•FREISINSKI TRG OTOK (GUTENWERTH) 
Ferdo Gestrin 
OTOK (GUTENWERTH) 
' Zgodovinski oris 
Ozemlje jugovzhodno od spodnje Krke, torej na vzhodu takratnega 
slovenskega poselitvenega prostora, jevod druge polovice 11. stoletja, ko 
so na Dolenjskem prvič omenjene tudi freisinške posesti,1 postajalo 
vedno bolj pomembno.? Prav zaradi tega so se tod utrjevale ali pa so se 
skušale uveljaviti najmočnejše fevdalne rodbine na Slovenskem. Taki 
so bili npr. Spanheimi in Višnjegorci, ki so okoli srede 12. stoletja in dalje 
širili meje slovenskega ozemlja onstran spodnje Krke in Gorjancev na 
škodo sosednje Hrvatske, in še drugi fevdalci vse do Habsburžanov, ki so 
se nazadnje kot deželni knezi tod za stoletja utrdili.3 Vsem tem fevdal­
nim rodbinam je bilo skupno zlasti hotenje: čim bolj se na tem pomemb­
nem področju politično, vojaško, posestno in gospodarsko okrepiti. V 
zvezi s tem so nastajale tudi mestne in tržne naselbine. Tako so Span­
heimi ustanovili Kostanjevico, pozneje Habsburžani Novo mesto, na 
freisinški posesti pa je nastal trg Otok (Gutenwerd, Guetenwerd, Gu-
tenwerth).4 Vse tri meščanske naselbine so se izoblikovale v vsakem iz­
med treh velikih okljukih spodnje Krke, s čemer, je bila prometna in 
strateška pomembnost teh naselbin še posebej poudarjena. 
<• cA^TTBTla?.nik' ZemlJiTška gospostva v območju freisinške dolenjske pose­
sti. SAZU I, Razprave IV/6, 1958, str. 5 si. • 
,.. TTF-- Schumi, Die Herren von Krain und der Windischen Mark, Archiv 
tur Heimatkunde 1 (1882/3). A. Meli, Die historische und territoriale Ent­
wicklung Krams vom X. ins XIII. Jahrhundert, 1888. M. Kos, Postanek in raz­
voj Kranjske, GMS 10 (1929), str. 21 sl. L. Hauptmann, Entstehung und Ent-
™ лЈч^ Krams> 1929; isti> Grofovi Višnjegorski, Rad 250 (1935), str. 215 sl. 
M. Miklavcic, Premik Kranjske meje ob spodnji Krki v 12. stoletju, SAZU, I. 
razred, Razprave V, Hauptmannov zbornik, 1966, str. 131—141. 
-, Z- P- Blaznik> Zemljiška gospostva, o. c, str. 5 sl.; isti, Urbarji "freisinške 
škofije, 1963, str. 50 sl. 
i- ArPrÌm' M' ?oš' S kmetskih domačij okoli Kostanjevice pred šest sto 
leti. V zborniku Kostanjevica na Krki. Ob sedemstoletnici mestnega obstoja. 
Kostanjevica 1953, str. 53 sl. J. LikarT O nastanku mesta in mestnega prava 
Kostanjevice, prav tam, str. 25 sl. M. Kos, Ustanovitev Novega mesta. V zbor­
niku Novo mesto 1364—1965. Prispevki za zgodovino mesta. Maribor—Novo 
mesto 1969, str. 78 sl. F. Gestrin, Trgovsko prometni položaj Novega mesta, 
prav tam, str. 130 sl. Za Otok prim. ,P. Blaznik, Zemljiška gospostva, o. c. in 
Urbarji, o. c. . 
3 Zgodovinski časopis 33 ; . 

Nastanek Otoka je seveda posredno in na svoj način povezan tudi 
s predhodnim zgodovinskim razvojem. Dolenjska (in torej tudi okolje 
Otoka) sodi že v predslovenski dobi med najbolj naseljena področja slo­
venskega ozemlja in je bilo tudi neposredna okolica Otoka staro kultur­
no ozemlje. Že v prazgodovini je bila tod gosta mreža selišč in potov, 
v rimskem času pa vrsta važnih naselbin (Drnovo, Grobljë) in tudi na 
samem Otoku je obstajala rimska naselbina oziroma postojanka. Ozem­
lje pa je tedaj poleg plovne Krke sekala rimska .»magistrala« prek Treb­
njega in Drnovega na Sisak. V pobočjih Gorjancev so iz starih časov 
številni ostanki razvitega železarstva, ki se je po vsej verjetnosti na­
daljevalo tudi še v slovansko obdobje. Vsekakor je bila poselitev slovan­
skega življa tod dovolj intenzivna.5 Po končanih madžarskih navalih so 
z nastankom utrjene obrambne mejne črte od druge polovice 10. stoletja 
-dalje, s potiskanjem politične in etnične meje prek Gorjancev do Kolpe 
ter s kolonizacijo tega ozemlja in utrditvijo fevdalnih rodbin na tem 
prostoru zrasli pogoji za nastanek trga na Otoku.6 
Prvič se Otok v listinskem gradivu kot trg (forum Gutenwerde) 
omenja šele 1251. leta, torej skoraj 200 let pozneje, ko je na Dolenjskem 
začela nastajati freisinška posest. Ker so škof je to svojo dolenjsko po­
sest zaporedoma podeljevali raznim fevdalnim gospodom ali pa so si jo 
ti nasilno prilaščali (od Višnjegorcev prek Andeških in Babenberžanov 
do Spanheimov),8 je bilo nemogoče ugotoviti, kdo je bil ustanovitelj 
trga.9 Tudi začetek Otoka in prav tako njegova lokacija sta bila do 
arheoloških izkopavanj nejasna oziroma neznana.10 Danes pa bi že mogli 
trditi, da je začetek Otoka postavljati vsaj v 12. stoletje in ga je kot 
tržno naselbino mogoče vezati tudi na same lastnike, freisinške škofe. 
Otok je bil eden izmed upravnih središč freisinške posesti,11 tu je 
obstajal freisinški grad (1261) in v njem je yerjetno sedel kaštelan in 
je bila vojaška posadka.12 Prav tako je na Otoku že od okoli srede 
13. stoletja sedež sodne oblasti, krvnega sodstva.13 Tu je bila že za Ando-
5 Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev, Ljubljana 1970: M. Kos, 
Kolonizacija in populacija v srednjem veku, str. 69, glej tudi karto Agrarna 
kolonizacija slovenske zemlje, v prilogi. -
6 Prim. P. Blaznik, Urbarji, str. 54. 
7 Schumi, UB II, 142; Jaksch, MC IV, 398; FRA II 31, 154; P. Blaznik, Zem­
ljiška gospostva, str. 5 si. 
8 MHK 17, str. 67; F. Zwitter, Starejša kranjska mesta in meščanstvo, 
Ljubljana 1929, str. 12; P. Blaznik, Urbarji, str. 50 si. 
9 Prim. F. Zwitter, Mesta, o. c, str. 12. 
10 Večinoma so ga istovetili s Hrvatskim brodom, prim. F. Zwitter, Mesta 
o. c, str. 12; S. Jug, Turški napadi na Kranjskem in Primorskem do prve 
tretjine 16. stoletja, GMS 24 (1943), str. 16. P. Blaznik, Zemljiška gospostva, 
str. 23, ga je že postavljal na Otok, a jasno je pokazal, da je Otok locirati 
na Otok I. Pirkovič, K topologiji freisinških j>osesti na Dolenjskem, Kronika 9 
(1961), str. 176 si., prim, še I. Pirkovič, Freisinški urbarji, Problemi 2 (1964), 
str. 253 si. 
11 P. Blaznik, Zemljiška gospostva, str. 11. 
12 Schumi, UB II, 220; P. Blaznik, Urbarji, str. 50. 
13 P. Blaznik, Urbarji, str. 51, 262 (v letu 1395/6 je bil dohodek sodišča 
na Otoku 14 mark denarjev). 
34 

ških kovnica denarja in njeni novci, kovani po breških in verjetno tudi 
oglejskih vzorcih, so v 13. stoletju krožili kot plačilno sredstvo tudi na 
Hrvatskem in južnem Ogrskem.14 Nä Otoku je obstajala že v času 
babenberškega urbarja (torej pred prvo omembo Otoka kot trga) mit­
nica, ki se našteva hkrati z mitnicami v Višji gori, Mehovem in Krškem. 
V prvih dveh desetletjih 14. stoletja je mitnica, ki jo je. upravljal tudi 
kaštelan s Prežeka, prinašala lastniku precejšnje dohodke; ti se niso 
bistveno razlikovali od dohodkov drugih zgoraj omenjenih mitnic.15 
Na Otoku je bila župnija z župnijsko cerkvijo sv. Katarine v sre­
dišču trga.16 Poleg nje pa sta bili v trgu vsaj še dve drugi cerkvi, cerkev 
sv. Nikolaja ob trškem pristanišču na severu naselbine,17 verjetno do 
konca 13. stoletja pa je bila v trgu še tretja cerkev neznanega patrona 
(morda sv. Mihaela) ob južnem vhodu v trg tik ob takratni strugi Krke, 
ki jo poznamo šele po izkopavanjih.18 
Tržna naselbina je imela lastno upravo s sodnikom, ki ga je vse­
kakor postavljal trški gospod; sodniki se omenjajo že od okoli srede, 
13. stoletja dalje. V zadnjem obdobju obstoja je trg zelo verjetno imel 
avtonomijo s trškim sodnikom na čelu.19 Velikost trga je zaenkrat še 
nemogoče ugotoviti, čeprav njegov širši teritorij, ni bil manjši od okoli 
10 hektarjev. Tudi približnega števila prebivalstva; ki je bilo sprva pre­
cej tuje — nemško, bavarsko — a pozneje vsekakor povsem slovensko,2" 
kar kažejo posamezni ohranjeni priimki tržanov, ne poznamo. Vendar 
lahko trdimo, da sodi naselbina med najpomembnejše trške, naselbine 
na Slovenskem v srednjem veku.21 
Višek je trg Otok doživljal konec 13. in večji del 14. stoletja, ko je 
tedaj v nekem smislu bil protiutež tedaj edinemu mestu na Dolenjskem. 
Gospodarska dejavnost tržanov ni bila toliko vezana na kmetijstvo, če­
prav so imeli posamezne kose zemljiške posesti in cele kmetije ter jemali 
14 V. Travner-E. Baumgartner, Naši srednjeveški novci, ČZN 25 (1930), 
str. 146 si.; J. Klemene, B reški denarji na Hrvatskem, GMS 20 (1939), 
str. 271, 
15 Schumi, Archiv II, 253; FRA II 35, 443 in 36, 53 in 151. F. Zwitter, Mesta, 
o.e., str. 12; P. Blaznik, Zemljiška gospostva, o.e., str. 11, P. Blaznik, Ur­
barji, str. 73, 117. 
. 16 Prim.. I. Pirkovič, K topografiji, o.e., str. 177; P. Blaznik, Urbarji, o.e., 
str. 245: 1318 — »...gelegen in Gutenwerder pfarr.« AS, listine — 1467 april 
20 (»...alles in Gutenwerdter pharr gelegen.«). Faro so po propadu Otoka 
prenesli v Škocjan. 
17 Prim. AS, RDA — Bekantnuss Tabellen, 57. 
18 Izkopavanja v letih 1969 in 1970, prim. V. Šlibar, Odkrili smo srednje­
veški freisinški trg Gutenwerth, .Dolenjski razgledi n° 3, 1968 dec. 3, str. 23 
do 30; isti, Arheološki projekt Mihovo v letu 1969, prav tam n° 7, 1969 dec. 4, 
str. 86—88. 
19 Prim. P. Blaznik, Urbarji, o.e., str. 51; AS, listine — 1321 avg. 24,-
1322 sept. 29. -
20 Prim. AS, listine — 1322 sept. 29; 1320 marec 20; ca 1400 s. d. (meščan 
Peter Pečnik). ' 
21 Prim. I. Pirkovič, Rojstvo in" smrt Gutenwertha, Dolenjski razgledi 
n°3, 1968 dec. 5, str. 17—22; isti, Nova zgodovinska obzorja na Otoku, .prav 
tam n° 8, 1969 dec. 18, str. 89—92. 
3- 35 

in obrtno proizvodnjo. Trg je namreč ležal ne samo sredi rodovitne ni­
žine, marveč tudi na pomembni prometni smeri, kopni in deloma vodni 
po Krki, ki je povezovala Panonsko nižino z zgornjim Jadranom oziroma 
Italijo. Skozi trg pa je šla tudi pot v smeri jug—sever preko Kronovega, 
ki je bil verjetno neko dobo tudi trg, proti Savi. Sodeč po splošnem raz­
voju trgovine na Slovenskem in po arheoloških preostankih na Otoku 
se je tudi Otok močno vključeval v trgovino proti primorskim mestom 
in Italiji ter v obratni smeri proti Panonski nižini. Saj je tudi kovnica 
denarja že zgodaj v 13. stoletju nastala zaradi takrat že zelo cvetoče 
trgovine s Hrvatsko in Ogrsko. V prvi smeri je ta trgovina posredovala 
zlasti živino, kože, usnje, kožuhovino, vsekakor tudi žito in verjetno ko­
vinske proizvode, v drugo pa mediteranske proizvode in lavantinsko bla­
go. Čeprav je bila to predvsem posredovalna trgovina med dvema raz­
ličnima področjema — o čemer priča tudi dovolj veliko trško pristanišče 
ob Krki, je vendar trgovina deloma slonela tudi na trški obrtni proiz-
v fevd zemljo in desetino v posameznih vaseh,22 kakor pa na trgovino 
vodnji. Ta se je po oblikah in kakovosti v času trškega viška povsem 
vezala na srednjeevropske rokodelske izdelke. Izkopavanja so ugotovila 
zlasti tri obrti širše dejavnosti: usnjarstvo,»ki je imelo tod svoje kore­
nine že od prvih faz nastajanja trga, kolikor morda tudi ne že prej, lon­
čarsko obrt s širokim izborom izdelkov in ornamentov in kovinske, zlasti 
železarske proizvodnje z izredno bogato serijo potrošnih in vojaških iz­
delkov. Sodeč po množinah najdb izdelki teh obrti vsekakor niso služili 
samo za lokalne potrebe, temveč tudi za širšo trgovino. Delu trškega 
prebivalstva sta dajala življenjske osnove ali pa vsaj dodatni zaslužek 
tudi tovorništvo in brodarstvo ter ribištvo. 
Moremo torej reči, da je bil trg ob svojem višku pomembno trgovsko 
in obrtno središče ne samo lokalnega, ampak celo širšega pomena.23 
V drugi polovici 14. stoletja je začel trg iz različnih vzrokov upa­
dati. Pri tem niso bili toliko pomembni niti agrarna kriza freisinške po­
sesti, ki se kaže v prvi polovici stoletja, kajti ob koncu istega stoletja je 
ne opazimo več, niti ne vedno večji razkroj freisinške posesti na desnem 
bregu Krke, zaradi česar je Otok izgubljal pomen ene osnovnih posto­
jank te posesti, niti vedno novo prilaščanje oziroma podeljevanje frei­
sinške dolenjske posesti drugim fevdalcem (Habsburžani so si jo lastili 
v letih 1335—1365, Celjani so jih dobili v zastavo v začetku 15. stoletja).24 
Poglavitni vzrok, za upad Otoka je vsekakor gledati zlasti v politični, 
vojaški in gospodarski utrditvi Habsburžanov v. tem prostoru in ustano­
vitvi njihove mestne naselbine, Novega mesta, ki so ga vseskozi podpi­
rali in obdarili s pomembnimi trgovsko prometnimi pravicami. Zaradi 
naglo rastoče vloge Novega mesta ni upadal samo freisinški Otok, mar-
22 Prim. AS, listine — 1321 avg. 24, 1367 dec. 29, 1373 jan. 23, ca 1400 
s. d., 1459 dec. 21. 
23 Prim. op. 18 in 21. 
34 Prim. P. Blaznik, Zemljiška gospostva, o.e., str. il; isti, Urbarji, o.e.. 
str. 50, 54. 
36 

več tudi tedaj že deželnoknežja Kostanjevica.25 Svoje so k upadanju 
Otoka prispevali tudi turški vpadi in druge vojne. Turški vpad leta 1473 
pa je pomenil konec trga.26 Tedaj so Turki Otok, v katerega se je za­
teklo okolno prebivalstvo, obkolili in ga v tretjem naskoku osvojili, po­
vsem požgali, prebivalstvo pa deloma pobili, deloma odpeljali s seboj. 
Po tem udarcu se trg ni več obnovil, usahnili so sokovi življenja, ki so 
ga prej napajali. Njegove ostanke pa je prekrila trava. 
VinkoŠribar 
POROČILO O ARHEOLOŠKEM ODKRIVANJU 
FREISINŠKEGA TRGA OTOK PRI DOBRAVI (GUTENWERTH) 
Na pobudo stolice za občo zgodovino srednjega veka pri Filozofski 
fakulteti Univerze v Ljubljani je Center za zgodnjesrednjeveške in sta-
roslovanske študije pri Narodnem muzeju v Ljubljani vključil v svoj 
terensko raziskovalni projekt odkrivanje freisinškega trga Otok (Gu-
tenwerth). ' 
Potem, ko smo leta 1967 opravili topografska in prva sondažna de­
la, s katerimi smo locirali Otok (Gutenwerth) in določili njegovo veli­
kost, smo v letih 1968, 1969, 1970 in 1971 sistematsko izkopavali na dveh 
večjih arealih znotraj naselitvenega kompleksa. Gradivo, ki je v času 
sistematičnega izkopavanja prišlo na dan, je bilo v večini visoko- in 
poznosrednjeveško in le deloma zgodnjesrednjeveško in antično. Značaj 
naselja je v celoti visoko in poznosrednjeveški. Tako se je zgodilo, da 
smo z arheološko metodo izkopali in sedaj izkopavamo gradivo, ki je 
po normativih arheološkega društva Slovenije iz nearheološkega delov­
nega območja. Kljub temu, da zanima zgodovinarje le končni izsledek 
arheološkega vrednotenja, nas v tem primeru metoda izkopavanja sili 
tudi k sistematični arheološki obravnavi oziroma poročanju ne samo 
o končnih izsledkih, ampak se mora ukvarjati tudi s posredovanjem do­
kumentacije in šele nato preiti k vrednotenju. V pričujočem tekstu bomo 
posredovali dokumentacijo in izsledke vsakoletne terenske akcije za leti 
1967 in 1968, na koncu delnega poročila iz leta 196'8 pa bomo poskušali 
strniti izkopavanja do leta 1971 v enotno podobo. Pri izkopavanju na 
Otoku je prišlo na dan veliko število železnih predmetov, fragmentov 
keramičnih posod pa je več tisoč. Sistematske obdelave tega gradiva 
25 Prim. F. Gestrin, Trgovsko prometni položaj Novega mesta, o. c, str 
150 si. • 
26 Glej K. Kovač, Beiträge zur Geschichte Krains, Carniola 1911, str. 166 
si.; S. Jug, Turški vpadi, o.e., str. 16; P. Blaznik, Zemljiška gospostva, o.e., 
str. 13. Prej so mislili, da se je Otok že v prvi polovici 14. stoletja izgubil iz 
zgodovine (Prim. F. Zwitter, Mesta, o. c., str. 12). 
37