete, nato K n uto: Zakaj sem opu* ftjT Madama Butterfly. ope* dejanjih. KOPEH ,jF poročna v lianianšči* 7 15, 19.15 22.30. Poročila v «lu»-: ,j ‘5-oo. .. . 7.0&* Si Slo !« 5.00-6.15 Prenos BL' ,, A Pienos RL; 7.15 Glasba ro m j-utro; 7.40 Glasba za bo jj0 65 12.00 Glasba po željan* , ba po željan; 13AU ^ univerza: «PnspeveK izvajanju socialistične vasi«; 13.50 Popevke ' DUnd> tu in tam; 14.30 ,ZJ^ b V ljubljenih melodij; la' #a. t ske narodne plese '8 . i5.«V moniki Janez Bvečm -7j0 „ r.aših kolektivov; 1”-nriu01',.D‘ nos RL; 17.00 Zabavni Pojejo Renata Tčbald .^11^ Monaeo in Leonard ” ^ V I Dogouki in odmevi, Lestaf,p($ ske melodije; 18-4J 3q Anico Zuoovičevo; 1 ' iasC*> nos RL; 22.15 Plesna 8' Plesna glasba. SLOVENIM JZV.l m. 262-1 ^ Poročila. D.uu. >.«1)0! ' • 15.00. 11 * % «1 1 it S ‘le N K £ td.OU, ut 22 0U, 22.55 8.05 Radi bi vam ^or<8sl® RauijSka sola za n' V 9 3u Tri skladbe »r** « lu.10 Majmu In 7 *. joAlj arKsmhli in OTKeStf » ansambli 111 orKe,s‘r1'i’a; $5 komorni zoor iz 1 zuui K. pra,*, ureja ..orsesua > RT lK; set minut s kvartet®"" 11.36 P.ornrski tedndt^j ^fjjj) set mm« a .--ji/n Stanteta; 12.00 God-1 & Koruia Lesjaka; jaKOP‘,3it J asvetl — Lojze 3 otf^.^. a predšolske 111 3°l**pejV5 asi; 12.25 Domači zelenega Pohorja, °rJf 15 5 znan.h operet; U« ^ zabavna glasba; ggiA \ vanskih oper; l4-io risa Franka, audija BarooricrJ?» .* 1.10* rrnvost, 7^ znanosti ‘>t^ 14.40 Naš, poslušal®1,, pl>t% Z motorčkom v avto iz Geometer Ervlno Sbrizzi Skednja, ki je zidal stolpnico v Ul. Ponziana 8, se je večkrat znašel v zagati zaradi pomanjkanja denarja. Osebe, ki so si naročile stanovanja, so sicer denar plačevale, a tega so dajale kot je bilo dogovorjeno upravniku stavb Nunziu Paolu Terlizziju iz Ul. C. Eli-si. Nekega marčnega dne 1955. Sredi vožnje z motorčkom, s katerim se je peljal proti Trgu Unita. se je 22-letni Sergij Pakor iz Ul Panorama na križišču Cavourjevega korza z Ul. Geppa zaletel v fiat 1100, ki je vozil pred njim in s katerim je šofer ustavil. Pakor se je moral zateči z zasebnim avtom v bolnišnico, odkoder pa so ga po prvi nudeni zdravniški pomoči odslovili s prognozo okrevanja v nekaj dneh. romantike do danes,-ne melodije; 17-10 $ jef'/ .štev. is: pogovori; 18.15 p‘a2tra 7.' či cm pihalnega orK Či hi j It* in iirilP PRIMORSKI DNEVNIK ZALOGA VSAKOVRSTNIH PODLOG IN BLAGA ZA: moške in ženske plašče obleke perilo kotenine volnene odeje zavese itd. SKLICUJTE SE NA TO REKLAMO DOBILI BOSTE POSEBEN POPUST TRST UUCA GINNASTICA, 22 milije; 18.45 Okno Spoznavajmo svet |jetC^{ IL 21.00 Melodije » Prb tedna; 22.15 Oddaja ljence; 23.10 Do P° nem ritmu. a TELEVIZIJ iJ(0j 13.30 Šolska oddaja^ fot^j daja za otroke; J 19 10 Pisma I V, pof&T lahke glasbe; 3 ,,%5 U „ i. MM-irhipren: ** «li Muiichiere« 23.00 Poročila. j. jugosla^ TV Beograd 18^ V igra za mladm® novic' 20.00 TV ‘^idH-.jj-Ijana 20.20 ‘v. ‘>0 Mednarodno medjn ^(#1 ,4/ , nje v orodni ***•&&% i, Frankfurt, Luzer • ,ioJ gieb, Ljubljana)- ji® dvorane Gospooa d0rirf L šča. Zagreb 21-30 p°usta/ ŠKega igralca p v' Ljsibljana 22.00 ! zabavno-glasbena ( “t'°^ vsa \ i \ \ N Z velikim uiSf« Ul.Jyl<^l4 pri BINI VESlE t Trii, SPLOSNA obrgl I' zaradi prenehali* *?«jA »I j konfekcije u cGn*/ jn° ni^»« vtp r zaradi Vse I SKRAJNO „„„ _ pozabltel V L 1,|olBe ,»a Oglejte sl naše jJ» il* zsečer. ,» Pj, 1 PODI IZ FUHNJPijJ*) kv m - s« p Gambinl 3. Mednarodnega gospodarstva Zaostale dežele * svetovno tržišče K ’ 80 na Japon- i, f°tegniU na dan neko a r,!PraSanje' ki v seda-:;j8 dobiva povsem *ebin°, ker to vpra-«4.®’ Več izključno ja-UtiinV« Za vPrašanje in-Sd ; *Sa izvoza iz tistih imajo delavci s, ezde. Glede tega .ie %|PHa*k,a Ž® °d Pre:i 'jlj. dežela. Njena indu-^ P1Ja. ki je naglo na-• °d osemdesetih let *a stoletja, se je “j. y . **nc* dveh okoli-«o, tem je v Evropi 'di Proizvodnja svile k nal9zljive bolezni med in Japonska ^ s svojo zelo ob-p^°?zv»dnjo, ki je v * ispevala k ravno-, l tne plačilne bilanco * v razvoju, in ki It * izdajati ogromne i|ttiis>«UV0Z str°iev in in* W opreme. Druga o-■t t.„Je bila v tem, da je l^PMiska (kakor je še »lj..1Zrazito agrarno preti, j*’ kn to v takem ob-14, to Presega vse ev-^Predstave o tem polj j a. °dnos pomeni o-veli v in najnižjem O’ kaz je v praksi :«) .j* oraj fatalno stra- <*ujoči činitelj v %uJU P°gojev za in- Cskacij0- f mezde v novih • it, n'so m°gle nam-H j^aatno nad raven, Aj ”e.lavcem nudila bili standard od o-Hotjij^kih množič. Cim Suj p°višati mezde, je Panudba delovne >ss ezelja to prepreči-jt. ]e imelo vrsto po-. Se uo oziramo na ^Posledice, je to po-se je notranje trni —rsko oviralo (z mezdami .^delavcev .............. (kjt ?° Profiti bili viso-' 4H« , Pomenilo visoko ^9l„ apitala). prvo je ’ iijie] ,lndustrializacijo, !5span° ie kompenzacijo 8) ' dolS"'. < s mtislfn8>' Prav ta'150 K niihn strani pripo-H, Cen„0Va n'zka kon- mezd n' *e posledi" Cfma°ni ?izka kon' w_ ni le posledi- amPak tudi .V‘SoW 'fjk^ove’ moderne opre-'^*8a t,.mdustrije, tsCmosn d‘, 2el° visoke deia lio Kv " ' da Zato o-se nizke lVm^erilih mednarod- Ve 'inp J smat f^Ohskn"0 bo8astvo, Ifšn._ ‘ ''S ima l_r rajo za ne- l^Daito Predstavija nje-9fpi,. Prednost 'ma, in ki NCment ^e,, Za povsem s ?i»Z.apadne raz-stl v Evropi. J. Z Prod,,!.trjujei°. da t »»f0ciernejjllVnost rl*i Vfaven J a Proizvoi it ^ti element kon-St ti, d a JO J. tre- S 4 mezdi pa to nl S kfeaeh mi- ker »u k«M,ln PostVblti a°sp0‘ evs taja socialna, ' j,®PmskeUdls ustrezn« V to * reš‘tve. Do- ^tv. laPonPwanje bil° i k K i 50 iska-" 61tateri ' atera'ni pod- tCteW*Vefelam P) Japonsko. ozIeba omejevati tv' Iz t 'odustrijske- ^SnstPOnske. klnr dva ta kH .N ’aa sama kon-J*N v ?* 'odustrij- k%i*‘ha v, dežele in ^ tavhi iv!, t^muo spre-tak0 oil' so, da . formulacijo z ysega tega Prohletna Medtem pa se je zadeva precej spremenila. Nizke mezde, kakor tudi pogoji, ki jih določajo v razvijajočih se deželah, obstajajo v večini dežel, ki so še zaostale. V nekaterih takih deželah gre za točno iste okoliščine, ki so obstajale in še obstajajo na Japonskem, namreč agrarna prenaseljenost. Tu se zlasti poudarja primer Indije, ki sicer nima takega odnosa prenaseljenosti kot Japonska, vendar pa v mnogo večji meri kot je to znosno. Poleg tega razvijajoče se dežele ne uporabljajo zaostale tehnike, ampak so prav tako sklenile sprejeti in uvajati najboljšo možno tehniko, z največjo produktivnostjo dela. Tu se torej sedaj njihova konkurenčna cena in sposobnost pojavljata v dveh oblikah; po tej plati nizka mezda, po drugi pa visoka produktivnost dela v novih industrijah. Oboje se bo odražalo v visokih profitih (formaciji kapitala), a to je prav nujno potrebno deželam, ki se razvijajo, vprav zaradi tega, ker se mednarodno finansiranje razvoja komaj odraža na naj nižji ravni komaj 5 milijard dolarjev (iz vseh virov). Le na ta način — se odgovarja iz dežel, ki se razvijajo — morejo one ostvariti svojo kupno moč in finansirati uvoz opreme iz razvitih dežel. Celotna ta problematika ostaja še bolj važna, č« upoštevamo, da so cene surovin na zelo nizki ravni. Celotna ta problematika se je v naj večji meri pokazala v tekstilni industriji. Tako nalete na primer ne le Japonska, ampak tudi Indija, Filipini, Egipt in druge dežele na ogromne ovire, ko skušajo plasirati svoje proizvode na tržiščih razvitih dežel. One nalete prav tako na odpor, ko hočejo prodajati tudi na lastnih tržiščih, v kolijcor so razvite dežele izvažale do sedaj na ta tržišča svoje tekstilne proizvode. Očitno je, da so današnji odnosi glede teh vprašanj že dosegli mejo, da je potrebno iskati načelne in dosledne rešitve. Dober znak je v tem, da se v tej celotni diskusiji ne poudarjajo več gospodarski, ampak politični in socialni razlogi. Tako na primer Zapadna Nemčija, s svojimi 900.000 delavci’v tekstilni industriji, zahteva samo čas, da bi se to vprašanje moglo rešiti. Isto se dogaja tudi s Francijo, pa tudi z vrsto drugih dežel, med katerimi so tudi ZDA. Nekatere dežele (manjše dežele zapadne Evrope) se trmasto upirajo in mislijo, da je moč ohranifi sedanji način mednarodne delitve dela. Toda eno je povsem jasno; vprašanje mezd v deželah, ki se razvijajo, ni novo, toda sedaj pridobiva na teži in širini. Zato je bolje, da že sedaj poiščemo rešitev, kakor pa da bi prisilili razvijajoče ze, dežele, da se obrnejo le druga na drugo in tako izolirajo od ostalega sveta. Konec konca te dežele sestavljajo danes 70 odstotkov vsega sveta, in one so zato tudi bodoče svetovno tržišče, ki more biti tako veliko, da bi nudilo vsakemu priložnost za proizvodnjo in blagostanje. N. P. NEKAJ UR PRED KRSTNO PREDSTAVO DELA DOMAČEGA AVTORJA Nocoj bomo v Avditoriju videli Tavčar jevega Nickyja TRST, 21. novembra. — Vem, da ste radovedni izvedeti zadnja poročila iz te predpremierske kampanje, vendar le malo potrpljenja. Včerajšnji dan je bil zame res zelo naporen! Tekanje, telefoniranje, zbiranje informacij in sestavljanje poročil, ki jih pošiljam največjim evropskim listom, mi je vzelo še tisto malo časa, ki ga ponavadi puščam sebi. Mislim, da si bom moral po tej reportaži res dovoliti nezaželeni dopust; ležim namreč nepremično v bolniški postelji. Pri meni sedi belo oblečena sestra (edina, ki govori v tej bolnišnici slovenski) in oba skušata iz mojih zapiskov rekonstruirati glavne dogodke včerajšnjega dne. Ob desetih dopoldne se je zbralo pred sedežem Slovenskega gledališča lepo število novinarjev, fotoreporterjev, filmskih in televizijskih snemalcev, ki so živahno zahte- Prizor iz drugega dejanja komedije «Nicky — zlati deček vali poročila za svoje časopise, radio in televizijo. Ze od daleč se mi je bdel ta hrup nenavaden, zato sem postal še bolj previden. Prepričal sem se, da na ta način ne bom prišel do informacij, ki so mi bile nujno potrebne. Zapustil sem bojno polje in zavil v prvo kavarno. Naročil sem dvojni wisky, iz-pil, vstopil v telefonsko kabino ter poklical telefonsko številko gledališča. Na oni strani se je oglasil nežen, tc da obenem energičen glasek. (Bila je tajnica gledališča). Ce bi direktno njo vprašal kar sem hotel, bi bil učinek takojšen, položila bi slušalko in s tem prekinila zvezo; jaz pa sem moral izvedeti čim več. Spačil sem nekoliko obraz ter v najboljši angleščini, kar jo še obvladam dejal: «Hallo li.dy, I come from London, l am an old friend of assi-stant» (in tu sem podrobno povedal ime in priimek) Moja angleščina je bila k sreči zelo slaba, ker je ona razumela, k sreči, le najnujnejše. <(Asistenta ni tu#, je suho odgovorila. Opogumil sem se še nekoliko in pristavil: sJaz morati uidetiJ# Sledila je dolga pavza in neko tiho pogovarjanje (verjetno so se posvetovali, če mi lahko zaupajo, kje se nahaja) končno se je spet oglasila: «Je na stadionu pri Sv. prevzela, da sem se ji prav vljudno zahvalil kar v najčistejši slovenščini (na srečo je ona takoj po odgovoru prekinila zvezo.) Ustavil sem prvi taksi, ki se je prikazal in v nekaj minutah sem že bil na stadionu. Za odrom sem res iztaknil svojega podkupljenega znanca. Prve njegove besede, ki sem jih ta trenutek slišal niso bile preveč prijazne: «Aha, že spet si pod nogami! Zavoljo tebe sem jih že dovolj slišal1» Kaj sem hotel — ni mi kazalo drugega, kakor da sem mu zamašil usta v novim čekom. Ton naslednjih stavkov je bil na mah drugačen. t.V redu golobček, če hočeš izvedeti kaj novega, pridi nocoj ob 20. uri sem — toda prosim te, bodi popolnoma tiho... in...» Seveda sem mu vse svečano obljubil. Uvidel sem, da se je vsem zelo mudilo. Mimo mene je begalo tehnično osebje, ki je gotovo pripravljalo sceno za večerno generalko, pa tudi *prijatelj» me ni prav nič zadrževal. No, zagotovil sem si vstop, in to je bilo zame kar dovolj. Zvečer sem prišel v gledališče eno uro prej kot domenjeno. Skrivaj sem si nekoliko ogledal postavljeno sceno. Naš slavni pevec bo odpel serijo novih pesmi v sugestivnem okolju ekscentrično opremljene dnevne sobe hoteljskega stanovanja. Generalka, ki se je pričela z običajno zamudo, je bila po moji sodbi prava po-lomiada. Naš ljubljenček je komaj prišel na svoj račun. Novinarji, ki so se pritepli kdo ve od kod, so dobesedno zasedli oder. eNaj nam kaj pove... kaj nam bo pel nocoj: ali ga je res predsednik povabil na kosilo? Kakšna je skrivnost njegovega uspeha? Je res, da se navdihuje ob gruljenju pijanih golobov? Nyckyjev manager g. Ru-dy, ki jih je sprejel (medtem ko je Nicky na smrt utrujen ležal na divanu), je bil z njimi res zelo prijazen. Edini izpadi, katere sem lahko zabeležil, so se glasili takole: «Prosim vas, malo usmiljenja. Ne vidite kako je utrujen. Vaše slikanje bi mu samo škodovale.* Ko so fotoreporterji odšli (od njih sem pozneje odkupil slike, katere prilagam), je menager prečital novinarjem Nickyjevo izjavo za naše gledalce. Vam na čast pa je slavni Nicky zapel svojo najnovejšo pesem, katere besedilo sem si skrbno izpisal. Ko sem stopil v vaše mesto, mislil sem, da ves gorim. Ko sem stopil v vaše mesto. mačke niso mijavkale. Ko sem stopil v vaše mesto, stopil sem v paradiž. Upal sem, da se bo po odhodu novinarjev začel pravi koncert. Kaj še! Nickyja niso p ustili k besedi. Na odru so se sproti pojavljale malopridne figure gangsterjev, zapeljivih žensk, ki so se Nickyju dobrikale s tem, da so se igrale z njegovim električnim vlakom — pri tem pa hlepele zgolj po njegovem denarju. Večkrat sem hotel planiti na oder in zaloviti to ne- sramno drhal, ki je motila izvajanje, vendar me je vedno zaustavil vesel in zadovoljen nasmeh režiserja in asistenta, ki sta se verjetno zabavala ob teh dogodkih. Niti malo ju ni presunila vest, da se je zgodil neki umor, pa tudi nastop policijskega išpeMorja ju ni zmotil. Nasprotno, še iz parterja sta mu dajala navodila. Na nesramne izjave Nic-kyjeve edina prijateljice: «Preveč denarja zaslužiš, da bi bili ljudje pošteni do tebe. Jaz sem te tudi hotela varati... mar misliš, da sem se igrala s tisto tvojo neumno lokomotivo samo zavoljo tvojega «čudovitega» glasu? Ali je sploh mogoče, da si tako bedasto naiven?» — 5e nisem mogel več premagati. Planil sem na oder.... Takrat se je usulo najhujše. Skušam se sedaj počasi spomniti, ka- ko je že bilo. V glavi mi vse boni: Edino, kar mi se odmeva v njej, so režiserjeve.... «Vi mi uničujete predstavo... Ven... Vrzite ga ven!* Vrgli so me ven. Sedaj sem tu — v splošni bolnišnici! Dragi bralci! Ni me sram priznati, da se ne znajdem! Prišel sem na generalko, da bi vam poročal o pevskih vrlinah največjega pevca, vendar v meni vedno bolj raste bojazen, da gre pri «Nicky — zlasti deček» za pravo gledališko predstavo, s katero otvar-ja Slovensko gledališče svojo XV. sezono. C e je to res, potem je napaka o-gromna — jaz sem namreč glasbeni kritik in se na odrska dela zelo malo razumem.... Ojoj, če je to res!... Ubogi moj denar.... Uboga moja glava.... Kakšna blamaža! R. . . a * Prizor iz tretjega dejanja komedije «Nicky — zlati dečekv nillUIIIIIIIIHIIIIIIiiiiiiiiitiiitiiiiiiiiiiiiliiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiilliililllllltiillllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItllimmillllllllHIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIflMIMMItlltllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIlilllllllHM POZNA JESEN JE NAJPRIMERNEJŠI ČAS ZA TAKO DELO Marsikateri neobdelan bi mogli spremeniti v sadovnjak Najprej je treba ugotoviti, katere sorte bi prišle v poštev, nato se moramo lotiti konkretnega dela, seveda po novem in ne po starem načinu Kadar stopimo nekoliko iz mesta po našem podeželju, se nam kar čudno zdi, da je ono malo obdelovalne zemlje, kolikor je naše podeželje premore, ponekod tako slabo izkoriščeno. Res je, da se po kraški planoti čudežev ne da delati, hkrati pa je tudi res, da so posebno v Bregu in tudi drugod veliki kosi površin, ki bi se dali odlično izkoristiti, ki Da ostajajo neobdelani, slabo izkoriščeni. Temu, seveda. niso krivi le lastniki teh kosov, pač pa tudi oblasti. kajti pri nas gre zares vse le nekako od danes na jutri. Oblasti se le bolj teoretično ukvarjajo s problematiko podeželja. Ta uvod smo namenoma napravili zato, da bi vzbudili pri ljudeh in pri oblasteh nekoliko več volje ali zanimanja za določeno panogo, ki bo kmetijstvu močno koristila. Gre namreč za sadjerejo, ki bi ob tolikšnem središču, kakršno je Trst, moralo nesti, posebno ker je naša zemlja kot nalašč za določene kulture in bi se, kljub konkurenci iz drugih področij, moglo sadje še bolj uveljaviti. Da ne bi preveč zavlačevali, bomo začeli kar s konkretnimi nasveti, če hoče kmet določen kos zemlje, ki leži neizkoriščen ali ki mu malo nese, bolje izkoristiti, ga bo zasadil s sadnim drevjem. V tem primeru pridejo posebno v poštev bolj strmi kraji, kjer ne moreš zemlje preorati v njivo. Preden se kmet loti dela, bo seveda najprej razmislil, kaj namerava tu zasaditi, kakšno vrsto sadja in, seveda, tudi kakšno sorto. V poštev pridejo pri nas predvsem češnje, breskve, marelice, češplje, hruške in oreh. Jablane se pri nas niso nikoli kaj dobro uveljavile. Seveda pridejo sem v poštev tudi smokve in žal še ne dovolj uveljavljeno sadje — kaki. Ko smo tako videli, kakšno sadje bi pri nas prišlo v poštev, se bomo ogledali še za sortami. Pri češnjah je praksa pokazala, da prideta pri nas v poštev predvsem črna tarčen-tanka in zgodnja goriška sorta. Pri breskvah pridejo v poštev vse tiste sorte, ki dozore zgodaj, vsaj do konca julija, kajti pozneje bi se morale na trgu kosati s konkurenčnimi sortami iz ostalih provinc. Vsekakor pridejo pri nas v poštev sorte Amsden, May Floyer, Triumf in Halle. Za marelice vemo, da sta se dobro obnesli pri nas ogrska in mansiška marelica. Za češpljo bi mogli reči, da je naj Ivanu*. Ta vest me je tako MIIIIIIIIIIIIIIII ...............................................Illlllllllllllllllllllll nllllll Hill III llimilllllllltl# ROMUNSKA ZDRAVNICA, KI ZDRAVI NA POTOVANJU... Upati je, da človeštva ne bo razočarala de. 8et let vsaj O tej zadevi smo ob času ie pisali, ker pa postaja spet aktualna jo bomo na kratko obnovili. Gre za nov način zdravljenja, za novo terapijo, ki jo je začela ali odkrila romunska zdravnica Ana Aslam, ki je te dni na obisku t> Londonu in ki ?o vabijo na vse strani, da bi tudi drugod prikazala svoj način zdravljenja. Dr. Ana Aslam sicer ni odkrila zdravila proti raku, proti levkemiji ali kaki drugi hudi bolezni, ki zadaja velike skrbi, pač pa zatrjuje, da je ozdravila — starost. Gre za njeno že znano terapijo z zdravilom «H-3». Problem starosti pa ni kar tako. Vsakdo 6i to nujno fazo v človeškem življenju hotel odmakniti čim dalj in s tem podaljSati aktivni del življenja, kateremu naj bi starost sledila le kot neizbežen zaključek plodne zrele dobe in prijetne starosti. In v tem je prav bistvo zdravljenja, ki ga uvaja romunska zdravnica Ana Aslam. Ona ne pravi, da rešuje človeka smrti, pač pa ho*e, da bi starost ne bila tako dolga in betežna. •Življenjska doba se je sicer močno podahšala, toda čemu naj človek po določeni starosti še. životari le sebi m oko zdravljenja je, da človek o-Ida je njena polt postala spet stane čim dalj svež in za delo I gladka, da se ji je vid izbolj- ali vsaj za normalno živije- r~' ----- *-1'" mU,h im nn- nje sposoben. Praksa v inštitutu za zdravljenje starost i C. J. Perhon v Bukarešti da- je zdravnici prav, kajti doslej je šlo skozi ta poseben initt-tut že nekaj tisoč oseb, ki so se pomladile. Preidimo kar k terapiji in k zdravilu. Doktorica Ana A-slam je pred dobrim desetletjem bila zaposlena V neki bolnišnici in eden izmed njenih pacientov je bila 92 let stara bolnica, ki jo je močno mučil artritis. Toda artritis ni bila edina bolezen starke, kaj-ki vid ji je bil opešal, spomin jo je bil že zapustil, slišala je slabo in tudi refleks je bil skrajno počasen. Sicer pa kaj naj bi pričakovali od 92-letne starke. Ker pa ji je artritis povzročal hude bolečine, jo je dr. Ana Aslam zdravila z za to najprimernejšim zdravilom — novokainom, ki je sicer znan kot odlično anestetično sredstvo ,ki je v splošni rabi, predvsem za lokalno umrtvl ienje. Ker se je zdravljenje artritisa zelo podaljšalo, je dr. Ana Aslam s časom opazila, da se njena stara pacientka lju v breme. Namen njenega [po dolgi kuri tudi pomlaja, šal, prav tako sluh, je poslala živahna, da se je skratka vrnila v nekakšno prvo starost. Odkritje je bilo tu: Novokain ni služil le ublažitvi bolečin od artritisa, pač pa t udi pomladitvi. In tedaj se je doktorica lotila sistematičnega študija in je ie zavoda za starčke *J.C. Frimu* pre-elila v inštitut C.J. Parhom, ki je postal zavod za geriatri-jo in bil tedaj, pred desetimi leti, prvi tovrstni inštitut na svetu. Kot smo že rekli, je skozi zavod v teh letih šlo že nekaj tisoč starčkov, ki so se pomladili Kdor je zavod obiskal, je nad njim navdušen, še bolj pa nad njegovimi pacienti. Kako tudi ne, saj nekateri pravijo, da doktorica Ana Aslam dela čudeže. In res je od prvotnega novokai-na s počasno toda skrbno preizkušeno terapijo prišlo do zdravila sH-3», ki ni več prvotni novokain, pač pa novokain oplemeniten z vitaminom B in nekaterimi drugimi sestavinami. Medicinska znanost pa rdro- krat je bilo človeštvo razočarano. Sovjetski znanstvenik Bogomolec je že zdavnaj propadel s svojim «napitkom večne mladosti*. Bolje povedano ni propadel on, pač pa so se ljudje nad njim razočarali. Prav tako brez uspeha je bilo cepivo Voronova, ki starosti ni moglo zavreti, pač pa je starčka le za krajši čas «mladostno opijanilo#. Po tolikih neuspehih gleda medicina tudi na doktorico Ana Aslam in njeno terapijo z upravičeno skepso. Kljub temu pa jo sedaj vabijo na vse strani. Predvčerajšnjim je imela v Londonu zelo uspelo predavanje za zdravnike, ki se s to panogo ukvarjajo. S seboj je London prinesla tudi večjo količino ampul zdravila «H-3». Hkrati jo vabijo še v Francijo, v Zahodno Nemčijo, v Belgijo in časopisi že napovedujejo, da bi se dr. Ana Aslam znala na povratku ustaviti tudi v Italiji, kjer pa je že bila, saj je pred dvema letoma, prvič na Zahodu, javno spregovorila o svojem zdravilu na mednarodnem kongresu za ge-rontologijo v Meranu. Upajmo, da dr. Ana Aslam ne bo razočarala človeštva. med razraščanjem drevesa ne naletele na ovire, kajti s tem bi drevesu vzeli možnost razvoja in ga prisilili tclj na hiranje kot na rast. Drevesom moramo že ob saditvi dobro in pravilno pognojiti. V poštev prideta obe gnojili: hlevski gnoj in umetno gnojilo, pri katerem so najvažnejši, seveda, su-perfosfati. Pri tem pa moramo paziti, da ne pride gnoj v dotiko s koreninami, ker je možno, da gnoj ob suhem vremenu korenine 'ožge, v prevlažnem pa korenine skupno z gnojem segnijejo Preden sadiko vsadimo, jo moramo pravilno obrezati. Paziti moramo da tudi ko-tenine nekoliko prikrajšamo. Približno za eno tretjino. Paziti moramo tudi, da zabijemo kol, ki bo držal malo drevesce pokonci, ze pred sajenjem, kajti poznejše zabijanje kola bi moglo mlademu drevescu poškodovati korenine. Pa še na eno stvar ne smemo pozabiti. Luknje moramo delati v raz- boljša stara domača češplja j mer ju z bodočim drevesom in pa češplja sorte Burbank. Visokodebelno sadno dre-Mandeljnov je več sort! vo> katerega krona se ši-in ne moremo jih vseh na-1rnko razraste, potrebuje šteti. Glavno pravilo je, da tfobljo_in^ širšo_ luknjo kot sadimo mandeljne tiste vrste, ki imajo tenko lupino. Isto velja tudi za orehe. Za n:zje in manj razraslo drevo. V večjih luknjah, ki smo jih skopali v globoko «ja- hruške sta možni dve va-1 |?vko* (spodnja plast zem-nanti: Ali sadimo visoke ! 1)^. nk nikoli v do debelne hruške,ali pa hru- j ™ s kulturo) moramo pri ške «za kordon#, to se pra-' zasipanju paziti, da jalovo vi one nizke hruške, ki jih zemljo ne damo k drevesu. vežemo v parade, ali špalirje. Za slednje velja, da jih moramo cepiti na kutino, ker se najbolje obnesejo. Na Krasu pa pride kot osnova bolj v poštev beli trn. Najbolj priporočljive sorte so viljemovka, zelena magdalenka, Hardyjev-ka-maslenka, Pastorjevka in še kaka druga sorta. Ko smo tako obdelali sorte, se bomo lotili še časa saditve, priprave in načina sajenja. čas sajenja je pri nas, posebno kar se Brega in Krasa tiče, najprimernejša pozna jesen. Vsekakor pa je odvisno od mraza, če začenja lediti, je vsekakor že prepozno, vendar je jesen mnogo primernejša kot spomlad, kajti spomladi sajene sadike v naših sušnih krajih težko zdrže in zato se priporoča, da drevo vsadimo jeseni, ker ima ob tem dovolj časa vstaviti korenike vse do pozne pomladi in ji nevarnost suše v tem primeru ne grozi. Kaj pa zemljišče? To je odvisno od tega, ali nameravamo napraviti cel nasad, ali pa nameravamo saditi le kako drevo. Če nameravamo napraviti večji nasad, je vsekakor najbolje in tudi najceneje, ce zemljo za bodoči sadovnjak globoko preorjemo. To pride posebno v poštev pri breskovih nasadih, pri nasadih hrušk po sistemu navpičnih kordonov, skratka pri tistem sadju, ki ne potrebuje izredno globokih lukenj. V kolikor pa nameravamo saditi «po starem# — v posamezne luknje, velja pravilo, de se bomo ravnali v odnosu na kakovost zemlje, čim bolj je zemlja ilovnata in čim bolj je zem Ija kraška, torej kamnita rač pa obsujemo korenine drevesa z bolj plemenito to- rej že prej obdelano zem-l-o, ki vsebuje več gnoja in tprhnine (humusa). Pri saditvi drevesca moramo nadalje paziti, da med koreninami ne ostane prazen prostor, ker bi se v tem primeru mogle korenine posušiti ali pa splesneti. Prav tako pazimo na to, da drevesce ne sadimo niti preplitvo niti pregloboko. Drevesce mora biti vsajeno ta-ko, da pride v zemljo do koreninskega vrhu. Sedaj pa še na kratko o razdalji med enim in drugim sadnim drevesom. Pregosto zasajena drevesa ne bedo veliko rodila, hkrati ne bodo dovolj uspevala in bodo laže podlegla okužbam. Če pa jih sadimo pre-ledko, izgubimo veliko prostora in sadovnjak ne bo dal toliko kot bi mogel. Nekaj primerov nam bo problem obrazložilo: Breskve sndimo vsaj 5 metrov narazen, češnje kakih 10 metrov Hruške: visokodebelne od 8 do 10 metrov, v kordonih pa od tričetrt metra do pol-nrugega metra, pač v odnosu na sorto. Smokve sadimo od 5 do 8 metrov narazen, prav tako v odnosu ra sorto. Če bi se nekdo, pa čeprav vključno na lastne stroške m brez podpore ustreznih oblasti, lotil večjega nasada, bi prav gotovo veliko več imel kot ima od polža-puščenega kosa zemlje, ki ne služi niti travniku niti pašniku niti gozdu. Na Pon- flllllllllllllllllflllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItlllllllllllinillllllllllllllllllllMIIIIIIlillMIIIIIIIIIIIIIHI HOROSKOP ___ZA DANES_ vila H-3 in vse teiajaje ne I kot sta ga razočarala že Vo- tem širše in globlje morajo i j.) Ne postavljajte si dolgo-sprejema na slepo. Ze več-1 ronov m Bogomolec. | biti luknje, da bi korenine ročnih načrtov, če li niste ustrezne iz- VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ugotovili boste veliko naklonjenost pri osebi, ki jo komaj poznate. V načrtih se bodo pojavile neke nepredvidene nerodnosti. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ne opuščajte svojega običajnega dela brez res tehtnega razloga. Odsotnost b ivam utegnila ikodovati. OVEN (°d 21.3. do 20.4.) i prej zagotovili Vaši napori, da bi izboljšali datne pomoči, svoj gmotni položaj, bodo piinesli dobre rezultate. V damh okoliščinah ni misliti na potovanje, BIK (od 21.4. do 20.5.) Predno se spuščate v precej tvegane podvige, je dobro, da se posvetujete in upoštevate nasvete nsjbližje osebe. DVOJČKA (od 21.5 do 22. 6.) Ce se boste znašli pred težko rešljivimi problemi, ne obupujte, ker boste uspeli tam, kjer so drugi propadli. RAK (od 23.6. do 22.7.) U-spelo vam bo navezati nove čustvene stike, ne da bi pri tem nastali povodi za ljubosumnost in sovraštvo. LEV (od 23.7. do 22.8.) Zelo se boste razveselili pohvale, ki vam jo bo izrekla neka pomembna oseba. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Ne imejte pomislekov in pomagajte osebam, ki vas prosijo za pomoč ali nasvet. TEHTNICA (od 23.9, do 23. 10.) Opustite načrte, ki vas utegnejo finančno hudo prizadeti že takoj na začetku. Dobili boste prijetna pova bila. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Znašli se boste v negotovosti, toda vse se bo uredilo na najboljši način. Končno se boste odločili glede nekega potovanja. STRELEC (od 23.11. do 20. 12.) Ker se boste zavzeli za neko pravično stvar, boste pridobili nove simpatije Ne dramatizirajte vsega, kar se vam pripreti. KOZOROG (od 21.12 do 20. terossu in na pokritem trgu so še vedno značilni napisi cnostrane# — «domače», ki označujejo naše domače sad-e. In to sadje gre najbolj n najlaže v denar, pa čeprav je cena za 20 ali celo več lir pri kilogramu višja. 500-tisoči sprejemnik Beograjsko elektrotehnično podjetje ttNikola Tesla* je te dni izdelalo 500-tisoči radijski sprejemnik To bi za kako drugo veliko i« staro podjetje ne pomenilo kdove kaj. Toda pred doorimi desetimi leti bi na seznamu jugoslovanskih podjetij zaman iskali industrijsko podjetje s tem imenom, saj se je rodilo šele po vojni in sicer v začetku v kaj skromnem obsegu. Toda z leti je raslo tako podjetje, kot njegova proizvodnja ter se razvilo v eno največ jih tovrstnih podjetij v Jugoslaviji. V začetku je podjetje le sestavljalo sprejemnike iz delov, ki jih je dobivalo od znane trdke «Philips#, nato pa začelo proizvodnjo posameznih delov usvajati in, korak za tem, jih serijsko izdelovali. V letošnjem letu bo izdelalo okoli sto tisoč radijskih sprejemnikov vseh tipov. V začetku je podjetje vrglo na trg sicer dober toda zelo SKromen sprejemane «t\.o-srnaj», do sedaj pa je izdelalo že 22 tipov radioapara-tov, med katerimi je seveda najboljši in hkrati najrazkošnejši ter najdražji veliki «Te-sla-Hl-Fl-Luxus-Dinamic» aparat, ki se more kosati z osa-ktm razkošnim tujim sprejemnikom. Po najnovejših načrtih pa se nameravajo vsa beograjska podjetja te stroke — *Nikola Tesla*, «Pupm», »Avala* tn «PAt)»-zaruziti v veliko podjetje «Elektronika-Tesla», da bi moglo priti še bolj do n raza leiimcno sodelovanja vseh teh podjetij. \\ T '0'1 * iWit Pi(X)EW*Y — Ne boj se. Ni te m is m uau/iti. praoija za na ring... Stdai se sete pri- $ioi'i§ko-bene§hi dnevnik Spor goriška obilna - Bozzini Anketna komisija naj ugotovi politično-upravno odgovornost Svojo zahtevo svetovalca KPI oslanjata na ilen 16 starega pravilnika Občinska svetovalca KPI Battello in Batti sta poslala goriškemu županu vprašanje v mo zdravniki ugoto/ili ziom leve stegnenice in močan šok. Zdravniki so si pridrz«’i pmg- zvezi z diskusijo o sporu med nozo. Cez noč pa 'e je mlade- Bratuš iz Ulice bivši Impero 20 v Sovodnjah. Ugotovili so ji opekline II. stopnje po obrazu in desni roki ter opekline občino in podjetjem Bozzini-Gionchetti. V njem ugotavljata, da je odbornik za finance na zadnjih dveh občinskih sejah ugotovil zamudo, s katero je podjetje vračalo občini denar, tako da znaša sporna vsota okoli 163 milijonov lir. S tem v zvezi naglašata, da daje člen 16 starega pravilnika o dražbi županu ali njegovemu namestniku pravico, da nadzoruje (vsaj za obdobje 1948-1958) delovanje podjetja in zajamči njegovo pravilnost v interesu občinske uprave; na podlagi zakona od 1931 ima pravico do nadzorstva tudi prefekt. Ker je treba predvsem ugotoviti politično - upravno odgovornost, ki izhaja iz pomanjkanja nadzorstva, svetovalca zahtevata imenovanje anketne komisije, sestavljene iz predstavnikov vseh političnih skupin v občinskem svetu, ki naj stvar pregleda in poroča svetovalcem, da bi sprejeli ustrezne sklepe. Svetovalca pripominjata, da bi ugotavljanje odgovornosti ne predstavljalo vmešavanja v pravni postopek, ki je sedaj v teku, niti v podjetje, ki je do letošnjega leta pobiralo trošarino. niču zdravstveno stanje tako j III. stopnje po levi roki. Njen poslabšalo, da je v četrtek zjutraj ob 3.30 podlegel poškodbam. Tudi Koredič se je pr. trčenju laže ranil, vendar je po prejeti zdra 'nivki pomoči odšel dofhov. Ozdravel bo v 10 dneh, seveda ve ne nastanejo komplikacije. Ženska iz Sovodenj se je hudo opekla Ob 20.10 so sprejeli v civilno bolnišnico v Gorici Angelo nečak, ki jo je spremil v bolnišnico, je povedal, da si je ob 1845 v sobi prevrnila nase petrolejski kuhalnik, iz katerega se je polil petrolej in se je vnel. Domači so pogasili obleko, ki je pričela goreti in poklicali rešilni avto Zelenega križa, ki jo je odpeljal v bolnišnico. DEZUKNA LEKAHNA Danes je če* dan in ponoč: odprta lekarna Soranzo, Korzo Verdi št. 17, tel. 28-79. Brezplačna vožnja z avtobusom v Trst za volitve Delavskih zadrug Goriški člani Delavskih za. drug se bodo na volitve novega vodstva Delavskih zadrug v Trstu odpeljali brezplačno z avtobusi, ki bodo vozili po ra-slednjem voznem redu: Gorica (Ribijeva postaja) ob 7.50, 11.40, 15.50; Fara (Mlin) ob 8, 11.50, 16; Gradiška (Postaja Ribi) ob 8.05, 11.55, 16-05; Zagraj (Postaja Ribi) ob 8.10, 12, 16.10; Ronke (Postaja Ribi) ob 8.20, 12.10, 16.20; Tržič (Postaja Ribi) ob 8.25, 12.15, 16.25. Odhod iz Trsta ob 9.15, 13.15, 17.15 in 21.15 uri. Ogenj v ljudskih hišah V Ul. Colombo so se včeraj okoli 18. ure vnele saje v ljudski hiši (IACP), v kateri stanuje Antonio Brandolero. Po 40 minutah dela so gasilci pogasili ogenj. Škode ni bilo. Danes uradna otvoritev prostorov hranilnice Ob 11. uri bodo uradno otvo-rili novi sedež goriške hranilnice na vogalu Verdijevega korza in Ul. Diaz. Otvoritvi bo prisostvoval minister za zaklad Tambroni in podtajnik tega ministrstva Guglielmo Schiratti. Seveda bodo temu dogodku prisostvovali tudi predstavniki vseh krajevnih zavodov ter oblasti. Simbolični trak med vhodom bo prerezal minister sam. V soboto popoldne od 17. do 19. ure si bo občinstvo prosto-re lahko ogledalo, prav tako tudi v nedeljb' od 10. do 12.30. Pravočasno bodo sporočili dan, kdaj bo banka pričela poslovati. -—ss------ Nesreča Sovodenjca v podgorski tovarni V tekstilni tovarni v Podgo-ri se je včeraj popoldne odlomil kos železnega droga pri nekem stroju. Nesreča je hotela, da je ravno tedaj bil v bližini 29-letni Erminij Pahor iz Sovodenj. Drog ga je samo oplazil, vendar mu je povzročil globoko rano na glavi. Z rešilnim avtom so ga prepeljali v civilno bolnišnico, kjer so mu zdravniki nudili potrebno pomoč. Ozdravel bo v 10 dneh, če ne bo komplikacij. KS - Še ena smrtna nesreča motociklista iz Benečije V sredo okoli 13.30 je na mostu Dolenjega Barnasa padel z motociklom 19-letni Silvio Romeo Juretič iz Podbo-nesca. Fant, ki je prihajal iz Čedada, je bil namenjen domov. V bližini mosta pa je trčil v 29-letnega Sergia Ko-rediča iz St. Petra Slovenov. Juretiča je pri trčenju vrglo najprej ob bližnje drevo in nato v jarek, kjer je obležal. Z avtom živinozdravnika Zor-zija so ga takoj odpeljali v tiiHimiiiiiiMiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiHiiiMiniiiiiiiiiiitiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiitiiitiHiHiiiiiMMiiiiiiiiiiittiitiiiiiiiiiiiiiiiiiie Izpred kazenskega sodišča Polastil se ie kllučev da bi okradel trgovca BudaI f$ včeraj dočakal svojo sodmo obsodbo zaradi tatvin Včeraj so pred okrožnim scy. diščem sodili 26-letnemu Edvardu Budalu iz Ul. sv. Mihaela 77 v Standrežu. Fant je bil obtožen, da je hotel s ključi odkleniti lokale podjetja, kjer če ukradel, ker ni bilo prija- delajo testenine v Ul. S. Gio-vanni, da bi se polastil stvari, ki bi mu prišle prav, in da je pobral ključe, ki jih je lastnik lokala Trevisan izgubil. Obtoženi je že dalj časa poznal Trevisana, ki ima podjetje v Ul. S. Giovanni 1^. 4. oktobra okoli 11. ure, potem ko je moral nekaj ur poprej opustiti svoj namen, ker razmere niso bile ugodne, je vtaknil ključe v vrata in jih skušal odkleniti. Trevisano-va sorodnica 31-letna Angela Curci j* prav takrat prišla na dvorišče, da bi pogledala, če j* njeno kolo še n* dvorišču, in videla mladeniča, ko se je s šopom ključev sumljivo sukal okoli vhodnih vrat. Brž je stekla k Trevisanu in mu povedala, kaj je videla. Toda mladenič je med tem časom že izginil. Nekaj časa nato je Trevisan zaslišal zelo sumljivo rožljanje s ključi. Stopil je k vhodu v njegov lokal in dobil Budala pri vratih. Mladenič se je pričel oddaljevati, toda Trevisan mu je zaprl pot. Cur. cijeva je stekla telefonirat o-roinikom, toda medtem je nekdo že pripeljal orožnika, ki nadzorujeta Ul. Carducci. Budala sta legitimirala in ga odpeljala na orožniško postajo. Tam se je izvedelo, da je Trevisan' 30. septembra ali 1. oktobra nekje izgubil šop ključev, s katerimi je odpiral lokal in urad, v katerem je imel blagajno z okoli 225.000 lir gotovine. Izgubo je ugotovil že opoldne, ko je hotel lokal zakleniti. Da bi čez noč ne ostal zaprt, je popoldne naročil nove ključe pri ključavničarju. Trevisan je tudi povedal, da so mu neznanci odnesli avgusta za okoli 200.000 lir pločevinastih modelov. Budal je med zaslišanjem izjavil, da je vzel 1. oktobra ključe iz vrat in da je štiri dni pozneje po*ltušal izvesti tatvino, ki pa se je, kakor smo videli, izjalovila, f * Predsednik sodišča, dr. Vizi-ni, ki sta mu pomagala še stranska sodnika dr. Fabiani in dr. Gelcich, mu je priznal vse bolnišnico v Čedad, ajer so [ olajševalne okolnosti in pod- vrženost nezdravim nagonom ter ga obsodil na 8 mesecev zapora ter 4.000 lir globe zaradi poskusa kraje, oprostili pa so ga obtožbe, da je klju- ve. Branil ga je odv. Pedroni, zapisnikar Omeri. Budal je že zelo kmalu pričel svojo ne preveč blestečo kariero. Z dvajsetim letom je bil prvič obsojen zaradi tatvine, potem pa so ga zaradi podobnih prekrškov obsodili še šestkrat. Obvestilo SPD glede «martinovanja» Slovensko planinsko diuštvo organizira tudi letos tradicionalno »martinovanje* za člane in prijatelje, v Tolminu, da bi zadovoljilo tudi tiste člane, ki niso prišli v poštev lansko leto. Slovensko planinsko društvo opozarja vse tiste, ki so se prijavili za »martinovanje* v Tolminu, da bo avtobus odpeljal iz Podgore točno ob 13. uri izpred kavarne Bratuš ob 13.15. Kino v Gorici CORSO. 17.00: *Krošnjarji» (I magliari), A. Sondi, B. Lee, R. Salvatoii. VERDI. 16.00: »Anatomija u-mora*, G. Stewart, L. Re-mik, mladini vstop prepovedan. VITTORIA. 17.15: »Vojna povest*, A. Guinness, J. Haw- kins. CENTRALE. 17.15: »Od Apeninov do Andov*, E. Rossi Drago, F. Tozzi, v barvah. MODERNO. 17.00: »Safari v tropskih krajih*. 'OTZ. Italijansko nogometno prvenstvo Bologna v obrambi priborjene slave Juventus s svojimi «azzurri» veliki favorit proti Cenoi Roma-lnter v znamenju negotovosti Nedeljska zmaga nad Juven- j raii tega kako ^ bodo igrali lusom Bologni ni prinesla sa- " m0 slave in priznanj, pač pa tudi veliko odgovornost pred italijansko nogometno javnostjo. S tem, da je prevzela vlogo najresnejšega motilca čr-no-belih na njihovi poti do naslova državnega prvaka, se je tudi moralno obvezala, da bo v tej vlogi vztrajala čim dalj in po možnosti do konca prvenstva, v kolikor bi Fio-rentina, Milan in lnter ali pa tudi Sampdoria v teku prvenstva ne bili sposobni dvigniti svojega sedanjega standarda. Toda v tej vlogi bo Bologna naletela še na veliko ovir, od katerih se ji bo prva predstavila že kar jutri v obliki Sampdorie. Srečanje na eMa-rassiju» bo za Bologno, nedvomno zelo težko, vendar pa ne brezizgledno, posebno še, če bo njen napadalni tandem Pivatelli-Campana zaigral tako kot zna in če bo njena o-bromba, v katero se bo povrnil branilec Capra, obdržala vsaj svoj običajni nivo. Kljub temu pa bi Bologna naredila veliko napako, če bi zasanjala na priborjenih lovorikah, kajti Sampdoria je tudi brez Bernasconija vredna vsega spoštovanja, ki ga v ostalem opravičuje tudi njen visoki plasma na lestvici. Med važnejša srečanja se o-bičajno uvrščajo tudi nastopi vodilne en ajstorice, vendar pa to pravilo tokrat ne velja. Juventus je namreč na svojem igrišču velik favorit proti Genoi ne glede na to ali se bo vanj povrnil Boniperti ali pa ne. Bolj važno je za- tisti njegovi igralci, ki so bili vključeni v državno A repre- Totocalcio št. 12 Atalanta-Pa-dova 1X Juventus-Genoa 1 L.R.Vicenza-Fiorentina X 2 Milan-Bari Palermo-Lazio Roma-lnter Sampdoria-Bologna Spal-Alessandria Udinese-Napoli Novara-Marzotto Taranto-Venezia Siena-Pisa Lecce-Trapani 1 1 X 1 2 X 2 1 1 1 X 1 X 2 X 1 Cremonese-Sanremese 1 X Pesaro-Torres 1 umiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiMirtMitmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiniiiiiiiiiiii POLITIKA IN ŠPORT Bonnska nemška vlada in udeležba na olimpiadi BONN, 20. — Zvezna vlada je danes izjavila, da je za nacionalno čast nedopustno, da bi nemška reprezentanca na olimpijskih igrah nastopala pod katerikoli zastavo, ki ne bi bila zastava Zvezne republike. S to izjavo je bonnska vlada zavzela odklonilno stališče do vesti, po kateri so se člani olimpijskih odborov Zvezne republike in Demokratične republike sporazumeli za enotno zastavo, ki naj bi bila črno-rdeče-zlata s petimi olimpijskimi krogi. Predstavni* socialdemokratske stranke Zahodne Nemčije je takoj izjavil, da je vla.da naredila s svojo odločitvijo slabo uslugo vsemu nemškemu športu. —t * —-- Pritožba Padove PADOVA, 20. — Padova je najavila priziv na prizivno komisijo Nacionalne nogometne zveze zaradi registracije tek me za Italijanski pokal s To-iztdom 2:0 v korist rinom z Torina. V prizivu se bo Padova sklicevala na svojo dobro vero in pa na nedopustno nepoznavanj* pravilnika Italijanskega pokala s ztrani sodnika, ki je bil pravilno obveščen o zamenjavi igralca med prvim in drugim polčasom (vključitev Brighentija, op. ur.) pa je kljub temu vodil tekmo do konca. Novosti v jutrišnji formaciji Triestine Magistrelli in Radiče ne gresta v Mantovo? Namesto njiju naj bi nastopila Degrassi in Del Negro Po včerajšnjem treningu na | Taccola, Secchi, Del Negro, občinskem stadionu je trener Triestine Trevisan objavil seznam igralcev, ki bodo danes odpotovali v Mantovo, kjer bodo jutri odigrali prvenstveno tekmo z OZO Mantovo. Na seznamu ni Magistrellija in Radiče ja. Predstavnik Triestine je izjavil, da je izključitev teh dveh odličnih igralcev disciplinskega značaja. Ce s* vodstvo v zadnjem trenutku ne bo premislilo in ponovno vključilo v moštvo tako Magistrellija kot Radice-ja, ki sta trenutno za moštvo skoraj nepogrešljiva, potem bo Triestina nastopila v Mantovi. Z Degrassijem in Del Negrom, ki sta, sodeč po njuni igri z rezervami v Valdagnu, tudi v zadovoljivi formi in željna nastopa za A moštvo. Po vsej verjetnosti bo formacija Triestine v Mantovi naslednja: Bandlni; Frigerl, Brach; Szo-ke, Varglien Degrassi; Auber, Fortunato. Rezerva: Puia. PRVENSTVO REZERV Brescia vodi v skupini B Popolni rezultati 6. kola nogometnega prvenstva rezerv v B skupini: Lanerossi • Atalanta 3:2, Triestina - Marzotto 2:0, Vene-zia ■ Udinese 1:1, Brescia -Verona 3:1, Padova - OZO Mantova 2:0. Brescia 6 4 1 1 13:8 9 Padova 6 4 0 2 6:4 8 Triestina 6 3 1 2 10:7 7 Udinese 6 3 1 2 10:9 7 Lanerossi 6 2 3 1 7:7 7 Mantova 6 3 0 3 9:7 Verjezia Atalanta 6 3 0 3 5:7 6 6 2 1 3 9:10 5 Marzotto 6 1 2 3 4:7 4 Verona 6 0 1 5 2:9 1 zentanco za tekmo z Madžarsko. In teh je kar 6 oz. vsa obramba z izjemo vratarja ter Boniperti v napadu. Njihova igra bo namreč služila članom tehnične komisije za zadnjo orientacijo pred dokončno odločitvijo. Za samo prvenstvo pa je mnogo važnejše srečanje med Romo in lnter jem, čeprav bodo člani tehnične komisije skrbno zasledovali tudi med to tekmo obnašanje Corsa in predvsem petih članov Rome (Guarnaccija, Losija, Pestrina, Panettija in Zaglia), ki tvorijo ogrodje B reprezentance. Roma je na svojem igrišču favorit, toda tudi lnter ima vse pogoje za dosego pozitivnega rezultata, tembolj, ker bo skušal za vsako ceno^ obdržati stik z vodilnima moštvoma. Nastopil bo po vsej verjetnosti z isto formacijo kot prejšnjo nedeljo, v moštvo Rome pa se utegne povrniti Da Costa, medtem ko nastop Ghiggie ni povsem zagotovljen. Milan bo imel po vsej verjetnosti lahko delo z Barijem na San Siru, pred težjo nalogo pa bo postavljena Fio-rentina v Vicenzi proti Lane-rossiju. Res je sicer, da so «viola» proti Palermu za igrali tako kot je treba, toda madeža v tekmi z Juventusojn z izdatno zmago nad Sicilijanci še niso povsem izprali. Zmaga nad tkalci iz Vicenze se zato postavlja pred njih kot nujnost, kajti v nasprotnem primeru bo lahko Fio-rentina dala za letos slovo vsem svojim velikim ^ambicijam, s katerimi je začela prvenstvo. Ostala srečanja so na prvi pogled manj pomembna, to da od njihovega izida bo v marsikaterem primeru odvisna nadaljnja usoda revnejših članov A lige. Tako se bo na pr. Palermo skušal za poraz proti Fiorentini rehabilitirati z zmago nad Laziom, Atalanta bo skušala proti teoretično boljši Padovi rešiti vsa i eno točko, Spal in Udinese pa bosta imela v Alessandrii in v Napoliiu dovolj nevarna^ nasprotnika, da njuni srečanji ne bosta zgolj vprašanje for-malnosti. Posebno Napoli n-tegne biti Furlanom zelo nevaren, čeprav bo najbrž nastopil na «Morettiju» brez svojega famoznega napadalca Vinicia Po drugi strani pa tudi Udinese ne bo povsem kompletna zaradi poškodbe krilca Delfina, katerega odsotnost pa bo odtehtal povratek močnega Pinardija v srednjo vrsto. • * * V B lipi Leccovo vodstvo trenutno ni ogroženo. Na domačem igrišču mu Verona najbrž ne bo preveč nevarna, osi njegovi direktni zasledovalci pa bodo morali gostovati na tujih igriščih (Marzotto v No-vari, Catania v Comu in Ve-nezia v Tarantu) ali pa se bodo morali boriti enakovrednimi, če ne še močnejšimi nasprotniki, kot je primer z Reg-giano ,ki bo sprejela v goste ambiciozno toda nesrečno enajstorico Torina Triestina bo nastopila v Mantovi. Njena naloga ne bo ravno lahka, toda v primeru zmage bo spet začela i-grati prvo violino v prvenstvu, ki se je še pred nekaj tedni zdelo zanjo že izgubljeno. •---«c»—i— Zbor Vojaških nogometašev v Rimu RIM, 20. — Za 25, t. m. so bili sklicani v Rim naslednji nogometaši - vojaki: Capra (Bologna), Tagliavini (lnter), Voltolina, Longo, Stac-chini, Mattrel (Juventus), Cei, Rozzoni (Lazio), Bertucco (Napoli), Gasperi (Padova), Vala-de (Palermo), Da Costa, Mar- cellini (Roma), Bolzoni, Del-fino, Recagno (Sampdoria). Vsi navedeni nogometaši bodo ostali v Rimu 26. in 27. na skupnem treningu za tekmo, ki jo bodo odigrali 29. v Sas-sariju proti enajstorici Tor-res. Povratek tržaških kotalkarjev iz Španije Iz Španije so se vrnili v Trst člani italijanske reprezentance v hokeju na kotalkah Prinz, Martellani in Ottonelli, ki so se udeležili tekmovanja za ((Latinski pokal* in nekaterih prijateljskih srečanj. Z atleti je prispel tudi zvezni trener Bertuzzi. Jutri na Proseku Prosek - Škamperle I Jutri popoldne bo na Proseku v rfmtvenih prostorih na- miznoteniški dvoboj med Prosekom in p. d. Škamperle iz Sv. Ivana. Z nastopom na 2. slovenskem športnem dnevu so Prosečani prebili led v tej panogi, sedaj pa bodo pomerili svoje moči s Svetoivanča- ni, ki imajo pole* najboljše igralce, »n propztundnegi^^[j vabimo vso proseJKoJ ,jr velsko mladino, da leži in podpre svoje Gornja slika Je MJ* med namiznoteniški® iem na stadiona jem na stadionu Danes in jutri v telovadnici cGinn. Triestina» Italijanski vrhunski telovadci bodo pokazali svoje sposobno^ V borbi za državne naslove bo tekmovalo 9 telovadcev nacionaln® 11 v kat. seniorjev in 55 v kat. juniorjev V novi telovadnici »Ginna; stica Triestina*, ki bo ob tej priložnosti tudi otvorjena, se bo danes dopoldne začelo absolutno državno prvenstvo v orodni telovadbi. Letošnje prvenstvo bo še posebej pomembno, ker bo imelo predolimpijski značaj. S prijavo deželnega odbora Piemonta se je v zadnjem trenutku število nastopajočih povečalo v juniorski kategoriji, v kateri bo tekmovalo 55 telovadcev. V seniorski kategoriji jih bo nastopilo 11, v »nacionalni* kategoriji, ki združuje verjetne olimpijce, pa 9. Program se bo začel danes ob 9. uri z nastopom juniorjev v obveznih likih. Nadaljeval se bo popoldne ob 14,30 z nastopom verjetnih olimpijcev v obveznih likih iz olimpijskega programa. Iste vaje bodo ob 16.30 začeli izvajati seniorji, zvečer ob 21. uri pa bo višek prvenstva z nastopom verjetnih olimpijcev v prostih likih. V nedeljo dopoldne ob 8,30 bodo najprej nastopili junior-ji v prostih likih, ob 11. uri jim bodo sledili, pravtako v prostih likih, seniorji, popoldne ob 15. uri pa bo zaključek prvenstva z razdelitvijo nagrad zmagovalcem. Ljubiteljem telovadbe se torej obetata dva dneva izrednega užitka, ki ga bodo lahko nudili predvsem vrhunski telovadci, ki sodijo danes že v najvišji evropski razred. V teku včerajšnjega dneva so prispeli v naše mesto skoraj vsi prijavljeni telovadci, od katerih so mnogi tudi že začeli trenirati v telovadnici «Ginn. Triestine*. Poleg telovadcev so prispeli tudi voditelji FGI, tehniki in člani sodnega zbora, ki bo imel internacionalni značaj. Za primerjavo z uspehi, ki jih bodo tekmovalci dosegli na letošnjem prvenstvu, navajamo vrstni red v posameznih kategorija na lanskem prvenstvu, ki je bilo v Milanu: Nacionalna kat.: 1. P. Car-minucci 113,5 točk, 2. Polmo-nari 111,35. 3. Neri 110, 4. Vi-cardi 109,95, 5. Agabio 109,10, 6. Carnoli 103,25. Seniorska kat.; 1. G. Carmi- nucci 111,60, Zaccarin 108,50, 3. Ravaioli 107,95, 4. Ghezzi 108,40, M. Ghezzi 10475. Juniorska kat-: 1. Marzolla 115,55, 2. Dell’Angello 109,30, 3. Losito 108,20, 4. Zagaglia 107,45, 5. Urru 107,15. Seznam udeležencev letošnjega prvenstva v nacionalni in seniorski kategoriji: Nacionalna kat.: Agabio, G. Carminucci, P. Carminucci, Carnoli, Marzolla, Menichelli, Neri, Romano, Polmonari, Vi-cardi. Seniorska kat.: Marchiaro, Zaccarin, Dal Bosco, Martino Ghezzi, Cioffi, Cordoni, Franco Ghezzi, Grandi, Grugni, Morgera in Urru. Tenis v Avstraliji SYDNEY, 20. — Dvojica Bob Hewitt - Bob Hovve (Avstral.) je zmagala v finalu moških dvojic na teniškem prvenstvu Novega južnega Walesa. Premagala je dvojico Fraser-Emer-son s 6:4, 6:8, 10:8, 4:6, 6:2. V finalu ženskih dvojic sta Bueno in Truman (Brazilija-Angl.) premagali Avstralki Reitano-Muller s 6:8, 6:2, 6:2. VESTI IZ RINGOV BOKS V RIMU Garbelli premagal Olivaresa s K. 0. RIM, 20. ■— Rezultati nocojšnje boksarske prireditve v rimski športni palači: Lahka.kat.: Alimenti (Rim) premagal Torreggianija (Rim) zaradi diskvalifikacije v 4. rundi. Petelinja kategorija: Sinaco-ri (Rim) premagal Scipionija (Milan) zaradi diskvalifikacije v 4. rundi. VVelter kat-: Nervi (It.) premagal Pommiera (Fr.) po točkah v 8. rundah. Welter kat.: Scheppler (Fr.) premagal Potešila (Avst.) za- radi predaje V Srednja kat.: G*TB. V. lan) premagal > Lelof'L) rundi Olivaresa (»"S (K Težka kat.: Arna premagal Gonzalesii ji na) po točkah v 8. M? Lahka kat.: GarC C. premagal Douglasa^ j#,» York) zaradi zdravn vencie v 8. rundi. % «» " uF PARIZ, 20. — 'ksar srednjetežke * sg»l nal Ballarin je Ph j,, točkah Nemca Nick« j ' rizon»L W PHOENIX (Ariz°S ^ Ameriški boksar ^ bJf Hit bo Zora Folley _se jan. v kom Eddijem oney »<= t vrini San Franc^tf'1- terim je 7. aprila neodločeno. ^ NEW YORK, 20- ^ “ ni prvak v težki j. mar Johansson j® evH-M < »^ iz New Yorka v Z* ja®p * odhodom je Švici zaprosil za s,.iave »r žavljanstvo. Glede ■ Mjj nizatorja Veleli*. patte5ju^l vratni dvoboj s „ v «inl februarja ali ma ,e n8 ju, je dejal,_ dav> za to kar hoče Odgovorni STANISLAV Tiska Tiskarski zavo« j* kinoprosek-kon1S!2 predvaja dan** ob 19.30 uri cin'V” Bros film: VVarner predvaja danes 21. t. m. z začetkom ob zelo zanimiv film: « iciu /aiiiimv mni: ^ LEGIONARJI (I LEGIONARI) Igrajo: HILDEGARD KNEF, BERNARD ^ in HANNES MESSEMER \ r IVAN TA [MRTVA SRCA,' POVEST, Visok'St1 Njegovo veličanstvo!’ Je vzkliknila. Prvi mah srno vedeli, kaj bi počeli. Bile- je to strela z jasnega neDa. lez je odhitel v sosednjo sobo, dasi ni imela izhoda. Prt tem odpadla tleča cigara, in utegnila sem komaj toliko, da sem zakrila s široko obleko svojo. Ze se je cul «una* v spred-ih sobanah ostri glas cesarskega očeta. Friderik Avgust je el navado, da je obilokrat fteoglašen prišel k svoji ljub-nki Korneliji Amaliji. Tudi tisti dan se je zgodUo tako. In kor sem stara, dragi moj (tu se je obrnila kneginja Teanska Bogomiru), in kakor so mi otemnell duha pogledi, Jtoji mi udar se dandanes vzvišena oseba njegova preo duhom. Tiste i se m bil prestar in telo njegovo je bilo se gibčno in po.no -Ijenju. Na visokem čelu mu je kraljevalo pravo veličanstvo celo tedaj, kadar je bil njega vzorni obraz miren, pretresal strah dvornike. Brzo je vstopil ter obstal pri vhodu. Globoko sern se pri-mila. Ko sem dvignila obraz, stal Je še vedno pri vhodu in soncu se je izpreminjalo zlato na oble«ci njegovi. Tedaj v tem trenutku sem prvič v svojem življenju opazila, da so se j krog senca kazali že sivi lasje. Bil je to najgrozotnejst :nutek v življenju mojem in vse misli so tako rekoč okame-le v meni. Samo zavest me je »izdajala, -Ta ima njegovo Učanstvo že sive lase. O drugem niti misliti nisem mogla, ijvodinja je bila prihitela k njemu ter mu je poljubovala ko, s katero ji je potem pogladil lice. Kako je, ljuba moja?’ vprašal je milostivo. ,Krasno imate na deželi!’ , .. . Pristopila sta bliže k meni. Friderik Avgust se Je pričel ozirati po sobani, po kotih, po stropu, in končno je i spregovoril, odločno z nemilostivim glasom: ,Mon dieu! Palffy, zdi se mi, da, gotovo je, nixakor se ne motim, prepričan sem, da se je tu — odpustite mi izraz — puštl tobak!’ Te besede so veljale meni, ker sem rojena v stari obitelji Palffyjevi, kar morda niste vedeli. Tedaj je vojvodinja Kornelija Amalija bledejša postala nego uniforma njega veličanstva. Plaho svoje oko obrnila je proti meni, ki Ji pomagati nisem mogla. Globoko sem se priklonila: ,Ni mogoče, veličanstvo!’ Ze sem čutila, kako me je pričelo greti pri nogah. Ali za življenje svoje bi se ne bila preganila tedaj! ,Ni mogoče, grofica?’ In njegovemu veličanstvu Je postal glas trd kakor jeklo; n& čelu se mu je nabralo temnih oblakov, in vedela sem, da se bude name razlila nevihta. ,Vi gorite, kontesa, za božjo voljo!’ vzkliknil je Friderik Avgust prestrašen. Počasi me je zapuščala zavest. Tu di je v tistem hipu prekoračil knez Aleksander prag sosednje sobe; bil je bled kakor mrlič. ,A’, začudil se je vladar togotno, ,vl ste tu, Teano! Kako interesantno!’ Cula sem še, da Je oni mrzlo odgovoril: ,Da, veličanstvo! Cesarska visokost mi je milostivo dovolila, da sem smel trenutek, samo za trenutek, obiskati svojo nevesto, konteso Margerito!’ ,Skrb mi bode, na cesarski moji besedi, skrb mi bode, da se kmalu poročita!’ Te nepopisno ironično Izgovorjene besede njegovega veličanstva sem še bula, a potem je zavlhral plamen krog mene ter mi ugasnil zavest. Ko sem ozdravela, zgodilo se Je, kar se Je moralo zgoditi. Postala sem kneginja Teanska. Knez Aleksander mi je bil blag soprog; bil Je pravi steber življenju mojemu. Niti vzdihovati ga nisem čula nikdar. Ko pa je ležal na smrtni postelji, dejal je skesano: .Margerita! Vsega dolga ti še nisem poplačal! In to edino, to mi greni smrtno uro!’ Ali pomislite, da sem bila od tistega groznega trenutka hroma in da se potem nikdar več na svoje noge opreti nisem mogla. Tega je sedaj več nego petdeset let, kar me kakor onemoglega prenašajo z mesta na mesto! In vendar je vse življenje svoje posvetil meni in, kakor rečem, niti vzdihovati ga nisem čula nikdar! Kornelija Amalija, poklicana na kraljevi prestol, umrla je še mlada, mlada in nesrečna! Meni pa je dano še vedno živeti in gledati v zorno ravan leto za letom! Da, da! Kornelija Amalija pa je umrla mlada in nesrečna! Vidite, ljubi moji, življenje je povsod eno in isto; kelih grenke pijače, ki jo nam osladi samo notranja zadovoljnost. Ali ta je dar božji!* »To so vzorni ljudje, v resnici vzorni!* dejal si Je Bogomir, ko je tisti dan jjočasl jezdaril po zelenem logu proti Višavi. bogato žilo, katera je do sedaj nesrečnemu ru1^ j0d, j* ■, najlepšo bodočnost. Takoj se je razneslo med ^ / v Ernesta Malca rudniku neskončno bogastvo jjgl treba samo izgrebsti! Tudi se je dostavljalo, Fjj ničesar opraviti ne bode mogel, ker nima zado f iv* rin Ki nn A V\i!/\ nn il*ol in A *> V*» .mAJn #1 vi * oh d, S v Vi ..A J DEVETNAJSTO POGLAVJE In mein gar zu dunkles Leben strahlte eivst ein silsses Bild; nun das silsse Bild erblichen bin ich gdnzlich nachtumhilllt. H. Heine -- -« w * cTV^ f ' in da bi pač bilo najbolje, če bi večja družba s roke. Vsi pa so bili edini v tem, da korist dežele vjjO. K se ima kaj storiti! Videlo se je torej vsakemu pričetkom jeseni gospod Ernest Malec v družbi v^o, darja osnoval delniško društvo, ki je prevzelo h nikom po vseh pravilih in predpisih rudoslovja v^ uspešno gospodariti ter iz njega izkopati, kar bulJ)er dalo! Zavladalo je splošno navdušenje, in ko so - šene delnice zagledale beli dan, trgalo se je obe' • ■ - Jane* "J Ko pa se je celo zvedelo, da je sam knez J®n,Fi vpisal se v kolo delničarjev, ni se mogla ust®.0ičit> ,« razljučenega dobičkolovstva; kar se je v trudu 0 ..»w JA Tisto leto se je oglasila zgodnja zima in sneg je pokrival krajino v dobi, ko je druga leta še rumeno listje padalo z vej in zlatilo zemljo pod njimi. Dasi je bila jesen kratka, vendar je gospodu Ernestu Malcu donesla obilo dozorelega sadu. Brezuspešno se ni trudil med vročim poletjem. Kakor bi jo bil vihar raznesel po deželi, tako jadrno se je razširila vest, da je sam knez in škof Janez Evangelist obiskal Nižavo ter njenemu lastniku javno izročil najboljše versko izpričevalo. Pobožna srca so se topila v veselju o spokorjenem tem grešniku! Ko je pričetkom jeseni stopil pred občinstvo z velikanskim podjetjem, bile so mu vse bogoljubne duše vdane. Do tedaj Je sekal Malčevemu blagostanju rudnik, o katerem se je v prejšnjih poglavjih že govorilo, globoke rane in polagoma Je bil pogoltnil starih trdnjakov obilo vreč, ki so iežale nekdaj v Vida Lesovčja železnih zabojih. Ravno isti rudnik pa je postal Ernestu Malcu kar čez noč vir neusahljivega dohodka. Mož je porabil čase, v katerih je živel. Se ve, da je moral tajiti pri tem svoj značaj ter umoriti v sebi vsako stalno prepričanje. A kaj če to v časih, v katerih sta špekulacija in sleparstvo, če sta se vedeli zaviti v tančico hinavstva, bili prava in edina zapovednika nevedne in zaslepljene tolpe! Z denarji, ki mu jih je naštel stari Sodar, »olepšal* je Ernest Malec jamo in nekega jutra zadeli so na posebno hranilo, zapustiti je moralo skrite predale in se ^ Malec lepo število delnic prodati, ki si jih Je^ imenu poplačbe kupne cene, katero mu je “.““go '''J delniško društvo, za prevzeti rudnik. In še hva‘ f J* Irn« 4« Uil i. _ _ J 1____1 4 J.4 flC** i« ker je bil tako nesebičen, da je imel rajši “ vyj® ^ rj delnice, ki so mnogo več donašati morale od velj® p* Staro bogastvo se je povrnilo na Nižavo, dC« rega rodu ni bila nikdar tako mogočna kakor '^Ujfjil® « ------------ ... »•••» ».c**»u iuv-,001 ie* o«**— t\oi* p r delnice novega društva trosile se po deželi ter VN ^ 58 fž Malcu prazno blagajnico. Vse se je posrečilo,ib gjjieb'j tj, pridobljena sreča za trdno ohranila obitelji. ^ _ zakonska zveza z imovito obiteljo Sodarjevo, a t J* \ v veliko imetje spojilo z drugim velikim imetjem. M brojnlm delničarjem dajalo še več upa, še ve‘LVjeV9. UV Jetje, podprto po obiteljih, kakor sta bila S čeva, nikakor ni moglo splavati po vodi. To 'jhpiti |j| vsak človek, in zategadelj so morali takoj ul -*'1 bojazljivci, ki so opominjali občinstvo k P' nemu preudarku. !OZori,t)S fNadaljev> i arie