Poštnina je plačana v gotovini,
Posamezna Jtevllka stane 1*25 Din.
Naročnina: Za tuzemstvo z dostavo mesečno Din 5, četrtletno Din 15, polletno Din 30, ceioletno Din 60; za inozemstvo Din 60 in poštnina posebej. — Oglasi po ceniku.
SHMBT
Izhaja vsak petek popoldne.
Nefrankirana in nepo** ^a-na pisma se ne spralo
Setfe* «	,	ni.}
§tev. 41.
Glasilo Socialistične stranke Jugoslavije.
V Ljubljani, cine 25». septembra 1©255.
{II. telo.
s»o siavjo. iz notranje politike.
Črnogorske slavnosti so pri kraju. Ko izide ta članek 'bodo skoraj že pozabljene. Trpeči črnogorski narod je imel svoj trenutek veselja in ponosa. Zavidali mu ga nismo. »Saj ga je res krvavo zaslužil. Sto in sto let 'boribe, sto in sto let trpljenja. Dokler se ni končno uresničil davni sen naroda, ki ga je ženialni vladika Njegoš tako 'lepo in krepko ovekovečil v svojem spevu. Črnogorci so končno doživeli svoje »osvobojenje in zjedinjenje« ... In potem ?
Eh, zato nravno pišemo ta članek. Potem... je bila žalost še več-' ja kot prej.
Vsa še tako lepa in dovršena »misse en scene« pravkar zaključenih črnogorskih slavnosti ne more izbrisati trpke resnice, da živi črnogorski narod po takozvanem »osvobojenju in zjedinjenju« ravno tako slabo kakor za časa turškega in avstrijskega pritiska, da ni gospodarsko prav nič pridobil_ in da je politično še celo marsikaj izgubil. Te dni se je zbrala vrh Lovčena vsa uradna Jugoslavija; bilo je dosti svečenikov in arhimandritov ter drugih dostojanstvenikov, a hilo je tudi dosti ministrov, in sicetr takih, ki so v vladi odkar se je Črnagora »zjedinila«. Ali so se ti ministri, ko so sestavljali svoje učene govore, vprašali, kaj so doslej storili za srečo in zdravje junaške Crnegorel Ali so raz v en odredb proti odmet-nikom, izdali še kake druge, za Črno goro koristne zakone? Ali so našli sredstva tudi za druge nujne potrebe te nesrečne dežele in ne samo za vzdrževanje tamošnje žandar-merijetže šesto leto se poveličuje ob vsaki priliki naše »osvobojenje«, že šesto leto čaka jugoslovansko prebivalstvo, od srbskega do slovenskega, da se ga vlada ne spomni samo oh priliki krupnih zgodovinskih in nezgodovinskih patriotskih prireditvah, nego tudi ob vsakdanjih sivih in težkih časih, ko ni ne muzike, ne pojedin, ne slavolokov, ne velike maše in ne lepih ministrskih govorov. Odkar smo se »osvobodili« smo dobili od zakona o zaščiti države do tiskovnega neb roj izakonskih reakcijonarnih umotvorov, smo dobili hujše in hujše davčne predpise; nismo pa bili osrečeni niti z enim modernim zakonom, ki bi ščitil socialne interese kmeta in delavca, ki hi služil demokratičnemu razvoju države, čimbolj je narod tirjal svoje pravice, tembolj so •mu jih jemali; čimbolj je narod stremel ža svobodo, tembolj smo se potapljali v nazadnjaštvu ._.. Naši ministri so modre glave: mislijo, da ni treba narodu ne kruha ne svobode, le krepko pritisniti je treba nanj in ob slovesnih prilikah lepo deklamirati o herojstvu sinov srbskih mater, pa bodo vsi srečni in blaženi, in nacionalna ideja in patriotsko navdušenje bo nasitilo gladne in potolažilo trpeče.
Naše meščanske stranke so nekaj let mamile nerazsodno maso z bajkami o protežiranju srbskega življa na škodo slovenskega in hr-vatskega. Le poglejte v srbsko Čr-n ogor o, tam kjer živi najčistejši •srbski narod: tam strada narod, kakor drugod in še hujše; ta srbski rod je vlada zanemarjala in zapostavljala, kakor vso ostalo ljudstvo. Naravno: vlada, ki bi bila velikodušna in radodarna vsaj z enim delom naroda, bi bila vsaj deloma socialno pravična. Buržuaznih vlad,
Politični požoza].
V naši demokratični, zgodovinsko svobodoljubni in revolucionarni državi imamo sedaj zadnji čas vago-narsko vlado. Vsak minister je dobil ob prevzetju poslov salonski voz, ministrsko plačo, obenem pa prehlad in hajdi na vse strani. Sedaj pa se vozijo ti gospodi ministri po naši ljubi državi, enkrat sem, enkrat tja, enkrat gor, enkrat dol. Z njimi romajo tudi družine, gospe in gospodične, kajpada, pa jih narod troimen-ski, četudi stoplemenski burno povsod pozdravlja in proslavlja.
Na daljšo rajžo pa je šel Radič. Da je šel tokrat „brez luka“ v Ženevo. Obiskal je pri priliki Pašiča, se razgovarjal z njim o zgodovini, sedaj pa govoranči po Ženevi in tam ga kažejo kot medveda na vrvi.
Zanimivo in resno pa je to-le: Radič bo šel baje tudi v Ameriko, prosit za našo državo posojila. Menda pa ne zato, ker so videli Pašič in drugovi, da zna „potegniti“ neumni svet.
Korošec pa je čistil svoje telesce najpreje v inozemskem kopališču, sedaj pa čisti očiščen politični položaj po slovenski domovini. Za iz-premembo navija versko struno in otepa jezik s kulturnim bojem.
Pribičevič pa je uvjek borben. Sedaj kopira Radičevo borbenost s shodi po Bosni, da bo lahko dosegel in kopiral tudi Radičevo spokorje-nost.
Pozabili pa bi skoro na politiko Prepeluha. Le ta pa se „gifta“, ker ne dobi vajeti v roke!
Za konec o političnem položaju le še to: Za potrebe ljudstva, za potrebe naše zemlje se nihče, prav nihče ne briga. In: kaj ne bi zakonsko žalili naše vlade, če bi o njeni va-gonarski politiki resno in stvarno pisali?
Kaj bo?
V notranji politični situaciji je zadnje dni nastala zopet izvestna negotovost, ker se poroča o nezaupanju med radikali in Radičevci, ki je baje nastalo. Sliši se tudi, da Pašič z RR vlado ni več zadovoljen, dr. Žerjav napoveduje celo skorajšnje nove volitve. Težko je kontrolirati, koliko je resnice na vseh teh vesteh. Dve dejstvi sta izven dvoma: da se radikali in Radičevci ne razumejo v vseh vprašanjih in da bo Pašičev prihod položaj razbistril; drup-o pa je, da intrigirajo vse tiste stranke, ki bi rade prišle v vlado, proti sedanji vladi in da v teku teh intrig niso izbirčni za sredstva. Intriga je politično sredstvo vsake meščanske stranke in s tem orožjem se tudi sedanja opozicija bori proti RR vladi. Nas pušča ta boj bolj hladne, kajti meščanske vlade so si tako podobne, kakor krajcar krajcarju in je s te^a stališča precej verjetno ali vedri in odlazi v Beogradu Pašič ali Davidovič...
Predbojevniki soci* reakcije.
Cvet kapitalistične buržuazije in njihovi mali podrepniki so se pred par diievi zbrali v Beogradu na lil. gospodarski kongres. Zastopniki pridobitnih slojev, to je tistih slojev, ki si pridobivajo kapital iz krvi in znoja delavcev, so se posvetovali, kako bi si svoj težak položaj malo olajšali. Da so grmeli na visoke davke, je umevno in jim tega tudi ne zamerimo, saj davkov nobeden ne plačuje rad. Pri tej priliki pa smo zopet slišali, da je tudi delavska zakonodaja kriva, da se našim pridobitnikom tako slabo godi; zato je kongres zahteval reformo zakona o zaščiti delavstva in o inšpekciji dela ter revizijo zakona o zavarovanju delavstva. Reči moramo, da so gospodje fabrikanti, veletrgovci i. dr. dobro pogodili, kje jih čevelj tišči: odpravite te zakone, da bo delavstvo brezpraven suženj, izročen na brezsrčno eksploatacijo kapitalistu — profit bo takoj večji. Kako so „pridobitni‘ sloji edini, kadar gre^ za napad proti delavstvu:	Srbi,	Slo-
venci in Hrvati, centralisti in federalisti, Žerjavovci, klerikalci in Radičevci, vsi so složni v boju proti delavstvu: Samo ti, delavec, spiš, si nesložen in brezbrižen, ko gre za tvoje skromne pridobitve, udinjavaš se meščanskim strankam, ki stoje pod komando in vodstvom tvojih najhujših nasprotnikov! Ali še nisi okusil dovolj gorja, te dosedanje izkušnje še niso izmodrile?
Zaposlenje inozemskih delavcev.
V beograjskih časopisih je opažati zadnje čase zanimanje za vprašanje zaposlenja inozemskih delavcev. Ministrstvo za socialno politiko je k tej časopisni polemiki podalo sledečo izjavo: Ministrstvo za socialno^ politiko je napravilo na podlagi člena 103. zakona o zaščiti delavcev glede zaposlenja inozemskih delavcev in radi naraščajoče brezposelnosti med domačim delavstvom potrebne ukrepe. Pri tem je ministrstvo vodila misel, da je treba dovoliti bivanje v državi le onim inozemskim delavcem, ki so nujno potrebni in se je oziralo na ukrepe drugih držav v vprašanju zaposlenja naših delavcev v drugih državah. Radi tega je sklicalo za 28. t. m. ministrstvo* za socialno politiko konferenco, katere se bodo udeležili zastopniki ministrstva socialne politike, šum in rud, trgovskega, zunanjega in notranjega ministrstva trgovskih in obrtniških zbornic, Zveze industrijeev in centralnega tajništva delavskih zbornic. Ta konferenca se bo posvetovala o sklepih, ki naj jih oblasti povzamejo za varstvo domačega delavstva in delovnega trga, kakor tudi za varstvo jugoslovanskih delavcev v inozemstvu.
ki bi (bile popolnoma ali vsaj deloma socialno pravične, pa ni še bilo nikoli in nikjer. To smo socialisti vedno povdairjali, pa je bila ta modrost menda preenostavna, da hi jo izkoriščane in prevarane mase mogle razumeti.
Veliko je bilo ob priliki črnogorskih svečanosti govora o slavni preteklosti ,in o junaških činih hrabrih Črnogorcev. Le dolgočasne resnice o dejanski od vlade izkaza-
ni hvaležnosti ni bilo nič slišati. -Ne čudimo se. Tudi črni gori bodo za-isijali boljši časi šele ko se bodo njeni sinovi bolje zavedali, da se morajo enako hrabro boriti tudi za svoje človeške pravice.
Črnogorske svečanosti so pri kraju, ni pa pri kraju črnogorska fizična in duševna beda. Te ne bodo odpravila nobena še tako lepa in velika slavja. Odpravilo jo bo le trezno delo probujenega narod;
nenega naroda. 1. v
Po svetu.
Radič v Žertevi.
Radič je odšel v Ženevo kot zastopnik kraljevine S11 S. S tem mu je bila dana lepa prilika, da se iz vsega srca nailnblja. To priliko je izrabil Radič v polni meri. Banketov ob priliki zasedanja Zveze narodov ni manjkalo. Na banketih pa seveda ni manjkalo tudi Radiča. Na nekem banketu se je Radič iznebil sledečih besed: Mi Hrvati in Srbi tvorimo edino in pravo kmetsko aristokracijo, ki temelji na tradicijah dela, časti, prave ljubezni in svobode. Delavci so revolucionarji, malomeščanstvo pa je brez duše. Cehi niso nikaki aristokrati, ker so industrijci, dočim so aristokrati Romuni in Slovaki. Kmetska aristokracija bo v Jugoslaviji vpo-stavila moderno diplomacijo. Ali ni udušila velikih socialnih bojev slovenskih in hrvaških kmetov koncem 15. stoletja ravno aristokracija!
Mafeotljev proces.
Iz Rima prihajajo poročila, da bo obtožni materija! o Matteottije-vili morilcih predan v kratkem sodni oblasti. Državna oblast sama deli obtožence na dve skupini »zarotnike« in v one, ki so umor »izvedli«. Ker obtožba »zarotnikov« ni bila priložena, bo bivši šef tiskovnega urada Cesare Rossi spuščen na svobodo, kar bo izrabil za to, da se umakne v tujino. Omenjeni mož je bil v umor tako zapleten in obtežen, da ga je morala celo fašistov-ska oblast iz urada odsloviti. 'Sedaj je jasno, da se je zločin toliko časa zakrivalo, da ima sedaj glavni krivec na umoru priliko umakniti se zasledovanju pravice. Vendar gospodje končni sodbi ne bodo ušli. Mučeništvo Matteottija mora ibiti in bo maščevano. To zahteva pravica in čut človeštva.
Nobene nove Internacionale.
Norveška delavska stranka je zborovala prvi teden meseca septembra v Oslu. Stranka se je izrekla z večino glasov proti snovanjn nove internacionale, ki jo forsirajo nekateri elementi. Nova internacionala bi povzročila le hude pretres-Ijaje socialističnega delavstva.
Volilna zmaga delavske stranke.
Pri nadomestnih volitvah v Stockportu na Angleškem je bil izvoljen za poslanca kandidat delavske stranke Temvend proti konzervativnemu in liberalnemu kandidatu.
Angleški komunizem.
V londonskem predmestju Bat-tersea se je vršil koncem meseca avgusta kongres narodnih manjšin, katerega se je udeležilo GOO zastopnikov, po veliki večini 'komunistov. (1 lavni govornik iri predsednik kongresa je obširno razpravljal o propagandi med vojsko in mornarico.
Italija in Rusija.
Sredi septembra sta odplula dva torpeda sovjetske mornarice iz -Se-bastopola v Italijo na obisk k italijanskim vojnim ladjam, da š tem vrneta obisk italijanske mornarice Leningradu.
t
Strau 2
„S O C 1 A L I S T“
Sedež SDI.
Mednarodno tajništvo 'Socialistične Delavske Internacionale bo imelo svoj sedež v Zurich-u v Švici. Vse predpriprave za ureditev mednarodnega tajništva v Ziirichu so v teku.
Rudarska liuterniacioiuila.
Prihodnji rudarski kongres se bo vršil 9. avgusta 1926 najbrže na Poljskem ali v Firaneiji. Glede vprašanja priključitve ruske rudarske izveze je sklenila internacionala, da pošlje v Rusijo svoje zastopstvo. Sovjetska vlada se je potovanju dveh ali treh zastopnikov proti vila; zastopniki interancionale bodo potovanje v 'Rusijo odpovedali, ako sovjetska vlada te prepovedi ne bo preklicala.
Delavci na morju.
Centralna uprava za izobraževalno delo na Dunaju je priredila za svoje člane izlet na Sredozemsko morje, ki se ga je udeležilo 800 delavcev. Vožnja, ki je bila zvezana s poučnimi predavanji na morju, je trajala tri dni. Delavci so obiskali Neapelj, Rim, Florenco, Trst in druga obmorska mesta. Po morju so se vozili z ladjo »Wilson«.
Iz časopisja.
Parade.
»Nova Evropa« z dne 11. julija t. 1.
jc prinesla pod naslovom »Št a se čuje« sledečo zanimivo beležko:
»V znamenju Sledenja ...
Na Intešrparlamentarno .konferenco v Washing'tonu ibo šlo iiz naše države samo pet zastopnikov (alkoravno imamo pravico, da pošljemo 11 zastopnikov) v interesu sledenja, ki g-a je napovedal g', minister financ... Vspo-redno s to vestjo smo čitali v beograjski »Politiki« (od '29. junija) sledečo beležko ,pri čemur nam nikakor ni hotela iti iz glave misel o štedenju g. ministra financ.
Tri velike svečanosti.
iV ministrstvu ver se delajo predpriprave za organizacijo treli velikih verslko-narodnih svečanosti, ki se bodo izvršile na jesen: kronanje kralja v Žici, prenos Njegoševih kosti na Ltovčen in prosla-,, va iSvetega Ivana Vladimira v Ohridu. Kakor izgleda, se bo naj-preje vršila svečanost v Ohridu, ker so priprave že pri kraju. Samostan Svetega Nauma se hitro popravlja, popravilo samostanske hiše, ‘kjer bo moral pristati ikralj, je že skoro zaključeno, a tudi pot od Ohrida do Svetega Nauma bo skoro -gotova. Le dela pri popravilu cerkve Svete Zofije so se nekoliko zakasnila, -kjer se ho morala vršiti svečana seja Bratovščine Svetega Ivliuienta, na /kateri bodo ;kralju izročena izrecna povelja.
Kar se tiče priprav za prenos Njegoševih kosti, so se že davno pričele, toda ni izgleda, da bodo zaključena pred tremi meseci, kajti načrti za izvršitev pota na vrh Lovčena in načrti za Njegoševo grobnico so biti izdelani v Beogradu brez poznanja terena, ter je radi tega njih sprememba povzročila, da so se sicer malo zakasmila.,.
Zadnja svečanost bo, .kakor iz-gieda, kraljevo kronanje v Žici. Ministraki svet je odobril kredit pol milijona dinarjev za popravilo samostana in za predhodne priprave za organizacijo te svečanosti. Blagor nam tudi z našimi proslavami: dvigamo panteone, gradimo pota, popravljamo samostane im stare zgradbe za zveličanje naših duš, da bi mogli prirediti svečanosti in proslaviti dostojno naše mrtve in naše žive. In zato imamo posebno ministrstvo! Mogoče nas bo kmalu obdaroval kak načelnik tega ministrstva za narodno veselje s posebno študijo »O blagohotnemu vplivu ministrstva ver 'za naša pota« (nagrajeno z Din 50.000) 1...
A g. minister financ stiska pest v žepu in »štedi« in »Sledi«! In telo vojvode Putnika leži v kovčegu v pokopališki ikapeli v Nici in »čaka vsak dan naredbe za prenos v Srbijo...« sl.k.«
Sodišča d&lav. zavarovanja.
Kristjani in Jugoslovani morajo še vedno verovati v čudeže. Resničen čudež so doživeli ravno te dni zopet jugoslovanski delavci. — Po dobrih treh letih, odkar je v veljavi zakon o zavarovanju delavcev, sta našla minister za socialno politiko in minister pravde vendar toliko časa, da sta podpisala in uveljavila 'po § 177 zakona o zavarovanju delavcev predpisani pravilnik o sodišču delavskega zavarovanja.
Motil pa bi se oni, kdor bi sedaj rekel: pri sodišču delavskega zavarovanja je led prebit. Kaj še! Sedaj imamo sicer pravilnik, ki ureja poslovanje sodišča delavskega zavarovanja, nimamo pa še ljudi, ki naj bi po tem pravilniku poslovali. In, precej vode bo še preteklo skozi deželo ter marsikakega naliva bo še deležen delavec, predno bo našel minister za pravdo zopet časa, da bo imenoval za ta sodišča sodnike — predsednike.
Pa še več!
Zakon o zavarovanju delavcev določa, da imenujejo občni zbori posameznih okrožnih uradov iz svoje srede najmanj 20 članov-porotni-kov in ravno toliko namestnikov.
Da ibi se pa to moglo zgoditi, bi se pa morale vršiti pireje volitve samoupravnih zastopstev in v rednih volitvah izvoljena skupščina bi šele mogla izvršiti imenovanje do-ločei lih so dniko v-la j ik o v.
Pa, ministru za socialno politiko se očividno ne mudi. Vsaj on ni navezan na nezgodno rento pa tudi hranairine v bolezni in porodniških podpor ob porodu — ne potrebuje. Zase in za svojo porodico si je dobro in zadostno zavaroval zaslužek in zasigural življenje.
Ker je torej minister za socialno politiko odložil izvedbo volitev samoupravnih organov, je odložil in onemogočil s tem tudi pravno ustanovitev ter sodišča delavskega zavarovanja.
Minister za socialno politiko vsled svoje iznajdljivosti najbrže ne bo v zadregi. Bo pač morda čla-ne-porotnike iz vrst delodajalcev in delojemalcev enostavno imenoval. Vsaj je imenovanje največja; svoboščina v svobodni državi!
Rečemo pa: če naj rode sodišča delavskega zavarovanja zaželjeni uspeh, tedaj je predpogoj uspehu ta, da ibo delavski razred tem sodiščem brezpogojno zaupal in z zaupanjem izročil v razsodbo svoje pritožbe. Tako zaupanje pa morejo nuditi delavskemu razredu le po njem izvoljeni, ne pa po ministrovi pameti in volji imenovani sodniki-‘porotniki.
Zanimiva bi bila statistika, ki bi predočila javnosti, koliko pritožb
čaka rešitve, ki naj jo napravi sodišče delavskega zavarovanja. Na tisoče je slučajev, ki čakajo sodišča delavskega zavarovanja. Temu nasproti pa balkanska :ima vremena! Kljub temu, da so tukaj prizadeti ravno najibednejši, najrevnejši in najpotrebnejši!
Vsaj gre tukaj za popolne invalide, za ljudi, ki jim je nezgoda vzela vsako zaslužno možnost in prinesla naj večjo bedo. Vsaj gre tukaj za ljudi, ki jih je bolezen spravila na roib propada. In, predno ibo sodišče začelo prerešetavati vložene pritožbe, 'bo moralo poizvedeti, koliko onih ljudi sploh še živi, ki so leta in leta čakali potrpežljivo na ustanovitev sodišča delavskega zavarovanja. Smrt, po bedi in revščini povzročena, ki je kosila v vrstah teh najbolj nesrečnih ljudi je opravila za sodišča delavskega zavarovanja zelo hvaležen posel. Vsaj je rešila marsikako pritožbo, pa spravila pritožbo in nesrečneža: ad aeta!, to je v kot!
Postopanje ministrstva za socialno politiko v vprašanju ustanovitve sodišč delavskega zavarovanja jasno dokazuje nevzdržnost in absurdnost, ki je delavski razred ne sme in ne more trpeti. Ustanovitev sodišč delavskega zavarovanja ne obremenjuje državnega proračuna niti za eno paro. Vse stroške 1)0 plačal delavec s svojimi prispevki. Kljub temu pa je moral nad tri leta čakati, da je dobil vsaj to, kar mu zakon dovoljuje. Kdo si more predstavljati večje omalovaževanje delavskega razreda?
Kakor pa ismo rekli: led še ni prebit. Delavski razred pa mora vedeti: za leno kobilo, staro kljuse in mrho je trelba biča in močnega glasu. Zato zavpijte delavci ministrstvu za socialno politiko: hiliot!
Vsaj je tudi pravilnik o sodiščih delavskega zavarovanja izšel le, ker so se gromadili v velikih kupih protesti delavskih organizacij. In, če se je minister vendar zmajal, pa vzel pero v odrevenelo roko, je to uspeh organiziranega delavstva in njegovih organizacij.
O ministru Markotu Gjuričiču pa bo lahko pisala zgodovina, da je izdal pravilnik k zakonu o zavarovanju delavcev takrat, ko je bila bolniška panoga že pasivna in ko je bila potreba po zakonovi noveliza-ciji že nujna. Novelizacija zakona pa je nujna ravno vsled tega, ker si je ministrstvo za socialno politiko pridržalo vso oblast in do absurda pognalo samoupravo zavarovalnih zavodov. To ministrstvo pa vodijo ljudje, ki negirajo potrebo so-cialno-političnih mer v naši ljubi državi.
§e občinske volitve.
Z ozirom na naše stališče, ki smo ga slede občinskih volitev zavzeli v zadnji številki Socialista smo prejeli od vseh strani polno dopisov, ki pozdravljajo odločnost, katero smo izrekli, da se ne istovetimo z različnimi delavskimi kompromisarji, ki poskušajo pri občinskih volitvah kovati kompromise ž meščan, strankami ter se udinjajo ali demokratom ali klerikalcem. 0)pozoriti moramo naše zaupnike, da to naše stališče ni novo in da smo ga že ponovno povedali. Potrebno pa je, da ga vedno znova in znova povdarjamo in da s prstom pokažemo na tiste „so-cialiste“ ali pa tudi »komuniste", ki radi osebnega častihlepja ali pa zato, ker so demokrati „boljši“ kot klerikalci ali pa ker so klerikalci „bolj-ši“ kot demokrati gredo v povodec meščanskih strank.
Škodo, ki jo prinese vsak volivni kompromis s kako meščansko stranko, je tako velika, da ne odtehta trenutnih uspehov, ki jih tak kompromis morda pokaže. Z volivnimi kompromisi na to ali drugo stran se vzbuja pri volivcih opravičeno mnenje, da nam je ta ali druga meščanska stranka bližja, bolj sorodna, da
Celju z demokrati, v Ptuju z narodnimi socialci, v Ljubljani s klerikalci... Ali ne bi bila taka stranka v posmeh vsej resni javnosti in ali ne bi njeni pristaši zgubili glave?
Pa pravijo: volivni kompromis z meščansko stranko ni izdaja socialističnega programa, je le taktična poteza. Recimo, da je tako: potem bomo kmalu imeli 20 taktik, politika stranke pa šviga švaga samih taktičnih potez, pri čemur bo stranko vrag vzel. Taktika delavske stranke mora biti lednostavna, nekomplici-rana, tako, da jo zamore vsak delavec razumeti, 'laka taktika ne more biti nikdar pogrešila, taka taktika bo tudi vzgojna.
Umevno je, da se da o tej stvari še marsikaj napisati, vendar se nam zdi, da je to vorašanje za kraje, kjer obstoje naše krajevne or,ranizacije že rešeno in to na pravilen način. Naše besede veljajo v prvi vrsti onim krajem, kjer imamo somišljenike, ki žalibog niso organizirani. Oni r~: se pri svojih volivnih akcijah.zavedajo, da nosijo veliko odgovornost pred delavstvom, če nastopajo skupno na isti listi z meščanskimi strankami. Meščanski listi zlorabijo tak nastop v svoje strankarske namene, delavstvo v drugih krajih pa maje z čitajoč, da so socialisti ali bivši komunisti v tem in tem kraju nastopali skupno s to ali ono meščansko stranko. Tisti delavci, ki delajo tako politiko, greše, ker ovirajo tako potrebno politično opredelitev volivcev. In po navadi je volivni kompromis, ki ga napravi kak posameznik, ki pretegne za seboj par nezavednežev, mostiček preko katerega se pride takole počasi v ko-nečni objem meščanske stranke.
In kar velja v pogledu kompromisov za socialiste, velja tudi za naše sodruge iz leve. Izgleda, da njihovi ljudje še bolj greše kot naši.
Preostaja samo še vprašanje votivnih kompromisov z levim krilom razrednega delavstva. Dasiravno veljajo razni zgoraj označeni pomisleki tudi za te kompromise, vendar pa se nam zdi, da taki kompromisi v sedanjem času delavstvu ne morejo škodovati, ker pomagajo do enotnega nastopa razrednega delavstva na-pram meščanstvu, ki je v ofenzivi. In poleg tega nas v tem našem mišljenju podkreplja tudi prepričanje, da bo prej ali slej razredno delavstvo združeno v eni enotni politični stranki.
je način njenega boja našemu boju sličen, vse to pa vodi neminovno do tega, da se ostra črta, ki mora biti vedno začrtana med nami in vsako meščansko stranko, zabriše. Volitve so strankina najizrazitejša akcija in vsaka akcija delavstva naj ima izrazito razreden značaj:	volitve naj
dajo delavstvu priliko, da se progra-matično opredeli napram meščanskim strankam, da manifestira za svojo stranko; to pa ne more, če voli kompromisarske liste.
Vsled raznih vzrokov, ki jih tukaj ne nameravamo razlagati, vidimo danes med delavstvom itak veliko brezbrižnost za volitve. Udeležba pri volitvah je povprečno, posebno v delavskih krajih, sila majhna. Zakaj ostajajo delavske mase doma, mesto da gredo izpolnjevat svojo najvažnejšo politično pravico? Brez dvoma zatd, ker so razočarane, ker so izgubile zaupanje do vseh, tudi delavskih strank. To zaupanje pa si zamore delavska stranka zopet pridobiti, če je njena politična pot res ravna, vsakemu lahko umljiva. Kako bi n. pr. izgledala delavska stranka, ki bi se pri volitvah v Mariboru n. pr. vezala z Nemci, v
Na mladih grobovih.
Pretečeni teden je objavilo Jutro enotedensko smrtno statistiko trboveljske občine. Po tej statistiki je tekom enega tedna umrlo 7 dojenčkov manj kot eno leto starih.
Grozna statistika je to. Z vso jasnostjo kaže tudi ta statistika nevzdržno in neznosno stanje rudarskega proletariata. Obenem pa naj-žalostnejšo sliko razmer, v katerih živi jugoslovanski proletariat.
Jutro je obrazložilo objavljeno statistiko s tem, da primanjkuje v Trbovljah dobre vode, pa so zato tako pogosti smrtni slučaji delavskih, rudarskih otrok. Ne vode! Mleka, hrane manjka mlademu, majhnemu nebogljenčku, zato je organizem teh siromačkov brez moči in brez od-nora proti vsakršni pojavljajoči se bolezni in lahak je zato posel smrtni kosi v Trboveljski dolini.
Kaj ni nezaslišano, da umirajo bedni otročiči v časih, ko se govori, da je Trboveljska premogokopna družba nacionalizirana in ko se od vseh strani kriči o državotvornem in domovinskem delu. Otroci slovenskega delavca pa umirajo gladu in bede tudi v dobi nacionalizirane Trboveljske premogokopne družbe.
Mar ni zločinsko, trgati slovenski delavski materi v trpljenju spočeto dete iz rok, zato, ker hočejo tuji, inozemski delničarji in vžitkarji Trboveljske premogokopne družbe visoke dividende, neraztnerne dobičke in se hoče tem ljudem razkošnega živi jen*
Kaka prevara je fraza o nacionalizirani Trboveljski premoeokopni
..S O C 1 A L l S T“
Stran 3
družbi! Le za to se bije boj med posameznimi meščanskimi strankami: Kdo bo vlekel dobičke pri Trboveljski premogokopni družbi na račun splošnosti in na račun zaposlenega rudarskega proletariata.
Pravcate orgije slavi toliko opevana svobodna trgovina. Na milost in nemilost izrablja Trboveljska družba svoje monopolno stališče in nikogar ni, ki bi napram dobička-željnosti trboveljske družbe uveljavil interes splošnosti in interes splošnega gospodarskega razvoja in napredka.
Pa tudi to vprašanje mora na dnevni red: zakaj pa naj sploh rodi delavska žena? Mar zato, da bo tešila novorojenčkovo lakoto s tisto vodo. ki jo bodo morda enkrat Trbovlje dobile? Zakaj bi morala ravno delavska žena, proletarska mati prestati ob porodu vse trpljenje, zato da bo gledala potem, kako umira njeno dete gladu in pomanjkanja.
Odprava telesnega ploda se kaznuje. Umor delavskih otrok pa se v obliki visokih dividend še nagraja. To je karakteristika današnjih pravnih razmer, v katerih se delavski razred nahaja.
Delavski razred vidi: kapitalistični družbi ni za zdrav in številen zarod, četudi rekrutira vojake ravno iz vrst delavskega razreda. Nihče pa ne more zahtevati od lačne delavske matere, da bo sestradana dojila svoje dete, ki naj potem plača svoji domovini za prestano stradanje še krvni davek.
V naši državi vidimo zopet prve početke gibanja socialističnih žen. Naj bo proletarskim ženam, proletarskim materam glasen memento trboveljska statistika: 7 mladih grobov v enem tednu.
Proletarskim očetom pa memen-tn- nacionalizirana trboveljska pre-mogokopna družba kupuje delnice Ljubljanske kreditne banke, ne nudi pa proletarskim novorojenčkom mleka in kruha.
Vsi oni pa, ki govoričijo o milem, ljubem in kaj še vem kakem narodu slovenskem, naj vedo: proletariat ne bo rodil otrok za stradanje in umiranje, marveč za boj v novo človeško družbo.
Mo boljši poif*
Izredni občni zbor Konzumnega društva za Slovenijo.
Preteklo nedeljo se je izvršil zadnji akt afere radi službenih pogodi), ki so jih imeli nekateri člani-nastavljenci v načelstvu imenovane zadruge.
Že lanski občni zbor zadruge je jasno pokazal, da elani zadruge ne morejo dopustiti pogodb, ki bi izročile zadrugo na milost in nemilost par oseb. Članstvo ni moglo dopustiti, da se zgradi okoli načelstva nekaka papirnata barikada, ki bi zmanjšala čut odgovornosti vodilnih faktorjev zadruge napram članstvu.
Radi priznavamo, da so se razmere pri Konzumnem društvu zadnje leto v marsičem zboljšale in da so se nekateri vodilni sodrugi z vsemi močmi trudili upostaviti ono prisrčno razmerje med članstvom :n vodstvom, ki je pogoj ■zn napredek.
IOdino pogodbeso bile tisti kamen. spodtike, ki je branil izvedbo reorganizacije zadruge in preprečeval, da članstvo ni moglo izkazati zadrugi ono zaupanje katerega sicer zasluži.
Slednjič je prodrlo to spoznanje v vse merodajne faktorje in nadzorstvo zadruge je uvedlo energično akcijo, da se odstranijo vse zapreke, ki kale dobro razmerje v zadrugi. Pozvalo je vse imeitelje teh pogodb naj jih vrnejo. Sodruga Vrhunc in Jurčič sta se temu sklepu takoj odzvala ter vrnila pogodbe, dočim sta ravnatelj Dražil in tajnica Urbančeva izjavila, da pogodbo ne vrneta. Treba je pripomniti, da sta se nahajala ta dva tudi radi nekaterih drugih dejanj v sporu z nadzorstvom in načelstvom zadruge, kar jih je najbrže privedlo do
tega, da se pogodbam nista hotela odpovedati.
Vse dolgotrajno prigovarjanje ni nič izdalo in tako je bilo nadzorstvo in načelstvo primorano, da preseka gordijski vozel. Na podlagi soglasnega sklepa nadzorstva, s katerim se je solidariziralo celotno načelstvo sta bila suspendirana od svojo službe ob enem je bil pa sklican izredni občni zbor, da ukrene definitivni konec te mučne afere.
Izrednemu občnemu zboru, ki se je vršil preteklo nedeljo na ljubljanskem magistratu, je bila cela zadeva pojasnjena ' jin predložen predlog, da se omenjena dva funk-cijonarja definitivno odpustita iz dosedanjih njihovih mest.
Občni zbor je po temeljni debati soglasno sklenil odpust in izvolil pri nadomestni volitvi v načelstvo s. Vilharja, dolgoletnega delavca v delavskih zadružnih organizacijah.
Konzumno društvo je s tem korakom pokazalo, da noče zapustiti starih tradicij in obveznosti napram svojemu članstvu, zato je več kot gotovo, da se bo tudi zaupanje članstva do zadruge še povečalo. In tako je prav!
21. januarja 1926: I. recitacijski večer in
18.	marca 1926: II. recitacijski večer.
Predavanja se bodo vršila vsak četrtek (razen 2 predavanj, ki se 'bosta vršila v sredo dne 23. in 30. decembra 1925) od 19.—20. ure (od 7.—8. ure zvečer) v III. idržavni realni gimnaziji v Bethonovi ulici (v poslopju čekovnega urada).
Priglase za predavanja sprejemajo:
Tajništvo DTKZ »Svobode« v Zidovski ulici 1-L (nad drogerijo Kanc), Strokovna komisija za Slovenijo v Še-lenburgovi ulici 6-II. in vodstvo Delavske akademije tik pred posameznimi predavanji.
Pri posameznih predavanjih se bodo pobirali le prostovoljni prispevki. Odbor Delavske akademije v Ljubljani.
Tedenske novice.
Delavska akademija
priredi pod okriljem podružnice DTKZ »Svobode« v Ljubljani v času od 1. oktobra 1925. do 30. aprila 1926. skupno :t0 predavanj in sicer po sledečem sporedu:
I. I/, splošne zgodovine.
Priredi 5 predavanj.
I. oktobra 1925: Zgodovina starih Gr,kov in Rimljanov;
8. oktobra 1925: Zgodovina srednjega veka;
15. oktobra 1925:	Doba francoske
revolucije; 1. 1848.; Pariška komuna;
22. oktobra 1925: Karl Marx in njegova doba;
29. oktobra 1925: Zgodovina Rusije do danes.
II. Iz naravoslovja in filozofije.
Priredi 4 predavanja.
5. novembra. 1925: Postanek zemlje in živih bitij;
12. novembra 1925: Socialni boji živih bitij;
19. novembra 1925: Elektrika, radio in moderne tehnične iznajdbe;
26. novembra 1925: Glavni filozofski problemi.
III. Iz leposlovja, umetnosti in zna-
nosti.
Priredi 6 predavanj.
3. decembra 1925: O leposlovju;
10. decembra 1925: Ivan Cankar {ob priliki 7. obletnice njegove smrti);
17. decembra 1925: Kiparstvo in slikarstvo ;
30. decembra 1925: O fiziki (Einsteinova teorija itd.);
7. januarja 1926: Moderna telovadba;
14. januarja 1925: Organizacija delavske izobrazbe.
IV. Iz delavskega gibanja in o gospo-
darskih vprašanjih.
Priredi 7 predavanj.
28. januarja 1926: Slovensko narodno gospodarstvo;
4. februarja 1926: Problemi mednarodnega gospodarstva;
11.februarja 1926: Zgodovina in po-četki delavskega gibanja;
18. februarja 1926: O zadružništvu;
25. februarja 1926: Žensko gibanje;
4.	marca 1926: I. Delavska olimp i-
jada v Frankfurtu;
11. marca 1926: Bodoča proletai'ska država.
V. Iz socialnih problemov.
Priredi 5 predavanj.
25. marca 1926: Socialna politika in delavstvo;
1. aprila 1926r Socializem in komunalna politika;
8. aprila 1926: Zdravje in delavski razred;
15. aprila 1926: Alkoholizem;
22. aprila 1926: Seksuelno vpraša-šan je.
Poleg teh predavanj priredi Delavska akademija 2 reci taci jska in 1 glasbeni večer in sicer:
23. decembra 1925: Glasbeni večer;
Porota in naši Juristi. Pretečene dni se je vršil v Beogradu kongres jugoslovanskih pravnikov. Na dnevnem redu kongresa je bila tudi razprava o udeležbi nejuristov (laikov) pri kazenskem sodstvu (porota i. dr.) Kongres je sklenil sicer ne enoglasno, pa vendar z večino glasov resolucijo, s katero se izjavlja za izključitev laikov pri pravosodstvu, torej za odpravo porote, kjer obstoja in proti uvedbi porote v onih krajih, kjer porota ne obstoja. Ta sklep ne dela časti jugoslovanskim juristom, ker kaže predvsem, da nimajo smisla za živo življenje, ki teče vendar drugače, kakor ga piše mrtva beseda zakona in paragrafa. Naši juristi so s tem sklepom tudi pokazali, da nimajo smisla za pridobitve demokratične dobe. Povsod, kjer je demokracija na pohodu, se soudeležba laikov na pravosodju povečava, pri nas pa naj zgubimo še to skromno poroto, ki «o imamo? Naša porota je po svoji sestavi itak še ostanek avstrijskega življenja, saj so delavci in ženske kot porotniki izključeni; človek bi pričakoval, da bodo naši sodniki iti advokati povzdignili svoj glas v tem pravcu, ne pa, da se izrečejo proti poroti. Juristi si sicer radi domišljajo, da razumejo vse, v tem slučaju pa so pokazali, da življenja in njegovih potreb ne razumejo. Ali so res tudi že naši juristi tako okosteneli, da velja za nje oni znani dovtip iz predvojnega Simpli-cissima, ki malo spremenjen pove, da so naši sodniki in advokati sicer dobri juristi, drusrače na omejene pameti... Ljudstvu bi bilo z manj dobrimi, pa bolj pametnimi juristi bolj ustreženo!
Velike svečanosti so se pričele ob priliki prenosa zemeljskih kosti Njegoša na Lovčen. V drugem delu lista (Iz časopisja") prinašamo k tem paradam zanimiv komentar zagrebške ..Nove Evrope".
Prvi krematorij v Jugoslaviji bo zgrajen v Cavtatu. To bo prvi zavod za sežiganje mrličev v Jugoslaviji.
Iz Ljubljane.
Obrtna nadaljevalna šola za stavbne obrti v Ljubljani prične s šolskim poukom 1. oktobra t. 1. Vpisovanje se bo vršilo v nedeljo 27. septembra v šoli na „Grabnu“.
Jesenski in zimski večeri so prijetni večeri, ako niso dolgočasni; dolgočasni pa niso, ako so poučni in zabavni. Za nekaj poučnih večerov bo letošnjo jesen in zimo poskrbela Delavska akademija v Ljubljani. Kako so si prireditelji Delavske akademije te poučne večere zamislili je razvidno v članku »Delavska akademija v Ljubljani", ki ga priobčujemo na drugem mestu našega lista.
Delavsko glasbeno društvo je na svojem zadnjem članskem sestanku, ki se je vršil v nedeljo, dne 20. t. m. sklenilo, da se vrše pevske vaje odslej ob torkih in petkih od 8. ure zvečer dalje in sicer v gostilni pri „Krofu“ na Sv. Petra cesti št. 43. Vabljeni so vsi oni, ki se za petje zanimajo, da se v omenjenem času priglase.
Iz Maribora.
„Volksstimme“ — prva tožena po novem tiskovnem zakonu. Policijski komisarijat v Mariboru je pooblastil državno oblast, da dvigne obtožbo po § 54. tiskovnega zakona proti mariborski „Volksstimme“.
Papirna tovarna v Mariboru. Neka češka industrijska skupina bo osnovala v Mariboru oziroma v njegovi okolici novo tovarno za izde-
lovanje boljših vrst oapirja. Po načrtu bo zaposlenih v novi tovarni nad 300 delavcev.
Iz Celja.
Popravek. V zadnji številki „So-cialista" se je vrinila v članku „Iz občinske politike občine okolica Celje" neljuba pomota. Glasiti se mora odstavek: Spor obstoja danes še samo v tem, da hočejo meščanske stranke dati v ta socialni namen del zemljišča, ki se nahaja na hribu in je težko dostopen, ne pa onega dela, ki je ob cesti in jc vsakomur lažje dostopen.
Dopisi.
Studenei pri Mariboru. Dne 3.
septembra se je vršila pri nas 11. redna seja občinskega sveta, katera je bila izredno dobro obiskana. Dnevni red je bil obširen; vselboval je različne stvari, katere je bilo potrebno rešiti. Piri tretji točki dnevnega reda: nujni predlogi, je'predlagal s. Pušnik v imenu socialističnega kluba, naj občina deluje in po možnosti upliva na to, da se naseli v iStudencih zdravnik. Svoj predlog je utemeljeval s. Pušnik z dejstvom, da šteje občina Studenci nad 4000 prebivalcev in je vsled tega neobhodno potrebno, da dobi lastnega zdravnika. V slučaju naglega obolenja ali nesreče ibi bilo gotovo prijetnejše, ako bi bil zdravnik v bližini. Glavno vprašanje pri tej zdravniški zadevi je preskrba primernega stanovanja. Tozadevno se sklene, da občina zaprosi pri stanovanjski oblasti, da ona v tem oziru posreduje, da se eventuelno izvrši kaka zamenjava stanovanj. Tudi je tukaj na prodaj več hiš in ni izključeno, da bi si kupil eno od teh kak zdravnik. Pri nadaljni debati se je javil k besedi tudi komunistični odbornik g. .Supan, ki je predlagal, naj prevzame občina del vzdrževalnih stroškov za zdravnika in naj bi na ta način imeli revnejši ' ljudje brezplačno zdravniško pomoč. Odgovarjal je g. Supanu občinski svetnik s. Leskošek, ki je izjavil, da socialistični kluib idejo g. Supana pozdravlja, ker bi prišlo v korist revnejšim slojem. Vprašanje je le, ali je tudi izvedljiva. Ce bi po predlogu g. Supana občina prevzela del vzdrževalnih stroškov, je treba najpreje pomisliti, kjer mi*jti za te nove izdatke primerno kritje, kar bi bilo mogoče samo na podlagi novih občinskih davkov, s katerimi se tukajšnje prebivalstvo ne bi strinjalo. Mi socialisti g. Supanu seveda ne zamerimo, ker vidimo, da je še novinec v občinski politiki in je že neštetokrat pokazal, da ni ni-kakšen finančni strokovnjak; posebno se je to izkazalo pri sestavlje-nju občinskega proračuna za leto 1925, kjer je predlagal celo vrsto novih izdatkov, občinsko trošarino na alkoholne pijače, ki je pravzaprav edini občinski dohodek, pa je hotel znižati. Soglasno je bil sprejet predlog a. Pušnika, predlog g. Supana pa je bil odklonjen. Poročilo razsvetljevalnega odseka, ki mu predseduje sedaj s. Španer, je odpadlo, ker je bila sklicana za 4. septembra izredna občinska seja, ki se ima ibaviti le z vprašanjem napeljave električnega toka in h kateri je povabljen tudi g. inž. Uršič iz mestnega električnega podjetja v Mari-l>oru. Predsednik pokopališkega odseka s. Pušnik predlaga z ozirom na to, da 'bo imela občina še letos izvršiti raznovrstna dela na pokopali-
Stran 4
..SOCIALIST'
LISTEK.
Stoekkolmska spomenica.
(Dalje.)
Nasprotno je res, da .je Avstrija do leta 1897. na Goriškem in do 1. 1889. t. j. do odstopa namestnika Depretisa v Trstu in Istriji, dosledno podpirala Italijane proti Slovencem. iSlovensko prebivalstvo je od meje Italije, ob robu gričevja od Kormiua do Ločenika, na levem bregu Soče, ob k raškem robu, ob morskem bregu do Trsta kompaktno in tvori 95% vsega prebivalstva z vključenimi jezikovnimi otoki Gorica, Trst, Milje, Isola in Piran. Le v bližini teh mest, kaže se pičel nasad italijanskega življa med Slovenci, d očim je zastopan slovenski živelj v Trstu z 31% in v Gorici z 45%'. Dočim so mestni otoki plod nasilne kolonizacije, se je slovenski živelj na lastni zemlji ohranil po lastni moči.
Prodiranje slovenskega življa vsled. gospodarskega razvoja mest ravno kaže, da so ta mesta le umet-
ni jezikovni otoki in da je prirodni razvoj te otoke v najkrajšem času s tvoril dvojezične. Po -drugi strani italijansko prebivalstvo v mestih govori benečanski dijalekt, ki je v XIV. stoletju izpodrinil prvotnega latinskega, .dočim se je ta obdržal le na lastni zemlji do današnjega dne. Uradna statistika iz 1. 1880. ugotavlja še za Goriško 129.859 kompaktno prebivajočih Slovencev, 52.537 kompaktno prebivajočih Furlanov po plani deželi, 20.858 Italijanov po mestih in 2259 Nemcev največ v Gorici, priseljenih uradnikov. Prvotni občevalni furlanski jezik v slovenskih trgih kakor Kobarid, Tolmin, Kanal, Avdovščina iztisnil se je po lastni kulturi Slovencev potom prirodhega razvoja, četudi so bili avstrijski uradniki vzdrževatelji in, pospeši tel ji tujih jezikov med njimi. Slovenski govoreči uradniki nastopati so jeli v Gorici in Trstu le polagoma od leta 1897. in tvorijo danes večino le v onih deželnih delih, v ikaterih prebivajo iSlovenci kompaktno. Na Goriškem je avstrijska vlada še v letih 1897. in 1898. skušala zatreti
krepko narodno samozavest Slovencev potom nasilja z vojaštvom in uradništvom.
Gorz, laško Gorizia, oboje je iz slovenskega imena Gorica, je bilo prvotno poljedelsko slovensko selo. Pod go riškimi grofi se je razvilo v nemški trg okoli gradu in pozneje v nemško mesto s slovenskimi predmestji. Še danes se imenuje glavni trg »Travnik«. Šele 'ko se je grofo-vina Goriška v XVI. stoletju združila z Notranjo Avstrijo pod Habsburžani in ko je Beneška kulturno m gospodarski prodirala na jugu, se je Gorica polagoma poitalijančila po benečanskih aristokratih, ki so pripeljali furlanske kolone v deželo. Jasen dokaz, da Avstrija na jugu ni tirala germanizacije, docela pa ne slavizacije, marveč se je nasprotno šele pod avstrijsko vlado mogel širiti italijanski iživelj neovirano med 'Slovenci. Do nastopa konstitucionelne dobe je slovensko in furlansko poljedelsko pleme mirno živelo eden poleg drugega. Šele /oživljeno konstitucionelno politično strankarstvo je prineslo premembo na korist italijanske po-
litične stranke, katero je avstrijska uprava podpirala posebno potom znane volilne geometrije. Tako so Slovenci 1. 1861. dobili za tri politične okraje s 50.797, 25.422, 35.593 prebivalci le 7 poslancev v deželnem zboru, dočim sta en sam laško-furlanski okraj s (50.834 in mesto Gorica s 20.000 prebivalci dobila 11 poslancev. Potom lastne politične organizacije so šele dosegli Slovenci neko ravnotežje. To in okoliščina, da so iSlovenci do pričetka vojne z lastno močjo vzdrževali v Gorici vse učne 'zavode, potrjuje, da se narodni razvoj Slovencev ni umetno pospeševal. Pritisk avstrijske vlade je prenehal na korist goričkih Slovencev šele, ko je nastopila politična napetost med Avstrijo in Italijo in je takoj imelo za posledico, da se je samo z oprostitvijo narodnih pravic Slovencev premenilo prirodno etnografično razmerje v Gorici tako, da so 1. 1910. Italijani šteli 14.720, Slovenci 9829 in Nemci 2040 prebivalcev.
(Dalje prih.)
šču, naj se zvišajo cene za grobove in sicer I. in IT. razreda, kar se vzame na znanje. Predsednik cestnega odseka obč. svetnik Lešnik poroča, da je del ceste na koncu obrežja v jako slabem stanju in nujno potreben popravila. iSklene se z ozirom na to, da je svota za zdrže-vanje cest v letnem proračunu že izčrpana, tla občina tega popravila letos ne izvrši in naj za prvo silo kmetje, ki tamošnjo cesto rabijo, prevzamejo to delo. Glede popravila občinskega studenca na Kralja Petra cesti se sklene na predlog s. Švajgerja, da plača občina del do-tičnega popravila, ostalo vsoto pa plačajo dotični posestniki v bližini, ki nimajo lastnih vodnjakov. Rešene so bile tudi razne prošnje, nakar je župan s. Kaloh sejo zaključil.
Strokovni vestnik.
Izključitev razdirača. Kakor smo zaznali je centralna uprava Splošne Delavske Zveze Jugoslavije izključila iz članstva njenega oblastnega tajnika Alojza Leskovška, ker je hotel razdreti enotno organizacijo.
Stavka delavcev v Tesliču.
Delavci parne žage „Destilacija drva d. d.“ v Tesliču so stopili v stavko.
Stavka sarajevskih krojačev
je končala v petek 11, septembra t. 1. z uspehom.
150.000 rudarjev
stavka v Ameriki. Rudarji sami so prepričani, da stavka ne bo trajala dolgo.	*
Poskusite takoj in prepričali se bodete, da ima milo »Gazela« take vrline, ki ga usposabljajo za nenadomestljivega pri vsakem varčnem in pametnem gospodinjstvu.
Gospodarstvo.
Koliko znaša dolg vseh držav?
Na to vprašanje je odgovoril nemški statistični državni urad. Svetovni dolg nzaša 199 milijard zlatih mark. Od tega zneska dolgujejo evropske države nad 141 milijard, to se pravi tri četrtine vsega dolga ima na svojih ramenih Evropa. S temi številkami je dokazana finančna premoč Amerike in izvenevropskih držav nad Evropo.
Meksika in brezposelnost. Za uspešno pobijanje je delovno ministrstvo v Meksiki sklenilo, razširiti in pospešiti nujna dela pri napravi potov in cest. Državni predsednik Meksike je še vedno socialist Cal-les, o katerem časopisje pogosto prinaša vesti, da ga hočejo nekateri elementi nasilno odstraniti. Pred
kratkim so časopisi poročali, da je bil nanj izvršen atentat, da pa je bomba eksplodirala v žepu atentatorja samega. Nekaj dni pozneje so to vest vsi časopisi dementirali.
Katastrofalna nemška carinska politika. Vse kaže, da novi davčni in carinski zakoni, ki so bili sprejeti v nemškem parlamentu, ne bodo dosegli svojega cilja: Varstva nemškega izvoza in ojačenja nemške konkurence. Carinski zakon grozi, da izzove nove gospodarske konflikte, ki se že pojavljajo. Kar je .najvažnejše: vse nemške stranke so pri sprejemanju 'teh zakonov popolnoma pozabile na široke ljudske sloje, katere so novi zakoni občutno prizadeli.‘Tudi v gospodarskih krogih so novi zakoni izzvali že precejšen odpor.
Vrednost dinarja.
Za 100 dinarjev dobiš:
0.36 angl. funtov. 1.78 angl. dolarjev. 7.46 nemških zlatih mark. 9.20 švicarskih frankov. 12.62 avstrijskih šilingov. 37.59 francoskih frankov. 42.75 italijanskih lir. 60.25 češkoslovaških kron. 126.60 madžarskih kron.
Obfave.
Veliko vinsko trgatev priredi Zveza živilskih delavcev Jugoslavi-
je, sekcija pekovskih pomočnikov v Ljubljani v soboto, dne 3. oktobra 1925 v salonu restavracije „Pri levu“ (Gosposvetska cesta). Začetek točno ob 8. uri zvečer. Vstopnina 5 dinarjev. Ker je čisti dobiček namenjen fondu za onemogle člane, vabi odbor k obilni udeležbi.
IZ STRANKE.
Šoštanj. Vse naročnike „Sociali-sta“ opozarjamo, da poravnajo zaostalo naročnino, ker jim bo sicer nošiljanje lista ukinjeno. — Krajevna organizacija SSJ v Šoštanju.
IZ UREDNIŠTVA.
Vsled preobilice gradiva smo nekaj dopisov morali odl»žiti za prihodnjo številko. Dopisniki naj nam onroste, ako ne morejo priti na vrsto vsi dopisi v eni številki.
ZA TISKOVNI IN VOLILNI SKLAD.
Do sedaj	nabranih	Din	17.246.40
Kraj. pol. org. SSJ v Muti, .darovala za tiskovni sklad	„	60.—
S.	I. Srebotnik	„	10.—
S.	Mlinar Filip iz Črne je daroval |za. tiskovni sklad	„	24.—
Skupaj Din .17.330.40
/Vtm? naša domača,
Kolinska cikorija
Vam/muči
Celfsha mllarna t z o. z. o Celju
dobavlja v kakovosti nedosegljivo
pralno in terpentinovo milo znamlse
l
I
I
I
1
SIEGEL & DRUG
d. z o. z.
tkalnica platnenega in bombažnega blaga
Ljubljana, Dunajska ees. 31
Svltavy
(Č. S. R.)
Wien
(Nem. Avstr.)
Hubertus
EEHSISglEEiEEEl
Kan ne vei vprašaj
Univerzalni informativni Biro ltA R G U S«
Knez Mihailova ulica 35 Telefon 6-25. BEOGRAD
(Pasaž Akademije Nauka.)
,SAI^DINA‘ d. d. za konserviranje morske ribe
—=__^==	Split	———
TVORMCE: Komlža, Velaluka, Trpanj, Makarska i Postlre.
Sardine, skuše, fileti, pasta, tunjevina. - Garantirana Cisto in najbolja olivna olja.
Glavno zastopstvo za Slovenijo: R. Bunc IH DKUB, L3UBL3BSB - CEL3E.
MlfflKimcdiDOCHoaDatsa ____________________—.................................   —	...	— -----------7---------------------
lada jatel j: ObU*tai odbor SSJ m Slovenijo. Odgovorni urednik: Franco Svetek. Tisk J.Blmika nasl. v Ljubljani. Za tiskamo odgovorni Mih. Eozanec.