EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI The Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium UNITED STATES iVINGS ONDS XXV. — LETO XXV. CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), APRIL 1, 1942. ŠTEVILKA (NUMBER) 76 na shodu za civilno OBRAMBO JE BIL010,000 LJUDI lektor Landis je izjavil, da bombardirale Gevelanda ni izključeno. Indijci zavračajo Crippsov načrt indijske samovlade NEW DELHI, Indija, 31. marca. — Vseindski kongres je I danes zavrnil britanski načrt in-____dijske samovlade po sedanji voj- J NDI* JE PRIPOROČAL PRIPRAVLJENOST VSEGA ^ j| PREBIVALSTVA rjbramboneSa Sh°da 2a civilno čaj. Dočim je Clevelandski or-Mesta Clevelanda, naikester igral in moški zbor Or- Rterem 'or Urad, Gornik'1? nastopil kot glavni V Se Ct T- Civilno obram-k. Dlw ezil° nad. 10,000 "" olor Landis * na" isne ogromno važnost vse- 'Iti nikal; m°sklh in žensk, Po ^ ?Veland bombar- ^ natfh °dletov letal" na Cleveland se sicer zdaj v ameriški i rStl naših zavez" 1 '»am J a m nihče ne ve, ' na lTjSe tonji dan. Primer ni izključeno, C L°?Žni letal^ nad !Sv°je. ° enkrat opravi-%0J ^cevalno delo, eno- lC?nej0 na cleveland-i* ntCU' se dado u-lnternirati! dokler traja m °tičen m Je imel feška pheus z navzočimi vred pel a-meriško himno, je plapolala z 80 čevljev visoke lestve gasilcev velika ameriška zastava, ki so jo od vseh strani obsevali žarko-meti. , : N Bojna fronta je povsod Direktor Landis je poudarjal, da so mesta Cleveland, Toledo, Akron in Lorain prav tako na bojni fronti kot Bataan, Port Moresby in Port Darwin v Avstraliji. To je naša vojna in tega se moramo vsi neprestano zavedati. Shodu je predsedoval župan Lausche Temu važnemu shodu je predsedoval clevelandski župan Lausche, ki je svečano izjavil, da bo storilo mesto Cleveland v' polni meri svojo dolžnost. Clevelandski gasilci so ob splošni pozornosti navzočih demonstrirali, kako se najučinkoviteje gasi požare, ki jih po- Odbor kongresa je delal danes na memorandumu, kateri bo izročen jutri angleškemu e-misarju Crippsu. V tem memorandumu bo najbrž objavljeno naziranje indskih voditeljev, da Crippsov načrt ne daje Indiji dovolj kontrole nad svojimi lastnimi vojnimi prizadevanji. Ako ostane Cripps pri svoji izjavi, da ne bo v slučaju, če se tega načrta ne bo sprejelo, nobenega drugega načrta, dokler ne bo vojna končana, tedaj bodo najbrže pogajanja končana. Cripps je obvestil indijske voditelje, da je indijski podkralj pripravljen vzeti v svoj vojni svet nadaljnega člana, ki naj bo Indijec, ki pa bi bil omejen v svojih funkcijah in ne bi imel odločujoče besede glede kontrole vojnih prizadevanj, glede o-brambe dežele in glede strateških in drugih zadev. V NEMČIJI VRE! Današnje radijsko poročilo il Ankare. Turčija, naznanja, da je šip delavstvo v Essenu, kjer se nahajajo velike nemške Kruppove tovarne, na gladovno stavko. V Berlinu so nacijske o-blasti ojačile vojaške in šturmtruparske straže ter pomnožile število javno razmeščenih strojnic, da se pokaže nezadovoljnemu civilnemu prebivalstvu, da ima nemška armada še vedno moč v svojih rokah. Po vsej Nemčiji primanjkuje krompirja in oblasti odpirajo vse, na privatne o-sebe naslovljene zaboje in zavoje. Nevarnost položaja na Burmi V Timoru in v Novi Gvineji so uničili zavezniški letalci najmanj osemnajst japonskih letal. HITLER POŠILJA V RUSIJO 100 SVEŽIH DIVIZIJ VOJAŠTVA Rusi naznanjajo zavzetje strateške točke na ljeningrajski fronti, katera točka je najbrže Schluesselburg. MELBOURNE, Avstralija, sredam 1. aprila. — Danes se uradno naznanja, da je bilo tekom dvodnevnih napadov na PROTI SEDMIM MILIJONOM RUSOM BO VRGEL japonske baze v Timoru in naj HITLER V BITKO ŠTIRI IN POL MILIJONA NEMCEV 'Novi Gvineji uničenih po zavez-j niških letalcih najmanj 18. ja- MOSKVA, sreda, 1. aprila. - zeru, kjer je važno železniško Službena agencija Tass poroča križišče, iz Sevastopola, da so Nemci žr-j Ofenziva proti Harkovu tvovali 45,000 mož v brezuspeš-; Poročila iz Bukarešte nazna- ponskih letal. Nevaren položaj na Burmi Položaj na Burmi je izredno !nevaren ! • kljub brezprimerni nem prizadevanju, da zavzame- njajo, da so pričeli danes Rusi s Unije dobile 30 milijonov dolar- hrabrosti kitajskih čet, ki se bore tam proti Japoncem. Z avstralske fronte se poroča o novih zavezniških napadih na japonske baze v Timoru in v Novi Gvineji. V Koepangu in Timoru so bili užgani japonski iev Drisnevkov! han^arji'v katerih Je bil°uni" " V j čenih najmanj šest japonskih letal značaj shoda Patriotičen zna-' vzročajo vžigalne bombe. » --- !■ - ' 1 1 m ruska mornarica odbila napad nemške mornarice ita konvoj Senator Reed pravi, da via-j dajo v nekaterih unijah "raketirske" in "škanda-' lozne" razmere. sta o^7*rat nastopili v skupnem boju mornarici Hi.I i.11' sta °dločeni, poskrbeti, da ostane pot 0 m "n j i Q^ obavam v Murmansk za vsako ceno odprta »L* stock?;marca- - De-%e0'i £h?lma naznanjajo, PE^priplul v rus" kfc. Ce Murm; «ški kon iVlurmansk velik ^mi ' V°j 2 vojnimi po-»S^ijo, ko je napad nem- JS ■in of r P °/beh mornaric ^ka\marCa- - An" ^ai rT-, Jna niornari- >kih o^ rat kujeta ice 1 da nemške bojne konvoj, ki je TEROR V SRBIJI BERN, 30. marca (AP). — Dopisnik švicarskega lista Neue Zuericher Zeitung pravi v svojem poročilu iz> Budimpešte, da so Nemci ustrelili 75 Srbov iz maščevanja zaradi uboja načelnika policije v neki beograjski ulici. Poročilo pravi, da so Kos-majca, načelnika policijskega protikomunističnega oddelka u-bili četniki. Ubit je bil tudi detektiv, ki je spremljal načelnika. Storilci so pobegnili. iN p, ts, f ^Šilec ^reznili *eki in tri lda \ \l 0rnice pa sta k po- Ski daljnih ladij k Tunike v a Bta bili po-e "adaljni nem- do- ški ladji, in sicer neki transportni parnik in neka nemška podmornica. Nemškega rušilca je pogrez-nila s svojimi šest-palčnimi topovi nova angleška križarka Trinidad, ki pa j!e j, kamnolom" se >£S5;ob 8-uri na '^alcu hodnega do- ..C^tu prošeni' da 80 društev °b 8- uri se v ® domu na Zveze -v i. Ste / X # j' k VAT^SLANIK V .C lan, h Vatikan-Potrdili, da (%iio atske zve* Y Hi 0na in Japonsko Japon-Harada' V na poslaništvu ČETNIKI UNIČILI LAŠKO DIVIZIJO MOSKVA, 20. marca. — Moskovska radijska postaja sporoča, da je jugoslovanska vojska, ki jo, vodi jugoslovanski vojni minister general Draža Mihaj-lovič, uničila eno italijansko divizijo v bližini Nikšica v Črni gori. Italijanska divizija je štela od dvanajst do petnajst tisoč vojakov. Borbo se je začela v začetku marca in se je končala dne 6. marca zjutraj s popolnim uničenjem italijanske divizije. Kot pravijo poročila iz Carigrada, so četniki zajeli veliko število italijanskih vojakov in mnogo vojnega materijala, med drugim 18 tankov, 46 lahkih topov, 112 strojnic in veliko množino streliva. Moskovski radio pravi, da se je vse prebivalstvo v Nikšiču in v okolici udeležilo borbe na strani četni-kov in jugoslovanske vojske. SABOTAŽA V ITALIJI SAN FRANCISCO, Cal., 31. marca. — Moskovski radio naznanja po poročilih iz Berna, da je pričela italijanske oblasti silno skrbeti razširjena sabotaža v deželi. Ta poročila naznanjajo, da so se italijanska bojna letala, ki so jih nedavno pričeli izdelovati v masni produkciji, izkazala pri preizkušnji za nezanesljiva in nevarna. Preiskava je dognala, da so vsi defekti posledica sabotaže. pri zdravniškem koru ameriške armade. Podporočnik Germ se je vpisal v vojake 16. maja, 1941 v Philadelphiji, Pa. Ker je bil graduant lekarništva Western Reserve univerze in ker se je resno zavzel za svoj posel, je bil upoštevan za oficirsko šolo v Carlisle Barracks, Pa., kjer se je tri mesece neutrudljivo treniral, da je prejel svojo diplomo in red na 28. marca, t. L Bil je na pet-dnevnem dopustu, jutri se pa bo podal v H. Belvoir, Va., kjer bo sedaj nastanjen. Ž njim bo šla tudi Mrs. Germ. Nadebudnemu mladeniču čestitamo na uspehu! Posebnosti pri Zadrugi Za velikonočne praznike, to je do sobote 4. aprila se v vseh treh trgovinah Slovenske zadruge nudi posebne cene na raznih potrebščinah. V zalogi i-majo vsakovrstno meso in jedila, poleg tega pa imajo letos tudi za vrtnarje v zalogi fin u-Ameriški delavski; metni gnoj. Cene so vedno naj- lo naznanja pogreznitev neke _ A-1 nemške podmornice in nekega v Ru- nemškega transportnega parni-sijo 100. novih divizij, s kateri-, ka na Barentskem morju. mi si bo prizadeval, pognati! -- Ruse s Krima, odkoder bi po LINDBERGH PRI FORDU tem udaril proti kavkaškim olj-j DETROIT, 31. marca. — nim poljem. j Charles E. Lindbergh bo nast.3- Sodi se, da imajo Nemci zdaj pil v petek svojo službo kot in-na ruski fronti 180 divizij ali 2,- ženir v Fordovi tovarni v De-700,000 mož, ne vštevši teh 100 troitu, kjer izdelujejo velike novih divizij. Nemčiji bo mo- bombnike za ameriško in zavez-goče vreči v bitke za Rusijo pri- njgke armade, bližno 4,500,000 mož, proti ka- Lindberghu je ponudil pozici-terim bo nastopilo okoli 7,000,- j0 v SVoji tovarni sam Henry 000 Rusov. Ford, ko si je Lindbergh ne delavce sili k plačevanju $12 pristopnine v unijo in po $2 mesečnih doprinosov. Tozadevne razmere, o katerih pravi senator, da so 'raketirske" in "škandalozne",' vladajo pri International Hod Carriers uniji, ki spada k federaciji. Zavzetje važne točke ne- davno ogledoval njegovo tovar- Poročilo iz Moskve naznanja, no. Lindbergh je že takrat reda so Rusi zavzeli neko važno kel, da rad sprejme delo, toda strateško točko na ljeningraj-' da namerava odpotovati prej v skem sektorju ter da drže v Washington, da ugotovi, če bi svojih rokah iniciativo v okrajih Smoljenska, Vjazme rir Kk-linina. imel vojni department morda proti temu kak ugovor. Ker pa tozadevnega ugovora ni bilo, je V Londonu so mnenja, da je zdaj Lindgergh telefonično spo-važna zavzeta točka, ki jo o-'ročil iz Washingtona vodstvu menja rusko poročilo, Schlues-. Fordovih obratov, da sprejme selburg, trdnjava ob Ladoga je- delo. ARETACIJE NADALJNIH ZAMORCEV V ZVEZI Z ZVODNIŠTVOM BELIH DEKLET nižje. Večna slava jugoslovanski ženi! Jugoslovanski informacijski. Radojlovičeve so maščevali nje- NEMCI NEZADOVOLJNI S KVIZLINGOM MOSKVA, 30. marca (Reu-ter) — Dopisnik agencije Tass poroča iz Ženeve, da so nemški krogi poslali Nedičevi vladi izjavo, v kateri pravijo, da so zelo nezadovoljni, ker Nedičeva vlada ne zna napraviti reda v deželi. Nemci so zagrozili, da bodo za vzpostavljenje miru pooblastili pripravne Nemce in zahtevajo od Nediča poostreno delavnost proti antigerman-skim elementom. NOCOJ BO SESTANEK Kakor smo že poročali v sredo, se bo vršil nocoj ob osmih —, „ „ . v Slovenskem narodnem domu j hrvatske, črnogorske center v New Yorku nam pošilja v priobčitev sledeče poročilo: BEOGRAD (po pismu, sprejetem v Moskvi) JIC — Enajst mesecev je preteklo od dne, ko so jugoslovanske žene začele junaški boj proti fašističnemu o-svojevalcu. Borba se bije za življenje ali smrt in od nje je odvisna svoboda dežele. V teh e-najstih mesecih se je proslavilo sto in sto žen junakinj. Pridobile so si nesmrtno slavo, boreče' se z ramo ob rami s svojimi brati, možmi in sinovi, udeležujoč se težkih in napornih borb, ki jih vodijo jugoslovanski četniki. Žene-poveljniki, bolničarke in pomočnice jugoslovanskih čet-niškift oddelkov bodo ostale v zgodovini evropske borbe za svobodo, zgled hrabrosti in brezmejne narodne zavednosti. Kri mnogih tisočev žena, ki so jih pobili sovražniki, je nov dokaz, kako se fašistični krvniki boje borbe, ki jo, vodijo srbske, in slo- Vlačuganje štirih belih dijakinj z zamorci, o čemer smo pred dnevi poročs.li, je vzbudilo v Clevelandu veliko zanimanje, ki ga časopisje s pridom izrablja. Včeraj se je zahtevalo pred mladinskim sodiščem "warante" proti osmim moškim, ki jih je prijela policija v zvezi z omenjenimi štirimi dekleti. Večina vsi ti moški so bili v intimnih odnošajih z dekleti. Vsi, razen enega, so zamorci. Dekleta so belega plemena. Zadnja dva te osmerice, ki sta bila aretirana, sta Joseph C. Bradfield, 2973 East 73rd St. zamorski odvetnik, in Ramon Raysor, 35 let stari zamorski pianist v Sky baru, 10625 Euclid Ave. Dekline, ki se na policijski postaji med seboj šalijo ter si ne store ničesar iz te zadeve, pravijo, da so dajale prednost zamorcem za to, ker so bili slednji napram njim uljudnejši kot beli možje. ni dijaki, mladi četniki. Slika mladega dekleta iz Hrvatske, Marije Križan, ki je pripravila eksplozijo v osiješki tovarni o-rožja, bo vedno živela v srcih jugoslovanskih žen. Sto in sto hrvatskih žen sledi vzgledu Nade Gajer, mlade hrvatske junakinje, ki je skupaj s svojimi prijateljicami organizirala eksplozijo v zagrebški telefonski centrali, kjer je bilo ubitih sedem nemških častnikov. Kakor Nada, tako so mnoge druge žene prešle v četniško vojsko. Slava žene - poveljnika močnega četniškega oddelka, ki je| padla pri obrambi Šabca, se je razširila po vsej Jugoslaviji. Njeno ime še ni znano, a prišel bo čas, ko bo na glavnem trgu osvobojenega Šabca stal spomenik-tej ženi, junakinji srbskega naroda. Fašistični listi, ki jih Nemci tiskajo v Beogradu sami priznavajo, da se je lansko leto borbe pri Mlaki udeležilo nad 2000 žen-četnikov. Pomlad se bliža in borba v Hitler je postal zdaj Alahov pVerok in zaščitnik vseh mohamedanskih plemen Novega preroka je poslal Alah, da iztrebi z ognjem in mečem kristjane in Žide. — S tem svojim najnovejšim poslanstvom pa je potisnil Hitler ob stran Musso-linija, ki se je doslej proglašal za zaščitnika islama. istočasno, ko je pričela Nemčija navijati vijake na Turčijo, da si izsili preko njenega ozemlja pot proti jugovzhodu. Doslej so se Italijani proglašali za prijatelje in zaščitnike Arabcev. sestanek za ustanovitev podružnice Ruskega vojnega relifa. Vsi, ki se strinjate s to idejo, ste vljudno vabljeni k udeležbi. venske žene. In vendar, strašni teror ne more prestrašiti hčera naroda, ki ljubi svobodo. Smrt stare učiteljice Milene1 kih borbah. BEJRUT, Sirija, 31. marca. — Agentje nemške propagande v Siriji, ki si prizadevajo ustanoviti tam peto kolono, se mešajo v italijansko propagando, potiskajoč na stran Italijane in slikajoč Adolfa Hitlerja kot novega preroka, katerega je poslal Alah, da iztrebi kristjane in Žide. To pomeni, da je pričel Hitler potiskati na stran Mussolinija ki se je pred leti proglasil za "zaščitnika islama" (mohame-danstva). Dočim si Goebbelsovi agentje prizadevajo, naslikati Hitlerja v dvojnem svojstvu: kot voditelja plavolasih Nordijcev in kot Mesijo muslimanskih rodov, pa tudi Angleži ne spe ter zoperstav-ljajo tam storijam slike, ki predstavljajo premierja Chur-Jugoslaviji plamti vse z večjo [chilla in predsednika Roosevel-močjo. Žene bodo tudi v naprej j ta, stoječega pred ogromnim igrale veliko vlogo v teh veli-1 tankom. Ta propaganda se je začela Arabci so hladni * * Prizadevanja, da bi se naslikalo Hitlerja kot mohamedan-skega Mesijo, pa niso naredila na nikogar najmanjšega vtisa, razen na nekatere antibritske šejhe. Arabci označujejo namreč ta prizadevanja za idijotska, ker je vsem znano, da je Hitler zaveznik mongolskih Japoncev in zaničevanih Italijanov. Zveza Zedinjenih držav z Veliko Britanijo je storila več kakor katera koli druga stvar, da so se Arabci tesno strnili z demokratsko fronto. Arabci na-glašajo, da je Amerika že dolgo časa pribežališče vseh Arabcev, napram katerim ni nikoli uveljavila verskih preganjanj. fcmutt ž ENAKOPRAVNOST 1. aprila, UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI) By Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town: (Po raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta): For One Year — (Za celo leto) .....................................................................................$6.50 For Half Year — (Za pol leta) ........................................................................................ 3.50 For 3 Months — (Za 3 mesece) ...................................................................................... 2.00 Delo za kulturni razmah v Clevelandu Te dni je izšel v slovenskem slop je pa je ostalo neuporab- Jubilejni večer zaslužnega moza By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti v Clevelandu, Kanadi in Mehiki): For One Year — (Za celo leto) .......................... For Half Year — (Za pol leta) ........................... For 3 Months — (Za 3 mesece) ......................... ..$7.00 .. 4.00 .. 2.25 For Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države): For One Year — (Za celo leto) ......................................................................................$8.00 For Half Year — (Za pol leta) ...................................................................................... 4.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. SEDEM IN DVAJSETI MARC "Jugoslavija je našla svojo dušo," je dejal premier Churchill, ko je izvedel za dogodke 27. marca 1941. v Beogradu. S temi besedami je Churchill hotel povedati še nekaj več: Jugoslavija ni samo našla svojo dušo, Jugoslavija jo je tudi na zunaj izrazila. To je bila revolucija, revolucija s sorazmerno majhno dejansko močjo, a zato, ker je izražala dušo—razpoloženje Jugoslavije, se je posrečila. Nikdar ni noben narod bolj složno odgovoril na dejanje, ki se je zgodilo na čelu države, kakor v Jugoslaviji dne 27. marca. Politika kapitulacije je imela v Evropi toliko vzgledov, da se je ljudem kompromisa zazdela razumna: iz ogniti se vojni in se rešiti. To je bilo čarobno geslo, s katerim se je Hitlerju posrečilo razorožiti največji del svojih nasprotnikov. Politika kapitulacije se v Jugoslaviji, čeprav so jo poiskušali, ni napovedovala v tej obliki. Širilo se je prepričanje, dajale so se izjave, zagotavljalo se je narod, da trojni pakt nikdar ne bo podpisan. S tem prepričevanjem se je doseglo, da se je razorožil velik del javnega mnenja. In šele, ko sta Cvetkovič in Cincar Mar-kovič odšla 25. marca na Dunaj, da bi po Hitlerjevi želji pred Macuokom manifestirala, da tudi zadnja država, ki se je upirala, sprejema njegov novi red, se je Jugoslavija zatresla. V prvem trenotku kakor od strele zadeta, z občutkom neprijetnosti in ponižanja, potem obupa. V tem času, brez pripravljanja in brez dogovorov, pride dan 27. marca. Pada vlada, ki je poiskušala kapitulacijo in na čelo države prihaja kralj Peter z vlado široke narodne sloge. Brez razlaganja, brez propagande, navadna izjava, da je vlada, ki je podpisala trojni sporazum, padla —vsak človek v Jugoslaviji je razumel pomen in silo tega dejstva. In takoj odobril dogodek. Manifestacij v Splitu, Dubrovniku ali Ljubljani nihče ni naročeval ali jih pripravljal. Prihajale so iz narodne duše in bile so enake, kakor razpoloženje v Beogradu. Nismo hoteli vojne. Prav gotovo ne, a prav tako nismo hoteli ponižanja in hlapčevanja Hitlerju. Prišla je vojna in katastrofa z vsemi svojimi posledicami. Razkosanje Jugoslavije na sedem delov, strašne žrtve, borba brez konca. Ali bi se bilo mogoče temu izogniti? In kaj je bilo vzrok vsega? Nemčiji, Hitlerju in njegovim priveskom je bila Jugoslavija na potu. Bila je gorišče Balkana in njen obstoj je bil v interesu vse Evrope. Ni bilo prvič v zgodovini, da srno se našli v sporu. Spor so izzvali drugi, ko se je mislilo, da je priložnost tu, da nas uničijo. Kompromisa med temi idejami in jugoslovansko idejo ni bilo in ni garancije, ki bi jo sovražnik Jugoslavije mogel dati za njen obstanek, ko je pa proti njenemu obstanku. Končno, saj je Hitler vsem svojim žrtvam pred uničenjem obljubljal nevtralnost in obdržanje meja. Tako je bilo z Avstri jo, Češkoslovaško, Poljsko, Francijo, Rumunijo in po vrsti naprej, a kaj so pomenile njegove obljube? Vendarle, od vseh teh smo mu mi najbolj bili na potu. Kaj pomeni kompromis? Kaj se je zgodilo s tistimi, ki so napravili kompromis s sovražnikom človeštva? Ru-munija je sprejela vse ponižujoče pogoje, odstopila je dele svojega državnega telesa "zaveznikoma" Madžarski in Bolgariji, sprejela je nemško zasedbo in sedaj je v vojni, v državljanski vojni in v vojni z Rusijo, Ameiiko in z zavezniškimi državami. Nad 600,000 Rumunov je padlo v tej borbi in še danes padajo, država je izstradana in oropana in njena bodočnost je črna. Če nič drugega, •Rusija bo stala na rumunski meji tudi še takrat, ko o Hitlerju že zdavnaj ne bo več sledu. Bolgarija je—ne prvič v svoji zgodovini—ubrala kiivo pot, proti srbstvu, proti Jugoslaviji, proti S'lovanstvu in človeštvu. Mar divizije, ki zasedajo Južno Srbijo in tiste, ki bodo korakale proti Rusiji, prinašajo miru v dušo bolgarskega kmeta? Mar utrjujejo meje in bodočnost Bolgarije? Mar dajejo zagotovilo čiste vesti? In Jugoslavija? Kako veličastna je odločitev jugoslovanskega ljudstva dne 27. marca, kako veličastno je stališče, ki ga naš narod zavzema danes prav tako kakor dnevniku "Glasu naroda" v New Yorku sledeči članek, ki je zanimiv zlasti s stališča, s kakšnimi očmi gledajo na našo metropolo, na njene institucije in na naša dejanja in nehanja ljudje od drugod, ki prihajajo od časa do časa k nam v pose-te. V lastno sramoto moramo priznati, da so ti ljudje o nas in naših dejanjih in nehanjih bolje informirani kakor mi, ki tukaj živimo in ki smo si ustvarili v Clevelandu svoj dom. V opravičilo naše malomarnosti naj nam bo dejstvo, da mi ne tvorimo v tem oziru nobene izjeme, pač pa je tudi drugod tako. Saj je na primer znano, da so redki New-yorčani, ki so bili na kipu Svobode ali na vrhu Empire poslopja, dočim ne bo noben po-setnik zamudil obiskati teh svetovnih čudes. Članek, ki je brez podpisa, se glasi: Delo za kulturni razmah v Clevelandu Hud vihar je pihal preko jezera Erie in nosil razprhano vo do valov nad Cleveland, kjer se je mešala s snegom in padala v divjem plesu snežink na ulice. Iz tople veže hotela sem gledal na ta snežni vihar, kako je podil ljudi z ulic to pondeljkovo jutro, ko sem čakal na prijatelja, da pride s karo po mene Ko ga pa le ni bilo, sem odšel, da ne zamudim dogovora. Cleveland sem si vedno predstavljal, kakor naš New York ob vodi na vzhodni ali zapadni strani, ali sedaj sem videl da je bolj podoben Ljubljani od Šiške pa do Most. Sedaj sem, tudi razumel, zakaj so se naši ljudje naselili na St. Clair-ju, ki ima toliko sličnosti z Ljubljano in celo v cestni železnici ali tramvaju. Pobrežje jezera tudi na-liči v gotovih ozirih na nabrežje Ljubljane, posebno pa v meglenih dnevih. V tem snežnem zametu mi je bil tramvajski voz zelo alobrodošel in pripeljal me je ravne« pred Slovenski narodni dom. Jugoslovanski konzul v Clevelandu, dr. Mally, katerage sem šel obiskat v snežnem viharju, je naše krvi in po čustvu naš človek, a kar se tiče dela, je popolen Amerikanec. On veruje v to, da je konzul imenovan za to, da dela v prid naroda, a konzularni prostori, da služijo narodu v korist, pa naj se uporabljajo za krkršne koli uradne namene. V pogovoru mi je dr. Mally sam izjavil, da on želi, naj bi njegovi konzularni prostori bili nekaka narodna institucija, kjer naj bi se centraliziralo vse nrj"odno delo. Iz tega urada naj bi izhajale vse vodilne misli ter se zbirala vca poročila, ki naj bi se uporabila v vse mogoče svrhe v korist našega naroda. Položil je tudi že temelje, za marsikatero idejo, ki se sedaj že ustvarjajo. Dolgo je dr. Maj-ly razmišljal, kako bi napravil svoj urad nekak center za kul turni razmah našega naroda in je s pomočjo nekaterih somiš ljenikov začel izvrševati svoje načrte. Stara knjižnica na 55 cest kjer je bila "kraljevina" knjiž ničarja g. Suhadolnika, se je preselila za ljudmi, ki so se ve činoma izselili iz okolice. Po- Cleveland - Collinwood, Ohio. — V soboto, 11. aprila se bo vršil pod okriljem Cankarjeve ustanove jubilejni večer v priznanje našemu zaslužnemu možu v borbi za socijalno pravičnost — pisatelju Etbin Kristanu. Slavje se bo vršilo v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave., ob priliki njegovega 75tega rojstnega dneva. Brez dvoma je tak banket pravično čutečega posameznika, ki je o-pazoval ali se seznanil s pisateljevim delovanjem zadnjih petdeset let — in kot tak se gotovo potrudil in udeležil tega važnega slavja. To ne bo nobena demonstracija posamezniku — to pisatelj Kristan odklanja sam — pač pa obujanje spoznanja za dobro in pravično stvar, ki je našega vitalnega pomena in pa priznanje idejam, ki so bile prinešene pred nas po njegovemu univer-salnemu poznanstvu. Če to kaj šteje za nas, jc on med nami, če ne, ga ni, ker priznanje brez čuvstva nima trajne vrednosti. Spominjam se iz razgovorov in razpravah, ki smo jih imeli s Kristanom pred par leti, da kako močno je vcepljeno v tem mežu človekoljubje. V boju je bil vedno dosleden in pošten, ne i omahljiv v veri za napredek človeške družbe. Na vprašanje, kako je odbijal nasprotnike pri ljeno, vsak dosedaj. Konzulova misel je bila, naj bi se to poslopje uporabilo za zbirališče vseh knjig, poteptanih evropskih narodov, ki jim fašizem in nacizem hočeta popolnoma uničiti njihovo kulturo ter jim sežigajo knjige in njih kulturno ^ "^'vsakega bogastvo. Tu naj bi se zbiralo vse knjige teh narodov, kolikor bi to bilo mogoče ter naj bi bile na razpolago vsem znanstvenikom v njih delu. , Pred vsem se ta načrt tiče nas Slovencev. Zavedamo se namreč, da po tej vojni ne bo ostalo nič, kar bo pričalo o visoki kulturi slovenskega naroda in drugih narodov, ki so danes usužnjeni, niti šolska berila ne.' Zato je bil njegov namen, da se že sedaj poskrbi za snov ter bi se potem, takoj ob koncu vojne gotove knjige ponatisnilo in odposlalo v stari kraj, tako, da bi se poskrbelo vsaj za najnujnejše šolske potrebe. Zamisel dr. Malyja je bila iz-borna in s pomočjo knjižničarja g. Suhadolnika sta podvzela vse korake, da storita to zamisel. Kolikor mi je znano, imata to zadevo že urejeno z glavnim knjižničarjem mesta Clevelanda in pa z županom g. Laušetom. Tako izgleda, da se bo ta za- . . misel našega jugoslovanskega sv°Jem delovanju, je nam de- konzula v kratkem uresničila. Jal- v tem tragičnem položaju, ko j§| postaja svet ena cela norišnica, nam je šele jasno kako daleko-viden je Kristan bil v svojih iz-' m javah in priporočilih v Avstri- H ji, Jugoslaviji in Ameriki. Zato je prav, da posetimo ta njegov jubilejni večer ob njego-j vi 75-letnici v obilnem številu in ga obdržimo, da bo po svoji možnosti nadaljeval s svojo ne-nadomestno znanostjo, ker če je kakšna duševna veličina med Ameriškimi Slovenci, je to Etbin Kristan. Na svidenje! Louis Kaferle "Prihajam iz Splita" List .......................... DNEVNE VOJNIKA HINK0 karja (Po rokopi^ (škratu poklanja roč iffl«^ liumijumuin«#f CNadalje&M' V nekaj dneh je & g dravnikov, V ; lUUIIIIIIliliCUlIlilllUinl Buenos Aires, (JČO) "Naša Sloga" nadaljuje: Splitski otroci ne marajo italijanskih spričeval in se pretepajo z orožniki. — V Splitu je veliko število be- značaj zuio"— . Beguncev iz vseh krajev države. i0čil za druge me ^ ^ p. žt Tu 'so vse veroizpovedi, vsi sta- nja". šel jim je na novi in mnogovrstni društveni ta nasproti, sloji. Italijanske oblasti jim ne je prepustil z4raV° , delajo sitnosti in jih puščajo v i ge m miru - tako je bilo, dokler ni-! ^^poru * so fašisti dobili v roke »blast, druščina v_ čeprav je bilo še daleč do ^i'^ci, konca šolskega leta, ni bilo too- ilkovam v goče nadaljevati šolskega pou- veseli -»-gSl ka in italijanske oblasti so skle- reveži, pn3tl" h vrst J cela blazni vsen ^ nih simulantov i- nile šolskim otrokom podariti eno leto. Poklicale so vse otroke v šole, da jim razdele spričevala. . pravna zave**- -Ne morem trditi, da se 3®; bacnil v morje, Pa Nekemu Hrvatu komu) A pr.^j ra-avna zavest- Upam, da se bodo prizadeti narodi nekoč spomnili ter ne pozabijo tega dela. Razumljivo je, da tam, kjer imate zbrano gradivo, imate tudi možnost organiziranja ostalega dela, kakor novinarsko poročevalno in propagandno itd. Posebno pa je pomoč samostojnega časopisja zelo važna. Zato so smatrali, da bi bil to nekak naravni center, kjer naj bi se osredotočilo vse delo v korist našega slovenskega naroda. Ako bi vsa slovenska kolonija bila tako navdušena za narodno delo, kakor je gospod konzul Mally, potem ni dvoma, da bi se to že davno izvedlo. Ali vsled različnih zavor in "cokel" tudi gospod konzul ni mogel izvršiti več, kakor je dosegel do sedaj. — Imam pa nadejo, da se bo njegovi neumorni energiji posrečilo doseči in izvršiti kar si je zamislil, čeravno nima zato potrebne pomoči od strani vse naše slovenske inteligence. Ob tej priliki sem si ogledal tudi prostore jugoslovanskega konzulata, ki mi jih je dr. Mally z veseljem razkazal. Prostori niso veliki in ogromni, v vsem so samo 3 male sobe s prilično veliko čakalnico. Skromno, kakor smo skromni mi Slovenci, ali notranja ureditev je praktična in zelo okusna. O-prava v čakalnici vam pove, da ste dobrodošli; ni to bogata oprema, pač pa je okusna in vsak kos na svojem mestu. Večina slik je umetniško delo posebno pa tri glavne slike, ki so slikane na svilo. To delo jo kontribucija gospe Mally-jeve, kakor tudi vse ostale dekoracije. V mislih sem primerjal te prostore z onimi new>orške ga generalnega konzulata in pa jugoslovanskega poslaništva v Washingtonu. Kakšna razlika! Kako naj primerjam šareno bi sago umetniški okusnosti? Da gospodje konzuli naj bi si o-gledali tu urad, da bodo vedeli kako naj si urede svoje urade. "Kadar se je šlo glede principov ali organizacije, sem povedal in zakričal ostro, na osebna obmetavanja pa nisem odgovarjal — osebne mušice se ponavadi utopijo v svoji vodi ali pa prej ali slej. pridejo do pravega spoznanja". Kako resnično in dosledno se to dogaja v življenju. Jaz poznam več takih kritikov brez podlage, ki so svoječasno udrli za profesijonalnimi demag Eskimi obmetovalci in danes jim je žal, ker čas je dokazal drugo, kar so jim zapeljevalci prvotno trdili in tvezili. Kot književnik in politik S3 je Etbin Kristan držal socialističnih načel, kar pa ni bila lahka stvar za časa njegovega o-ranja te ledine in tudi v mate-rijalnem oziru škodi, ker danes še vedno gospodarijo* komerci-jonalni politiki. Njega tudi revščina ni- nikoli ustrašila in o-stal je zvest svojim načelom v pisavi in govoru. S Kristanom se je godilo kot z onim profesorjem, ki ga je o-menil T. V. Smith, profesor filozofije univerze Chicago, ki je govoril zadnjo soboto v tukajšnjem City Clubu, dejal je: "Nekoč so poslanci v državni zbornici obtožili svojega kolega — ki je bil profesor — socijalizma. Ko se je vršila porotna razprava, razsodniki niso mogli priti do zaključka, po katerem paragrafu lahko kaznujejo profesorja vsled socijalističnega prepričanja, kaj da je in kaj pomeni beseda socijalizem? — Končno so pa vprašali obtoženega profesorja, da naj jim on pojasni kaj je socijalizem, da ga bodo mogli soditi!! — To je doživljal tudi Etbin Kristan. Kot velik mislec, politik in lite-rat bi se spodobilo, da bi ga držali pri tem postu, ki ga do( dna razume, — ne pa v vodstvu restavracije. Kdor je čital in zasledoval članke, ki jih je pisal Etbin Kristan v Cankarjevem glasnika zgodilo po dogovoru, vendar so vsi otroci osnovnih, meščanskih in tehničnih šol z gimnazijami vred složno odbili sprejem spričeval, ker so bila napisana v italijanščini. Predstavnikom italijanskih o-blasti, ki so negodovali, so odgovorili s prepevanjem jugoslovanskih narodnih pesmi. Prišli so orožniki, da bi napravili red, a otroci so jih napadli in borba otrok z italijanskimi vojaki se je preselila na cesto. Veliko število učencev in učenk so zaprli, vendar so jih naslednjega dne spustili na svobodo, ker so se zanje zavzele odlične osebe in celo sami policijski uradniki, ki so jih "italijanske oblasti obdržale v službi. i gaif H. Jugoslovanski uradniki odpuščeni Italijanske oblasti so obdržale večji del jugoslovanskih u-rodnikov v službi tudi po za- nagrado le 8 dn> ce, a v tem slučaji 45 dni a za nič-Nikjer na svetu. ^ letel na U^'/'-j „o, njemu tako dosW ( in uslužno obnaša' ti sloveči zločin"- u gentlemati! Cel * frakarji bi se rm b, naučiti od njih. ^ kajpak! H. S. je * kot človek scM, o bili romani, ar* so dejali: "Das lS Vsako jutro so J kali novic: Kog ^ / cev so obesili Preštevali so dne ^ # pora in tekm^,, svojega ''mučen* / Posebno zan^V niki: eden je drugi je cel dan ^ he lovil, tretji J fe kaje za hteval domu svoj", 4 sedbi. Tudi na policiji so obdr-|P°jde "do.mrtkijcd z;>< »..« f —,„* četrti se je °KU ^h žali večje število starih usluž- bencev. Venftir so jih kasneje'ša cesarja je ^ odpustili in mnoge med njimi; "istrs^'a' ja ge * zaprli. Ti uradniki — kaj se jej"hvld";e ' oSf * z njimi pozneje zgodilo ni zna-! cez 1 no — so našemu ljudstvu mno cde čami na klop1 d. (Daljo P OGLAS fiti 'mm zal vrat z žlico, ^ hrneil na roDu 1 nfM go pomagali, zlasti beguncem. | UI UbI ^ g SP^t Zato-so izgubili službe in morda se Je 0beSlt' tudi — glave. Tako je n. pr. neki begunec moral pokazati i-talijanskim oblastim potrdilo, da živi v Splitu od dneva pred začetkom vojne. Potrdilo je dobil. Nekdo je potreboval izkaznico za potovanje, do katere ni imel pravice — in jo je dobil. Metanje lažnih ovadb proti meščanom v koš je bilo nekaj čisto' navadnega. Obramba in pomoč ljudem, ki so jih italijanske oblasti zaprle prav tako. To so bili dobri Jugoslovani, vdani narodu ki so mu hoteli pomagati, zato so jih zaprli. Splitčaiii zaslužijo \so pohvalo Spličani so se pokazali kot iskreni rodoljubi, dobri Jugoslovani in ljudje z nadvse dobrim in plemenitim srcem. Mislim, da ne- pretiravam, če pravim, da yj i Dal^e na 3. str.) ' Tel: % \ Zakrajsek L Home. / 6016 ST. Chf 'i zadnje štiri leta in pol, bo pri-vedno v svoji zgodovini v borbi človeštva za boljšo j znal, kako dosleden je bil glede ureditev sveta! Žrtve so neizmerne, a hkratu so najboljše i svetovnih dogodkov in mcadr- jarastvo za našo bodočnost. ' žavne lJolitike - kar narekoval I T i •■ . ■• i i i • -t v • ie mesec za mesecem in dogo- Jugoslavija stoji danes pred zgodovino m pred očmi ^ivščine so §le za nJeg0Vim i človeštva kot nosilec odpora, borbe in človeških idealov znaniiom. Takrat ,se mogoče1 brktstva, svobode in dostojanstva. nam ni zdelo važno, ali sedaj I To je pomen 27. marca. pa izprevidimo ko se nahajamo JOS. ŽELE IN S POGREBNI ZAVOD 6502 ST. CLAIR AVE.' Avtomobili in bolniški voz redno ln ob vsaki Mi smo vedno pripravljeni z "najboljšo COLL1NWOODSKI URAD: £ 452 Kast 152nd Street TcI-i gffO 1 aprila, 1942. ENAKOPRAVNOST STRAN 3 imuiiiiiiiEiiuiiiiii:]iiiiiiiiiiiiainiuiiuiiuiiiiiiiinnDiunaiiiiiuu"uiiiiuQMniiiiiii[]i^ PROCES PROTI RUSKIM ZAROTNIKOM lftllUllC3IIIi|ii)]1]lca,|i,,i]|)1()ca||I||)|I||Itn;M|)||I|aic.n)(J(It|c3)|)|iJt[)|||caI)||||IIII(iC3tjI](|)|l|||u|11||((I(|)(EaII1JJfIr|ITEE:3I|IIll^P In ste skupno z Le- kakšen material ima. skrbeli za to, da bi se ta D4crt izvršil? Pletni, ^v: v kolikor ga je Le-^vrseval, je bil to skupen Višinski: Zakaj niste odklo- načrtaTlteV t6ga zločinskeS^ A Jasnih ^ e pripisova- Pomenf d°Vlm Sužnjam resen Oe ipak bil Ijud-»ibil^-^^tedaj, ko že vas ip VV3 Skl ■komisar- kaj Kli v raj 0Viral9' da niste Polnili . evne urade in iz-dolga, V°Jega državljanskega S?1 ft* VišLl Cana in mrtva. ^ki: Mrtve s0 bile vaše A f & Živa. . Hefc m. Višin zadeva 3e pa še vedno ijev: Zdaj vidim, da je »isinski- p i- k°je bil v7T Ste se JaS°de' 41 LKNZ. Toda ^ ali tra.Jal več nego ko1 a£oda cas, ko vam si3e bil-« „mč Več nevaren, 2?J bl1 * odstavljen iz LKN ,še H ■etnje Pletnjev: Vprašal sem ga nisem. Ali moja kadetska preteklost . . . Višinski. Kadetske preteklosti nimate samo vi. Kaj vas je tedaj ostrašilo? Pletnjev: Obča situacija. Zagovornik Komodov: Ali ste mogli misliti, da vedo organi državne varnosti o vašem proti- j sovjetskem mišljenju? Pletnjev: Če sem bil takega: mišljenja, sem pač imel podlo- j go za tako domnevanje. Zagovornik Komodov: Ali bi' vas bilo vaše protisovjetsko mišljenje samo po sebi moglo pobuditi na izvršbo zločina v vašem delu, če bi ne bilo Jago-dovih navodil? Pletnjev: V nobenem slučaju. Zagovornik Komodov: Koliko let izvršujete zdravniško prakso? Pletnjev: 40 let. Zagovornik Komodov: Ali ste bili tekom teh 40 let praktičen zdravnik, ali ste delovali znanstveno ? Pletnjev: Bil sem praktičen zdravnik, bil sem pedagog, izvršil sem znanstveno - raziskovalno delo in bil sem urednik ene dišču o svojem zločinskem delovanju. Kazakov: Moji zločini so zlasti v zvezi z umorom Večeslava Rudolfoviča Menžinskega. Moje razmerje napram Menžinskemu se deli na dve dobi. Prva doba je bila pred novembrom 1933, ko sem ga pravilno zdravil in dosegel gotove uspehe. Druga doba — ko sem uporabljal nepravilen način zdravljenja. To ja bilo po sestanku z Levinom in po sestanku z Jagodo. Pred-no sem se sestal z Menžinskim, je bilo njegovo stanje težko; 6 ali 7 mesecev ni vstajal iz postelje. Mene so poklicali k težko bolnemu človeku. Imed je prsno angino in obenem napade bronhialne angine. Elektrokardiogram je poza-zal, da obstoja na enem odrastku koronalnih arterij tromboza. "Prihoiom Vt Qnlit'i" vedno skrbe zanje in za njihove rnnajam u sputa ,rodbine! kGlikor pač morejo -t--! spričo stiske, v kateri sami ži- (Dalje s 2. strani) |vijo. Splitu ni človeka - razen itali-, SPIičani nočej° sneti naPisov V janašev — ki bi se branil ponu-; diti pomoč svojemu sosedu v' ...... stiski, ali trpečfemu beguncu. bo V.SP^ P^el governer Dal-Navedel bom samo ta zgled, ki maclJe nastlanim, istega ane zadeva tudi mene osebno. j 3e prišel ukaz da morajo vsi tr- Igovci odstraniti hrvatske napi- mestu Nekega dne je prišla vest, da Ob prihodu italijanske vojske se jn jih nadomestiti z italijan-je bilo v Splitu sto častnikov skimi. Ker se Spličanom ne mu-pravoslavne vere, iz Srbije in iz di preveč pri izpolnjevanju ita-Bosne. Da jih Italijani ne bi lijanskih ukazov, so vsi napisi | strani Italijani poizkušali zaprli kot jugoslovanske čast- bili še vedno na svojih mestih mogoče, da bi bili blagi, nike, so se preoblekli v civilne do dneva pred prihodom Bastia-obleke. Bili so s svojimi rodbi-' ninija. Tedaj so šle italijanske nami vred brez sredstev. Spli-j oblasti na delo: z dolgimi moti-čani so jim pomagali in jih kami so njihovi uslužbenci hodi-vzdrževali. Pozneje, ko je sta- li p0 ulicah in razbijali deske s nje postalo težko in stiska vse hrvatskimi napisi. Spličani so večja, so odšli k italijanskim o-j vse mirno gledali in nič prote-blastem in jim sporočili, da so stirail. Tako je Bastianini pri- so jim pri menjavanju denarja no". Tako se je zgodilo kot pri pridržali velik del denarja. Ob- razmejitvi med Italijo in Jugo-ljubil je, da se bo vse popravi- slavijo, ko je na meji pri Suša-lo, vendar mi ni znano, če se ku polovica kapelice prišla pod je tako tudi zgodilo. Italijo in polovica pod Jugosla- V Splitu so uvedli nočno zatem- vijo. nitev. Boje se napadov iz Nekega dne je Split ostal zraka i brez vode in brez električne raz- Poškodovanja v ladjedelnici j svetljave. Delavci so stopili v Spličani so poškodovali veli-: stavko, ki je trajala dva dni. Z ko število naprav in pokazali I-; njimi so bili delavci iz ladjedel-talijanom, da jih prav nič ne' nice. Hoteli so zvišanje plač, marajo in da jih njihova prisot-! kajti življenje je postajalo od nost žali, čeprav so po drugi: dne do dne dražje, plače pa so vse j ostajale iste. Italijani so obljub-po-! ljali povišanje, pa ga niso dali. strežljivi in celo prijateljski, po' Po tej kratki stavki so Italijani videzu seveda. j plače nekoliko zvišali. V ladjedelnici so se poškodo-1 Napadi na italijanske častnike vanja dogajala slehernega dne. j in orožnike jugoslovanski častniki, pa naj šel v Split, ki je bil okrašen — Potem, ko sem ga bil zdravil jih pošljejo v ujetniška tabori-; z razbitimi riapisi nad trgovina-je Večeslav Rudolfovič v apri- šča. Italijanske oblasti o tem mi prodajalnami v mestu, lu 1932 vstal in začel delati. |niso hotele ničesar vedeti, kaj-j 0b Bastianinijevem prihodu 5. marca 1933 sem bil zopet ti sicer bi jim morale plačevati v gplit na obali ni bilo ljudstva, poklican k Menžinskemu in sem plačo, odgovarjajočo njihovim g0 fagisti, četa vojakov in ga našel v težkem stanju: pre- položajem, isto kot častnikom okrog 20 deklet, italijanašic, ki bolel je bil influenco in je imel italijanske vojske. Spličani še;g0 oblekle dalmatinsko narodno po njej kronično sepso. Napadi! _ bronhialne angine so se vrstili z i napadi prsne angine. Tedaj sva ev: M;,,., le sat11-„ „_. . sem> da so izmed vodilnih medicinskih stro- VišS'6 minile »»ski: Da • da » Je vse zamaza- I'!* In da prej Vp1 . a rnorate vi ka ^citeto, - Za medicinsko a-citeta: i0(. . je tako? ■lev: Da. •neto rUv* -.viuunu ZJčtgUVUilllu "WaciS.^ biU V reS- kih vPrašanj kovnih revij v ZSSR. Zagovornik Komodov: Ali i-mate kaka znanstvena dela? Pletnjev: Imam celo vrsto znanstvenih del. Zagovornik Komadov: Dpu- nimam. Ali ip f"~r„ „ ^anditskega j Višinski (Pletnjevu): Koliko bi'' je »O > 'M 4 el« k p ^edb ri(! mOd0V: V Va-' toženec Pletnjev, > i da ste v SflS- Z Ja§odo za->a:5:;arJa5 nakar vam let ste rekli, imate zdravniške prakse ? Pletnjev: 40. Višinski: Ali smatrate, da je to vaše zdravniško delovanje neomadeževano ? Pletnjev: Da, smatram. Višinski: Ali smatrate da je 'razsodba, ki je bila izrečena v Naročilo nT dano Ta ^zadevi- ki dobro Poznate — ' v zadevi nasilja, katerega ste izvršili napram bolnici — da je ta razsodba sramotilen moment • j za vaše delovanje? HT^^ago^odl'! PletnJ'ev: Razsodba- da " • • JPer,, a§oda rpkpi a ■ Višinski: Ali razsodba omade- L; \'as kr>»v, da ima! v . v , , • o K°ttipromitirajoč ma- ZUJe vase delovanJe al1 ne? Pletnjev: Omadežuje. Višinski: Torej so tekom 40 let bili omadežujoči momenti ? Pletnjev: Da. Višinski: Drugih vprašanj nimam. rii Xfzato-da se - Sjev Dak0 mest0'? Sdov:^, . Se5*anC, ? Je\kdaJ Prii bila z doktorjem Levinom raznega mnenja v oceni njegovega ■ stanja. In iaz sem bil odstra-: njen od zdravljenja Menžinske-j ga. Z Levinom sva se sestala v j maju. On mi je izrazil nekoliko J sožalja z ozirom na odbijajoče stališče, ki ga zavzema napram meni skupina zdravnikov, zoper ] katero sem bil v znanstvenem boju; rekel je tudi, da se brez potrebe ukvarjam z Menžin-; skim, da ne bo to nič pomaga-^ lo in da si na njem ne morem' narediti kariere. Potem je re-| kel: "No, se bova že še drugi- j krat pomenila.'/ V juniju sem se zopet sestal j I z njim. Izvedel sem, da je bil med tem časom pri Menžin-; skem konsilij, da je konsilij na- j šel, da ima Menžinski kronično, i sepso in se odicčil za protisep-1 tično zdravljenje potom lizatov. Začel sem zdraviti Menžinskega 19. junija. Koncem julija je Menžinski zopet mogel začeti delati. Avgusta in septembra sva bila skupaj v Kislovodsku. Tam se je Menžinski dobro po-J čutil. V oktobru je že zopet delal. (valje 'prihodnjič) War Needs Money—YOURS! This war calls for every ounce of energy, every dime and dollar we can muster for ships—and planes—and guns. Hit the enemy with a $25 Bond. Hurt him with a $50 Bond. Help to blow him rky-high with a $100 or $1,000 Band. Don't delay — every hour counts. Buy United States Defense Bonds and Stamps TODAY. nošo. Tak ie bil sprejem. Na slednjega dne je bil sprejem v hotelu Ambasador, kamor so prišli splitski trgovci, da se pri tožijo governerju zaradi ravna nja italijanskih oblasti in, ker Delavce so silili, naj se včlani- j Napadi na italijanske vojake jo v italijansko društvo "Dopo-1 se v Splitu niso dogajali tako lavaro", a delavci tega niso ho-: pogosto, kajti vojaki in častni-teli storiti in iskali so vse mo- ki niso dajali poVodft za to. Ka-goče načine, da bi se jim ne bi1 dar pa g0 dali povod, jim Spli-bilo treba vpisati. Ko so Italija-! čani nig0 ostajali cLIl:.:. Tako ni začeli nanje pritiskati, so £,e je neki italijanski častnik pripravljali stavko, do katere' sukal okrog dekleta, ki je ime-pa ni prišlo, kajti odkar je la-1 la svojega fanta. Ko je postal djedelnica postala italijansko preVfi£ vsiljiv, se je dekle prito-državno podjetje, so stavke žilo svojemu fantu in ta je čast-prepovedane in posledice težke, brez pomislekov ubil. Bil Vendar, poškodovanja so se na- ] je ujet in vsekakor ga bodo ob-daljevala. ! sodili (ni mi znano, če so ga Zanimivo je, da je pri prvi že)j vendar ga ne bodo sodili zasedbi Dalmacije Split prišel j kot političnega krivca, temveč pod Italijo, o vodovod in elek- \ trična centrala pod "neodvis Kitajski letalski kadetje v Phoenixu Nadomestilo za kavsčuk fe™ ^mi l8l»iski - .Je 0 tem. (Plet: etn.i, njevu); Ali ga kakšen material Jev- nisem vprašal, h'^a n,af °rda Pa ni imel .S^eriala? i* ; Morda fc'>jev 7 vSnev an mene? Še V'k' bi'bi," bi bili vi resen ^ morali vprašati, Nov letalec ZASLIŠANJE OBTOŽENCA KAZAKOVA Preds. sod. Ulrih: Obtoženec Kazakov, ali potrjujete, kar ste izpovedali v preiskavi? Kazakov: Potrjujem. Preds. sod. Ulrih: Povejte so- ž - "'M ' I - t.-> v' v » h - "ily a share in savings ids and stamps , za uboj iz ljubezni, kar v Itali-■ ji kaznujejo dokaj milo. | Orožniki so se zamerili Spli-j čanom, ker so tako slabo ravnali s splitskimi otroci. Tega J jim niso mogli pozabiti. Neke-ga dne se dva orožnika nista vrnila z Marjana. Prvi je bil mrtev, drugi pa težko ranjen in je ležal tam vse dokler ga niso našli drugi orožniki, ki stražijo !na hribu. Ubijalcev niso mogli J ujeti. I Italijani odpirajo trgovine v Splitu Italijanski prihajači prihajajo v Splitu vse bplj do veljave, i Odpirajo trgovine, gostilne, re-! stavracije, bare. Uradništvo je i pripeljalo s seboj v Split svoje jrodbii)£ iz Italije. Prihajajoči iz j Italije in domači italijanaši slu-V Phoenixu se vežbajo za letalce mladi kitajski kadetje. žijo pri italijanskih trgovcih, ki Prebivalstvo mesta je priredilo tem kadetom na čast pojedino, pri (lažje dobivajo življenske po-kateri je kitajski kapetan Cend Čing Lan razrezal običajno torto, trebščine kakor pa domači trgovci. Nesreča letala v državi Ohio j Homer Pilkington je mnenja, da je iznašel nadomestek za! i kavčuk. Na sliki ga vidimo, ka-1 I ko na svoji farmi v Marylandu Na sliki vidimo vojaško letalo, ki je v silnem snežnem metežu treščilo na zemljo v bližini Lima, O. Pilotje letala so sa prepaja neko rastlino z gotovimi ; kemikalijami. Vzorce svoje iz-! Robert Saggau, znani nogome-1 najdbe je' poslal v Washington. J taš na vseučilišču Notre Dame, je postal kadet ameriške zračne Zadnji vnuk JOY! What a joy to get relief from a cough due to a cold. Get it with Smith Brothers Cough Drops —the famous drops that contain a special blend, of soothing ingredients. Two kinds, Black or Menthol. Only a nickel checks that tickle. SMITH BROS. COUGH DROPS BLACK OR MENTHQL-50 Asthma Mucus loosened First Day For Thousands of Sufferers Choking, gasping, wheezing spasms of Bronchial Asthma ruin sleep and energy. Ingredients in Ahe prescription Mendaco quickly circulate through the blood and commonly help loosen the thick strangling mucus-the first day, thus aiding nature in palliating the terrible recurring choking spasms, and in promoting freer breathing and restful sleep. Mendaco is not a smoke, dope, or injection. Just pleasant, tasteless palliating tablets that have helped thousands of sufferers. Printed guarantee with each package —money back unless completely satisfactory, isk your druggist for Mendaco today. Only 60c. Acid Indigestion What many Doctors do for it When excess stumaoh acid causes gas, sour stomach or heartburn! doctors prescribe the fastest-acting modicinos known for symptortiatic relief—jnedicincs like those in Bell-ans Tablets. Try Bell-ans yourself, at first sign of distress. They neutralize acid, relievo gas. and bring comfort very quickly—yet are not a laxative! Only 25c. at drug stores. If your very first trial doesn't prove Bell-nns better, return bottlo to us and get double your money back. GefiingUpKighfs MakesHanyFeelOld Do you teel older than you are or suffer from Getting Up Nights, Backache, Nervous- Rheumatic Paius, Burning, scanty or fre- Suent passages? If so, remember that your :idneys are vital to your health and that these symptoms may be due to non-organic and non-svstemlc Kidney and Bladder troubles—in such cases CYSTEX (a physician's General Johnathan M. XVain-wright, hi je postal po odhodu Na sliki je angleška kraljica-generala Mac Arthur ja poveljnik vdova s svojim zadnjim vnukom, ameriških in filipinskih čet na sinčkom vojvode in vojvodinje Bataanu. > iz Gloucestera. if you suffer distress from FEMALE WEAKNESS Which Makes You Blue, Cranky NERVOUS- At such times if you're troubled by cramps, headache, backache, a bloated feeling, nervousness — distress of "irregularities" —due to functional monthly disturbances — try L.vdia E. Pinkham's Vegetable Compound! It's helped thousands upon thousands of women and girls to go "smiling thru" such "difficult days." Lydia Pinkham's Compound is one medicine yoti can buy today-made especially for women—to relieve monthly pain and its tired nervous feelings due to this cause. And in such a sensible way! With nature's own beneficial roots and herbs. No harmful opiates. Taken regularly — thruout the month-Pinkham's Compound helps build up resistance against such symptoms. Follow label directions. Worth trying! poisonous i-----------. everything to gain and nothing to lose tn trying Cystex. An iron-clad guarantee wrapped around each package assures a refund of vour money on return of empty package unless fully satisfied. Don't tako chances on any Kidney medicine that is not guaranteed. Don't delay. \Get Cystex — (Siss-texi from your druggist today. Only 35c. The guarantee protects you. Cystex ^^ «r««isi (ink limtii relieve misery of this good aid reliable way At the first sign of the Dion,ne Quintuplets catching cold—their chests and throats are rubbed with Musterole—a product made especially to promptly relieve distress of colds and resulting bronchial and croupy coughs. The Quints have always had expert care, so mother—be assured of using just about* the BEST product ro^de when you use Musterole. It's mgre than an ordinary "salve"—Musterole helps break up local congestion! IN 3 STRENGTHS: Children's Mild Musterole, Also Regular and Extra Strength for grown-ups who prefer a stronger product. All drugstores. STRAN 4 ENAKOPRAVNOST STANLEY WEYMAN: Rdeča kokarda Roman iz Velike revolucije "Tiho, gospod, tiho!" je odvrnil z očitajočim glasom. "Bodite pametni. Oteta je, tako mi vere, in kmalu jo boste videli. Bila je izmed prvih, ki so jih prenesli semkaj. Nihče ji ni skrivil lasu na glavi." "Semkaj so jo prensli?" sem vprašal. . "Da, gospod vikont." "živo in zdravo?" "Da, da, živo in zdravo." Ko sent začul to novico, so me oblile solze, ki menda niso bile nevredne moža, saj so bile solze radosti in hvaležnosti. Nihče mi jih ne bo očital, kdor pomisli, koliko sem bil prestal in koliko krvi sem bil izgubil, dasi rana na mojem ramenu ni bila težka. Sicer pa nisem bil edini, ki je plakal tisti dan. Pozneje sem zvedel, da se je celo eden izmed morilcev, eden tistih, ki so najbolj vneto opravljali svojo krvavi posel, bridko razjokal, ko se je osvestil in spoznal, kaj je storil. Tisti dan in naslednja dva dni so pobili v Nimesu okoli tristo ljudi, največ v kapucinskem samostanu, kjer si je bil Froment uredil tiskarno in glavni stan, v "Rdeči krčmi" in v Fromento-vem lastnem bivališču, ki so ga morali s topovi porušiti. Komaj polovica teh žrtev je poginila z orožjem v roki in v pijanosti borbe; ostale so gonili po stranskih ulicah, hišah in skrivališčih ter jih pobijali na mestu ali pa jih—če so se vdali na milost in nemilost—postavil ob najbližji zid in ustrelili . . . Izmed osemnajstorice moških, ki so bili z menoj vred doživeli strašni prizor v Kapucinski ulici, so ostali živi samo štirje. Kakor mojo, sta tudi njihovo rešitev povzročila z ene strani pravočasni prihod Butona in nekaterih drugih voditeljev, ki niso bili tako fanatični kakor Ce-vennci, z druge strani pa trud-nost, ki se je proti koncu klanja polastila krvolokov. Med temi štirimi rešenci sta bila abbe Benoit in Louis de Saint-Alais in prečudno je bilo naše srečanje, ko smo vsi trije hkrati stopili v svoji raztrgani obleki in s svojimi okrvavljenimi obrazi v salon gospe Catino-tove. Vse oknice razen ene so bile še zaprte: pepel ognja, ki je tako veselo plapolal v mojo čast ko sem sedel z domačico te hiše pri večerji, je še ležal v kaminu. Soba je bila temačna in hladna, pohištvo je metalo svojo senco daleč na okoli in po stopnicah se je razlegalo do nas vpitje ljudstva, ki je v svoji nenasitni radovednosti postopalo okoli vrat. Prečudno je bilo naše srečanje, sem dejal, zakaj vse tri nas jje nekdaj družilo prijateljstvo, ki so ga bili izpodkdpali težki j dogodki zadnjega časa. In zdaj! smo se sestali kakor trojica mr-' ličev, ki vstanejo iz grobov, vsi prepadeni in drgečoči, z očmi j bleščečimi se od mrzlice presta-, nih grozot; toda o naših sporih! ni bilo več niti sledu. "Brate' moj!—Da, tvoj brat!" in Loui-: seve roke so se sklenile z mo-J jimi, kakor da jih je pokojnik, j on, ki je bil umrl z vso neustraš-nostjo svojega rodu, položil drugo v drugo; abbe Benoit, ki ni mogel brzdati svoje bolesti, pa je med tem hodil po sobi ter yil roke in stokal: "Ubogi moji otroci! Oh, moji ubogi otroci! Bog se usmili naše dežele!" Iz sosednje sobe se je slišalo pridušeno mrmranje in ženski plač ter nagla hoja sem ter tja; n mislim, da je bilo prav tisto kar nas je pomirilo. Louiseva bol si je sicer zdaj pa zdaj dajala duška, a vendar smo se jeli pG malem pametno razgovarjati. Zvedel sem, da leži tam, zraven nas, gospa de Saint-Alais, ki je bila v metežu pala in se težko poškodovala, ne glede na to, da so jo potlej še pohodili; Deniza, gospa Catinotova in zdravnik so bili pri njej. Še polmračni salon, v katerem smo bili, je imel nekam turobno lice in na naše tihe pogovore je zdaj pa zdaj legel bolesten molk. Kmalu se je spet začulo pokanje pušek in za trenutek smo vsi trije pozabili svoje skrbi ter jeli govoriti o Fro-mentu in o tem, ali mu še ostane kako upanje, da se reši. V presledkih boja smo prisluškovali rjovenju, ki ga je zaganjala množica. A vedeli smo, da nas ta krik in bojni hrup ne zadevata več: bilo je, kakor da nas je smrt osvobodila vseh vnanjih obvez. Nato so prišli poklicat Louisa k materi. Čez nekaj minut je odšel tudi abbe Benoit in jaz sem jel sam hoditi po sobi. Tišina po tolikem razburjenju, samota, ko sem še uro poprej gledal smrti v obraz, zavest, da sem po tako strašni nevarnosti spet na varnem, vse to mi je segalo globoko v srce. Ko sem mimo tega še pomislil na smrt markiza de Saint-Alais ter se spomnil bleščečih sposobnosti, smelosti in sijajne pojave tega ponosnega moža, ki je bil zdaj za vselej izginil, so me spet oblile solze. V nepremagljivi ganjenosti sem hodil po sobi, ves srečen, da ji morem dati duška, ne da bi se oziral' na druge ljudi. Čez dolgo časa, ko je bilo rni- nilo že nekaj ur, se je Louis vrnil k meni. "Ali hočeš stopiti noter?" me je vprašal brez uvoda. "K tvoji materi?" "Da, rada bi te videla," je odvrnil, ne da bi se umaknil od vrat; njegov potrti in mrtvi glas je pričal, da ni nikakega upanja več. Mehanično sem vstopil z njim vred, bolj zamišljen v prošlost nego v sedanjost. Toda že na pragu sosednje sobe, v kateri je gorel lestenec, med tem ko so bile oknice zaprte, sem se vzdra-mil kakor iz sanj. V nasprotnem koncu sobe je ležala gospa de Saint-Alais na postelji, podprta z visokim kupom blazin. Obstal sem. Na njenih licih sta žareli dve rdeči lisi, ki sta "delali obraz še-bolj bled in blesk njenih oči še bolj bolesten; a to dvoje ni bilo tisto, kar me je najbolj presunilo, niti ne to, da je med govorjenjem zlovešče trzala za odejo. Pograbilo me je marveč nekaj neopredeljivega v njenem izrazu, nekaj tako neskladnega s položajem, da sem kar osupnil in odrevenel. Markiza je opazila moje obotavljanje ter mi ga jela očitati z veselim, malce spakljivim glasom, ki mi je strašneje od najbolj patetičnih besed razodel brezupno resnico. "Dobro došli, gospod vikont, le naprej," je dejala. "Vendarle me veseli videti, da vas sramežljivost še ni povsem minila. Toda ne bojte se, saj ne bomo prestrogi do vas. Kesanje, tudi če je pozno, je vselej treba šteti človeku v zaslugo ... A kje je moja pahljača. Deniza? Daj mi pahljačo, mala!" Deniza je zadušila ihtenje, s j katerim se je borila, ter vstala i s svojega stola ob postelji; že 'sem se zbal, da bo njena bol 'udarila na d^n. Toda gospa Ca-'tinotova je rešila položaj. Urno | je vzela svojo pahljačo z bliž-I njega podstavka in s trdno roko potisnila deklico nazaj. "Hvala, dragica," je rekla gospa de Saint-Alais ter se popah-ljala in nasmehnila z dražestno ljubeznivostjo, ki sem jo nekdaj tolikrat občudoval v njenem salonu. "In zdaj, gospod vikont," je nadaljevala s porednim glasom, ki mi je kakor nož presunil srce, "priznajte mi, da sem bila dobra prerokinja." Zamrmral sem nekaj nerazločnega; neznosno mi je bilo gledati markizin nasmejani o-braz in turobno potrtost njene okolice. "Vedela sem, da se naposled vrnete k nam," je zmagoslavno nadaljevala. "In če bi bila stroga, bi vam v tem trenutku lahko marsikaj povedala. A ker ste se za časa vrnili k svojim, ljudem, hočem rajši pozabiti, kar je bilo. Njegovo Veličanstvo je tako dobro, da ... A kje so ostali? Pri tem, kar še pride, ne moremo biti brez njih." Markiza ni opazila ničesar, bilo, čisto sem pozabila čeprav je bilo v sinovem obrazu in vedenju marsikaj, kar bi bilo moralo zbuditi nezaupnost razsodnega človeka. Med tem, ko je on govoril, so se markizne oči uprle vame in skrb, ki ji je pravkar še zatemnjevala obraz, je izginila kakor oblak na jutranjem nebu. Spet je zamahala s pahljačo ter me veselo pogledala. "Ali veste, gospod vikont," je dejala, "da sem imela snoči zelo čudne sanje . . . Ali pa je bilo rflemara med mojo boleznijo, kaj, Deniza? . . . Nu, saj ni važno, kdaj je bilo . . . Skratka, sanjala sem vse mogoče grde stvari: da sta naš grad in naš dvorec v Cahorsu pogorela in da smo morali pobegniti v Mon-tauban in potlej v Nimes, se mi vidi. In gospod de Gontaut je bil ubit in vsa sodrga se je obo- . . . v . , . rožena vzdignila na pobuno! Ka-Obletela nas je z očmi, nato je kor da bi } kra]j t ti take IV7QIO C! ovmim -v»r\rr v sale, je nadaljevala s kratkim smehom, ki ga je zadrgnila bolečina v prsih, "in kakor da bi bile vobče možne! A bilo je nekaj še bolj nemogočega . . . In baš "Ne, madame,obolel je v trenutku, ko je bila strahota pa ne more z doma. na vrhuncu, sem se zbudila. (^alje Smešna mora, da ji ne pomnim enake! Vsi bi pomrli od!smeha, če bi se je mogla spomniti." Umolknila je. Pahljača ji je Išče se „ 11JHBNI- _ , dve ali tri sobe v && 0 pala iz roke in s tesnobo je spu- j v bližini East 185th s • j. .m. -v. ... . ... naise"5" stila oči okoli sebe. j jih ima za oddati, na] "Zdi se mi ... da mi ni do-!na 629 E. 185th St. bro," je rekla z izpremenjenim I---_. 1|| glasom in bolestno spačenimi VdOV"^ obrazom. O, še pj-eveč razločni smo videli, da je trpela! Točna postrežba Trgovcem, obrtnikom in posameznikom bodo zastopniki "Enakopravnosti" točno in zadovoljivo postregli, najsibo pri oglaševanju ali poroče-vanju novic, ako jih pozovete, da se pri vas zglasijo. Za st. clairsko okrožje je zastopnik: Mr. John Renko, 955 E. 76 St. Za collinwoodsko in euclidsko okolico: Mr. John Steblaj, II45E. 169 St., IVanhoe 4680 Za newbursko in zapadno okolico: Mr. John Peterko, 1121 E. 68 St., ENdicott 0653 povzela s svojim nekdanjim rez kim glasom: "Kje je vendar gospod de Gontaut? Povejte mi, Louis, ali gospod de Gontaut še ni prišel? Obljubil se mi je za pričo pri podpisu ženitovanjske pogodb be." Louis, ki je stal med abbejem Benoitom in zdravnikom pri enem izmed zaprtih oken, je s svojega mesta s posiljenim glasom odvrnil, da ga še ni. Markiza je začutila v sinovem glasu in vedenju nekaj neobičajnega in nas je vse po vrsti ne-zaupno premerila s pogledom. "Nadejam se, da mi ničesar ne prikrivate?" je vprašala in nervozno pomahala s pahljačo. "Pa ne da bi se mu bilo kaj zgodilo?" "Ne, ne, madame, prav nič se mu ni zgodilo," je odvrnil Louis, da bi jo pomiril. "Vsak trenutek ga pričakujemo." Toda senca vznemirjenosti je še vedno ležala na markizinem obrazu. Mislim, da je zadevalo Cerkev." Premolknila je in nagrbančila obrvi: nato je mahnila s pahljačo, kakor bi hotela odpoditi to misel. "Pozabila sem, kaj je "Louis!" je povzela nestrpno, "kje pa je notar? Lahko bi nam vsaj prečital pogodbo. Viktor in gospod de Gontaut morata vsekako kmalu priti . . . Kje je i ta notar?" je vprašala s trpkim glasom. Deniza je skrivala obraz med dlanmi in trepetala tako, da je škripal naslanjač, v katerem je sedela; Louis se je drgeta je obračal proč, jaz pa sem stal ob znožju postelje kakor okame-ncl. Zdravnik, slok mlad mož s temno poltjo, je bil edini, ki se i je upal odgovoriti. "Listine so v sosednji sobi, madame," je dejal resnobno. "Tedaj niste vi gospod Pet-tifer?" je odvrnila z razočaranim glasom. brez otrok se želi se: slovensko farmarico, ženitve. Pišite aH se zglasite iznaniti s'*- . Far®1® na f sl°lLh Bil % Tony Kuhar, North West, Geneva, Ohio. PRIDITE IN si našo zalogo no« ^ skih zastorov m vv f PARKWOOD HOME NISHINGS 7110 St. Odprto ob ve jSSSXSSSSSSSXSSSXSXSS^^ 1938 Buick CouPe za 5 oseb; "Heavy Pjjy ima le 23,000 mil] ^ grelec in vse v doD Proda se radi odhoda ^ kom in žrtvuje se zEagt( Vpraša se na Strežajke • oti dobiJ0' prijazne zunanjosu, ^ - in naP!V pl V] RU: u -v čeli fazvj teri lotne Po Wj KADAR STE PO TRDEM DELU POTREBNI OKREPCILA, PRIDITE K BIRK-U Pri nas dobite vedno najboljšo pijačo VINO — PIVO — LIKERJE JOSEPH IN PAULINE BIRK — SLOVENSKA GOSTILNA 6220 St. Clair Ave., poleg St. Clair Ave. kopališča Exsssxsxxssssxssxsxs^^ z dobro plačo — , med 2. m * 11633_Chfton izurjeni mehabb* Vpraša se med 2. ^ poldne na horizontal floor 4 "In Viktor?" je vprašala. "Tudi njega še ni? Ali z gotovostjo veste, Louis, da se jima ni nič zgodilo?" "Zanesite se, madame, kmalu ju boste videli," je odvrnil on, boreč se z ihtenjem. Da ni bilo zastorov ob alkovi, bi bila mati videla, kako je brez-' upno vzmahnil z rokami in se obrnil v stran ... ' % NE Ničesar ne računamo, da pregledamo vaš radio aparat, ako ga prinesete The Best Radio Shop 15509 WATERLOO RD. BORING .aner, '> RADIAL df PLANER, SLOTjf St h je k N m MUSIC FOR ALL OCCASIONS HOEDL'S MUSIC HOUSE 7412 St. Clair Ave.—HEnderson 0139 Electric Household Goods and Musical Instruments. Selling Out Accordions and Pianos BELOW COST Up-To-Date Music School KOLIKO STORITE ZA CANKARJEV GLASNIK! Če ste res napredni, pokažite to tudi z dejanjem. Cankarjev glasnik je napredna delavska kulturna revija za leposlovje in pouk. Priporočite svojemu prijatelju ali znancu, da si jo naroči. Za obstoj in napredek izobraževalnega časopisa je potrebno sodelovanje vseh, ki so za napredek! Cankarjev glasnik potrebuje zastopnikov, posebno še izven Clevelanda. Priglasite se! Pišite upravništvu, ki bo rade volje dalo vsa pojasnila. Naslov: 6411 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Naročilna nakaznica na Cankarjev Glasnik IME: lr________________________________ 'NASLOV: _______________-—---------- Zastopnik: ----------------------------- Plačal $____c______ Dne----------19---- 1 - MANDELNOVO predvelikonočno naznanilo! Mi imamo kompletno zalogo novega obuvala za veliko noč in za pomlad in to za vso družino. Vse obuvalo je najboljše kakovosti in popularnih izdelkov. ZA ŽENSKE: Air Step in Fashion Step. ZAMOjŠKE: Crosby Square. \ ZA DEČKE IN DEKLICE: Buster Brown in Red Goose. i i Pridite zgodaj, da boste imeli večjo izbero. Mandels Shoe Store 6107 St. Clafr Avenue POLEG GRDINA SHOPPE Oblak Se priporoča, ali J te vsak čas, Pod" > noči. Delo garan j tra postrežba. # vsem zaupanje«1 starega znanca John- w . 1126 E- ffV 6122 St Cl»lr VELIKA l^i finih svile**0 dekle* ' , za zene, smo pra^ ,vk»' j/ Vsakovrstne b»«"ve izbero- J Ravnotako K mladanske vam bodo Pr,S bolje. Tudi druge Potr V dekleta >*/ vi«11 i K \ M \ zene, bite v naši trg° zmernih cenah- ^ Za moške fine srajce, kr»v ce, itd. Kadar kako blago »h VJW za hišo, obiščete , kjer boste 0%, Postrv r oC no kar želite in zadovoljiva Se prip° Anton M Vogal E. 62. f Clair Av s \ i t R