Naročnina: Za tuzemstvo z dostavo mesečno Din 5, četrtletno Din 15, polletno Din 30, celoletno Din 60; za inozemstvo Din 60 in poštnina posebe) — Oglasi po ceniku.
Izhaja vsak petek popoldne.
Nefrantorana in nepodpisana pisma se ne sprejemajo.
Sedež uredništva in uprave Ljubljana, Vidovdanska cesta štev. 2, pritličje.
Glasilo Socialistične Stranke Jugoslavije
Štev. 13.
V Ljubljani, dne 13. marca 1023.
Ul. Leto.
Iz politike.
Blok narodnega sporazuma in se-Ijačke demokracije. — Republika je mrtva — živela monarhija. — Začetek parlamentarnega dela.
Meščanske stranke iz opozicije, ki «o uvidele, id'a brez enotnega programa ne morejo doseči nikakih političnih uspehov, .so v pretečenih dveh tednih skušale najti podlago za medsebojni sporazum in enoten program.
S ti v ar ni bila lahka: Radičeve«, ki so bili za mirotvormo seljačko, čovječainsko republiko, klerikalce, ki so za samostojno in neodvisno (Slovenijo, Spahovce, ki iso za avtonomno kraljevino in Davidovicevee, ki so za enotno kraljevino s širokimi samoupravami — združiti pod en klobuk je v resnici umetnost. Pa ne samo to : če se hoče ustvariti enoten opoziciomalmi blok morajo nekatere stranke naravnost zatajiti svoj program, pljuniti na vse svoje dosedanje delo, morajo priznati svojo dosedanjo demagogijo ali pa vsaj požrešnost svoje dosedanje politike.
In ivendar je prišlo do ustanovitve enotnega parlamentarnega bloka štirih meščanskih opozicionalnih strank; Radicevcev, Spahovcev, klerikalcev in Davidovioevcev. Kakšen je njihov program, tega sicer oficijelno niso objavili, za enkrat vemo samo to, da se imenuje ta koalicija: Blok. narodnega sporazuma in seijačke (kmetske) demokracije.
Že ime bloka samo je zanimivo in nam mnogo pove. Ta blok hoče delati za sporazum med narodom (ne narodi!) jugoslovenskim iim idejo sporazuma propagirajo radičevci, klerikalci, ki so skozi šest let hujskali Hrvate in Slovence na Srbel In pa blok iseljaeke (kmetski1) demokracije!
Dosedaj smo vedno mislili, da je demokraci ja samo ena, že komunisti pa so nas pred leti hoteli nekaj novega naučiti, da obstoji tudi nekaka delavska demokracija; blokaši inas sedaj uče, da imamo tudi kmetsko demokracijo, Žerjav nam je pa dal prešlo leto občutiti orjumaško demokracijo ...
Stvar pa vendar ni tako brezpomembna. Vsaka reakcija se skriva za blestečo frazo in tako se skriva tudi reakcija tega novega bloka za frazo seijačke demokracije, ki pomeni nič več in nič manj kot načelno izjavo blokaških strank, da so za to, naj vlada v tej državi kmečki stan, naj bo ta država izrazito agrarna država, v kateri bo samo premožnega kmeta veljala demokracija!
Delavski razred za ito seljačko gospudo ne obstoji in delavstvo naj, llapcuje agrarcem in njihovim priganjačem!
Da j'0 stvar v resnici tako mišlje-Tia’ , 'se najjasnejše iz tega, ker si kleukalnu »Slovenec« ne upa povedati pravega naslova bloka, v katerem so njegovi tigri. »Slovenec« imenuje svoj blok vedno le »Blok narodnega sporazuma in ljudske deni ok raci j e«, 'kar pa ni pravilen naslov bloka! »Slovenec« že ve, zakaj taji pravo ime bloka »kmetske demokracije«! Kako bi pa mogel loviti kaline med delavstvom ,za »blok kmetske demokracije«! Hinavščina in jezuitizem — glavno orožje klerikalne politike!
Kadar bomo zvedeli za program tega bloka meščanske agrarne reakcije bomo o njem še posebej spregovorili !
Slutimo pa lahko že danes, kak bo program l.loka seijačke reakcije, kajtii citati smo, kake sklepe iso napravili Radičevci* pred 14 dnevi v Zagrebu.
Program Radičeve stranke je ob-s arn o sto jni, mir o tvorni, čo v j ečanski seljački republiki, stranka se je imenovala hrvaška republikanska se-ljačka stranka, njen parlamentarni klub pa hrvaški .republikanski .seljački klub. V glavnem je obstojalo politično delo te stranke v tem, da je kričala za republiko, proti Jugoslaviji, za seljačko državo z nekakimi boljševiiškimi uredbami glede privatne lastnine ter da je obdržavaia internacionalne veze, posebno bila član sel jaške internacionale v Moskvi, ki je nekaka nezakonska sestra J. internacionale.
Tako so stali Radičevci s temi svojimi demagoškimi. gesli na skrajni levici našega političnega življenja. Tako lepo so žvižgali in žvngo-leli, lagali in vpili, da jim je veroval ne le hrvaški sel jak, ampak celo hrvaški delavec, pa tudi delavstvo in kmetje v ostalih delih države.
Mi smo sicer vedno in vsepovsod povdarjali, da je Radičevstvo velika laž in sleparija, neodpustljiv greh nad hrvaškim ljudstvom, vendar dostikrat nismo našli vere, zato pa so nas obsojali, da smo »centralisti« .in kdo ve, kaj še vse.
Sedaj pa se je pravo lice Radi-čevstva odkrilo, padla je krinka raz obraz teh demagogov in vidimo jih v njihovi pravi luči!
Kaj so torej Radičevski poslanci v Zagrebu sklenili ?
Odrekli so se republikanstvu in revolucionarnosti, izjavili so se za monarhijo po angleškem vzoru, postavili so se na temelj današnje ustave s pridržkom, da smejo parlamentarnim potom zahtevati njeno revizijo.
Izjavili so, da stoje na stališču zasebne lastnine ter se odrekli vsem svojim internacionalnim vezam, po-
sebno sel jaški internacionali v Modi vi.
Celo dane svojega kluba so spremenili v »hrvaški sel jaški klub« — in vse to v sporazumu s Btipioo Rodičem !
Čez noč so se Radičevci spremenili ;v kraljevsko pohlevno meščan-sko-agranno opozicionalno stranko, kakor so klerikalci, Spahovoi in Da-■vidovi cevci že davno!
Žalostno je končalo Radičevo republik anetvo: Republika je mrtva —1 živela monarhija!
*
Parlamentarno delo v (Beogradu je začelo. Zaenkrat samo v medsebojnem psovanju med vlado in opozicijo. Izvolili so tudi verifikacijski odbor, v katerem ima vlada 1 glas večine, tako, da ostaja ona gospodar situacije in da bo v imenu svojo »vladne demokracije« po mili volji razveljavljala mandate opozicije. Izvoljeni opozieionalnd poslanci so še vedno v zaporu in trdi se celo, da bodo mandati vsaj teh po-isiancev razveljavljeni.
Votivni teror vladnih strank se v parlamentu nadaljuje. Oba bloka si stojita v ogorčenem bojnem razpoloženju nasproti in boj bo hud, šlo bo za obstoj ali razpad enega obeh blokov, če se koneono vendarle ne sporazumeta, boječ se vsak svojega pogina.
Delavstvo bo p a zn o sledilo temu K ju in razvoju pari amen tarnih dogodkov, da bo oba meščanska bloka, vladnega in opozicionalnega, moglo enkrat poklicati na odgovor in jih vprašati: kaj ste storili za nas, za delavstvo, za široke ljudske sloje v tej državi? Zahtevali smo kruha, stanovanj, obleke, dela, dali pa ste nam kamen mesto kruha in ulico mesto stanovanja!
Prišel bo dan, ko bo jugoslovanski proletarijat sodil meščanskim strankam v tej državi in ta sodba bo ostra, ali zaslužna in pra-• vi črn a!
Potek okrožnih konferenc v Mariboru, Prevaljah, Celju in Trbovljah.
‘Pretekle dve nedelje so se vršile naše okrožne konference iza mariborsko, 'prevaljsko, celjsko in trboveljsko okrožje. Konference so temeljito preštudirale položaj, ki je nastal po izvršenih volitvah. Tudi se niso ustrašile podrobnega raz-motrivanja o dosedanji taktiki stranke, da se poiščejo in odpravijo eventualne napake. Ravno ta raz-motrivanja so pa pokazala, da je notranja konstrukcija stranke absolutno zdrava, da je stranka živ in misleč organizem, ki predstavlja kombinirano voljo vseukupmega članstva.
Zelo iznačilno je dejstvo, da presojajo zaupniki širom cele Slovenije položaj prav tako, kot strankino pokrajinsko načelstvo v Ljubljani, ki uravnava svojo taktiko povsem v skladu z direktivami*strankiinega glavnega odbora v Beogradu. Zdelo se nam je potrebno to posebej pov-dariti ,kajti v splošnem političnem kaosu, ki vlada v tej državi, ne more dolgo ostati neopaženo dejstvo, da se v naši stranki formira, fronta enako mislečih borcev, ki ima že danes razpostavljene svoje postojanke po vseli važnejših krajih cele države.
Ta fronta je dobila pri zadnjih volitvah sicer samo 21 tisoč glasov, ali zavedati se je treba, da so se vr-
šile te volitve v najneugodnejšem času za stranke z razrednim programom. Treba je računati, da so tokrat oddali svoje glasove za to fronto le ljudje, ki absolutno obvladajo strankin gospodarski, kulturni in politični program. Če tako presodimo položaj, potem lahko s ponosom konstatiramo, da si je vkljub težkim razmeram ustvarila naša stranka svoj stalen železen kader, ki šteje ponosno število 21.000 mož!
Primerjajoč naš kader s kadrom raiznih provincijonalnih meščanskih strank šele vidimo, da je vsa veličina teh strank napihnjen mehur, ki je velik, dokler veje ugoden veter, ko se bo pa veter spremenil, se bo mehur razpočil. SLS v Sloveniji je n. ,pr. velika stranka. Če pa merimo njen idejni kader z našim, za moremo ugotoviti, da naš idejni kader ne zaostaja za onim SLS.
Vobče imajo samo revolucijo-narme stranke težko dolžnost, da vzdržujejo svoj program tudi takrat, kadar ga ljudske mase ne razumevajo in mu zato tudi ne slede. Tipičen primer nam nudi ravno predvojna doba, ko so široke plasti odklanjale socialiste ravno zato, ker so socialisti bili republikanci in ker se niso navduševali iza oboroževanja in »obrambo« domovine; Ali čim je vojna pokazala svoje straho-
te, je postal marsikdo socialist, republikanec in antirni!itairist, ki je bil pred vojno vsemu temu nasproten — resnica socialističnih načel se je pokazala v jasni luči svetovnih dogodkov.
Naše okrožne konference so dobro razumele, da je tudi sedaj taka doba, ko je strankina dolžnost iti po programatični poti vkljub temu, da se široke ljudske množice začasno navdušujejo za razna centralistična ali federalistična gesla. Za dežjem pride solnce in tako bodo tudi te množice spoznale varljiva meščanska gesla in si poiskale nove orientacije.
Naše okrožne konference so ta položaj predvidevale in zato sklenile ukrepe, da se stranka organi zato nično in idejno spopolni, da bo v ugodnem trenutku prevzela vodstvo mas, razočaranih nad meščanskimi gesli.
Zavedati se moramo, da te naloge ne bodo lahke. Kajti ravno prevelik val od vojne razočaranih mas je razbil 1. 1920. našo stranko in ji povzročil težave, ki jih šele zadnje čase preboleva. Sicer ne pričakujemo, da bo ta val tokrat tako velik, vendar je treba strankin aparat skrbno spopolmiti in strankine kadre dobro izšolati, če hočemo, da borno nove množice članov idejno in organi zatorično tako obvladali, da bo znjirni mogoče izvojevati za delavno ljudstvo pozitivnih uspehov.
Porok, da se borno na vse težave dovoljno pripravili nam je duh, ki prevladuje naše stranko. Okrožne konference, katerih se je do sedaj udeležilo preko 30 strankinih organizacij iz teh okrožij so ta enoten duh v najjasnejši luči pokazale. Debate na konferencah, pa naj si bo to v Mariboru, Prevaljah, Celju ali Trbovljah, so izhajale vse iz enotnega gledanja na položaj, zato lahko " mirno konstatiramo, da stranka ni bila še nikoli idejno tako cementirana in strankina taktika še nikoli v takem soglasju s članstvom, 'kot je ravno sedaj.
Im to je vse!
Votivne številke za revolucijo-■name .stranke niso odločilne. Odloča duh, ki preveva strankine vrste in ta ji1 v naši stranki na dosedaj še nedoseženi višini.
Če je še kak posameznik v naši' stranki, ki ga upliv meščanskih gesel omamlja in ki si zato želi. spremembo strankine taktike v pravcu dotične meščanske stranke, katere ideologiji podlega, bo kmalu tudi on spregledal in uvidel, da imamo prav. Kdor pa tudi idejno mi naš, bo pa odpadel, kot suh list in — ne bo ga škoda.
Taktika naše stranke pa se zato ne bo niti za las oddaljila duhu social i s tičnega p rogr am a!
Vse štiri okrožne konference so sprejele resolucijo o političnem položaju, ki jo je predlagalo _ načelstvo in ki smo jo že v prejšnji štev. »Socialista« objavili. Odobrile so to resolucijo brez najmanjšega ugovora in soglasno. S tern je madaljma taktika do strankinega kongresa odobrena in odločena.
Glede organizacijskega dela, dela za naš tisk in bodoče akcije so konference istota.ko sprejele iod načelstva predložene smernice in v tem je garancija, da se bo tudi organizacijsko delo vršilo po enotnem načrtu. Te resolucije ne bomo objavili, pač jih bo tajništvo razmnožilo in razposlalo na vse krajevne odbore, kot zaupno direktivo za ma-daljno delo v tem pravcu.
Prihodnjo nedeljo 15. t. m. se vrši še konferenca za jeseniško okrožje in v nedeljo 22. t. m. pa iza ljubljansko in t rž, iško okrožje. S tem tbodo bodoče smernice stranke določene itn pričelo se bo sistematično delo za izpopolnitev duhovne iiii organizacijske sile naše stranke.
Ljubljanske občinske volitve — oilgotlene.
Veliki župan ljubljanske oblasti je podpisal odlok m odgoditev občinskih volitev. Kot razlog navaja, da manjka v volivnih imenikih okoli 2 tisoč volivcev, ki bi morali imeti volivno pravico.
Slovenski demokrati so »sloveli« do sedaj po tem, da aiiso anali skrivati svojih pravih 'načrtov in so prav mnogo krat povedali svojo pravo namero. In ker so njihove namere slabe — kakor so namere sploh vseh meščanskih strank slabe — zato se ji ni -do sedaj ni posrečilo naloviti kalinov med delavstvom in uredništvom niti med kmetskim ljudstvom, ki tvorijo skupaj ogromno večino volivcev.
Sodeč po tein zadnjem odloku pa izgleda, da se približujejo demokrati klerikalnim metodam, ki znajo vešče namazati palico, s katero bijejo po ljudstvu, z medom im mlekom. Kako «o se lepo zmislili, da je treba pripomoči še dva tisoč volivcem do izvrševanja njihove najvišje državljanske pravice. »Jutro«, ki utemeljuje odlok, se je pa pov-spelo tako visoko, da pravi: naj že voli 'teh 2000 volivcev kogar hoče, glavno je da se jim ne pr ikra,j suje <1 r ža vi j ansk ih svobošči n.
Nam je seveda prav, da dobi vsakdo volivno pravico, kajti mi smo se zanjo borili že takrat, ko so se slovenski demokrati na usta svojega predstavnika dr. Tavčarja izjavljali proti splošni volivni pravici. Pribiti pa hočemo, da je to izmišljen povod za odgoditev, kajti pravi vzrok je v tem, da so se demokrati ustrašili pogorevščime, zato so ugriznili v zanje kislo jaboi-ko državljanskih svoboščin.
Dosedanje postopanje demokratov z ljubljansko občino je pripeljalo do tega, da se je organiziral proti njim udar, ki jim bi za vedno pregnal veselje (1q Neronstva. Za<to se tudi naša stranka ni ustrašila nobenih žrtev in je do kraja vstraja-la pri kazenski ekspediciji rnapram ■rušiteljem občinske autonomije.
Mogoče bo demokratska stranka uvidela, da se s fašistovtkimi metodami ne bo dalo vladati Slovenije. Če je to uvidela, potem naj svojim
LISTEK.
Pariška komuna.
Versaillska vlada je takoj napovedala vojno revolucionarnemu Parizu in na koga se je obrnila pomoč1? Na Bismarka! Sovražnic« Prusija je naenkrat postala zaveznica francoske buržuazije, ko je bilo treba udariti po francoskih socialistih. Bismiark je pomagal bur-žuaziji najprvo s tem, da je v pogodbo premirja postavil točko, da se morajo volitve za francosko narodno skupščino vršiti v osmih dnevih po kapitulaciji Pariza. Na ta način se ni mogla vršiti nobena volilna kampanja in zmagala je buržuazija. Zdaj pa, ko je bil Pariz v rokah revolucionarjev, je Bis-rnark takoj izpustil francoske ujetnike, da so se hitro vrnili domov in pomagali versaillski vladi potlačiti komuno.
Ko si je pariški proletarijat osvojil mesto in ustanovil komuno 18. marca, so bile volitve dne 26. marca na podlagi splošne volilne pravice. Izvoljenih je bilo 73 članov komune, med katerimi je bilo trinajst socialistov, spadajočih k prvi internacionali, dočim je ostalih Šestdeset pripadlo raznim drugim političnim strankam, ampak vsi so bili delaVci, navdušeni za komuno. Komuna je bila obvezna zakono-
predstavnikom v vladi nujno naroči, da nikdar več ne odstavljajo od ljudstva izvoljenih občinskih svetov in naj nikdar več ne razpisujejo volitev v občino na tak način in na delavni dan, kakor so zadnje.
Mi smo že zadnjič povedali, da imamo tudi v občinski politiki svoj socialistični komunalni program in ga ne želimo izvajati skupno s katerokoli meščansko stranko. Od klerikalcev smo uri najmanj toliko oddaljeni, "kakor od demokratov. Ali povedali in pokazali smo tudi, da palice, s katero ste tepli naše predstavnike, naša stranka me bo po-Ijubovala. In kadar bo kaka meščanska stranka zopet tako teptala najelementarnejše politične pravice delavnega ljudstva, kakor jih je demokratska, takrat utegnemo zopet iti v kazensko ekspedicijo proti dotični stranki.
Demokrati so očitali naši stranki klerikalofilstvo radi naše ljubljanske občinske politike. Tem očitkom . so nasedli še celo nekateri elani naše stranke in sicer oni, ki ljubljanskih razmer natančnejše ne poznajo. Tem našim članom bo sedaj gotovo v zadoščenje, ko leži na dlani, da je ravno politika naše stranke preprečila še eno nasilje proti delavstvu, ki se je izražalo v tem, da so bile občinske volitve razpisane na delavni dan, proti čemur so se vse socialistične stranke desetletja borile.
Tudi voli vini red, ki so ga uzakonili demokrati, preprečuje normalizacijo občinske politike. Sicer se je morda v srbi jamski h občinah tak volivni red v drugih razmerah in časih obnesel, ker daje s svojim večinskim sistemom največji stranki vse pravice in vso odgovornost za občinsko politiko. Ugotoviti je pa treba, da demokrati niso iiz tega vzroka prenesli srbijamski volivni red v Slovenijo, ampak, da so to naredili iz čisto strankarskih razlogov, želeč ostati gospodarji Ljubljane. Poleg vseh drugih načelnih pomislekov ima ta volivni red tudi to napako, da preprečuje načelno strankarsko orientacijo, ker sili majhne skupine v volivne bloke, ki otežkočujejo programa tično šolanje ljudskih množic.
Ako se demokratska stranka ne straši p rog ram at ič n e borbe s svojimi nasprotniki — kakor rada pov-darja — potem bi morala biti njena prva skrb, da spremeni občinski volivni red. Ce pa tega ne misli storiti, potem bomo pa vedeli, da so njene trditve tako pulile, kakor je puhla korajža popotnika, 'ki glasno žvižga v temini noči, da prikrije svoj notranji strah.
daja in eksekutiva. Delavec Tlieisz je upravljal pošto, katero je organiziral tako izvrstno, da so nekatere njegove reforme ostale še potem, ko je komuna padla. Povišal je plače uslužbencem, skrajšal delavnik in on sam je delal ravno toliko ur in prejemal ravno toliko plače kakor drugi delavci. Kovačnica denarja je bila v rokah kovinarja Carmelinata, dočim je trgovski pomočnik Jourde-vodil komisijo za finance tako spretno, da so celo buržuazni zgodovinarji morali priznati sposobnosti vodilnih komu-nardov v administrativnih poslih. — Stalna armada je bila odpravljena in zamenjana z »oboroženim ljudstvom«. Vsi člani komune od prvega 'do .zadnjega 'so imeli navadne delavske plače. Javne funkcije so prenehale biti privatna svojina hlapčonov centralne vlade. Ne samo občinska uprava, temveč vsa iniciativa je prešla v roke komune. Cerkev je bila ločena od države in vsa-cerkvena posestva so imela pripasti komuni. Višje šole in vsi vzgojevalni zavodi so bili odprti vsem slojem z enakimi pravicami. Sodniki so morali biti voljeni od ljudstva in so bili odgovorni komuni. Dalje je komuna razglasila, da je privatna lastnina odpravljena in da so vsa dobra skupna last ljudstva. Enak sistem se je imel raztegniti na vsa druga industrijalna središča Francije. — Komunardom
RUSIJA.
Začetkom tega meseca se je vršila v Tiflisu tretja seja eksekutiv-mega komiteja, na kateri je poročal komisar za . zunanje zadeve Cičerin o zunanjem političnem položaju in o stališču Rusije do ostalih držav. Nap ram položaju v srednji Evropi se je izjavil, da Rusija na njem ni interesirama. Z Zedinjenimi državami je Rusija zadnje čase v boljših stikih, odkar je odstopil državni podtajnik Hughes, ki je bil velik nepnjatelj sporazuma z Rusijo. Glede Anglije j,e opozoril Cičerin na razne konflikte, ki se dogajajo z njo. Navajal je pa, da se tudi angleška industrija vedno bolj ozira na ruski trg.
Napram Italiji je Rusija prijateljsko razpoložena, zlasti še zato, ker se tudi Italija nahaja v interesnih konfliktih z Anglijo. Francija dela na zbližanju med njo in Rusijo, vendar ji finančna odvis-uuot od Anglije veže roke. S Poljsko skuša doseči sovjetska vlada sporazum, ki je sedaj odvisen od zadržanja poljske vlade. Poskusi balkanskih držav, da bi ustvarile protisovjetski blok pravi. Cičerin, da so izjalovili na različnosti interesov teh držav.
V državah Orienta se opaža močno prijateljstvo za Sovj. Unijo zlasti Turčije in Afganistana. Kitajska smatra Rusijo za svojo naj-odkritosrčnejšo prijateljico in .Japonska išče za utrditev svojih mednarodnih interesov v Rusiji zaledje, ki ji bo prijateljsko naklonjeno. Z Nemčijo- živi Rusija stalno v dobrih stikih, glede Čehoslovaške je pa izjavil, da se delajo priprave, da se bodo predložili računi za škodo, ki so jo povzročili čehoslovaški legijonarji.
Italija.
Dne 9. marca je bilo otvorjeno pomladansko zasedanje parlamenta, katerega se pa opozicija razun komunistov ni udeležila. Mussolini je še vedno bolan in ga .zastopa notranji minister Federzoni, ki se je na otvoritveni seji spomnil smrti predsednika nem. republike Eberta, ter predlagal, da se pošlje nemški vladi in nem. parlamentu sožalno izjavo. Komunist Damen je čutil potrebo oblatiti še kosti pokojnika in jo protestiral proti sožalju, trdeč, da je bil pokojni Ebert izdajalec p r ol eta riata.
Nemčija.
Pogreb pokojnega Eberta se je vršil sicer skromno, kakor je želel
se ne more očitati najmanjša korupcija. Kljub neizmerni bedi, v kateri se je nahajal Pariz izza trimesečnega oblaganja se delavci niso dotaknili denarja v državni banki.
Komuna rdi seveda niso udejstvovali svojega programa, ker niso imeli časa ne priložnosti. Pariška komuna je živela samo dvainsedemdeset dni. Ves ta čas so delavci s puško v roki branili svojo vlado. Kapitalistični svet, ki se je prav takrat začel zavedati svoje moči, je z nepopisnim sovraštvom gledal na eksperiment v Parizu. Komunardi niso imeli prijateljev niti zaveznikov zunaj Pariza razun peščice socialistov v Nemčiji in Londonu, ki jim pa niso mogli pomagati. Delavci v splošnem še niso zavedali, kaj se godi v Parizu.
Buržuazija je pobila mnogo delavcev. Komunardi so v represalijah ubili nekaj državljanov, katere so držali odgovorne za varnost svojih tovarišev. Ljudska garda, ki je bila izprva hrbtenica revolucije, se je pričela tajati in med njenimi voditelji je postalo nesoglasje. Od 160.000 mož, ki so prve dni podpirali komuno, se je samo okrog 30.000 ljudskih gardistov udeležilo zadnje bitke na barikadah, ki je trajala osem dni. Dne 21. maja 1871. so čete versai liske vlade udrle v Pariz in tedaj se je začelo 'strašno klanje pod vodstvom
2 vesti.
pokojnik, vendar ob navzočnosti 100 tisočev pogrebcev. Zlasti delavstvo se je udeležilo v impozantnem številu. Nemški inacionalci (fašisti) so pa izrabili to svečarno priliko in so širili med pogrebce letake, v katerih sramote pokojnega predsednika, in sicer "zato, ker sploh ne marajo, da ‘bi imela država predsednika, temveč hočejo nazaj cesarja.
iSpoizabili so se celo tako daleč, da so uprizorili v Heidelbergu maškara d ni 'mrtvaški sprevod, v katerem so nosili mrtvega krokarja. Nemško delavstvo je bilo nad tem barabskim početjem nacionalističnih kulturomoscev tako ogoičeno, da je prišlo na več mestih do spo-spadbv, v katerih je bilo več sto 'ranjenih.
Za volitev bodočega predsednika republike se vrše v iNemčiji mrzlične priprave vseh strank. Socialisti so postavili lastnega kandidata in sicer poslanca in bivšega pruskega ministra Otona Brauna. Nemški demokrati predlagajo, naj bi vse stranke, ki stoje na stališču wei-marske (republikanske) ustave, postavile skupnega kandidata. Oni predlagajo predsednika državnega sodišča dr. Simonsa, o katerem mislijo, da uživa zaupanje vseli republikanskih fetrank. Seveda bodo monarhistične stranke kandidirale svojega kandidata, ker hočejo, da bi sam predsednik republike najboljše sabotiral republiko in pripravljal pot monarhiji. Baje nameravajo kandidirati samega sina odstavljenega cesarja Viljema. Kakor se vidi, so nasprotstva izredno ostra in ni mogoče vedeti, kakšni dogodki se bodo odigrali v najbližji bodočnosti.
Bulgarija.
Notranji nemiri so se v tej nesrečni deželi sicer nekoliko pomirili, vendar so politični umori na dnevnem redu. Ravno zadnje dni prihajajo vesti, da so odkrili celo morilsko organizacijo in sicer na eni strani od makedonstvujočih (nacionalisti) ki je sklenila za vsakega padlega nacionalista pomoriti deset komunistov in na drugi strani si» pa baje odkrili tudi komunistično organizacijo, ki je sklenila narobe; za vsacega padlega komunista pomoriti 10 nacionalistov.
Z ,,NEOSAN“ kremo dosežete trajen blesk obutve, ki se tudi v mokroti ne spremeni.
generala Gallifeta. Teden dni pozneje (28. maja 1871) so padli zadnji brambovci na višinah Bellevilla in Memilmontanto. Pariška komuna je izdihnila in buržuazija je trium-firala. Približno 17.000 kumanar-dov je obležalo .mrtvili pod barikadami.
Ampak to še niso bile vse žrtve. Ko so zmagovite buržuazne čete, katere je vodil general Galli-fet, osvojile zadnjo postojanko iko-munardov je bil izvršen strašen pokolj čigar primero je treba iskati onemu, ki se je izvršil na Madžarskem po padcu madžarske sovjetske vlade. Moški, ženske in otroci so padali pod krogljami in bajoneti buržuazije; dva tedna je trajalo to grozno klanje in pomorjenih je bilo okrog 40.000 oseb, na tisoče, je bilo pa izgnanih.
#
Pariška komuna je izučila moderni proletarijat, katerih manak se ima brezpogojno izogibati. Prvi in glavni nauk je, da se ne sme nikdar podvzemati akcij, k.i niso dobro pripravljene in za katere ni zbranih dovolj moči. Povojna taktika socialistov, je znala te nauke lepo upoštevati. Komunisti pa, ki se iz te prve nesreče niso ničesar naučili, imajo pa zaznamovati tudi v povojni dobi celo vrsto propadlih komun.	______
Tedenske vesti.
Nova korupcijska afera. Me-
sčamkso časopisje poroča o novi korupcijski aferi radi ukinitve sok vest ra m a veleposestvu knezov Tur-n-Taxis. Katere stranke in 'kateri politiki so se pri stvari bolj umazale, tega ne moremo presojati, ker se laže na obeli straneh. Povdarjati pa moramo eno: ta slučaj je tipičen tza meščansko državo in meščanske stranke. O tako važni zadevi, ko gre za vrednost mil jard, no odločajo pri nas sodišča, ampak upravne oblasti, ministri in ministrski svet! Tako so korupciji odprta pota, zaslužiti se dajo miljeni, to so tista korita, za katera se tepejo meščanske stranke med seboj. Še važnejši pa je drug moment, na katerega pozabljajo meščanski časopisi, ko pišejo o tej stvari, namreč ta, da bi bilo edino pravilno, če se Tmm-Taxisovo imetje razdneli med agrarno reformne opravičence, gozdovi pa ostanejo v državni lasti in prepusti njihova uporaba kmetom in delavcem. Ti gozdovi so ogromni, segajo od Karlovca do jadranskega morja! če se kvester nad imetjem dvigne, ostane posestvo last knezov in bodo njihovi advokati zaslužili miljane, če pa ostane kmetje seikvesfriramo, pa dobi poseben 'kapitalističen konzorcij koncesijo za izrabljanje tega ogromnega veleposestva. Zaslužila bo »porodica«, čegava, bomo še h* videli. Kdor je za dvig tega sekve-stra je podkupljen od knezov Turn-Taxis, kdor je proti dvigu sekve-stra je pa podkupljen od kapitalistov, ki hočejo »zaraditi«. Taka je resnica!
»Slovenski republikanec«, glasilo Radičeve filialke v Sloveniji, jč ■zaenkrat najbolj zanimiv list v Sloveniji, škoda, da ga Prepeluh ne pošilja malo več številk brezplačno v svet. V zadnji številki zagovarja »Republikanec« ‘načelo angleške ■monarhije; malo težko isicer gre, počasi se Ikj pa že navadil kraljevsko pisati, potem bo pa spremenil ■svoj naslov v »Monarhista«, če ne bo poprej zaspal. iSičer so pa tudi klerikalni časopisi postali strašno »sporazumaški«, ponižni in pohlevni — od te strani se »Republikancu« mi treba več bati konkurence. Konkurenco bo' pa »Republikanec« dobil, ko zletita Žerjav in Pribi ce-
vič iz vlade, tako bo »J utro« posekalo današnje meščansko oppzicio-nalmo časopisje!
Olrčinske volitve v Trbovljah.
Po ničevim izgovorom je vlada zopet odgodila obe. volitve v Trbovljah, tako ostane demok raški gerent še naprej edini gospodar ogromne Trboveljske občine. Demokrati dobro vedo, da bi pri volitvah me zmagali. Največ nad e na tzmago so si delali klerikalci, čeprav bi bila neizbrisana sramota za delavske Trbovlje, če bi ji županova! župan stranke, ki sedi v bloku »kmečke demokracije«. Pri prihodnjih volitvah, katerih razpis je treba z vso energijo zahtevati, upajmo, da bo šlo razredno delavstvo enotno v votivni boj im postalo gospodar Trbovelj, ki morajo ostati največja delavska občina v državi!
Stanovanjsko vprašanje. S. K. Uratnik je izdelal po naročilu Delavske zbornice temeljito in s 'statistikami izvrstno podprto studijo o 'Stanovanjskem vprašanju. Iz nje je razvidno, da je napačno mnenje onih, ki mislijo, da se bo ta kriza sama polegla in odpravila, temveč je resnica, da .se z vsakim letom še poostruje in to vsled novih ženitev in vsled otežkočenega izseljevanja, ki je bilo pred vojno delen regulator stanovanjske potrebe. Pisatelj je natačno izračunal, kaki zneski bi bili potrebni, da se obdrži letno ravnovesje in koliko bi bilo potreba, tla se nadomesti dosedanjo gradbeno pasivnost. Študija bo izšla tudi v tisku in bo gotovo mnogo pripomogla, da bodo ‘interesenti vedeli usmeriti svoje napore v pravo smer.
Nasproti »Jutrovi« laži, ki jo je
vpletlo v uvodnik lista z dne 11. marca t. 1., češ, da je dr. Perič na svojo roko sklenil volilni dogovor za občinske volitve v Ljubljani, ki mu ga pa stranka ni hotela odobriti, ugotavljamo, tla so se glede skupnega nastopa za občinske volitve pogodili z ostalimi strankami trije pooblaščeni delegat je ljubljanske krajevne organizacije ŠSJ in da je bil ta dogovor za skupni nastop na plenarni seji krajevne organizacije naše stranke še pred vložitvijo kandidatne liste enoglasno odobren.
Strokovni vestnik.
Ujedinjenje rudarjev.
Pretekli torek 10. marca se je vršil v Trbovljah sestanek zastopnikov Unije rudarjev in bivših članov Zveze rudarskih delavcev (me-zavisni), ki je imel namen združiti razcepljen rudarski proletariat v enotno razredno borbeno organizacijo. Obe smeri sta bile zastopane vsaka s 30 svojimi zaupniki.
Uvodne referate sta podala za mtzavisne s. Makuc in za Strokovno komisijo s. P. Svetek. Oba referenta sta podrobno orisala položaj rudarskega proletariata in zaključila •svoje referate is konstatacijo, da je za zboljšanje položaja rudarjev prvi
pogoj enotna rudarska organizacija.
Tajnik Unije rudarjev s. Arh je ■podal za Unijo izjavo, da bo storila ■s svoje strani vse, da omogoči združitev.
Nato se je vršila podrobna diskusija, v katero je posegla večina rudarskih zaupnikov obeh .smeri. Vsi zaupniki so se izrekli za enotno organizacijo. Tem izjavam so se priključili tudi zastopniki Nar. socialistične organizacije iz Zagorja, ki so izjavili, da bodo predlagali svoji centrali v Ljubljani naj se tudi ona udeleži dela za enoten po-kret rudarskega proletariata. Po izčrpni skoro 3 ure trajajoči debati je
somo
Zlato-
rog
milom!
Fepite
samo
z
Zlato-
rog
milom!
predlagal s. Makuc naslednjo resolucijo, ki je ‘bila z velikim odobravanjem 'soglasno .sprejeta:
RESOLUCIJA skupne konference rudarjev USE in bivše ZRD.
1. Zbrani delegati rudarskega delavstva, ki je bilo doslej organizirano v USE in ZED ugotavljajo, da je gospodarski položaj rudarjev kot tuui ostalega delavstva skrajno slab tako, da jemlje množicam vsako bojevno silo za boj, za zboljšanje gospodarskega in političnega položaja. Razcepljenost proletarijata na strokovnem polju onemogoča vsak uspešen razredni boj in goni množice v naročje meščanskih strank. Po zadnjem zlomljenem štrajku rudarjev je vrgla TPD na stotine rudarjev iz službe, vlada je izdala reakcijonarni pravilnik za bratovske skiadnice, poslabšala je stanovanjski zakon, s katerim bodo delavci na milost in nemilost izročeni hišnim posestnikom, skratka, rudarji doživljajo udarec za udarcem. Istočasno uupenjajo meščanske stranke vse sile, da spravijo pod krinko strokovnih organizacij rudarsko delavstvo pod popolen politični vpliv meščanskih strank in likvidirajo razredni boj.
2. Zbrani rudarski delegati sklenejo, da se spojita tako ZRI) in USE in (hi se vsi rudarji organizirajo v Strokovno organizacijo rudarjev Jugoslavije. Pozivamo kongres USE, da ta sklep odobri in izvrši. Skupna strokovna organizacija rudarjev Jugoslavije naj pripravi tla za ujedinjenje rudarjev cele Jugoslavije. V to svrho naj se skliče tekom enega leta tozadevni kongres.
3. Ker obsojamo vsako nadalj.no cepitev strokovnega gibanja in ustanavljanje kake tretje strokovne centrale, naj ostane SORJ v Glavnem Radničkem Savezu. Pri tem pa poživljajo združeni rudarski delegati obe strokovni centrali, da se takoj ujedinita v eno centralo, da se tako omogoči eno stuno centralno instanco vsem razredno zavednim delavcem. Rudarski delegati pa istočasno poživljajo delavce organizirane v GRSJ bodisi v CR-SOJ, da z vsemi sredstvi silijo vodstva k ujedinjenju.
Za izvedbo ujediujenja je bil sprejet konkreten načrt, 'katerega bo podrobno izvedel akcijski odbor za zedinjenje rudarjev, ki sestoji iz načelstva Unije rudarjev na eni strani in i.z 7 zaupnikov bivših članov Zveze rudarskih delavcev.
Od strani nozavisnih .so bili v akcijski odbor izvoljena naslednji sodrugi:
Iz Trbovelj: Miha Vaeak, Pliberšek Franc, Slabsak Franc. Namestniki: Gorjanc Jože, Kuder Franc, Ilrušovar Alojz. Iz Hrastnika: Medved Franc, Salomon Alojz. Naemsfnika: Pucelj Karl, Jerebič-nik Franc. Zagorje:	Šober	Fran,
Ravnikar Ivan. Namestnika:	Pro-
senc Jože, Ravnikar Franc.
Akcijski odbor ima nalogo izdelati za hongres Unije, ki se vrši 22. ■t. m. v Celju podrobne predloge za
ustanovitev enotne rudarske organizacije.
*
Z razni mi ujedinjenjl je doži vel socialistični proletariat že marsikatero razočaranje. Kljub vsemu je pa pravilno, da Strokovna komisija ne zamudi nobene prilike, da še premosti dosedanjo razcepljenost. Zlasti je pa treba pospešiti to prizadevanje ravno sedaj, ko bahato napovedujeta obe glavni meščanski stranki: klerikalna in demokratska, da bosta porazdelili proletariat med .seboj in bosta na ta način likvidirale razredni boj.
Naj se zavedajo zastopniki rudarjev, da se bodo njihova imena bleščala v zgodovini delavskega po-kreta Jugoslavije, če jim je to zedinjenje res iskrena želja in če mu bodo znali ustvariti primeren okvir. Ako pa ne mislijo iskreno, potem naj se zavedajo, da bo ta plemenita ideja za dolgo vrsto det globoko pokopana in da se bližajo rudarjem še bolj črni dnevi.
Zavedajo naj se tudi, da se tudi buržuazi ja zaveda velikanskega pomena rudarskega zedinjenja in da bo že jutru odposlala svoje agente, da preprečijo edin,stvo. Naj se zavedajo, .da se bo magromadilo goro intrig in pasti, zato je prav, da se pripravtite na največje težkoče. Če ste iskreni im enrgični jih boste premagal i.
Mi bomo v našem listu posvetili temu važnemu vprašanju vso pozornost.
Proti izseljevanju rudarskih
delavcev so vložila rudarska podjetja na .ministrstvo pritožbo. V spomenici navajajo, da se mora izseljevanje omejiti, ker bo sicer zmanjkalo rudarskim podjetjem delavnih moči. — Omenjena spome-niica kaže, da hoče kapitalistična hidra odvzeti rudarskemu proletariatu zadnjo možnost, da se reši popolne gospodarske propasti vsaj na ta način, da se izseli v inozemstvo, kjer ima vsaj za spoznanje boljše delovne pogoje. Ce so oblasti v tej državi vsaj nekoliko človeško čuteče, potem jo njihova dolžnost — da puste aretirati vse tiste, ki so podpisali to resolucijo. Kajti to, kar ta spomenica zahteva, ni nič manj in nič več kakor uvedba suženjstva. Vi demokratski nacionalisti in vi krščanski socialisti, ki ste dobili pri zadnjih volitvah ljudsko zaupanje, storite svojo dolžnost — aretirajte jih. Branite kulturne pridobitve 20. stoletja, ki je odpravilo sočnost. Zaprite jih!!
Hlapec in gospod. »Slovenec« je priobčil preteklo soboto kandidatne liste SLS za obtno sodišče. Poleg liste delojemalcev prinaša ■tudi listo delodajalcev, kar je prav tipičen primer, kako vodijo klerikalci svoje delavce za nos. Ugodiš gospodu, bo prikrajšan hlapec, če pa ugodiš hlapcu, bo pa prikrajšan ■gospod. — Čudimo se, da ni zadnjemu delavcu že postalo jasno, da dvern gospodarjem ni mogoče služiti, da ne spoznajo, da ®o delavci pri SLS le priprega 'kapitalistnič-•nemu vozu.
DOPISI
Ruše. »Domovina« od 20. febr. je prinesla spet daljši članek iz Ruš, v katerem napada nas socialiste. Pišejo kako so častno zmagali narodnjaki. Ali naj vam povemo kako ste zmagali? S terorjem! Gnali ste delavce iz tovarne vžigalic in kovače za suknjič na volišče, da bi vam ja nobeden ne ušel. Pri tem se je najbolj izkazal Nncek, ki drugače nima za delavce drugega priimka kot troti in dodl. Seveda .se mu od prave politike niti ne sanja, pa saj mu ni treba, ko pa dobi v;sa povelja od svojega direktorja Go-rišoka. Kaj ne, gospod Gorišek? Ali je res, da so imeli delavci v plačilnih kuvertah listič, češ, če ne boš volil četrto skrinjico, boš odpuščen? In kaj ste obljubljali volivcem na shodu pri Martinci? Breje krave kaj ne? Tudi gosp. Mika se je izkazal s cigaretami in cigarami. Vpra-
šamo ga od 'koga pa živi, če ne od nas tov. delavcev, ki mu nosimo svoje težko prislužene ikronce v trgovino. Pustite raje nas delavce v miru. Naša strokovna org. pač ne pusti spati nekim sr boriti m gospodom. Zakaj pa ne organizirate v tov. vžigalic in pni Pogačniku? Saj je Gorišek vaš duševni vodja. Mislim, da vam bo pomagal, saj tako slabo zaslužijo njegovi delavci. Dajte, dajte gg. Vrhovnih, Varšek, Na-cek in drugi jih organizirati, vam bosta g. Gorišek in Pogačnik že hvalo vedla. Našo organizacijo pa pustite v miru. Mislite, da se mi tudi damo prodat za par cigaret in ■glažek vinca — pa magari če je z Sernčeve kleti. Prav je povedal s. Cerk, ko jim je rekel, da naj se .sramujejo, ker .so ravno taki siromaki kot mi, pa se dado od par takih kori fej zapeljati. Zakaj je bil tedaj
Stran 4
„S O C 1 A L I S T‘
gosp. Vrhovnilk tako tiho kaikor tudi vsi njegovi prijatelji? Tudi gosp. Kolar penz. stražmojster inaj se malo pazi, da se ne opeče. Pravijo, da je nekdo, ko je M v Marenibergu imel zmiraj 'na jeziku »dio Wdindi-schcm« in »Heil«. V Laškem trgu je baje 1914. leta nek orožnik dal zapreti taimošnjo poštarioo radi srbo-filstva. Mogoče nam kdo ve povedati kdo da je bil tisti. Ali ve kaj gospod Kolar o tisti ženski, ki so jo dobili iv mraku na polju i:n ®o jo po nagi zadnji plati nabili! Za danes naj bo zadosti iiin le pridno dopisujte »Domovini« bomo vam tudi pridno odgovarjali, ker imamo še dosti gradiva na razpolago, tako da bo prišel še vsaik na vrsto. A. li.
Moste. (Iz kemične tovarne.) Naša tovarna je preživela letošnjo zimo težko gospodarsko krizo. Seveda te krize ni občutila tovarniška gospoda, temveč so vse zlo naprtili na delavske rame. Sedaj na spomlad se je pa pričela tovarniška gospoda zopet gibati, ker se ji zdi, da bo treba vendarle pričeti s produktivnim delom. Kajti uradniška kuhinja bo prišla tudi sčasoma v krizo, dasiravmo je dosedaj (na delavski račun) dobro funkcijonirala. Ob istem času, ko se je tovarniška gospoda -v tej kuhinji brezskrbno mastila, so odtegnili delavcem 6 Din od dnevne plače. Menda zato, da se je preprečila kriza v njihovi kuhinji. Povrh so pa še mnogo delavcev reducirali — in si pri tem »socialnem« delu niso delali skrbi s čem naj se prežive ti brezposelni reveži. Reduciranih je bilo 59 delavcev, med njimi mnogo družinskih očetov in tudi več tovarniških invalidov. Na drugi strani so pa obdržali v tovarni celo število priliznjenih žensk in celo več dobro situiranih posestnikov, ki bi težo brezposelnosti pač lažje preboleli, kakor oni družinski očetje, ki so navezan] na vsakdanji zaslužek. V tovarni se sedaj že zopet toliko obratuje, da hi ibiilo mogoče sprejeti precejšnji1 število reduciranih zopet nazaj v delo. Zakaj se to ne stori, borno pa v bodoče izčrpno povedali!
Celje. Okrajno sodišče kot obrtno sodišče v Celju. O delavskih razmerah pri gospodu Robleku v Žalcu smo v našem listu že enkrat po-
ročali. Delavka Ana Jošt je vložila zoper gospo Roblekovo tožbo, ker ji ni hotela plačati vsega, kar je bilo dogovorjeno. V soboto dno 28. febr. je bila prva razprava, 'katera se je preložila v svrho zaslišanja prič. Jošt jo je tožila za odškodnino enega voza drv, za odškodnino poljskih pridelkov, »ker ji lansko leto ni hotela dati dogovorjene zemlje ter za tridnevno plačo. V soboto dne 7. marca se je vršila druga razprava. Bil je zaslišan kot prva priča g. Pilih, bivši oskrbni h pri Robleko v ih. On je v svoji izpovedi na strašno razočaranje tožene milostljive izpovedal, da so delav ke imele vsaka en del zemljo v izmeri 400 m- ter da so lahko pridelale pri srednji letini 22 kg fižola, 65 kg krompirja in 24 kg koruze in je te pridelke cenil na 955 lv (to je po mnenju poroče-valca morala biti najslabša letina). Od te vsote se ji je odtegnilo po mnenju priče, ki je fuingirala obenem tudi za izvedenca za delo, ki delavki ni bilo potreba obdelovati zemlje, ker je ni dobila, na vrednosti dela iv 234. Drv tožena ni bila vezana dati, ker je te dajala brezob-vezno. Tridnevno plačo je obtožena prvotno trd la, da ji je plačala, po odločni trditvi toženke je konečno priznala, da ne more zam ljivo trditi ,akoravno je predložila knjigo v kateri je imela te tri dni zabeležene, kot plačane. Gospa Roblekova je bila obsojena plačati tirjane zahteve, akoravno si je najela za to razpravo g. odvetnika dr. -Kalana, kateremu bo treba menda za to uro več plačati, kakor znašajo 80 dnevne plače njenim poljskim delavkam. Za nas pa je bila ta razprava v toliko važna, da lahko kon.statiramo, kako važno bi bilo imeti tudi v Celju obrtno sodišči* pri katerem bi prisostvovali izvoljeni ljudski sodniki kot prisedniki. Gospodu sodniku se po navadi strašansko mudi in se mu zdi tožba ubogega delavca bagatela in\je ne obravnava, kakor bi jo, če bi imeli obrtno sodišče. Delavcem pa kličemo organizirajte se, vrzite proč sužensko haljo, potem bo konec izkoriščanja raznih krvosesov tudi na deželi. Z bojem bomo tudi lahko dosegli, da bomo dobili v Celju obrtno sodišče ravno tako, kakor ga imajo v Ljubljani.
Okrožna konferenca na Jesenicah je radi občnega zbora bratovske skladnice preložena.
Iz uprave.
Objave.
Razvitje zastave. Delavsko pevsko društvo »Naprej« v Celju razvije v Bimkoštih 30. in 31. maja t. 1. svoj novi prapor. S tem v zvezi že sedaj vabi vsa del. pev. društva v naši državi kakor tudi izobraževalna -društva »Svobode« v Ljubljani in njene podružnice, vse delavske strok, organizacije na to svojo veliko slavnost. Podrobnejše se bo pravočasno objavilo. — Nadalje prosi imenovano društvo vse one sodruge katerim je poslalo svoje-časno nabiralne pole za zastavo, da jih v teku 14 dneh vrnejo, bodisi polne ali prazne, po preteku tega roka bo društvo objavilo imena tistih, ki bi pole zadržali.
Občni zbor zadruge Delavski dom v Celju se vrši v četrtek dne 19. marca t. 1. ob 19. uri v zadnji sobi kavarne »Central«, z sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva, 'blagajničarja in nadzorstva;
2. presoja letnih računov in. bilance;
3. sprememba pravil; 4. volitve načelstva in nadzorstva; 5. razno.
Načelstvo.
Vabilo! Krajevna organizacija SSJ v Šoštanju vabi svoje člane na redni letni občni zbor, ki se vrši v nedeljo, dne 22. marca 1925 točno ob 9. uri dopoldne v posebni sobi hotela »Jugoslavija« v Šoštanju. Dnevni red: 1. Poročilo načelnika nam. 2. Poročilo tajnika nam. 3. Poročilo blagajnika. 4 Volitev odbora. 5. Organizacija in taktika. 6. Razno. Udeležba na občni zobr je za vse člane dolžnost. — Odbor.
Občni zbor kraj. pol. org. na Ježici. V nedeljo dne 8. febr. 1.1. je bil na Ježici redni letni občni zbor kraj. pol. org. SSJ. Po podanih poročilih predsednika, tajnika in blagajnika se je konstituiral nov odbor. Za predsednika je bil to pot z večino glasov iizvljen s. Andrej Zorman, a zn podpredsednika s. Andrej Ropret.
50 NAGRAl) ZBIRALCEM IN NOVIM NAROČNIKOM.
Prihodnji teden priložimo »Socialistu« dopisnice s številkami in položnice za zbiranje novih naročnikov.
Pričnite zbirati takoj, da Im> uspeh teni lepši.
Naročnikom t uvaževanje!
Vsem naročnikom, ki so zaostali z naročnino, smo poslali poštne položnice. Vsak, ki je prejel položnico, naj takoj poravna zaostalo naročnino, ker koristi s tem sebi, da se mu list ne ustavi in pa upravi, da nima nepotrebnih stroškov in dela.
Naročniki storite svojo edino dolžnost! Poravnajte naročnino!
Vse tiste pa, ki jim pošiljamo list na ogled, jih prosimo, da ali pošljejo naročnino ali pa vrnejo list v znak, da se ne nameravajo naročiti.
Pričakujemo, da se bodo našemu povabilu odzvali vsi, ki čutijo potrebo delovnega tiska in se naročili na list, ki zastopa njihove interese.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Ponovno opozarjamo cenj. dopisnike, da se redakcija zaključi v torek zvečer. Dopise je pošiljati izključno v uredništvo ali na tajništvo, (Vidovdanska c. 2.) — Dopise o komunalni politiki priobčimo v prihodnji številki, ker imamo ta teden strokovni (vestnik. Prositmo potrpljenja, vse pride na vrsto.
Izdajatelj: Oblastni odbor SSJ za Slovenijo.
Odgovorni urednik: France Svetek.
Tisk J. Blasnika nasled. v Ljubljani.
H
a
m
MIRINI
U
99
čokolada, kakav, kava so izborni domači izdelki.
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a
v- -jsl ma
S1EGEL & DRUG
d. 2! O. 5E.
tkalnica platnenega in bombažnega blaga
Ljubljana, Dunajska cest. 31
Svltavy
(Č. S. R.)
\Vien
(Nem. Avstr.)
C/l
O
v-
Ofl
e
w
Letna trikotaža, nogavice, galanterija in drobnina
a sp tiri 4" #V* tminijer
Maribor, Aleksandrova cesta Štev. 48
tro
-t
o
c/s
E3MtamBai
1 Za-
| hfle-
Zora" sveče
___________________________     B
m vaJte
| povsod wiiorci^ nočne iuchjc g
g Debi se v -vseh konsumnih prodjalnah. | ■■■» M ■■■■ «1 ■»■■■■■» «b «i ■■■■ «i	1«	■■■*	■
Zora" pralni prašek
/IIHAN
01
. jJssSn
isg§&
Najpopolnejši šivalni stroj s p:-grezljivim transporterjem (grabljice). Z odnosnim premikom, je pripravljen za štopanje, vezenje ali šivanje. V vseh opremah za krojače kakor tudi domačo rabo edino pri
Lud. Baraga
Ljubljanaf Šelenburgova uk 6/1.
Špecljalna mehanična delavnica za popravo pisalnih, računskih in drugih strojev.
Kap ne veft vprašaj
Univerzalni informativni Biro
,ARGUS'‘
Kmez Mihailova ulica 35 Telefon 6-25. BEOGRAD
(Pasaž Akademije Nauka.)
ZA JESEN IM ZIMO
priporočamo veliko zalogo raznega suk-nenega in volnenega blaga za obleke, sukne, plašče in kostume. Perilni bar-henl v najnovejših modnih vzorcih.
Razne volnene in šivane odeje i. t. d.
Dijana
Mestni trg 10
Zmerne cene.
Solidna postrežba.
Pij in kupuj samo
Virebi-nlh
mtl f <
ga vsi konzumi,
■»■■■■■■■■
ZELO
po ceni in staino, prvovrstno usnje.
il. ELLINGER, MARIBOR,
Kralja Petra trg štev. 9. ■■■■■■■■■■■