61. Stranki. l Llibijan, f pnfflitfc, B. nm m. t. liti. .Slovenski Narod* ?ei|a po poitts za Avstfo-Ogrsko: edo !«te skup«) naprej . K 28-— pol leta...... 14 — četrt leta „ 9 . . t 7 — ma raesee » „ - - • 2-50 | m NemSJo: I ćelo Teto naprej .... K 33*— I za Amcrlko in vse druge dežele : | ćelo I eto naprej . . . . K 38.— VprtStflJem gled« Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ili znamka. Vprarnlttf o (spodaj, dvorile levo). Sna II ova ulica gt. 3, telefon *L 85. Ithafa viak daa ivećer tivisafti a#i«ll* U ftosafta. In«erati se računalo po porabljenem prostoru in sieer: 1 mm visok, ter 63 mm širok prostor: enkrat po 8 vin., d/akrat po 7 vtn., trikrat po 6 v. Poslano (enak prostor) 16 vin., parte in uhvate (em* prostor) 10 vio. Pri večjih insercijah po dogovoru. Na pismena narobila brez istodobne vposlatve naročnfae te ne odra. „Narodni tiskara a* teletoa *t. SS. Upravništvu naj se pošiljaio naročnine, rekla nacije, inseratl Lt i, to je administrativne stvari. .Slovenski Narod* valja w L}aM|ami dostavljen na don ali ča se hodi ponj : eelo leto naprej . . . . K 2 v40 I pol leta......13-23 | IČetH leta „ ..... S-60 na mesec „ ..... 5*30 PMaa«xoa Atevilka velfa 10 viaar|#v. Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Vr*4al4*r»: Kaaflova allea *L S (v priUičja levo,) telefon št $4. l _ ^^ mVsssss, feF% • • • bbbbbm anUk iCf • V""V^^—ljmJ^ ^Sr ""-*■ C 2f "^4"**^^****^ ^J£ssL*^sf^BHBf ^4sS ^^Ln Amr - mBmr bbbbS Vb>^I B^V vbbVbbbmS Ht ^"^f j: * * *« tZ^šS ^^^^BsBBmi BBmai Bssma ■■■■■ Abdikacija car ja Nikolaia in njegovega sina. Rusi a brez carja. Narod naj srni odloča o bodočem ustroiu države. Položaj, ki je zavlada! na Ru-skem se pclagoma rcz]asn;"::ie. Revolucija je zmagovita, na strani se-danjih mogočnikov sta narod in ar-niada. Sedai je ja^no (minister Milju-kov je to izrecno povedal). da so re-volucijonarji od vrega začetka na-meravali izruvati dosetianji rcžiin z njega korenino. Abdikacija carja Nikolaia za se in za mtećoletnega sina je bila i z s i I j e n a. Ka zahtevo du-me ozir. nienega izvrševalnega odbora in vsaj s tihim so^lasom vodi-teljev armaJc je Nikolai U. podpisal manifest, v katerem naznanja svojim dosedanjim podanikom: Oclagam krono, da o'ajšam združen je in oja-čanje naroda. Car tako v ir.aniicstii sam priznava. ua je on glavna ovira regeneracije države, ki je potrebna »da se ćobojuje boj do kmagovitega koncac. To priznanje, ki je največje poniženje in najJ't^a sarnocbtožbaza dosedanjega absolutnega gospoda največje države na svetu, seveda ni prostovoljno. Carju je bila v z e t a krona z glave, abdikacija mu je bila diktirana, zanj in za njegovega »ina. V manifestu izroča car dedne pravice svoje di;ias::je edinemu bratu Mihajlu Aleksandroviču. Sinoči so n.im brzojavna poroči-la prinesla novo presenečenje. 2e v soboto zvečer je vedela neka nav-vorška vest povedati. da se je tuđi veliki knez Mihajlo odpovedai pre-stalu. Ta vest ni bila povsem točna. Designirani car se prestolu ni odpovedai. pa^ pa je izda! proklamacijo, v kateri sprejema krono 1 e p o d p 0-fojem, da mu jo izroćj sam narod po svojem le^alnem zastop-stvu, ustavodajnem zboru. Veliki kner Mihajlo %e o d p o v e d u i e đedni pravici carja po božji milosti in heče biti car po voljinaroda. Proklamacija velikega kneza Mihajla postaja s tem največjega in najdalekosežnejšcga pomena. Ona otvarja nepremostijiv prepad me4 včcrajšnjo in dan?snio Rusijo, se od-reka principov monarhistične^a prava in priznava suverenost naroda. Ne iz lastnega prava temveč vsled plebiscita naroda hočc postati veliki knez Mihajlo car vseh Rusov. Njegova proklamacija je evangelij demokratične Rusije, katere car naj bo v bodoČe Ie pooblasčenec naroda, izvrievatelj njegove volje, pooseb-Ijena koncentracija iz naroda izvira-joče oblasti !n moči. V tem leži velikanski principijal-ni pomen proklamacije velikega kneza Mihajla, ki jo moramo smatrati za posledico dogovora med bo-dočim carjem in državno dumo. Ako jo primerjamo s tega stali-šča z manifestom odstopivšega carja, $i bodemo tuđi lažje razložili navi-derno nasprotstvo med obema doku-mentoma. Obe izjavi imate očividno iste avtorje, dumo oziroma njen izvr-ševalni odbor. Ako v manifestu izro-Ča car Nikolaj pravo nasledstva svojemu bratu m ako v proklamaciji ve!. kn. Mfhajlo sprejema nasledstvo Ie pod pogojem, da ga. bo narod izvolil, nam }e sklepati, daje ta Izvoll-t ev žc dogovorjena stvar in dfc na} oba dokumenta služita Ie Vot oflcijalni izraz za prelom s tradf-cijaml stare ruske države. Morda je po rrcdf Ie nekaj drugega. Morda je večina irvrševalnega odbora hotela s tem, da je vzela v manifest carja Nikolaja desi^nacijo novega vla-darja se že tuđi zavarovati proti teinu, da bi novi ustavoda.ini zbor ne krenil morda na republikanska pota. \ ečina dume in njjncga iz-vrsevalnega odbora, ogromna većina ruskega naroda je brezdvomno inonaraisucna. Kii.sija je uanes brez carja. Veliki knez Mihaj.o je sicer desisniran, tocia oUasti v državnopravnem smislu ni— ma nobenc. Vsa državna oblast je marvec v rokah izvrševalnega odbora ruske dume, ki reprezentira suve-j rcniteto naroda. Teinu eksekutivne-n;u edooru je podložen in v prvi vrsti oegovoren tuai od nj:ga imenovani kabinet. V Rusiji imamo torej tipi-L't-n slučaj interresna, medviadja, ki naj preneha sele v trenotku, ko bo novi ustavodajni zbor, iz-voljen na podlagi spiošne, d.rektne in t?]ne volilne pravice, proklamira! no-vega carja in dal državi novo ustavo. Rusija pričakuje svoj narodni k o n v e n t. Ruski kabinet hoče pripraviti temu ustavodajnemu zboru, ki naj se izvoli in sestane brez O7:ra na vojne razmere, prirrerne predHge za revizijo ustave. V kak.šnem duhu naj bo-do sestavljcni ti predloži, to nain na-p^veduje program vlade, ki ga objavi jamo na dmgcm rrestu in o katerem nam bo še po^ebej govoriti. I.e toliko bedi že tu pout'ar.'eno, di je ta program rad'kaino - cVrrokratiČ-?n. Ali se r^^mere na Rn^Vcm res že zcTo st?.M!?7:"ajo. Vavor z^trj^icio entent^a por^č:ln. se ne da kor*tro-lirEtf. 7d» «e. da je nova vlcdi ndpr'a razbe?TT»i!^ r+ra^tom z^^^h dn? nove vc^t'V. Doscdnj ??o li**die rrh-rr-il! 7- kn-'iorn in 7a zive^rr. rd^f ^c je I^ud^ka je^a o^rnHa dni ni Iprt^. Po činvr^in rn^°d^^<;ti bi se moral glasiti negativno. MANIFEST CARJA N'KOLAJA. Petrofrad, 16. rrrrca. (Kor. iir.) Pctrorrradska telegrama agentura objavlja sledeči CARSKI MANIFEST. Mi po božji milosti N?fcc!ai I!., ce?ar vseh Rusov, car noijskf, knez finski itd„ dajemo svoj?ni zvestim podanikom sledeče na znanje: V dneh velikega boja proti zuna-niemu sovražniku, ki se že tri leta trudi, da bi podjarmil našo domovino, se je Bogu hotelo, poslati Rusiji novo preizkušnio. Nctranje težkoče groze usodepolno vplivati na definitivni izid hude vojne. Đodoćnost Rusije, čast naše artnade. sreča naroda In vsa prihodnjost naše drage domovine zahtevajo, da za vsako ceno privedemo vojno do zmagovltega konca. Kruti sovražnik defa zadnje napore in bliža se trenotek, ko bo naša hrabra armada r so^lasju z našim! slavnim! zaveznlki končnoveljavna podrla sovražolka na tla. i V teh, za življenje Rusije ođlo-či!r.ih dneh, srno se smatrali v svoji vesti dolžne, da moramo svojem« narodu olajšaii ozko združenje in organizacijo vseh njegovih sil v uresniče-r.jo ncr'e zrnate. Zato smo v soglas-3:1 z državno du?no sr>ozna!l za pravo, da se odpovemo presto-1 u ruske ć~iave in odložimo najvišjo oblast Ker se nočerno ločiti od našega IjubHene^a sina. izročamo nasledstvo svojemu bratu, Vel&emu knezu.Mihae!u Aleksandro-viču, katerega bla^oslavljanio, ko za\T7?»na prertol ruske države. Svojega bratu naročamo, da naj vlada v pcpolnem sporazumu z na-roinini zastooni-if, da vam je zakonite uredbe i-? nanje v imenu preljub-Vcnc domovine nenrelomno priseže. Vse verne sinove domovine poziv-Pcmo, na| v;šl"o s j?o sveto domo-vins?-o dr»fžnost, n^i poslušajo carja v tež3vn!h trcnot!*ih narodr'h prefz-F ušenf H n?i na z zastonci^i Pudstva Tto~n?v~lo vod'ti ru«^o državo na p°t!i sreče in slave. Bog ščiti Ru-*ro! Vf:L*F! KNEZ MfflAJL SPREJEMA KRONO LE POGOJNO. Kopenhc?;en, 17. marca. (Kor. u.) Brzojavni urad Ritzau javlja iz Pe-trograda: Veliki knez Mihael Aleksandrovih je izdal proklamacijo, v kateri pravi, da je trdno odločen, spre?e*i na?viš:o rb!?st Ie pod pogo-jern, da ;c to votfa naroda, ki mora s picblrc'tom, izrs>-eni?n po svoji re-nrezer1 n~?i r.a pfdvod^jnem zboru določiti or!*!:o vlndat*Ja in novo usta-vo rjsf e d-vavc. ProklntnacMa pravi nadalje: Pro-scč Najvirc*ra blagoslova, prepuštam vsem ru kim državljanom, da se podred'jo vladi, ki jo je organizirala dtirra z vso močjo in avtoriteto, df»k'cr s splršnim diroktnim in tajnim glasovanjem izvoPena konstitu-nnta s svn"m r-k'epom ne izrazi volje nnroda jar'ec'c rM?l-e vladanja. NAJVIŠA DRŽAVNA OBLAST V ROKAH FKS^KUTIVNEGA ODBORA DUME. Petreq:rrd, 17. marca. (Kor. ur.) Petr gradska brzojavna agentura javlja: Na poziv eksekutivnega odbora *:mrtra diima. dn je ncobhodno po-trehm vz^estnvit' zopet reci in znova priče!? s s'o.^niro dclom za fronto, da re vo:na ^o^o?"je do zmagovite^a Inpca. Soglasno je bilo sklenjcno, priznati do s V li c a n j a ustavodajneira zbora oblast e !: s e k 111 i v -nerra odbora v vseh zade-vaK ki «e tičejo uprave ruske države. RUSKI GENERALŠTAB NA STRANI NOVE VLADE. London, 16. marca. (Kor. urad.) »Times« javlja iz Petrograda: Ves generalštab se je pridruži 1 novi vladi. Isto so storili kozaki in dru?e čete. CILJ! NOVE RUSKE VLADE. Petrograd, 16. marca. (Kor. ur.) Provizorična vlada objavlja to - Ie PROKLAMACIJO: Sodržavljani! Provizorični izvršilni odsek dr-1 žavne dume je, oprt na pomoć gar- nizije in na prebivalstvo žlavnecra mesta, sedaj popolnoma zlornil šked-Ijivi vpiiv stare vlade, tako da more sedaj pričeti s trdno organizacijo iz-vršilne oblasti. V tem trenotku imenuje provizorični odsek te - Ie ministre prvega narodnega kabineta, katerih prejšnjc javno in politično delovanje jim za-gotavlja zaupanje dežele. (Tu slede že objavljena imena ministrov.) Nova vlada hoče zgraditi svojo politiko na teh - Ie principih: Splošna neposredna amnestija za vse osebe, tuđi za zločine, izvršene na političnem ali ver-skem polju, med njimi tuđi za zločine teroristiČ-nega značaja, vojaške revolucije in zločine proti poljedelskim zakonom, nadalje svoboda mnenja, ča* sopisja, društvena in zbo-rovalna svoboda, pravica do stavke z razširjanjem teh pravic na vojaške osebe v mejah, ki Jih do-voljujejo vojaške in teh-nične razmere, odstavlje-nje vseh utesnitev pro-vzročenih od socijalnih, verskih ali narodnih vzro-k o v, neposredno pričetje pri prav za sklicanje kon-stituante, kl naj, sloneča na splošnem, poštenem pravu, vpelje vlado in sprej-me ustavo. Institucija policije se nadomesti z narodno milico z voljenim poveljnikom, ki bo podre-jena vodstvu samouprave. Komunalne volitve se vrše na podlagi spiošne volilne pravice. Čete, ki so udeležene pri revolucijonar-nem gibanju, se ne bodo razorožile, marveč se bodo konsignirale v Pe-trogradu. Odpravijo se vseutes-nitvre za vojake glede socijalnih pravic. Provizorična vlada polaga važnost na to. da dostavi, da ne name-rava porabiti vojnega stanja za to. da zavleče izvedbo zgoraj imenovanih reform. Petrograd, \C\ marca. (Kor. ur.) Petrogradska brzojavna agentura po-roča: Zunanji minister Miljukov Je sprejel v četrtek zastopnike časopis-nih ajrentur: »Havas«, »Reutcr«, »Associated Press« in »Temps«, ka-terim je izjavil to - Ie: Problem, ki ga moramo resiti, obstoja v zopetnem uveljavljenju moči Rusije tako, da bo mogla pri-boriti narodu končnozma-go nad sovražnikom. Veliki zločin stare vlade obstoja v tem, da je deželo nopolnoma desorganizirala in ii naložila težke izkušnje. Te raz-mere bi bile mogle imetl ćelo neva-ren vpliv na izid vojne. Naraščajoča nezadovoljnost prebivalstva je pro-vzročila preobrat dogodkov. Jeza ljudstva je narasla tako, da je potre-bovala ruska revolucija med vsemi revolucijami skoraj najkraći čas in da je bila najmanj krvava. Stara vlada je nvidela, da je popolnoma izolirana. V resnici ji tuđi nobeden ni za-npal. Zadnji veliki dogodk! so omogo-čili narodu, da je zopet dobil zaupa-nje v svojo lastno moć. Zadnje dni so vezali dogodki v dumi pozornost vse javnosti. Duma je bila sredisče velikanske sile. Sedaj ima duma tuđi materijalno moč, ker se Je postavila vojska na njeno stran. Od ure do ure prihajajo poročila o neprestanem ve-čanju moči narodnega zastopstva. Vlada smatra za abso-lutni pogoj ofici jalni ud-stop carja in začasno pre- vzetje vlade s strani ve-< likega kneza Mihaela Aleksandrov iča. To !• sklep, ki se nam zdi neiz- premenljiv. VELIKI KNEZ NIKOLAJ NIKOLA-JEVIČ VRHOVNI POVELJNIK. Amsterdam, 17. marca. (Kor. u.) Reuter.) Car se je odpovedai prestolu v prilog veiikemu knezu Mihaelu ter je izročil vrhovno po-* veljstvo nad ruskimi ar-madami veiikemu knezu N i k o 1 a j u. Glasovi angleških Ilstov. London, 16. marca. (Kor. ttra&) Listi prinašajo dolge komunikeje o ruski krizi. Vobče izrekajo zadovoljstvo, da so reakcijske sile končno uničene. »Westminster Oazettec pravi: Štelo bo mnogo na korist Rušile in bo silno mnogo pomagalo alllran-cem, da spelje Rusija uspešno sredi vojne težko in nevarno operacijo oči* ščenja. Sedaj otpravljena vlada Jt bila po svojem postavku in po svojih lastnostih nemška. Imela Je vso sto« bosti in nobenih kreposti. Zlasti ?•• ska birokracija se je trdovratno dp* žala svojih diktatoričnih lastnostl, n$ da bi dosegla vrline in poštenod nemškega izgleda, — »Eveirfn# Standard« pravi, da se je moraJo W0* diti to dejanje, da je ostala RuslJ« zvesta zaveznicam in izpolni tvoja veliko nalogo. Veselimo se očitno pOf' polnega triumfa patrijotičnih stranlk NOV REŽIM NA FINSKEM. Petrograd, 16. marca. (Kor. mijl Petrogradska brzojavna agentank Provizorična vlada je imenovala po« slanca Rodičeva za ministra te* skih zadev. (Rodičev pripada levo* mu krilu kadetske stranke.) Na po* velje provizorične vlade Je dal 5ef vzhodnega brodovja admiral Nepenin a r e t i r a t i dosedanjega generalgr«-bernatorja na Finskem S e y n a m podpredsednika upravnega oddelka v senatu Borovitinova. NIKOLAJ n. IN NJEGOVA SOPROGA. Amsterdam, 17. marca. (Kor. or.)f »Algemeen Handelsblad« pravt da javlja petrograjski poročevalec »Dai-\y Chroniclu« da je šel car, k! se Jt mudil v Blagoju, v Pikov, kjer se še nahaja z malo gardo. Postavljen Je bil pred alternativo, da se ali sam odpove prestolu, ali pa da bo odstavljen. Carica se nahaja v Carskem selu. Zapoveđ-? nik palače je dal zastopnikom dume častno besedo, da carica ne poskasl pobegniti. ARETIRANI MINISTRI. London, 17. marca. (Kor. orad.) Reuterjev urad javlja iz Petrograda: Knez Golicin, Goremikin, prejšnji Zdh povednik petrogradskih čet, prejšnj! ministri in generali: Suhomlrnov, Pe-lajev, Protopopov, Ščeglovitov, Ma-klakov, Markov in Gurlev, so inter% nirani v Petropavlovski trdnjavi. — Druge, visoka mesta zavzemajoč* osebe, ki so bile aretirane, ostanejo začasno v poslopju dume. Pravosod* ni minrter Kerenskij je rekel v svoji izjavi delavskim delegatom, da Je sicer vstopil v provizorično vlado, da pa ostane vendar, kar je bil prej; ro= publikanec. Beroiin, 17. marca. >Lokalanzei-i ger< poro ča, da je tavriŠka palača! I-odobna taboru vjetnikov. Zaprti so tam ne Ie bivši ministri, nego tacfi razne druge politične in vojaške" osebnosti. Bivši minister zunanjih def Bogrovski (?) je pobegnil in se im svojega skrivališča pogaja z angfe-škirn poslanikom. Bivši pravosodnf minister Dobrovolski je pobegnil T. italijansko poslaništvo in je brzojav«* no prosil Rodzijanka, naj poskrbi za \nrnost njegovega življenja. Skupina infanteristov ie prve dni revolucije Stran 2. •ftUUVlK«**! mjmcvjlt, ga« 19. marci is!7. 64. St v. zasedla ministrstvo mornarice, a Je je pustila na cedilu, nakar so revo-lucijonarji zavzeli palačo admiralite-te. Med aretiranci v tavriški palači sta tuđi Ooremikin in Makarov. ANLESKO SODELOVANJE PRI ZAROTL Berolin, 17. marca. (Kor. urad.) O angleških sozarotnikih ori revoluciji v Rusiji piše »Vossische Zeitg.«: Mornariški ataše Dri angleškem veleposlaništvu v Petrogradu, ki se #je preišnji teden v ponedeljek mudil *v Kronštatu, je imel v torek v Petro-gradu dolgo posvetovanje z Miljuko-vom in Gučkovom. Isti večer se je odpeljal v Sebastopol, kjer je v pe-tek konferiral z vrhovnim poveljni-kom črnomorskega brodovja admiralom Koičakom. Nobenega dvoma nif da se je posvetoval ataše z admiralom, ki je imel že več let ozlje stike s krogi kadetov, o stališču črnoinor-skega brodovja napram prevratu. MILNERJEVA MISIJA V RUSUL Rotterdara, 17. marca. (Kor. ur.) Manchester Guardian« poroča iz Londona: Sedaj se srne povedati. da je bila zadnja misija lorda Milnerja v Rusiji v zve.zi z ožjimi ruskimi raz-merami. Iz Hardingovega pisma angle-škemu veleposlaniku Buchananu, ka-tero je Dillon prebral v poslanski zbornici, izhaja, da si je bila angleska vlada svesta resnega položaja v Rusiji. Buchanan je v resnici zelo po-magal liberalnim elementom. Tu so mnenja. da je car sporočil kraljevski rodbini, da se po njegove ni mneriju nekaj vrsi, kar pa upa Drtii;a2:ati. Da se đomnevati, da je h;I /rtjjner poslan v Petrograd, da doseže sporazum med carjem in dumo in osvrne revolucijo. Tud! se dornne^a. Ja se je carju nasvetovalo. Ja naj imenuje du-mi odgovorno rninistrs.vo. Zdi se, da tiuma sama ni toliko $;ahtcvala, narod in vojska pa sr a zahievala taje še več. Zatrjujc se, da e car iredlog odklonil, čes, da ne odgovarj-i ruski konstituciji in nezr^osti naroda. Mil-ner je nato predlagat, da naj car imenuje ministrstvo, k! bi ttlo 7a dumo sprejemljivo in sicer je predlagal 5a-zonova kot mini:strskega predsedni-ka in zunanjega ministra. Tuđi to je car odklonil. Milncr je posku^al se drugo, da doseže sporazum med dumo in carjem ter se je pogajal z raznimi za-stopniki javnega mnenja, vsi poskusi pa so se ponesrećili vsled carjeve tr-dovratnosti. Neposredno ko se je Milner vr-nil iz Rusije, je izhruhniln revolucija, iz česar se da sklepait, da se je njegova misija ponesrecila, da od carja ni bilo ničesar več nrtćakovati in da ie moral vzeti narod sam svejo osvo-boditev v roke. fMla prlznava novi ruski mu. Milan, 18. marca. (Kor. urad.) »Corricrc đella sera poroča iz Londona: Eksekutivni odbor dume in po-veljnik r>etrogradske garnizije sta siirejela predvčerajšnjirn zastopnike in vo-jaške atašeje Anglije, Francije in Italije, ki so izjavili, da so poobbla-ščeni, pričeti normalne odnos a j e z e k s e k u t i v n i ni odborom in pripoznati njegovo avtoriteto. NEJASNE VESTI. Vedno nove nasprotujoče si vesti prihajajo iz Rusije. Kar je bilo pred eno uro nepobitna resnica, to je v prihodnjem trenotku dementirano kot neresnično ali pa preuranjeno. To se tiče poročil, ki so za vso situacijo kardinalnega pomena in ki nastopajo v oficijaJni obliki. Da je vsa druga privatna poročila presojati s skrajno previdnostjo, je po zgoraj rečenem samo ob sebi umevno. New York, 16. marca. (Kor. ur.) > Associated Press« izve iz Petro-grada: Veliki knez Mifaael se ie v petek popoidne ab pol 3. tuđi odpovedal prestolu. Peirograd, 16. marca. (Kor. ur.) Petrogradska brzojavna agentura. Car je izročill velikemu knezu Niko-laju Nikolajeviču vrhovno poveljstvo nad armadami na bojiščih. Veliki knez Mihael Aleksandrovič se je odpovedal svojim prestolonasledniškim pravicam. Minister zunanjih del Milju kov je izjavil, da bi bilo to, kar je rekel o provi zorič. regentstvu ve-likega kneza Mihaela bi o prestolo-nasiedstvu velikega kneza, Ie izraz njegovega osebnecra mnenja. Stockholm* 17. marca. (Kor. ur.) Švedski brzojavni urad javlja iz Londona: Iz Petrograda poročajo, da je bil veliki knez prestolonaslednik Aleksei Izklican za carja. Veliki knez Mihaef da bo do carjeve polnoletnosti Inati ntpiiki molmift Petroerad. 15. marca o polnoči. (Kor. urad.) Reuter. V prestolnfci še tu in tam streljajo, kadar prične policija s kritih pozicij na strehah stre-ljati. Kjer naleti policija na ljudi, naglo I njimi obračuna. Povsodi je vi-deti rdeče paske na rokavih, ćelo sulice, puške in čepiće vojakov so okra-šene z rdečimi trakovi. Vojaki, mor-narji in meščani prirejajo obhode. Na zastavah, ki jih nosijo seboj, se naha-jajo napisi: Enakost, bratstvo, svo-boda. Vsak dan se zbere niiiogo vojakov in civilistov pred tavriško palačo; iz množice je pogosto slišati poziv, da se je treba žrtvovati za domovino, pa tuđi obtožbe proti dinastiji in vsemu. kar je v zvezi s starini režimom. V kuloarjih dume leže vre-če z moko in zaboji s patronami. Ob vhodu stoji miza z zdravili in obve-zili za prvo pomoč ranjencem. pri drugih mizah sede vojaki in dijaki ter spisujejo seznam zalog. Stockhoim, 17. marca. Stock-holmski »Sozialdcmokraten« javlja, da je bila revolucija v Moskvi še bolj krvava, kakor v Petrcgradu, ker so sibirski polki ostali zvesti vladi in se borili proti kozakom, ki gredo z revolucijo. Bitka tra.'a od nedelje. Raz-mere v Moskvi nikakor nišo po želji revolucijonarjev. Vojaštvo se ni stopilo na stran revolt'cijonariev. Cest-ni boji trajajo še in tuđi policijske čete se še drže. Tzvedelo se je dalje, da so glede sestave revolucijskega odbora vladala jako različrm mnenja. FJrczident dume je ponudil Sazonovu (bivšemu ministru zunanjiri del) pred-sedstvo in Aneleži so to podpirali. 5:i7onov je odklonil. Na revolucijsko nedeljo je bil na angrleškem poslani-štvu slavnostni obed, na katerega so bile povabljene v sedanjem ministr-stvu sedeče osebnosti. Miljukov je imel govor, v katerem je poudarjal, da je prišla ura, ko more Rusija stopiti popolnoma na stran Anglije. An-glcški poslanik je v imenu svoje vlade slovesno izjavil, da ne bo provzro-čiteljem revolucije noben las skriv-Ijcn. Če bi revolucija ponesrečila, bi angleško brodovie prepelialo člane dume na Angleško, kjer bi bili popolnoma varni. Stockiiolm, 17. marca. (Kor. ur.) »Svenska PagMadet« javlja iz Hapa-ninde; V finski trdniavi Sveaborg ^e baje razglašeno obsedno stanje, ker se ie ondotna gami^ija npria. 2,e-lezniški most pri Terioti ie bil po-Rnan v zrak. Tud? železniski most čez Nevo je bil baje razdeian. ko so re-\olucijonarji izvedeli. da boce stara vlada poklicati Čete iz Sveaborgra. Govorica. da je bil nmorjen angleški poslanik v Petrcgradu, se trHovrat-no V7držuje. ven^ar jo an^leško po-slaništvo odločno prereka. Drug. pre-cej zanesliiv vir boce vedeti, da je poslanik Buchanan na Finskem. Časopisi iz Rusije še vedno nišo sem dospeli. V finskih Ustih ni riti bese-de o revoluciji na Ru?kem. Švk1«Vo-ruska meja je ponolnoma zaprta. Čuje se, da je razglašeno obsedno sta-nie v Helsingforsu in v Sveaborgn.Na Šveckkem biva'oči revoUicijonarji so dobUi že pred tremi tedni obvestilo, da izbruhne revolucija dne 14. marca. Izbruhnila je prei. ker se je b'lo bati. da jo prehiti reikcija. Po dališih vesteh so sibirske čete ostale vladi zveste in se bore že štiri dni proti kozakom, ki so stopili na stran revolucija in proti de^avcem. Petrofcrad, 16. marca. fKor. ur.) Reuter. Danes so bili vsi mostovi zo-pet odnrti. Tzdam so uvn •strnnri iiV^t^ da se moraio vsi. ki r*°nno in vsi utekli zločinci arefirati. $e ve^no pri-?;ajajo brzoiavke obiin in ^^m^tev. ki se pridriirm'Mn n^v^mn ^?>»i!it. Več ?to va^onov živi!, ki so stnH do pe-dai nerab^'eni, je sedaj na potu v velika mesta. Amsterdam, 17. r^rea. ^Kor. vr.) -Times« poročoio iz Petrograda dne 15. v™.rca zuitrai: Mesto je porr>?roma mirno. — Vnrasanje gi^de živ»l tvori ^nvno skrb nov^e vla^^. Redno nribpi^io vrlaki z m^ko. KH'nb vp^m te^k^c^m se prebivalstvo prebrnniuTe. Me^ta in vaši v ćeli držali s^ d^Hfe brzojavno nnziv. da nai vr»!'v«»io na kme-te. da izvažpio ^fto in mokn. dr\ ne nastane r>nm^nil-:anje pri armadi in v glavnem mestu. Od čet. ki iib ie bil Protooonov v Petrotrradu konsi?nir?1. d* v^u^i v kali vsako vstajo. je b^o 4000 mož vjetib. ostali so s** skrili. S^kHnhn, 17. marrn. CKor. ur) »AftorbTariet* lavlja: V vetrcKTd*-skih ulicah l*»že tnmTa ustre'ienih oro^^'kov. Vsi oro*r»?Vi, Vf so se oo-favitf na ulicab, so bili brez milosti ustreljenL Zefezni^va zvera » Petrorradonu Stockbolro, 17. marca. (Kor. ur.) Ruski poslanik v Stockholmu je dobfl od konzula v tlaparandi brzoiavko, ki pravi, da železniška zveza s Petro-gradom ni motena. Vse vesti« da Je pfomet pretrgao, so ncrcnKat. I Car npntf Rat**. BeroOn, 17. marca. »Lokalanzcl-ger« poroča iz Kodanja; Kakor se tu zatrjuje, bo car Nikola] zapustil Ru-sijo in odšel v inozemstvo. Kam se bo obrnil ne povedo. Zatrjuje se, da je moral car to obljubiti, zato pa se mu je zajamčila popolna varnost za njegovo osebo. UPOR V RUSKI MORNARICI? Stockhoim. 1S. marca. Razni stockholmski listi poročajo iz Hel-sir^forsa: Od petka opoldne obstreljuje rusko brodov-je Kronštat, kier se ie ^arnizija pridružila revolucijonarjem. Nadaljne poročilo pravi, da je bil upor na ruskih ladjah vdušen, nakar so ladje zopet ra7obes!le carske zastave. Berolin. 18. n prca. »NatJona1zei-tuns« noroča z ruske meje: V Revalu ie prišlo do upora rrornanških čet. \rzena1i so zasedc^ni. Se vedno pa se ne da spoznatu ali je upor napenen nrot' staremu režimu ali proti novi vladi. ŽIVELA COCHAI.'STICNA REPUBLIKA. Petrograd, U. marca. (Reuter.) Pne 16. marca popoidne so pričeli i nož je z lestvami odstranjevati carske ^rrbe z javnih poslopii in tr^ovin. Takri nato so porocali, listi, da se je car odpovednl prestolu. Orbe so na cestah sežgali ali pa vrgli v kanale. Vest, da se je crr odpovedal prestolu. je dospela v Petrosrad ponoći ter te provzročila zato malo razbnrjenja. Čez dan je vfdel poročevalec Reuter-jeveea urada vojake in meščane, ki so korakali po cestah ter peli rrar-seillaiso. Navduscnje je bilo veliko, ko se je ustavila četa konjenikov pred dumo z zastavo, na kateri je Ml napis: »2ivHa soci'alistična republika v vseh deželah!« M\nm9i gonja v Mmiii London, 16. marca. (Kor. urad.) Nova vlada ima sezname vohunov in ovaduhov, ki jih hoće napraviti neškodljive. V prebivalstvu vlada zelo protinemsko razpoloženje. Sistematično love pripadnike visjih kromov, ki so osumljeni, da simpatizirajo z Nemci ili imajo nemška imena in naslove. Barona Frederik?a (dvornesa maršala carja Nikolaja II.), katerej?a hiša ie bila demolirana, so našli skri-tega. nakar so ga aretirali in prepe-Ijnli v dumo. Vojaki in sodma so lovili grofico Kleinbuchel, ki ie osum-l?ena. da ie nemška spiionka. Našli so jo v kitajskem noslaništvu in vojaki so jo aretirali. Baron Stackelberg je včeraj iz okna streljal na vojake. Iz-vlekli so ga iz hiše in ubili na ulici. Sonnino o Rus:ji. Zaupnica italijansVega parlamenta vladi. Curih, 17. marca. (Kor. urad,) Zunanii minister Sonnino je ro-vzel besedo in izvajal: Da se odzo-vem pričakovanju zbornice, katere pozornost je obrnjena pred vsem na velike dogodke v Rusiji, izjavljam takoj, da glasom došlej z vseh strani došlih poročil vse g i b a n j e , k \ je izbruhni-lotedni v Petrogradu in Moskvi, ne merina oslabljen je, marveč na še inten-zivnejše in energičnejše nadaljevanje vojnih opera c i j. (živahno odobravanie, iz-vzenši socijaliste. Klici: Živela liberalna Rusija! Živio ruski narod! Ži-vc!a svoboda!) Prosim zbornico v interesu cfljev, ki so nam posebno pri srcu. da se vzdrži vsake neposredne ali posredne izbave, ki bi se-gala dalie od preproste želje, da bi Rusija svoio popolno notranjo zado-voljnr-st kr^ahi zopet dobila in izvr-ševai^ svoto veliko misijo za trmmf pravičnosti in kulture v svetu za-stavila složno vse svoje sile pmti skupnsmn sovražniku na meji. (Živahno odobravanje, izvzemši socijaliste.) Sonnino se ie bavil na to z W \ I-sonovin mirovnim predlogom in dostavil, da predsednik ni pojasnil, kako bi se mokrio priti do izvedbe njegovih idej. Pri VVilsonovi premisi miru brez zmage bi bil mir jednak negaciji izvira te vojne in nespozna-vanju ciliev, ki jih je proklamirala Italna in njeni zavezntki. Umestno je torei ponovno bondariti, da Italija ne zasleduje prevlade ali podjarmljenia, marveč z vrednostjo in krvjo svojih sinov se bojuje za osvoboditev svojih rojakov izpod tujega jarma, za legi« trmnp varnost svojih jadranskih obali in v varstvo svojih življenskih in-teresov v Sredozemskem morju. Sonnino je na to govoril o pooštreni podmorski vojni, kl da ne doseže svojega cil'a. Ttalf-Janski odnosaji do zaveznikov so oaJboljšU glede vpraiaaja vzhod-* In e g a Sredozemskega mor-ja vkrepajo zavezniki primerne odredbe, pogodba med Rusijo, Anglijo in Francijo, ki vsebuje Carigrad in zaporo morskih ožtn, ie bila skle-njena pred nastopom Italije, ki se je torej ni mogla udeležiti. Pri sestan-kih zavezniških držav v Rimu in Petrogradu se je potrjevala volja slož-nega zavezništva m dosegli so se znatni rezultati za skupnost vojaških in političnih akcij. Sonnino je še če-stital Angležcm radi Bagdada in kenčno rekel: Dol/^ost vse dežcle je, vztrajati z moško ;.'Tavostjo in po-žitvovalno za blagor in veličino kalije. Socijalist Turati je zatiteval zaman od Sonnina obscžnejših poroci! o dogodkiti v Rusiji. Predsednik M a r c o r a mu je se^el v besedo in zažu^al, dani veedalečdan, ko bo većina socijaliste sploh ven spodila. (lirrp.) Nevzdržl'iv položai Italije. Curih, 17. marca. (Kor. urad.) Poročila, došla iz ItaMje. naznanlaio, da vrs1ed pomanjkanja premojra dcln-je ceTa vrsta obratov za izdelovanje municije samo še pol dneva. Pomanjkanje nremoga je vedno večje in neki italiianski minister je ba*e rekel. da bo položai za Italijo ne-v z d r 7 1 j i v. T^di v krogih vladi prijaznih si pridobiva tla mnenje, d a Italija nima z vojno nič več pridobiti, z nadaljevanje m vojne pa izgubiti še m n o ? o. Odkar ie pricela neomeje-na podmorska vojna v Sredozemskem moriu, se čutiio v povećani meri simptomi, ki govore proti nada-Hevaniu voine in razpoloženje Ttalije, zl^sti v tr^ov.s^ih krogrih. ie skrajno potrto in vtrujenost je splošna. Zaupnica vladi. Curih, 18. marca. (Kor. urad.) Italiianska poštanska zbornica je snrefeTa s 369 erlasovi proti 43 dnevni red, ki izreka zanpanie v delova-nje vlade in v moči naroda. Amerikanska kriza. GERARD PRINAŠA VOJNO. Amsterdam, 17. marca. (Kor. u.) Reuter poroča iz New Yorka: Veleposlanika Gerarda je ljudstvo spre-jelo z veliko manifestacijo. Na stop-nicah Citv Hali je grovoril ter rekel: Mi nrina^amo vojno z Nemčijo. Veleposlanik je izrekel nato prenričanie, da bodo vsi nemški Amerikanci lojalni in da se bodo uklonili. Rekel je, da hoče voditi cei poik takih ljudi in da ie prenričan. da ne bo dobil nobe-neea strela v hrbet. AVSTRO - OGHSKA IN AMERIKA. Koda nj, 17. marca. (Kor. urad.) Tz razgovora poročevalca c. kr. kor. nrada z znanim ameriŠkim pisatelfem VVie^andom izhaia. da vlada Zedinie-nih držav noče voine. Za Avstrifo sroie v AmeriVi velike simpatije. Wil-snnovo snoročilo koneresn prlede malih narodov ni bilo naperjeno pr?!i Avstro - Gorski. Oovori se, da uteg-ne Avstro - Ojrrska icrrati veliko vlo-gto. zlasti ker tvori avstro - ogrsko velepr>stan??Stvo edino točko, na kateri je še ohranien stik med Ameri-ko in centralnimi državami. Aretaci^e Nemcev v Ameriki. 2eneva, 16. marca. »Matin« poroča iz VVashingftona, da je ukazal ameriški vojni minister aretacijo več naturaliziranih Nemcev, ki so pri-padniki armad^. pod pretvezo, da so opsovali ameriško zastavo. Med are-tirn^imi je tuđi duhovnik \Vhite. S*^vVa atnertškiti železniČarjiev. New York, 17. marca. Zelezni-čarji v Zedinjenih državah vztrajajo nri ^rožnii z generalno stavko za so-b^to, Splošno se pričaknje, da bo WHson nato železnice vojaško za-sedel. Ameriški izvoz. New York, 17. marca. Izvoz iz Zedinjenih držav se je vsled pooštrene podmorske voine meseca februar-ja zmam'šal za 30%. Lansing amerf^im trgovskim ladjam. Berolin, 17. marca. »Berliner Tageblatt« poroča iz Ženeve: Od sedmih točk Lansingovega memoranduma mornariškemu uradu glede njegovega naziranja o vprašanju oboroženih podmorskih čolnov je treba posebno omeniti te-le: Vsled nemških izjav z dne 31. lanuarja se srne ravnati s podmorskimi čolni, kakorz roparskimi ladja-m i. Za ameriške ladje velja Ie določ-ba mednarodne^a prava o dolžnosti, da pripuste križarkam, da Jih glede tovora prefščejo. Ameriškim ladjam za topove dano moštvo ]e podrejeno mornariškemu departementu. Po-veliki te^a moštva na trgovskih ladjah imajo neomejeno pravico, da takoi »trdjajo na nemikc podmorske čolne, ki bi jih zagledali v vojnem območju, ražen če dado poveljnikl podmorskih čolnov nedvomno razume ti, da se hočejo podvreči po med-narodnem pravu za križarke določe-nim predpisom. Kitaiska in Ileinčija. Berolin, 17. marca. »Tagliche T^undschau« poroča iz Basla: Glasom franeoskih in italijanskih poročil stavlja Kitajska nen.ško posest pad državno nadzorstvo. Žeaevc, 17. marca. >Figaro« poroča, da je kabinet v Pekingu konfe-rral z zastopniki entente in Amerike glede nadaljnih kerakov proti Nem-čiji. Nemški kolonisti se pričenjajo iz- seljsvati na zapad. i —* Pariz, 16. marca. (Kor. urad.) »Agence Havas« poroča: Ministrski svet se ]e clanes sestal, da presodi položaj, ki je nastal vsled odstona Lvauteva. Danes bo imenovan njegov naslednik. Tuđi je mogoče, da bo Briand razširil kabinet z gotovimi vz-premembami v razdelitvi dolžnosti med razna ministrstva. Med vsemi člani kabineta vlada soglasje glede reform, ki jih namerava Briand izvršiti. Te reforme se bodo izvršile najbrže jutri. Pariz, 16. marca. (Kor. urad.) »Agence Havas«. Ministri so se sino-či sestaii. Briand je poročal o posve-tovanjih, ki jih je imel o pogojih glede spopolnitve kabineta. Ministrski svet je bil mnenja. da zahtevajo okolišči-net da naj ima predsednik Poincarč popolno odločevati o položaju, kakor smatra to v interesu narodne obram-be za najbolje. Vsledtegajeiz-ročil ministrski predsednik Briand. predsednik u Poincareja demisijo kabi«-n e t a. Pooštreno podmorska vojna. POTOPLJEN ANGLEŠKI RUŠILEC. London, 16. marca. (Kor. urad.) Admiraliteta poroča: Neki torpedni rušilec starega tipa je zadel 15. t. m« v Kanalu ob mino in se potopil. Vsi častniki so rešeni. En mož je mrtevf 28 mož pogrešajo; najbrže so utehL nili. POTOPLJENE LADJE, Berolin, 16. marca. (Kor. ur.) K danes objavljenemu številu mese^ ca februarja potopljenih ladij je prk pomniti, da je uspeh posebno ugoden« če upoštevamo izpad nevtralnega plovstva. Nadalje je upoštevati, da prihaja k efektivnim iz^ubam ladij, o katerih se je poročalo, še mnogo drugih izgub, ki pa nišo znane. Stevilke dokazujejo, da velikanske stevilke, o katerih je Carson trobil, in stevilke o trgovskem prometu v franeoskih pri-staniščih ter o obrambnih sredstvih proti podmorskim čolnom nišo mogle preprečjti, da bi vojna podmorskih čolnov ne imela tako ugodnega uspeha. Christiania, 17. marca. (Kc>r. u.) Glasom poročila, dospelega ministr-stvu za zunanje zadeve, je bila nor-< veška barka »Aquile« v sredo od to-povskega ognja nekega nemškega podmorskoga čolna uničena. Ladja »Aquile« je bila z balastom iz Aber* deena na poti v Stavanger. Rotterdam, 17. marca. Norveški f>arnik »Shavanger« je bil 40 milj od nizozemske obali od nemškega pod-morskega čolna z bombami potopljen. Berolin, 16. marca. (Kor. urad.) Podmorski čolni so potopili angleške parnike »Sadamoret« (5197 ton), »Ne\vstead« (2836 ton) in »Lucy An-dersen« (1073 ton), japonski parnik »Shinset Maru« (3060 ton), italijan-ske jadrnice »Michele« (583 ton), »Adelina,« (528 ton), »Ape« (301 tono), »Albino« (187 ton), »Giovanni« (105 ton), »Elena« (210 ton) in »Sal-vadne« (129 ton) ter manjše italijan-ske jadrnice »Giustina«, »Madre«, »Elisabetha«, »Concettina« in »Giro-palnie«, nadalje portugalsko iadrnico ^Guadina« (326 ton) in angleške ri-biške parnike »Vulcana« (219 ton), »Navenby« (167 ton) in »Cyc (289 ton). Christiania, 16. marca. (Kor. ur.) Londonska brzojavka lista »Aften-posfen« poroča, da se je angleškl momariški minister Carson izrazil v A1dwinklubu zelo resno o dovozu ž'-. vil po morju. Minister je rekel, da so nerrški podmorski čolni samo febru-arja potopili pol milijona ton. Tuđi če bi Nemci svoje uničevalne vojne v isti meri ne mogli nadaljevati, bi bila potrebna nadaljnja utesnitev uvoza. Njegovo mnenje o položaju ni nikv kor pesimistično, povedati pa hoče ljudstvu resnlco, da si lahko samo ustvari mnenje. 6^. štev. ,aLUVi oki rt\ta fronti Aisne podvzetja, ki so nam prinesla 35 vjetih. V Champagni od časa do časa močen artiljerijski ogenj. Sunek fran-coske stotnne zapadno od Tahura se je ponesreči!. Med Moso in Moslo so dvlgnile f!3?e čete v šunku na raznih točkah vjete iz sovražnih črt. Pri posrečenem nenadnem napadu prf iMccelu ob lotarinški mcji frno vfeli 20 Francozov. Naši letaici so v napadu v zraku čoreče strmoglavili 4 privezne bale ne, VZHODNO BOJ'SČE. Nobenih posebnih dogodkov. MAKEDONSKO BOJIŠĆE. Severno cd Bitclja se vrše novi *^9»L Vzhodno od Dojranskega jezera Jq neki angleški bitaljon zasedel pred t:?so varstveco crto ležeći kolodvor Foroj. * Berolin, 18. marca. (Kor. urad.) vv"o!iiov urad poroča: ZAPADNO BOJISCE. Med kanalom La Bassee in Scarpo te bilo bolno delovanje živahno. Pri Loosu so dvignile naše čete v sutiku 58 vjetih iz angleških črt. Na obeh straneh Arrasa so prodrli ^ovražni izvidni oddelki, močni nejako en bataljon. proti našim pozici-;am. Vcčinoma smo jih z ognjem za-vrniii, pri Roclincourtu fn Tilloyu smo sovražnika, ki je bil vdrl, v bli-žinskem bo.iu vrgli, ter jje pustit več vjetiii v naših rokah. Med Arrasom In Oiso so Angleži in Francozi za-sedli v pasu ozemlja, katero smo zapustili, naše prejšnie pozicije in več krajfev, med njimi Bapaume, Peronne, Rove in Noyon. Na desnem bregu Mose sta rano ziutraj napadli dve franeoski stotniji od nas 16. t. m. zavzeti kos jarka severno od Chambrettes ferme. Sunek se je ponesreči!. Ob visini Combres m r>ri Maizevu (severno od St. Mi-Mela) so vdrle čete v naskoku v traneoske jarke ter se vrnile fe obeh kr2iev s r>o 20 vjetnikf. Od obsl? do Oise je jasno vreme foe*o za posledico stopnfevano delo-vanie letalcev. V boju ▼ zraku je iz-nubil sovražnik 19, vsled obrambne-Pa ocrnfa 3 letala. Poročnik baron v. Hichihofen je zbil 27. in 28.. poročnik P~!darous 14. in 15. sovražoo letalo. Mi smo izgubili 3 letala. VZHODNO ĐO.nŠČE. Nobenih pomembnih bojev. 'AKPDONSKO BOJlSCE. Močni napadi Francozov med °^: I^slnm in Prespanskim jezerom so V i ođMti. Tcžki boj v okolici Bitolla ni pri-r""?' naspretniku nobenrh bistvenlh [ Pchov. Obviadujoče visine, kl so Ti te'M no noć? Irezusnešno napadali so trdno v našfn rokah. Prvi generalni kvartirni mojster v. Ludenuorii OOLGARSKO URADNO POROCILO. 15. marca. Makedonska fronta. Na zapadnem bregu Pre-spanskega jezera je sovražnik več-krat napadel, mi pa smo ga s krvavi-n:i iz^ubami zavrnili. Na§e pozicije zapadno in severno od Bitoija je so-vražna artiljerija silno ohstreljevala. Več sovražnih skupin \c poskusilo ob vzhndnem bregu Prespanskcga jezera prodirati, ko smo jih pa obstrclje-vali, so zbežale. Na ostali fronti s'a-boten artiljerijski og:*nj. Južno od Gjev^jelija srno prepodili sovražni izvidni oddelek. Neka engleska stot-nija s strojnimi puškarri je poskusila piodreti v ravnini Seresa proti vaši Koprii. mi pa smo jo s svojim ognjem prepodili. — R o m u n s k a f r o n -t a. Poročati ni ničesar pomen:bnega. 16, marca. Makedonska fronta. Med Ohridskim in Prespanskim jezerom precej sikn so-vra^ni art:ljeri]ski boj. Od vzhodne-j?a br pa Presranskepa jezera do ceste Bitolj - Prilen ves dan izredno si-len sovražni artiljerijski ogenj vseh kalibrov. Tu so napadali Francozi neprestano ves dan rase pozicije vsak:krat pa smo iih z izredno veliki-mi i7GTu^^mi za nje vrpli nnzai. Na ostali fronti navalni artH.feriiski osrenj. Na iužnem vznožiu Be^asice planine je roskusil neki a^Ti^ski ha-talion prodreti rrott vaši Dolnji Po-roj. ini pa smo era z ocrnjem nrecmali. — Romunska fronta: Vzhodno od TniĆe stabotno stre^an?e med no stojanknmi na obeh straneh izliva Sv. Jurja. Prihodnje težke boje napovedu-jcjo bojna dejania, ki se vrše že ne-kaj dni na nemšken desnem krilu na zapadnem bojišču. Ra/Ioče-vati se dasta ti! dva velika odseka. prvi od morja do Arrasa, drugi od Arrasa do.Peronna. fzpod Arrasa proti jugu so zaceli Nemci skrajševati svojo fronto že začetkom tega rreseca. Polagoma so se umikali proti vzhodu deloma v ne-prestanem stiku z An*Tleži, delnma pa za sovražnika presenetljivo, tako da ta ni vede!, da ima pred sehoj prazne jarke, kvec:emn zaseJene od ro-sameznih majhn'h oddelkov. Tako smo slišali. da so zasedli Angleži dne 10. marca Tzles cb Ancri. 7 km zapadno od Banainna, Nekako ob istem času so zapustili Nemci tuđi Oomie-ceurt tuđi kakih 7 km severo - za-r adno cd Bapsuma. An^ieska in fran-coska fronta je š'a pred pricetkom nemškega r>rr'Stovo!jnega Timikanja preko Gommecourta. Puisiet!xa, Orandcourta, nekako 10 km zapadno od Bapauma, do \Varlencourta, 4 km jnc^o - zapadno od Isteka mesta, preko Eaucuort I1 Abbayeja.Guetidecour-ta. Les Bosufsa in S?fllv?a. nv:mo Frć pri ecot trta v srezd St. Pierre Vaast. potem vzhodno od Pancotirta in Bouchavesriesa, kjer je napravila proti vzhodu odnrt lok okro?r popol-noma sestrelienc trdnjave Peronne '/a nadno od I3iajl-^sa in titrdbe Mai-sr-nettc. Dancs ^re tu fronta v se-vernem delu, — kolikor se da sklepati iz t'radneea -poročila. — v snio-šr.em za kakili 10 lem boij proti vzhodu ter imajo sedaj Angle/J Bapaume za hrbtom. Fronta ob cesti iz Ba-pruima v Peronne se, kolikor smemo sklepati iz angleškesa pprečila z dne 14. marca v bistvu ni izprcine-ni!a, samo pri Peronnu je nclisnjena /a kakih 7 kilometrov proti vzhodu. Tu namreč so se Nemci urmknili ne le iz Biachesa, marveč tuđi iz Pe-ronna ter stoje An^leži sedai na tem rnestu nekoliko proti vzhodu od Le Mesnifa, ki !ez; 4 km jiisro - vzhodno od Peronna. Kako poteka fronta dalje proti Jug«, se iz zadnjih poroci! ne da posneti. Vsekakor pa mora zaviti nekoliko proti }i:%o - zapadu, zapadno od Athiesa in Nesla. Zadniič je bil va. tem delti fronte imenovan kraj Fouquescourt, S km severno cd Roveja. Pred umikanjem N'emcev je sekala fronta Rimsko cesto nekoliko zapadno od Brieja ob železnici iz Peronna v Cliaulnes: ob tej železnici so bili za anglesko fronto Mozmconrt in Genremont, dočim so se za Chaul-nes, ki tvori križišče železnic iz Peronna v Roye in iz Amiensa preko Nesla in Harra, vršili ljuti boji. Od Chaulnesa je šla fronta naravnost proti jugu mimo že imenovanecra Fruouescourta ter v ancrles. poroci-lih omenjenejra kraja Frernov. kjer je zonet napravila proti vrhoću od-prt lok okroj? Roycja ter pnščala na zapadu Laucourt in Beauvra'srnes. Tu nelca\o moraino iskati sedaj nre-hod an^le^ke fronte v franco^ko fronto. V frlošnem se ie tu obr^ila frorta proti n:eo - V7hodu ter ^n dobrin 7 km in^o - zapadno od Noyona čez j Oiso. Z ZAse4enjcin Royc|i to priSU A Francori za kakih 5 km bo!j proti vzhodu, doCim so se Nemci pri No-yonu umaknili na najŠirŠem delu za 19 km, na najažjem pa za 7 km od one crte, ki so jo imeli zasedeno pred prostovoljrim umikanjem. Na severovzhodnem bo-jišču so bili na fronti generalnega polkovnika radvoivode Josipa odbiti ruski poizvedevalni šunki; trajajoč oster mraz ni dopustit, da bi se bila na naši strani razvila večja bojna deja^ja. Na makedonskem boji šču nišo princčli približno že osem dni vršeći se de!ni napadi na desno krilo naših bojnih čet. v katerem so avstro - osrski, nemški in bolgarski vojaki, sovražniku nikakih prednosti, rrarvc^ samo tcžke izdube. Od 16. na prostoru severno Bitolja zopet napadajo franeoske in an^ieške čete. Ferolin, 17. rrarca. (Kor. urad.) VVolffov urad poroča: Na za^ndu je bi! artiljerijski ogenj na Flandrskem blizu morja, mestoma med belgijsko - franeosko me'o ;n Arrasom živahnejši. Tu so prodrle izvidne čete do prvih hiš Arrasa, konstatirale, da so bile so-vrrzne po7«c?'e od nerr^ke^a artilie-rijske^a o^nja močno poškodovane ter co se hre-r last^'h izgub z vjetimi vrnM^ v nerrške crte. Severno od ?omme le bfl artHfe-riisi'i otreni v sp!osnem s^botn^iši VaV^r r»r^;^"ie r**M t^r se ie ofačil $rt!e nrot? vexem. Nt n^k^ter'h točkah rnnrpj f?r*?»'o^^ an^l^^ke sto^n''e v ot'Hi'V Pr imeli Art^leži pr\ poskitsn v o^tjet^Jen^trj m<^.xvir^atem in tezav-rnrn oVo'I?»i r'~oWi ^^tP nrrko oVo-l'^o Vi so Ta W\ Nrtmri z^nuctiif. T^TT i ?rtf1icri^ki o^e"! in boji v nT*ef*rip!?ii rređ A^fro in Oiso trM^io. \Tn nr«d*^;;b "emškTh pozicfiah je le- Rrrzti<;^^^ni nosV11*«;' Francozov v MaVeo^tiit? V5<»r so T»r»oli mnocro iz-""•h 5e r,"'4^i'i;ci'i. 7''*^v FRAN^ocvo f'P\DNO POROCILO. 14. marca zveče r. Cez dan smo prodirali med boji z ročnimi gra-natami tja v okolico Maisons de Champa^ne kljub silnomu sovražne-mu artiljerijskemu ognju, k1" je upo-rablial solzenje provzročajoče pline. Na levem bregu Mose je položila naša artiljerija unieevalen ogenj na so-vražne naprave. Uničili smo opazo-valno postajo v blizini Montfaucona. 15. marca popoldne. Vzhodno od Oise smo pri nenadnem napadu vjeli več sovražnikov v okolici Moulin sous Touventa. Več poskuŠe-nih nemskih napadov na naše majh-ne postojanke v okolici Vingreja. zapadno od Navarina in v Argonih se je ponesrečilo v našem ognju. V okolici Maisons de Champagne precej živahen artiljerijski boj; nobenega delovanja pehote. Z ostalih front ni poročati ničesar. 15. marca zveče r. Med Avro in Oiso so izvršili naši izvidni oddelki po silni artiljerijski pripravi šunke na raznih točkah vsled našega obstreljevanja zasute sovražne fronte. Pri Bcuvraignesu in južno od Crapeau Mesnila so izvršile naše čete sunek tja v tretji nemški jarek. Vzhodno od Cannv sur Matza so vdrli naši oddelki v gozd in ga za-sedli v globim" kakih 300 metrov. Tekom teli podvzetij smo vjeli več sovražnikov. V okolici Maisons de Cna^rpa^ne boji z ročnimi iiranaia-mi. Napredovali smo ter vzeli več sovražnih zveznih jarkov. Na desnem bregu Mose uspešen ogenj naše artIHerije na nernške naprave sever-•no od Bezonvauxa. lr>. marca. O r i j e n t s k a ar-m a d a. Mnogo delovanja patrulj In artiljerije na fronti pri Bitolju. Italija-ni so narndli ter dosegli uspehe v okolici visine 1050. Med Prespanskim jezerom in jezerom Malit so na-pad'e avsfro — ogrske čete; vrgli smo jih z Izgvhami nazal ter so pustile vjcte v naših rokah. 4NGLESKO URADNO POROCILO 14. marca. Severno od doline Ancre smo potisnili svojo crto na fronti več kakor pol druge milje jugozapadno in zapadno od Banauma naprej. Napredovali smo tuđi še delj na fronti nad 2000 lardov južno od Achiet le Petita in zasedli 1000 lardov sovražnih jarkov jugozapadno od Essartsa. Cez dan je izvršil sovražnik nepričakovan napad severovz-hodno od Arrasa, ni pa mogel dospe-ti do naših črt. 15. marca. Okoliš, ki ga so* vražnik zanušča, se razteza proti jugu. Zasedli smo sovražne Jarke na fronti r"]ćrvv<* mnte f'žno od gozda Pierre Saint Vaast do severno od va*i SclUizeL Daoes zjutraj smo z i uspehom zavraili močen sovražni protinapad vzhodno od Achiet Ie Petita. Izboljšaii smo svoje pozicije. Po silnem obstreljevanju se je posrećilo sovražniku vdreti v naše jarke jugo-vzhodno od Arrasa. Nckaj mož po-grešamo. Druge lovske oddelke smo severovzhodno od Neuvilla Saint Vaasta pregnali. 16. marca. Mczopotami-j a. Ko je general Maude postavil na levem bregu reke 30 milj nad Bagdadom postojanke, je napadel na des-nerii bregu 15 milj severno od Bagdada v sredo po ponočnem pohodu turske poslednje čete in jih pognal 3 milje nazaj. Turki so se umikali do večera. Mi smo zasedli na desnem bregu Dšjala del mesta Bakube ter smo vplenili n a;hen turski parnik, ki S2 je hotel prepričati čez Tigris. Vplenili smo 2^0 pnsk. (Mesto B?Vnba leži 50 km severno od Bagdada.) RUSKO URADNO POROClLO. 15. marca. Zapadna i n romunska fronta. Položaj je neiz-premenjen. 15. marca. Kavkaska fronta. V okolici Sakira so prepo-dile naše čete Turke iz soteske Ka-l'khan ter nadaljevale svojo ofenzivo proti Vann. RIS! V KERMANŠAHU. Koln, 17. rrarca »Kolnische Zei-^tnp:« poroča z zapadne meje. Reu-♦e^ izve, da so Rusi zasedli Kerman-šah. (Ze dostikrat omenjeni kraj leži ob cesti Ha.madan - Bagdad.) Nemški leta'ec nad VVestsatom. London, 16. marca. (Kor. urad.) Urndno poročajo: Danes ob 5. in ^0 minut zjutrai je metalo sovražno le-tnlo bon^be na West&ate. Ranjen ni bil no^eden. Materijalna škoda Je majhna. Francoski letalec nad Frankfurtom. Frankfurt, 17. marca. Sovražni letalec je priphil vČeraj nad Frankfurt ter vrgel 6 bomb, ki so lahko po-škodovale neko streho, sicer pa nišo napravile nobene škode. Asq«'th fn George, London, 17. marca. LIovdu Ge-or?:u sovražni tednik »Nation« trdi, da se je kabinet As.uith nagibal k snorazumnemu miru z Nemčijo; ra-stop Llovda Oeorga kot ministrske-ga predsednika pa je uničil mirovna npanja. Razne poliHčnc vetfi. = Goriški deželni glavar pri mi-nistrskem predsedniku. Ministrski predsednik grof Clam - Martinic je sprejel te dni goriškega deželnega glavarja dr. Faiduttija, ki se je v razgovoru Ž njim zavzemal za begunske zadeve zlasti glede enake državne podpore. Ministrski predsednik je ob-ijubiU da se tozadevno obrne do kompetentnih resortnih ministrov. Glede državnega zbora je pripomnil deželni glavar, da ljudstvo sklicanje vedno nuinejše želi, nakar je ministrski predsednik zagotovtt, da se trudi stalno, uresničiti to svojo programno točko. = NemŠKi »Nationalverband«. V predsedstveni seji 17. t. m. je posl. Hummer predlagat, naj »National-verband« izjavi, da stoje slovanski ugovrori proti preuredbi Avstrije v brezpogojnem nasprotju z zahtevami države. Ta predlog je bil sprejet in ravno tako drug predlog, ki pravi, da se »Nationalverband« drži s kršč. socijalci dogovorjene smeri, da od-ločno zahteva naj se najprej izvede preuredba razmer v državi in sele potem skliče drž. zbor. = »Češki Svaz« ie imel 17. t. m. pod predsedstvom posl. Staneka sejo, katere se je udeležilo 12 poslan-cev. Po politični debati je bil storjen sklep, v katerem je rečeno: Plenarna seja češkega svaza izreka prepri-čanje, da ne zahtevajo Ie gospodarske in politične razmere, da se tako] skliče drž. zbor. Dalje izreka preprl-čanje, da se morejo vprašanja čeiko-nemškega spora resiti samo potom medsebojnih pogajanj in soglasja, na kar so češke stranke bile in so še pripravljene. Končno opozarja sklep z vsem poudarkom na odgovornost, ki zadene one, ki svetujejo drugačno postopanje pri rešitvi narodno-političnih zadev. fefll iz onooisHA teli Slovenščlna ob sprejemu cori-škega deželaeza odbora pri cesariu. Mariborska »Straža^ poroča z Duna-ja. »Pooblaščeni smo od zanesljive strani, da priobčimo to - le dejstvo, ki bo razveselilo vse Slovence, osobito za gorice Slovence: Deželni Rlavar goriški dr Faidutti je predloži svoj govor, ki ga je nameraval imeti na cesarja pri sprejemu gori-Skega dež°!nejja odbora, samo v ftea&»em jeslbk Pred nagovorom ini 9 " ' "" - ■ . ■ - - —..... " - ma je presvetli cesar povedaL naj sa , posluži tuđi obeh dežeJnih jezikov, kajti njegova želja je, tuđi v njih odgovoriti tako je bil cesar tuđi ob sprejemu goriškega deželnega odbora pozdravljen v slovenskem jezika. in je tuđi sam v slovenskem jezilm odgovoril. Deželni odbor goriški je to dejstvo v poročilu o sprejemu zamol-čal. Zakaj. nam je neumljivo, kajtt cesar je hotel vendar pokazati, da ljubi z enako ljubeznijo vse naroda svoje širne monarhije in da so mu i*-ziki vseh njegovih narodov enako nuli in dragi. Nihče pa nima pravice^ da bi javnosti zakrivaJ žarke njegove Ijubezni napram vsem njegovim na^ i odom; Od druge strani izvemo, da se je cesarska dvojica pri slovenskih članih goriškega deželnega odbora zelo sočutno zanimala za žalostno us odo goriških Slovencev. Tuđi to b© v tolaiilo našim hudo prizadetim pariškim bratom.« Odlikovanja. Z železnim zaslužnim križeem s krono na traku hrabro^ stne svetinje je bil odlikovan g. Ant. Trebec. podčastnik v lovskenj bataljonu št. 20, bivši vaditelj trža-škega in pozneje načelnik škedenj-skega Sokola. Z zlatim zaslužnim križeem s krono na traku hrabrostne svetinje v priznanje izbornega službovanja pred sovražnikom je odliko* van poštni oficijal Rudolf P i t s c h * m a nn n; s srebrnim zaslužnim križeem s krono na traku hrabrostnd svetinje v priznanje posebno zveste-ga službovanja pred sovražnikom tit nadrespicijent finančne straže Bogo-ljub Devetak, finančne straže nadrespicijent Ivan Frey, Vaclav P o 1 i v k a in Ivan 2 n i d a r š i č ter tit. nadrespicijent Osvald F r e y in Josip V e n c I. Odlikovan ie vnovič praporščafc Albin Š i š k o v i č iz Crnegakala. Sedaj se nahaja na soški fronti. V ruskem vjetništvu se nahaja goriški učitelj Mirko Perko in sicer v Sičevki. Smolenska gubernija. Imenovanja na soli C. M. D. v Trstu. Učiteljica Ida Vergna te Standreža pri Gorici je imenovana za suplentinjo na deški ljudski in me-ščanski soli C. M. D. v Trstu; namd-stilo jo je vodstvo. Namestništvo pa je imenovalo na te] soli poslujoči Ni-Volino Carcovich in Valerijo Č u č e k za suplentinji v državni slu*» žbi mesto dveh vpoklicanih c. kr* učite^ev. Dva postna dneva y Trsts« Na*i roestništvo je izdalo naredbo, po ka« teri sta za postna dneva določena, ponedeljek in petek. Uživanje ovčje*1 jga mesa je dovoljeno v ponedeljek. Dnevne vesti. — Odlikovanja. Srebrni zasluži ni križec s krono na traku hrabrostnd svetinje so dobili: stražmojster 12L orožniškega poveljst\ra Anton Roj« ko, narednik 97. pešpolka Ivan Ur« b a n č i č, narednik 47. pešpolka Iv. M o Č i v n i k, stražmojstri 12. orož, poveljstva: Fran Kovič, Iv. Cot, Anton F a I e ž, Franc ti a b j a n, Vin* l:o Rorman in Franc TomSe ter računski podčastnik 97. pešpolka Po^tjan P a g n u t. — Srebrni zaslužni križec na traku hrabrostne svetW nje so dobili pri 3. pijonirskem bata* Ijonu četovodja Fran Gologranc* korporal Josip Planinšekin pijo^ nina Alojzij ReguI in Alojz*) F u r 1 a n. — Sedmlč ie odlikovan sin ql nadučitelja v pok. Ivana Lokarja gv Anton Lokar, stotnik v generalnem štabu, ki opravlja zdaj posle vojnega atašeja v Sofiji. Turski sultan mu je podelil vdrugič odlikovanje, in sicar železni polumesec. Čestitamo! — Vojaška pisma. Na]srčne]Sa čestitke pošiljamo vsem JoŠkom in Jožicam k imendanu slovenski fant-je težke baterije z bojne crte ob Soči. — Predmojster Rado Miklifi. Ljubljana; četovodja Luka Novak, Kamnik: predmojster Alojzij Korbar, Trbovlje; topničarji: Anton Qodec» Sv. Jurij ob južni železnici; Anton Hotko, Brezice; Anton 2itnik, Ra& nju E>olenisko in Franc Toman, Krašnja. ^*» Vsem cenjenim bralcem in bralkam >Slov. Naroda« pošiljajo sledeči Slovenci Iz c. in kr. rezervne bolnišnice Pisek v Merami najiskr©-nejše pozdrave. Po slovenskih čašo« pisih pridno segramo, romajo iz rolt v roke: tuđi katera slovenska knjiga se najde. Torej vidite, če prav smo daleč od domovine, živimo z njo vendar v zvezi in upamo, da bo km*, lu prišel čas vrnitve. Torej na svide-nje! — Cetovodla Zagore Jože; desetnik Ručigal Jože, Novak Peter. Kunstelj Anton, Kos Franc (Sv. Trojica). Kos Franc fOreJiovica), PotoC-nik LeoDold, Set na Jožef, Mlinar Mat'ja, Rupar Štetan, flusič Mihael. /^akelj Alojzij, Perbil Blaž, Smole Anton, Krajcer Stefan, Schart Jofet Južnik Franc iz ffotiča. ;'';" ■ — Tz nisicega vfetnfStva in $\ćtr li P«20 ob Urala ft i* <&*& po Stran 4. .SLOVENSKI NAKUU*. one 19. marca 1917. 64 štev. mnogih mesecih gimnazijski abituri-jent Bogdan * Kranjp, 19!etni sin nadučitelja Franca Kranjca pri Sv. Barbari v Slov. goricah niže Maribora, Tuđi oče je na fronti kot pra-porščak z 52. leti, medtem ko je prvi sin Slavko od začetka vojne na vseh bcJiSčih 5c bil srečen, sedaj biva na jtaJiJanskem bojišču. Umrli so v Ljubljani: Dne 13. marca: Miian Hojak, sin ždezniškega mizarjsu 3 mesece, Ce-iovška cesta 82. Dne 14. marca: Marko Dorosu-flć, polkovnik v pokM 79 let, Mestni trg 8. — Marjeta ZupančiČ, hči štvi-ife, 7 mesecev, StrcliŠka uli ja 15. Dne 15. marca: Josip Golob, bivši mlinar, 75 let, Japljeva ulica 2. ;—- Petcr Schleimcr, zasebnik in hfš-!til posestnik, 12 let. šelenbnrgova tlica 4. — Matevž Piber, črnovojni-iki pešee. v rezervni vojaški bolniš-jrici v Ljudskem domu. Icđafeteft !n odgovori?! urednik: Valentin Kopitar. IjttRtu In fl*k »Narodne ttekarnet. Kjigovodkinja z daljSo pi?arĐiško prakso vel^tr-oTine ▼ešča vseh pisaroiUrh dri, ž«fl mefliati atsto. Dopisi pod „KBjlfaTedfefBia 9 9Ž5" na uprav. »S or. Naroda«. ■ Mlid ■ irgo¥Skl sofrudnik i*U*&ae prest, liče ilvibt. Maslrv pove ii7>ra*ri»***o »Sforr~-lega Naroda« rod „Sotnsdnik 925". i paDjev IM Irjpi aU fzame tndl ▼ rej© IVAN iJflDAB&&£ Brezovo p. Bl&aoa pri SoTBlei. 926 [tla garnitura »Ia ia itirli lotol^t io proiafo. S*. Jakoba nabrel'o itev. 17.1. % na da trop je, Ljubljana. 927 Za dfrhatao {»aanfa, Iđoabio li-ačea, prvovrstoi . | jahalni KONJ polČistokrven, z hrezhibnim španskim trabom, g# proda« — Natančoc$» : Staaalaka coafa ilov. St. 923 Izirieii {fvillo (prv, mo£) i. UCf NKA ~m* se sprejmeta aa >■ l|l tL M, IL NtttT. 916 ,------------------------------------------------------------------—----------- I Proda se prav dobro obranje« DIVAN (zofa). Kj^, povc upraTniitvo »SJot. Narcd2«. oqs MtrM atrattlui lwss •trak, M^# ^tanouanje ^ mestu z 1 eventualno 2 sobama in kuhinjo, za takoj ali majev termin. — Kdor mi preskrbi prfmcrno stanovanje dobi ?0 kron nagrade. Prijazne ponudbe na upravništvo .Siovcnskcga Naroda- pod „E SO.- §75-. Suhe jedilne gobe ntii ksfc«v«j«tl la ka>U«ia« po salTta^th *mmwmaM mtmmM fcap»|« in pross oferte ?. vzorci, z n.iveđb > množine f AMJEl. aUl« k>. Hm»- sUlm, AvamsT«, £«ik«. 707 ________________I Prodajalka manofaktorB TC§Ča obeh dežrlnih ;?*z«kor, PiT se sprejme takoj pri Alois & Karl Klauss, Beljak. Lopa ćraa, afeoraf nova svilnata oble ka pov-rm moderr^ naprarlirna in modra avllaata oble^ca, »ta po n zVi ren nanr^dai — PoT^ra^s se* Sodaa | nlloa 5, vrata 9, LtvUfaaa. 837 i-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- Več tesar]ev ■9- %m sprejmo takoi *W proti dobremu plačilu, stanovanju in hrani ▼ hi"' Z^lnsiti se ie pri AvtOB« Steiaer, JoraaoTa aHoa itov, 13 t llaUlaBi. 907 Knpniem in proiajam: bodigi p«hlitvev itokloalao, io-| Iorof šalico, poreolaa, •roifoy j podobo, star deaar9 aplok raa, kar ]o sataiaai M tat itmr*. I Obenem kupim staro zobovje. Posredujem za hiše, zemfti&a itd. Albert Derganc brlvoo la koaoosMaa'raai stariasr Ljubljana. FranSSkanska ulica 10. BaT" Kapi|a OO vsakovrstnt ^Bfl iivalfii, pisalni in drugi stroii, tuđi ie rabljeni, t** kailiMk ZM dvokolaia I n a>alanterlisko blago, P. BATJ«^ L|«fel|af%a, Stari trs laav. 28. 562 Zastci] ia psitifae prest* dobi vsak na željo mi i glavni katalog; s ca. 4t.rO »likami or, srebsnine. zlatnine, podben h in bitvskih predmetov. Šolskc in koncertne violine po K 12. 14. 16, 20 25. 30 in vii. Dobre harmonike a K 8. 10, 1?, 14. I6f 22. 30, 40, o \ 70 in viSjc. Premena do-voliena ali đenar nazaj. Pošiljatev po povzetiu ali predplačilu. Razcošilja1n:ca Ja\« 1ORUD, t. kr. *rarai a^kavttal}. Ntst drli) itot. I6M. Ctlte. Ob pomanjkanju mleka in sladkorja je naj%o1j zdrava li tođi aajcenejia 'Sr krana za dojenčke Ui ili "»»n Mi Dobi m pri lek»m«fja Tfcmk««a§fftt v H»> l|aal srav«n rotovta. OTmvne caloge: Ra Dsnaja ? !et*r»ah Trnkocrj: Scitnbratf ntrM« IM, J«sef-ttiatcmratM ti. kUAetfkTfUtt 4; * frt*a: Uck- StTtSM 4. 2(4 ♦ --------------------------------------------------------------------------- llslbol]ie ta aa|c«Beli« m 4m krolačltt p« ■•«! la slovltl lidaB FA V D S1T - aoitoeia h iliiskqi ihon za spomlad in poletje. [ Crna B 1*20. a paila. E 1*90. I Dobi se eri tvrdki M. RANTH | glavnt zastopstvo za Kranjsko, Ljubljana, Marijin trg St 3 I kakor tuđi I vsi posamezni kroii in favoritne | ootreb§£ine Odpošiliatcr se iz- I vriu-e c prati pattaeaia n«Txet!a aJl pratf-tlaalla. ■BaaBaaBaBaBaaaaaBBaBBBBBBBBaaaBBBBl Kostanjev les do 2 m ćolg, cepMen 10—30 cm ▼ prerezu kupuje IHU TABlC, ?alt- Iriae.tftlee, Janaitaianko. Lc ponudbe z navedbo skrajne certe, mno- line tn roka dobave nai se vpoSilja' Točno plaCtlo. — Kulantno poslovanje. Sapmfaai tuđi mehrik les, bukove in hrastove tiiode ali deske. 524 KONJAK atostUlpan ls rima Issine«ra »rldelka. Pri oslabelosti od starosti in 2elod£nih tef- kočah je iz vina destiliran $taf konjak 2e atelctta znano preizku^cno oHrr-pdio. 11 lot star«fjm v 4 polHtrskih steklcntcah pobijem franko za 40 K, mlajšega 3 letnega, ča do-vito bolečine tolaSeČe vli?tvi!no «red iitrov raprei- Beli rizling in rdeČi burgunder per liter K 5"6d. Banadikt HertI, TaltpoaMtaiik, graftliia 6«^?e pri Kon|)cali, Sfalarska. Xa VikO akot'O c. in kr Toinega toJnistrstva (urađ za vojno oskrbo) «MLT se i$