Stev. 2S3 V Trstu, v želrtek l7. 1918 Izhaja vsrtc daq~ zjutraj, tudi ob nedeljah in praznikih. ^red-.iiavo: ulica sv. FrančISKa Asiškega 5t 20. I. nadstr. — Dopisi naj se poliljajo llSlH^' ikriSS^'i^rU^A let^KfO^ pol leta K" 20--. « -aiciec« K t» nedeljsko Izdajo za celo leto K 8V-, pol leta K 4—. " " Pšsdkheftia Številka v Trsta In okolici« 10 vinaijev. t^tftiit xua Posamezne Števil!« zastarele 2)vix Oglasi l^ovccv in oorinfkov rtfit p J IS"! vin; osmrtnice, zahvale, poslani:?, vabila, o^lasj dsalrnlh zavodov mn po SO vin; oglasi v tekstu lista do pet vrst K 20.—; vsaka nadaljn* vrsta K 2 —.? Mali oglasi po 8 vin. beseda, najmanj pa 80 vin.^ Oglase sprejema inseratai oddelek .Edinosti". Naročnina in reklamacije se pošiljajo upravi Usta. — Plačuje se izključno le upravi .Edinosti". — Uprava in inseratni oddelek M nahajata v ulici sv. Frančiška As^ 3t. 20. PojtnohranilnlČn! račun Št. 841.652* Posamezna številka izven Trsta in okolice t 12 vinarjev. - Euriar.ouo skrajno liusiareKoua federatfuna Austrija. Načrt* o ustanovitvi štirih naciiotialcih držav v Avstrig. DUNAJ., 16. Uzv.) Po današnji kratki seji zunanjega odseka avstrijske delegacije, ki je bila posebno zanimiva radi izredne ga optimizma grofa Buriana glede prema »a, se }e v poslanski zbornici bliskovito razširila vest, da je ministrski predsednik baron Jiu&sarek za popcidne sklr-cal k sebi načelnike vseh parlamentarnih strank, tla jim naznairi važne stvari. Izvedelo se jc takoj, da gre za načrt maniie-sfa, v katerem se izreka "pripravljenost za u-tanovitev naroinih držav z narodnimi vladami m sicer v okviru monarhije. Čehi so povabilo kratkomalo cdrldoniH. Za Jugoslovane je prišel k Hussareku ob C zvečer dr. Korošec, "za Nemce ob 4 pop. nrof. Vvalchisr, za Rusine ob 5 pop. dr. i\ truszev/icz. Poljaki sploh niso bili povi'! 'jeni, !:er manifest poljske zapadne (ja niti ne omenja. Načrt manifesta je Izdelal Hussarek sam m obstoja, kakor smo izvoJeli, v sledečem: Poslanci češkega, jugoslovanskega, nemškega in ukrajinskega naroda Avstrije se kcnsti-tnvralo v svojih deželah kot Narodni Sveti štirih narodnih držav z izključno narodnimi vla-da-3 ni in sicer se kon&utuiraio najprej kot r,.t:cdnl Sveti med seboj, nakar se bi pri-LC-la posvetovanja z vlado glede medsebojne strukture in odnošajev. Vse te štiri narc lne države bi imele skupno le vladarja, za::?topstvo na zunaj m skupno armado. Na Poljake v. zapadni Galiciji manifest ne refls&tlra več, ker jih smatra že kot del »kraljevine Poljske. Glede Trsta j ra . i manifest: »Dobi naj na željo prebivalstva svojo posebno pozicijo.« AvlStrija i/ s 2 :oroj po Hussarekovera načrtu izpre-•riiciilla v zvezo držav, ne pa v državno zvezo. Kar se tiče zahteve Slovencev po združenju s Hrvati in Srbi, potem zahie-ve Čehov no združenju «3 Slovaki v enotno državo in zalkeve Ukrajincev po zdru-žeivi u z 800.000 Rusini na vzhodnem Ogrskem, je izjavil baron ffussarek, da mora r: - t a-1 i Ogrska nedotakljiva. Vzhodna meja r usinske države bi bila reka -San, meja Jugoslovanske države pa Drava. Češka država po tem načrtu ne dobi nemškega ozemlja Češke. Načelniki klubov so naznanili ministrskemu predsedniku, da bodo poročali o tem v klubih. Toda vse kaže, u a je baron hiassarek že danes popoldne iz odkiaiijajocega tstallšca Čehov, kakor •i:di iz nastopov dr. Korošca in dr. Pe-tmszehicza prišel do prepričanja, da vse-ijina njegovega manifesta ni naši a nobenega odziva in zato se je pozno zvečer odločil, da zaenkrat opusti za jutri namenjeno Objavo lega manifesta. Parlamentarca komisi}a Jugrii'cvaci-skega kluba jc sklicana za petek, ob 3 po-poldsiie, k se;-:. Po povratku dr. Korošca od Hussarcka se je vršila skupna soja Jugoslovanskega kluba in Češkega Svaza, na kateri je bilo po poročilu dr. Korošca o Kussarekovem načrtu '-soglasno ugotovljeno, da viada popolno soglasje in popolna solidarnost m u d obema kluboma v vseh vprašanjih, posebno še glede novih dogodkov. Sklenjeno je bilo neomajno skupno nastopanje. Jutri, ob 10 dopoldne, se bo skupno zborovanje Čehov in Jugoslovana nadaljevalo. Plenum Češkega Svaza je sklican za soboto v Prago; povabljeni so tudi češki člani gc-jposke zbornice. Na Dunaju pričakujejo izid te~a zborovanja z velikansko nestrpnostjo. DUNAJ, 16. (Izv.) Na jutrišnji seji zunanjega odseka avstrijske delegacije bo ttavil rusinski poslanec dr. \VasMjko predlo?, da mora zunanji minister ~rof Burian demisijonirati. ker je nesposoben, ta bi zastopal avstrijske narode na mirovni konferenci. DUNAJ, 16. (Izv.) Pofrski poslanci, ki so odpotovali včeraj v Varšavo, so povadili zastopnike Jugoslovanov m Čehov na •velikansko mamfestačno zborovanje, ki se bo vršilo te dni v Krakova. •> - v na. * ~ j optloiisHcno presoMB ©ilsei«8 mmm IbaajL — izpramemSa Mm ® IfemcSJI. — AtHiHadla Kralja Petra Avstrijska delegatka. TSarian o položaju po novem VVilsonovem odgovoru Nemčiji. DUNAJ, 16. (Kor.) Na današnji seji zunanjega odseka avstrijske delegacije je o-pozarjal grof Burian na svoj včerajšnji ebspoze in izjavil, da hoče dodati le par kratkih pripomb v smislu, v kolikor se je izpremen-i.I položaj od včeraj. Dogodki hite naglo. Po mojem včerajšnjem govoru je prispel VVilsonov odgovor na zadnjo noto nemške vlade. Ugotavljam, da mi po mirni premotrrtvi v«sebine tega odgovora ni treba izpremeniti niti besede mojega ekspozeja. Kajti, ako pregledamo VVilso-nov odgovor. nI v njem niti ene točke, ki bi bila sposobna, da izjalovi ali vsa| znatno omeji nado, da se nahajamo pred bliž- njim končanjem sovražnosti. Te sovražnost! se po stanju stvar! ne znorelo vee dolgo nadaljevati. \Vilsonova točka, da nobena oblast v bodoče ne sme več prosto in neovirano odločevati o vojni in miru, se bo rešila s tem, da se Nemčija že tako pripravlja- da~uredi vprašanje, kdo bo odločeval v bodoče o vojni in miru, potom izpremembe ustave. Kar se tiče tehniških vprašanj in. predpogojev'- premirja, so to stvari vojaškega značaja. Sa-moobsebi le umljivo, da §e določitev modalitet premirja odvi-iaa v WiLs05io-vem odgovoru pretragCčno jemati izrazov, ki gredo za tem, kakor da bi imeli odločali o tem le vojaški faktorji naših nasprotni-kov. Pogajanja za premirje — to pravi vendar že pojem > pogajanja« — se razpravljajo dvostransko. Tako vendar nastane komisija, o kateri govori nemški odgovor. Prepričani smo -lahko popolnoma, da bo Nemčija ugodila vsem onim Wrlsonovim zahtevam, ki streme po omi-Ijenju vojevanja. Dvomim., da gre Wilson pri svojih zahtevah v splošnem daleč preko onega, kar odgovarja tudi nemškim stremljenjem, da mora namreč v času, ko se zamere smatrati vojna končana, vladati na obeh straneh •stremljenje, da se preprečilo gotove trdote vojevanja. Mislim, da pride morda tozadevno potom razgovora med Nemčijo in \Vilsonom še do primernega pojasnila in ne morem si predstavljati, da bi zamogla ta izmena idej še dolgo zavlačevati končanje sovražnosti. Sa-nrocbsobi umljivo je vendar, da bo Nemčija vztrajala na tem, da se ji v lem pred-tanju pogajanj ne smejo -staviti taki pogori, ki bi zamogii biti nesprejemljivi za dostojanstvo Nemčije. Sklicevali se bomo pri tem z vsem -poudarkom na one VVilso-nove stavke, v katerih izjavlja, da bodoči mir ne sme biti mir nasilja. Načelnik dr. Eaernrelther je prosil odsek, da odloči o tem, ali naj se o poročilih ministra otvor? takoj debata Pripomnil je, da je bil \¥ilscnov odgovor Avstro-Ogr&ki naznanjen kot pred'^toječ. Ta odgovor bo naravno sopet izpremenS tudi po4ožaj in ko bomo imel! v Tc&ah »odgovor, bo nedvomno potrebna razprava. Delegat Pltton! je pripomnil, da so govori, da je V/i is on ov odgovor Avstro-Ogrski že prispel Zunanji minister grof Burian: »Jaz ga dosedaj še nisem prejel.« Pittoni je želel dalje, da naj se odsek takoj po prihodu odgovora obvesti o njegovi vsebini. Zunanji minister je izjavil, da bo VVilsonov odgovor Avstro-Ogrski takoj objavljen. Odseku je dano potem na prosto, da sklepa glede svojega zopetne-ga sestanka. Del. Pittoni žeti. da skliče predsednik odsek -takoj po prihodu odgovora. Del. Korošec je govoril proti nedoločeni odgoiitvi do prihoda WHsosiovega odgovora. Zunanji minister grof Buriasi je izjavil, da je po besedilu zadnjega stavka VVilsofiove note soditi, da zainoremo pričakovati, da pride odgovor v kratkem. Kakor hirro dospe, se bomo takoj gio-voriii z načelnikom odseka, vendar pa opozarjam na to, da iic pri premotrivanju listin, ki se izmenjavajo jned nami in našimi nasprotniki, sporazumeoio vedno z Nemčijo. To zahteva vedno le malo časa, zamore pa preteči tudi 24 ur. Kratek po-razgovor z Berolinom je vedno potreben, da ne prklejo naša obojestranska stališča niti za pičico v narprotje. Dr. Korošec je naglašal, da bi zadcotovalo prekinjenje seje do jutri. Na željo delegatov Langen-halina in- Korošca je 'bila v svrho pora z govora seja za kratek čas prekinjena. Po zopetni otvoritvi seje je odgodil predsednik na željo odseka razprave do jutri. Ogrska delegacija. Odsek za vnanje stvari. DUNAJ, 15. (Kor.) Pred prehodom na dnevni red jc srof Mihael Karolyi v daljšem govoru ostro kritiziral zunanjo politiko, pred in med vojno ter zahteval popolno samostojnost in neodvisnost Ogrske ter odpravo vseh skupnih naprav. Odgovarjal mu je ministrski predsednik dr. VVekerle, ki je poudarjal, da se morajo spoštovati državo-pravue uredbe, dokler obstoje. Pobijal je Karo-Ivievo trditev, da jc monarhija dolso časa pripravljala vojno s Srbijo, trdeč, da je bilo vse javno mnenje na Ogrskem prepričano, da Je ta vojna vprašanje narodne časti in neodvrr.ijiva zapoved politične previdnosti. Srbija Je pričela vojno po nalogu večjih vlasti. 1:1 so zasledovale preti nam naperjene namene. Ce ]e Karolyi zahteval ločitev od Nemčije in grajal, da nismo sklcniH posebnega miru, je pozabljal, da nam je Nemčija pomagala braniti tudi našo domovino in celo morda imela v tem vodilno ulogo, da še sedaj stoje znatne nemške moči na vzhodu fn jugu. Odpad od ITcm-čije bi bil torej zgrešena politika. Naša naloga le bila le, da Nemčijo napotimo k miru, in velik uspeh naše diplomacije je, da je v Nemčiji prodrlo mirovno razpoloženje. — Nato je govoril grof Burian, nakar se je po predlogu grofa Tisze, ki je priporočal, da naj se razprava odgodi na čaš, ko bo že znan Wilsonov odgovor, sklenila odgoditev odseka. Ogrska poslanska zbornica. Zmedeni Madžari. Veliki Škandali. BUDIMPEŠTA, 16. (Kor.) Po prečitanju vlog se je oglasil takoj k besedi ministrski predsednik dr \YeLertew V tem trc-noteii so se dvignili poslanci KaroIyjeve stranke in vzklikali: »2ivel® samostojna neodvisna Ogrska!« _ Dr. VVekerle je naznanit zbornici odstop vlade, ki pa ni bil sprejet, nakar Je izjavil; akoprav je vlada predložila zakonske načrte glede demokra-tislranja države, r.e morem predložiti teh načrtov zbornici. Kajti politični položaj se je med tem take izpremenilv da se moramo omejiti danes le na dve stvarr: na mirovno akcijo in popolno preureditev našega državnopravnega položaja. Kakor hitro bo prispel Wilsonov odgovor, bom takoj obvestil zbornico o stališču vlade. Ker misli Avstrija svoje notranje stvari urediti federativnim potom, je potrebna, da se postavimo napram federalizirani Avstriji na stališče personalne unije in da-na podlagi personalno unije organiziramo, samostojno svoje politične In gospodarske stvari kakor tudi narodno obrambo. e ta izpustil samokres. Zborniška straža je mladeniča takoj aretirala m ga izročMa poUcHI. Nemtija na novih potih« IZPREMEMBA USTAVE V NEMCUL BERLIN, 15. (Kor.) Zvezni Svet je odobril -danes cropoldaio zakonski načrt o iz-premembi člena XI. državne ustave. Odstavek 2. člena se glasi isedaj: »Za napoved vojne v imenu države je potrebna privolitev zveznega sveta n:n. .. Aaietiško uradno poročilo. 14. okt.: Danes zjutraj so Amcrikancl obnovili svoj napad severno Verduna. Nahajajo se v boju proti strategično jako važnim in prirodno izredro močnim postojankam. Danes smo napredovali preko črte Ctmel—Romagne. Naše patrulje se nahajajo v gozdu pri Benthevilhi. Naše napadalne čete so vdrle v postojanke pri St. George^u in Lan-dresu in ujele 750 mož. SOVRAŽNA URADNA POROČILA* Francosko uradno poročilo. 14- okt. zvečer: Krajevne akcije so nam orno- KeJ zaHfgsG Slišen osi Hsničlic. Wilsonov odgovor na-nem§k*> noto o premirju jc prišel presenetljivo hitro. Isti dan, ko je amerikanska vlada prejela uradno besedilo nemške note, je bil tu-di že gotov c-isovor in ravno tako ludi že razglašen: b-il je pač že pripravljen. Ta drugi Wilsonov odgovor se sicer razlikuje ocJ prvega i po obsegu i vsebi ii j ionu, navaja pa, ksker prvi, tuii tri točke, tri zahteve, katerih izpolnitev zahteva z jekleno odločnostjo. Znatno je obsežnejši od prvega in \ViIson, ki govori v drugem, ni več tisti, ki je govoril v prvem. Če bi sme H tako reči, je bil VVilson v svojem prvem odgovoru preiskovalni sodnik, ki izprašuje obtoženca, hoteč ugotoviti dejanski stan, dočim pa je v drugem svojem odgovoru Wifeton strogi softh^k, ki po izvršeni preiskavi in ugotovitvi dejanskega stana soli m obsoja zločinca, kateremu je krivda dokazana. Zato je tudi ton njegovega drugega odgovora tako trd, rezek in neizprosen, ton scd-nifca, varulta pravice, proti nepoboljšljivemu zločlncj. ki je zadužil kazen, ki se mera pokoriti za svoje pregrehe. \Viison navaja tri zahteve, katerim se mora Nemčija brezpogojno ukloniti, ako hoče doseći premirje. Prva točka je: »popolnoma zadovoljivo varstvo in poroštvo, da bo tudi nadalje trajala sedanja vojaška premoč armad Zedlnleiiib držav in zaveznikov na fronti.« \ViIson ne navaja tu. kakšno naj bi bilo to poroštvo, pač pa jc navedel že v prvem isvojem odgovoru kot predpogoj premirja takojšnjo umeknitev čet osrednjih vlasti iz zasedenih ozemelj, s čimer pa. no našem mnenju, še ni podano ono popolnoma zadovoljivo varstvo in poroštvo za naualjno premoč enten.tnih čet ra ironiah, ki ^a zalrteva VViison v sedanjem odgovoru, kajti to varstvo in poroštvo bi bilo podano le tedaj, če hi čete osrednjih vlasti odložile tudi orožje, kakor se je zgodilo na balkanski fronti. Vendar pa ta zahteva ni jasno izražena v \ViIsonoviii besedah. Druga WiIsc:iova zahteva tiči v besedah: »Ne more se pričakovati, da proti Nemcem zvezani narodi pritrdijo primirju. (!3»kler se bodo nadaljevala nečloveška delanja, plenitve iti pustošenja...« Wil-so:i izreka to zahtevo potem, ko je navedel podvodjiiške napade na potniške ladje in celo rešilne čolne ter grozodejstva umikajočih se nemških čet. Ta zahteva je izražena tako jasno, da ji ni treba pojasnila. . Za svojo tretjo zahtevo podaja VVilson ; sam pojasnilo, navajajoč odstavek iz svo- j je poslanice, podane 4. julija t. 1. v Mount \ Vernonu, odstavek, ki se glasi: »Unlčenlo ! ene svojevoljne oblasti povsod, ki ima v j svojih rekah moč, da more sama, tajno in i po svoii lastni volji kaliti mir, in če se ta ! oblast sedaj ne more uničiti, vsaj nje skr- j čenje do onemoglosti«. Wilson poudarja, j ća je Nemčija že sprejela ta pogoj, spre-jemši splošiio njegove mirovne pogoje, a izvršiti se mora ta pogoj pred mirom, če hoče nemški narod, da se sklene mir. po njegovem lastnem dejanju. Torej umčenje »oblasti, ki je dcelej določala usodo nemškega naroda s ali pa vsaj nje skrčenje do j onemoglosti! In kdo je doiočal doslej f usodo nemškega naroda svojevoljno, ki je i nrogel sam, tajno in po is^*o>i iaistni volji : cočile izbeljšanje postojank na levem bresu Oise v ozemlju Mont Orisnya smo zasedli Montoleau | napovedo\'ati vo^no, kaliti mir? Ta oblast i les Leups ia dospeli do kilometer južno S is surjg —nemški vladar, cesar, ki je, sam nfi-r - »EDINOST1* ft. 283 odgovoren, po ravno tako le njemu eaiiie- mu odgovorni ternarod« m njegovemu zastopstvu neodgovorni1 vladi eđiočaf usodo naroda. WiSaon zahteva tore] fcc-t pre-ipogol miru, kl se mora tevršjti £e j>rcJ mirom, uničenje cesarje oblasni v NetnC4ji, ali -pa vsaj nje skrčenje do one-i.io^'! ;-.vt:t za Kar imamo primer n. pr. na AngJ-škem. kjer je kraljeva oblast, enalca niči-:. ie Š3- častiti ifv starin?ki ostanek, ki nima nikakršnega vpliva na samoo-aloce-vaiiie naroda o svoji iiscii. In \V lisca zaMevu izi tega pre-clpoboja z vso odJočncs-tjo prej sklepom miru, č.la zapreti šole, da ne bi se 5e boli razširjali sšpmska bolezen^. Čudno! Cc pogledamo po kinematogralih, so v?: nabilo polni cd začetka pa ća konca predstav, in med obiskovalci !c velik del šolskih otrok. V ozkilj. zaduhlih kinematograf skih prostorih, kjer so ljudje nathčeni kakor sardele v sodu. seveda ni nobena nevarnosti za nalc-zenjc španske bole^m. v šol? pa Mocrosf oblasti jc pač res bila in bo nedoumnj ostalim, navadnim vovodil g Mahkoti, so bile vabljene k vaji potom dopisnice. Ako katera ni dobila vabila, naj le pride v petek k vaji. Kdor se še misli udeleževati vaj in sodelovali pri koncertih, naj javi svoj naslov do konca tega mesce?. Pozneje bo vstop v zbor mogoč šeie meseca januarja 1919. po I. koncertu v letošnji zimski sezoni. — Odbor iu pevski odsek. Mci-tni #asT£\Upnica. V Četrtek. 17. t. m., se dopo'Jne prodajale na javni dražbi razne dragocenosti, zastavljene na razne predidočo številke, popo'dnc pa neJragecenosti, rabljeno perilo, zastavljeni v mescii: januar, iebruar, april 191S na zastavne listke serije St. i-13 in sicer od št 2^0.001 c!:j it ?06SQi3 S četriega nad^Iropja je skočila 53letna JosI,-i:!na Michelli, stacu}oč:i v ul. del Bcsco št. 16 lil. in lastnica tc hiSe. Njeni dve pasterki Marija in Amelija v družbi z nekim Sandrijem ste zelo grdo ravnali z ženo, ki večkrat ni imela niti kaj jesti. Končno jc nbožica sklenila končati življenje in jc s četrtega nadstropja svoje hiše skočila na ulico. Obležala je mrtva na tleh. Nihče ni poiečil za njo sclze. t Ustreliti se je hotel 321 c-ni invalid Ivan Bacichi, stanujoč v Rocolu št. 225. Nameril je revolver na sence, a kroglia ni prebila kosti. Prepeljali so ga v vojaško bolnišnico. Vzrok samomorilnemu poizkus:;: je njegova nesrečna jmškedba, zadobije na v vojni, ki mu onemogočujc zakonsko življenle. imel je nevesto, s katero bi se bil drusače poročil. DAJROVL , — Nedolgo temu smo priofcčth dar Rojanskcga» Sokola iz dohodka prireditve v znesku 500 K za šentvidsko šolo. Naprošeai smo, naj zabeležim?, da ie v ta'svoto spadalo tudi 32 K ki gh je na»- j brafo omfele v Kcnsumnem društva v Rojanu. j — Ga. Mar. Feriu^a daruje za barkovljanski otroiki vrtec 10 K. v isti namen g. S. D. izgubljeno stavo trni; 10 K: po pogrebu ge. V. Pcrtot nabraU. pogrebci v isti cainea 30 K; M. H., ker sc ni mogla udeležiti pogreba 5 K. HALI ©CiUaSI 0m]jiH va'.k drngi dan po l kg, dam zi mleko UiUlM Ulica Galileo Uoiilei 8;XV. B 28 n».uč; govori'i n:nj"ki in francoski' Maicl'ea 17, IL > 2S06 asm 14—10 let sa oglja in drv u in iorzeria 'S. skladišče močnib, finih, iz prvovrstaega usnja, s® proua nekaj j?arov. — Aeouedotio Si, H. iiađ. desno, o 1 12—2 pop. S900 codpiafoe, Koplm kozo. ki i.r.a mleko, alt brejo kozo. — Nas ov pove ias. od d. Edinosti. 2308 litem čevljarskega dolav.-» (isrljamica Dorda) ul. Ruvriera veeehia li. 2 >00 mu ^••arivio i vsake vrste conah 1'ran it 20. kupuje in plača Babi i v Tr.tu po najvišjih ul. Mol in > iiMmi do mm% sprejme Novo pogrebno podjet- ja rs Izdelovanje nirtva^dh krst. Plaća se 15 K za komad. 2395 n LlbLU ki cer.?. toči I-vrstea ja.solčnik tudi na drobnih niz-2SC0. isn*?^A - Vi'' - jjLiJt • v* se lahko skuha iz e::e£a komada t za pociiievuo delo sprejnse riskarna EJi-nest. »J^kic.-tl se pri vcesiv« tiskrinj^, cl Sv. rra^Čžšks štev. 20._ sreSra in firsraBa kt-pujc po najvišjih cenah dobroznan a urama in zlatarna n. v 7P3ta Ti-g Stare milnico (Har-licra veeehia) Ste\'. o Vodstvo tisLarne E«H35t naznanja žalostim vest, da je uslužbenec tiskarne. 2. Emil Bareto danes po krc-hki boiezT:: prenimii?. Pogreb počvojmka se bo vrS?l v četrtek, 17. t. m., ob 2 popokfne m giiiniziicke bolnišnice. V TRSTU, 15. oktobra 191S. ZOBOZDRAVNIK Dr. J. Čermi k v Trstu, uH-a Pest3 vszc ilt 12 vogal nllC2 de! 12 Postz Izdiranje zobov brez bo« lečln. — Piernblratii«. UMETfU 205JS -- Ckr^m-vciskal en četrt kg najboljšega Cisti za čevlje. Cena R z,— Mm S§ Putri i Geutolažljive žalosti naznanjamo v-e:n sorodnikom., prilateljem znancem preialostn-^ vest, da so n?ši »iibljeni nepozabni s.arši lil A M glualiis aiMlls. \m in Ane i' včeraj ob t ; opoldne, v 42. czLr. 43. leta »vo|« dobe, po kruli i mučni bolezni umrli zaposlivši nzs štiri male sfr-oie. Trupli preJragih se v četrtek, 17. oktobra I9J8 o:> 2 popeidre prenesete na pokopališče v Herpese. KOZINA, 16. oktobra 1928. MM in iloii M«rl|s In Milka _ _ _ sinov«. hčcrfci. Vsi OftlaU iMMSd. Potrti Beismerae žalosti naznasjamo rsem sorodsikom, prijateljem is znancem pretres^jočo Test, da je maša iad ?se ^jibJjcna ^ j V-'" .-v. r- -»i f«eni IS. t fl^ ob 9 irečer. po IntU MeM JadalmOa stojo blago dušo. Pogreb drage pokojnice se bo vršil t petek, li t m, ob 9 zjutraj iz tuše iaio-sti ▼ «L Cedila Rittmayer it H lannoit aa pekopaliiMe. Jadftta, hči — Josipiaa vdora Cspedas, mM. — Oemna Dvora^-CapeUan, sestra. fT * Romeo, Mario, A^el Captta, bratje. Ilda CapeUan-Sivftz, Mar^a Capellan-A^oHoso, sratoje. tag. Aatonio liifiH iof. Mario Dvorocg, sraka. , \ Nečaki ta ostali sorodnik! Vrže se eno kocko LURžONA v l vode ter se meša do preku-haeja. Naposled se odstrani od1 ognja io se zHje čez nekoliko, mintrt v zaklepiio posodo. Čez nekaj časa se strdi tekočina v jem četrt kg vrste krem-^ska. v. ^ Id zadostuje, tatfi pri najveći uporabi tucfi za ca mesec. I