Letnik I ISTI SO H3KLI PASTIRJI DRUO- DRUr^TnJ: "POJDIMO V BETLEHEM IN PO-OrLEJMO TO*, KAR SE JE ZGODILO IN NAM JE OZNANIL GOSPODI M IN POHITELI SO,PRIOLI TJA IN NAŠLI MARIJO, JOŽEFA IN DETE, V JASLI POLO'ENO. KO SO TO VIDELI, St UME-BESEDO,KI JIM JE BILA POTE DANA 9 TEM DETETU* IN-VSI, KI 30 VIDELI,SO 3E ČUDILI i TUDI TE! JU,KAR SO J Bi POVEDALI PASTIRJI. MARIJA PA JE VSE TE BESEDE HRANILA IN JIH PREMIŠLJEVALA V SVOJEM SRCU, IN PASTIRJI SO SE VRNILI IN SO BOGA SLAVILI IN HVALILI ZA VSE TO,K AR SO SLIPALI IN VIDELI,PRAV KAKOR JIM JE BILO POVEDAN®. -J,15- V I <14.0 ji/e h iD&ci Glej zvezdice božje migljajo lor>o, odprto .široko je svetS nebo... ■do j o-kristjani vsega sveta ob spominu na prvo božično, noč. Čudovita sladkost objame človeško srce,da se razneži,kot da bibilo iz najžlahtnejše snovi« Božje Detele .v'.jaslicah je predmet naših misli in čustev* Jaslice ,o.e 'so' šp tako preproste, združi'j p vsa srca V Čudovito skladnost. Ob betlehemskih jaslicah prenehajo vsa nizkotna čustva ih nainjenja,zagori pa plemenita ljubezen. Ni čudat Saj je prav ljubezen nagnila drugo božjo osebo, da se je učlovečila. ”In beseda je meso nostala in med nami -ore-bivala”. Jaslice govore o ljubezni. Božji otrok v jaslicah je naš brat po krvi in mesu in mi srao njemu in . po -njem’ vsem- ljudem brgtje‘insestre, Ljubezen pa je odpuščanja. Ljubezen ■oozablja žalitve in prestopke, Ljubezen pozna le eno - žrtev. Jaslice predstavijkjo neprecenljivo žrtev,skoraj da k riž, da se tudi mi- naučimo žrtvovati,ljubiti in odpuščati. Biti ljubljen je lahko,ljubiti druge,ki so nam oddaljeni,je težje, Žrtvovati se,je težko,odpuščati najtežje. Božja ljubezen v jaslioah nas pa uči vsega, Jaslioe z božjim Detetom so nam kažipot domov, grešili smo '^ravi cilj ter usmerili pot k namišljenim ciljem,. V Zagledali smo se v snovnost,pozabili pa na duhovnost,-. Bog pa \ je postal svojega Edinoro*enpa na svet,da bi nam po Nj-.em po- • kazal pot nazaj v pravo domovino, "Jaz sem pot,resnica in živijenje",nas uči. Iz jaslic nas uči zaničevati posvetnost ter' jlvigati duha k nebesom, ‘ . Jaslioa so kraljevski prestol Sina božjega. Betlehemski hlavček se nam priljubi ravno zato,ker ni v njem ničesar, kar bi nas odbijalo in vzbujalo strah, Revščino si je izbral,božji Sin,da bi revne tem bolj navezal nase. Kako blizu je v jaslicah nam ubogim brezdomcem,.,,. Iz skromnega betlehemskega hlevčka lijejo .v svet potoki duhovnega bogastva. Velik je blagoslov svete noči J Revščina ob jaslioah izgublja svojo trdoto, - saj tudi božje Dete nima ničesar. Skromni pastirčki ob jaslioah so prvi t>red-stavniki vseh revnih in -oonižanih, Ne jeruzalemskim prvakom, marveč preprostim pastirjem naznani angel veselo novioos "Našli boste Dete v plenice povito in v jasli položeno”- (Lk 2,1-14), Preprosti so verjeli.,a vase zaverovani,v razkošju toneči ' "narodni voditelji” bi tega ne zmogli,., * x • Sveta noč prinaša žalostnim in zapuščenim obiljV tolažbe, Sam božji Sin v podobi ubogega Deteta nrišel na.svet tolažit one,ki so žalostnega in potrtega srca. Hi - Božji otrok v jaslicah trka na sveto noč na Slovaška 'srca. Kdor še ni popolnoma zavrgel človeškega dostojanstva,se ob jaslicah znova zave svojega poslanstva. Ob jaslicah so našli in še najdejo mnogi zopet 'not nazaj v naročje nebeškega Očeta* Ob jaslioah postanejo tudi trdi možaki kakor otroci,mehki in dovzetni za klic milosti božje. Ob jaslicah se poraja ljubezen,ki požlahtnuje človeška dejanja; krepi se duh odpovedi in požrtvovalnosti,ki dela ču deže v službi bližnjega« Ob jaslicah klije heroizem vseh onih velikih duš,ki pozabljajo nase ter se žrtvujejo za druge. Ob Jaslicah se porajajo pogoji miru,sprave ter složnega sožitja med posamezniki,stanovi in narodi. Ob jaslicah se uboštvo spre« minja v podobnost učlovečene Besede. Stisnjene pesti se sproste Jezni obrazi ublažijo ob misli na revščino betlehemskega hlevč« ka in božjega Otroka, Res,velik je blagoslov svete nočil ič.~ v a Tiho,le tiho; jrezušSefcuspi, v jaslicah bornih mirno leži. Glavo krasijo laski mi zlati f poje uspavanko sveta mu Mati, V sanjah se rajskih ljubko smehlja, godba nebeška himne igra. Tiho,le tihot Deteoe spi, v gloriji rajski lice žari. Okrim. ■ Z *. I£oro še wt **£ \ V'//' ivje se zaganja Mildorfski potok v skale,ki ši>fcle iz njegove struge,kakor da bi se jezil na strma pobočja,ki stiskajo njegovo strugo* Srdito se raz-^ija ot) skalnih gmotah,da peneča voda zamolklo pada v skrivnostne tolmune. Kakor pošastno senca se vije dolga vrsta mož,v -nožni uri ->o nerodni poti ob potoku gori od kamnoloma. Včasih zavijejo na osvetljeno jaso,ki ;jo srebrijo lunini žarki,pa se zopet skrijejo med temnimi smrekami,kot bi jih bilo sram raztrganih cunj in žuljavih rok. Tam onstran -oobočja,v kamnolomu rastejo njih žulji« Vse mogoče jezike čujež,srečavaš različne obraze,tofla žulji vseh so enaki in kruh je vsoh enako trd.-Pozno v v^Čer končava-jo z delom in se.zgarani vračajo v svoje barake nad bregom gori onstran vasi, \ . . Težka glava jim kloni v pas in trudne noge se spodtikajo na kameniti poti,da se zakreše iskra pod okovanimi v n * * ceviji, Tudi Janez je med vso to pisano družbo,ki skoraj molče stopa ob šumečem notoku, Tudi on je tih. Že res,da se je malo privadil tujega jezika,pa nocoj se mu ne ljubi; nima kaj. Tudi pri delu ni bil zgovoren kot navadno. Saj nocoj je sveti večer. Tako hitro,3koraj neopazno se je približal, Janez pa je sam,daleč od domačih,tujec med tujci v tej divji grapi. Spominja se večerov srečnih,lo^ih kot pravljica. Njegove misli hite tja daleč,nreko teh divjih skal in zasneženih ^ora,preko Ljubelja v domovino. Hite mu tja v ono hladno zidovje,za zamrežena okna,kjer 3ameva,ob mislih nanj - njegova Anica, Kaj neki, ali še veruje v njegovo zvestobo - ubožica, ^Da bi mogel k njej,vsaj za trenutek in ponesel bi ji žarek sreče za ona zamrežena okna, "Anica,ne jokaj,” bi jo pobožal, »Vsaj zavoljo mene ne smeš biti žalostna« Ne boj se,tvoj Janez te čaka. Me bo ga strla tujina,ne-bo ga zvabila v svoje mreže’** in obrisal bi ji solzo,solzo,ki se- je utrnila zanj, |TAh Janez,tako som srečna",bi dejala,kot tedaj, ko se je vrnil iz onih težkih bojev v Belokranjskih gozdovih, "Saj sem vedela,da se vrneš,tako sem.se bala zate". Spet bi bila srečna oba in 8ul bi njen zvonki srneh,ki bi otajal celo nemo jetniško zidovje, Mrzla burja zaveje -to grapi in razprši sneženo sipo z vej,da se vsuje na Janeza. Za hip ga zdrami ledeni prah iz fceh misli. Se tesneje privije ovratnik,da bi se ubranil mrzle burje in slepo sledi onim pred njim. Pot krene od potoka in zavije navkreber. Globoko potisne roke v raztrgano vojaško bluzo 'in njegova misel^hiti dalje,.. Kranj, Škofja Loka,preko Ljubijane,tja v kočo,kjer ge čaka sključena starka - njegova mati. Čas ji je upognil hrbot in trpljenje ji. je zarezal prezgodnje gube v njena la lica. Vidi j o, tam pri peči sedi,pri oni veli ki kmečki peči,kjer sta z bratom dobivala prve nauke kjer se jima je odkrival nov čudoviti svet v cah,katere je pripove stara mati. Tako ierjo je lo nekoč okoli tiste tople peči. nAh,ti moja fanta,ali se še kdaj p ta? Ali bom se kdaj dožive la Božič tak lcot je bil zadnji,poredno'sta odšla? "Niko,Janezi Namesto s pa ji odgovarja burja,ki za vi j a okrog oglov* ,TLe kje prezebata,lačna,raztrgana? Pa Janezu je še« Gori je nekje na Koroškem. Pravi,da je dobro,Saj ve,sanio zato, da bi jo tolažil,zato tako piše. Ona pa ve,da je lačen,da gara pozno v noč v oni mrzli grapi v‘kamnolomu# Pa vendar zanj vsaj ve in upa,da se. bo nekoč povrnil# "Toda,kje pa je Niko ? - " Debela solza ji zdrkne po razoranem licu. Štiri le- ta, štiri dolga leta že ni nikakega glasu o niem. "Ti ubogi moj ' otrok, Ali ga bom še kdaj videla?” zaihti mati glasno in ni ga, ki bi jo tolažil v tej božični noči,le burja tam zunaj joka z njo, "Uboga mama”,vzdihne Janez polglasno. Koliko takih večerov bo še sartfevala? Kdaj ji ponesem tisto srečo božične noči, kdaj ji bom obrisal solzo na uvelem liou? — — — Njegova misel pa hiti nocoj še dalje nad sneženimi vrhovi,preko Grosuplja in Lašč skozi Ribnico v Kočevske gozdove, Nad temnimi snmekami in šumečimi bori plava njegova misel in išče skalnata brezna,kjer trohne tisoči,kjer počivajo tudi Nikoto-ve bele kosti. Tam nad skalami za ono jaso,kjer sta takrat,v oni zadnji ofenzivi,ležala z Niko toni v zasedi; tja hiti njegova misel. Morda mu je ravno tu regljala strojnica mrtvaški spev,,. ,rKako je Niko? Ti je dolgčas v tej divjini? No,saj nisi sam,prijatelji so okrog tebe,sto, tisoči trohnijo s teboj, 3am sem jaz v tujini z žulji tujih kamnov na rokah. Morda bi bilo bolje,da takrat bi legel tu s teboj,da bi bila skupaj še v smrti,kot v bojih in trpljenju,pa nisem mogel,Niko, Kdo naj bi tolažil mamo in Anioa,kdo dajal bi ji poguma,kdo o ve- p ra-vi j i- dovala n velike srn- ovrn llw inov kdo bi jo osrečil? — Nobenega odgovora ni iz skalnih brezen,le šumeči bori sklanjajo vrhove v globine.., Monotoni korak okovanih čevljev predrami Janeza iz globokih misli. Saj so .že skoraj doma. Tako hitro se mu zdi danes da so prišli« Koliko daljša je bila drugikrat pot. - Globoko doli v grapi še vedno čuje šumenje Milforfskega potoka. Tam iz vasi pa se zlivaj'o vanj vabeči glasovi nolnočnih zvonov..-. — ■ je čudovito sestavljeno bitje^kateremu- enakega ni na zemlji, Žival je samo živo telo,ki nekaj časa bega po svetu sem in tje,išče hrano,se razmnožuje in konča življenje sama ali pa pod tujo silo, Človek po ima dušo v sebi,ki mere spoznati in ljubiti Boga,ki more izbirati med dobrim in slabim, ki po smrti živi srečno ali nesrečno po tem,kakor je pač v lit) U Uf-5-L fJ II V SVU U CjcL oVL7JXJ.u V ocUa. U.ci II, J XIII IVI UJlUJIi « ru vub o ji je šli do sroa. Pisana je bila tako toplo,'da jo je nrevzelo mehko ganotje. Nehote je občutila,da jo stiska nekaj grenkega v grlu in da ji oči postajajo vlažne. V sobici,kjer je bivala,je bilo nrijetno. Toplota,ki je prihajala iz male pečice,je blagodejno grela. V desnem kotu sobe je stala mizica,na kateri je Hilda postavila ljubke, male jaslioe. Pred jaslicami je gorela lučka,ki je s svojim svitom osvetljevala Marijo,ki se je v ljubeznjivem nasmešku sklanjala čez Novorojenčka. Sveti večer je bil nocoj. Prvi,ki ga je Hilda obhajala v tujini. Kako ves drugačen sveti večor je bil od onih,ki jih je preživljala tam daleč v svoji domovini. Tujina je pač tujina in Hilda je nocoj občutila bridlco,da je njena življenjska pot težka in grenka. Že ves mesece j& mislila na ta večer in so ga hkrati_ veselila in bala, V dolgih urah,ko je ležala na svoji postelji in ni mogla spati,je premišljevala,kako ga bo praznovala,Če prav včeraj si je tako dobro zamislila ves večer,danes £a, ko je prišel,ni vedela T>rav,kaj naj -nočne. 0fl gospe si je izprosila dovolj enje,da smo k polnočnici v cerkev,ki je bila skoraj M H1H-H življenju služila Bogu in njegovim zanovedim Alban Stolz da ifi al onnla nn li in bralft- Hitala le leno. eno uro oddaljena od hiše,kjer je stanova'a. Zakurila si je v sobi in začela citati knjigo,ki si jo je ravno za ta večer ■ prihranila« Zdaj je na koncu zgodbe,ki jo je vso prevzela. Preči-tala je še zadaje poglavje,zaprla knjigo in globoko vzdihnila. ..Pogledala je na uro: deset* Če eno uro^torej,je pomislila. Vlegla ge je na posteljo in se zamislila. Oči so ji bile uprte v strop,misli pa so ji poletele daleč od tod. Romalo so ji preko širnih voljan,begale preko tisočerih brd in gora in se končno ustavile v majhni vasici sredi visokih'hribov. Tam jo bil njen dom, Tam je živela s svojo materjo in dvoma bratoma dolg&: iota, Vso svojo mladost je preživela tod. Tista lepa,brezskrbna otroška leta so zakopa-na^v tej vasi, Kaj so ji bile takrat vedno zasolzene materino oči,kaj njen od skrbi in dela zgubančon obraz. Živela je pač kot otrok,ki je vesel cvetlic,trat in livad Božjega sonoa,ki so smeje in joče,kadar se mu zazdi. Lepe urico so bilo takrat, a so se tudi iztekle, Hilda se jo spomnila tistega dne,ko je ■ stopila pred njo mati in ji povedala,da mora zdaj,ko je dovršila ljudsko šolo,v mesto v meščansko. Naj bo pridna in resna,da je bo vesela ona in oče v nebesih. OčeI Nanj se je spomnila sama tako redkokdaj. Poznala ga je komaj dobro. Učitelj je bil,a je padelzBrvo leto v vojni. Takrat ji jo bilo komaj pet let. Vse od takrat do danes je skrbela za troje depo mati,ki jih je. preživljala s svojo majhno pokojnino. In je šla v šolo. Vsak dan je prehodila dolgo pot iz vasi v mesto in zopet nazaj. Ni ji bila ta -not neprijetna. Hodila jo rada in tudi v šoli dobro napredovala. Po štirih lotih je končala meščansko šolo s prav dobrim uspohom. Kam sedaj ? Hilda jo zavidala svojo sošolke,ki so že jjroj napovedovale, da bodo šlo na učiteljišče,da bodo gospodične učiteljice. Kako rada bi bila učiteljioal A je natanko ve-d la,da jo ne bo mogla mati dalje Študirati s tisto skromno pokojnino. Morala jo v prvo službo,ki se ji je nudila, Majhen zaslužek v istem je bil tolik,da sta mogla študirati z njeno 'podporo in materino pomoč jo oba brata, ^Takrat ni bila več otrok. Začutila je,da je padlo nanjo breme,ki ga bo »orala odslej nositi skupno z materjo. Vzela je voljno to breme in si služila vsakdanji kruh. Tri lota je hodila vsak dan v urad .in bi še,da ni prc-križala to njeno pot smrt gospodarja,ki ji je dajal zaslužka. Znašla so je na cesti. Brez službo je bila ves mesoo in ta mc-soc ji jo bila oola večnost. Čakala je službe in obupavala. Mati je hodila še bolj zaskrbljena in prosila službe zanjo v mestu. Sedaj je tu; vzgojiteljica,sobarica in dokla.tvse obenem Terko ji je bilo ob ločitvi. Ob slovesu je začutila bromo,ki si ga je naložila,silno težko. Ko je odhajal vlak,se je naslonila na okno vagona in gorko z-jokala. Na Postaji jo stala mati,zavita v star,žo obnošen pla"č; ob njej sta stala brata in žalostno zrla na sestro,ki je odhajala v tujino,da so zanje izgoreva,. .Vso to je prišlo tako nonadoma,da. se ni niti prav --------------—---------—------ia6------------------------------- zavedla* Šole trdo in težko delo,ki ga ni bila prav nič navajena, jo je streznilo« Postala je resna in molčeča* Hilda je zamahnila z roko kakor da bi hotela odgnati od sobe težke in -alostre misli. Spomnila se je spet,da je nocoj ■ sveti večer in je 'o oglodal a na uro. "Enajst bo!” Počasi se je napravila,odprla sobico in stopila na prosto, Nad njo je bilo sprostrto čisto nebo# Zvezde so sijale s tistim lepim,svetlim zimskim sijenu Okrog njo je vladala nočna tišina, Električne žarnioe so svetila z medlim,skoraj meglenim sijem. Hildi se je zdelo,da ji pomežikujojo. Zavila se je tesneje v plašč in se napotila po široki ulici proti oerkvi. Hodila je z umerjenimi koraki. Mi Sli so ji zopet poletele,kakor bele golobice pod rodni krov. Spomnila so. jo na svete večere,ki jih je preživela v krogu onih,ki jih je ljubila. Lepo je bilo takrat, še materin vedno zakkrbljeni obraz so jo ob takih trenfitk.ih zjasnil in prisedla je ~>onavadi k otrokom. Večer jim je potekol kot minuta. Mo'ili so za očeta,peli in .govorili, Jaslice in drevesce v kotu so bile njeno delo. Po- • nosna je bila na to,čeprav je bilo vso tako skromno in majhno, Malo prod polnočjo so se odpravili v cerkev,ki jo bila Čisto blizu, V srcu vseh so je mogočno glasila tista lopa poslanioa angelovtmir ljudem na zemlji,ki so dobre voljeI Bog ve,kako je sedaj doma? Bog ve,kdo jo postavil v kot jaslice in božično drevce? Hilda je'stopala mimo visokih palač z mrkimi,nerazsvetljenimi okni,in ji jo bilo težko pri srcu. Iz hotelov in gostiln so prihajali zapozneli gostje,nekateri glasni in pijani,drugi v živahnem in veselem potoenku« Prišla'jo do cerkve, Cerkov je bila majhna in čisto natlačena. Duhovnik jo bil že prod oltarjem.Zrinila se je v kot in poskušala moliti. Rada bi pomolila za očeta,mater,za brata, ar. ni šlo. Zmedla so je v začetku očenaša* Misli* so ji bile tako daleč,,. Zavedla se je šole v trenutku,ko jo mašnik povzdignit Novorojenega, Pokleknila je in takrat jo je hi-ooma Brevzelo in pretroslo, Pogledala je na sveto hostijo in vsa njena mlada, nepokvarjena duša je molila Njega,Velikega,Dobrotnega, Jezušček,daj mojemu očetu večni mir,ohrani mojo mater pri zdravju,skrbi za brata in meni da.i moč in silo,da bom zmogla naloženo breme, Jezus,verujem v te,Jezus,upam v to,Jozus, ljuhim te nad vse!.,, Po maši je Odbrzela hitro proti domu. Skoraj tekla jo, Malo prod domom pa sta jo zaustavila dva ponočnjaka, tt Oho.,kam pa,dekle? Greš z nami!” Hildo jo zazeblo po vsem telesu. Zavpila je in so ho-tola izviti iz rok pijanoev., Ni šlo. Prosila jih je,naj jo pustita pri miru,saj gre domov. Pa sta so zasmejala, ”Domov,'dom-ov,” so jo grdo zahupalo prvemu,"Soj so ni tako kasno,tička,in pri nas jo tudi domov”, "Jezus",je zajeŠala Hilda* Udarila ja z vso moč.io nesramneža v obraz« Ta je od bolečino zatulil in jo spiistil* Tei čas se ji je posrečilo,da se je iztrgala tudi drugemu in stekla proti domu* oooo proti domu. • ,?Boš pa drugič ,"boš pa drugič!" je so cula za seboj pijani glas drugega. Vsa zasopla so jo Kilda■zgrudila na svojo postoljo. Srce ji je naglo bilo in dihala jo težko. Ko so jo umirila, so jo slekla,nato prižgala drobno svečko prod malimi jaslicami,zdrsnila na kolona in začela zahvaljevati Njega,Novoro jonč-ka,da jo je rešil zla, Orodi molitve pa so ji oči postale silno trudne in težke* Glava ji jo omahnila na mehko postal^no blazino in Hilda jo kločo zaspala prod Novorojenim. ooog Jaslice borne prestol so Tvoj, v trdom uboštvu vos si Ti moj! Dotoco božje, v hlovcu je mraz, prišel sem k Tebi krajšat Ti čas, V svojo naročjo hočem To vzeti, mrzlo ročice Tebi ogreti. Detoco sveto, milost nam skaži, ■pošlji miru nam, vojska nas plašit Okrim, Toplo odejico hočom Ti dati, sicer no moglo boš Deteco spati. VANJA: (S §fk 0■••• M a r i j a, ljuba Ti Goapcv bola ovotKn. čl ono s bil bi rad grodi travnika, Marij al Mari j a I dobra Ti gospa, boli nnbžoc danos bil bi rad prav na vrh ftorti-Marija! M ari j a, svota Ti ftospa, sonco svotlo danos bil bi rad prav na vrh noba, M a r i j n I Mari j a, zato j az cvotol noS in dan bi rad lopo zato lo dohtol, M a r i j a I Mari j a, zato jaz blostol noS in dan bi rad . svotlo, zate izftorol, Marija! M a r i j n, Vj zato ja? f?orol \\i| " noč in dan bi< ]bad (?oVlcc dru^a šo o^rol, Vanja, r v 'V; v -------- l V ■vlmifr I p}}) V \u S y ' /arrfam Novo loto,novi upi, zopet nova nada sijo iz srca Marijo, Ig) ki otroko svojo ljubi. Jožusom Vsi v novo loto, broz strahu in broz bojazni, saj obl aki ne p ri j azni zginejo in zmaga Srco svoto! Okrim, 'S r-;/ eden dni je preteklo odkar so me nolozili na belo I prepleskano posteljo tik ob oknu. Ob vznožju so rfpri mi pritrdili listek z mojim imenom. Toda ko sem prebral,sem se začudil, Imel sem občutek,kakor da bi me srečal na oesti tujec in mi ds j ali "Ti t jr z sem tvoj brati «- Ali ms poznaš?".,. In kakor bi se začudil neznancu,tako sem se začudil imonu - popačenemu imenu - ki so ga nfoisali na listek in mi rek-li,da jo moje. Toda polagoma sem pozabil na to, "So pač tujciT V tujini seml, sem si dejal. Tudi na desno nogo,ki 3em jo prve dni pestoval,kakor nebogljenega otroka,sem pozabil« Več se nisem zmenil za moža na sosednji postelji,ki je prekladal 'svoj&,na debelo obvezano levico, •- Premišljal sem,kako ga pozdravim,ko nride,,»Slutil som,da več ne more biti daleč... Se dan,dva ... Ozrl sem s« skozi okno. Zunaj je snežilo. Debeli kosmi so plesali mimo okna. Nedaleč Vstran je samotarila vitka smreka,malo dalje pa pritlikav borovec.,. Po dalje je splaval moj nogled. Do t$mne črto v ozadju. Toda nikjer se ni nič premaknilo, "Pa saj še ni čas",sem se tolažil in potegnil rjuho čez glavo.., Na vratih je zaropotalo. Zdranil sem se. "Nov sotrpin", sem ugotovil.,. Prinesli so moža. Med črnimi lasmi so se mu bleščalo bele nitke. Položili so ga na posteljo na moji levi. In zdele o® mi je,kakor da bi moral nekoga pozdraviti, "Saj ne more bitij,«, Še dva dni’,,. In tudi nebo prišel s takim ropotom,.. Tiho - skrivnostno bo vstonil v so- bo-,,*" sem se skušal pomiriti. Tako je minil dan. Poln pričakovanja in hrepenenja. Tudi drug dan je bil enak prvemu, Mož na levi se ni •zmenil ---------------------— -------152-------------------------------------- z o. nikogar* Molče ja buljil v strop* Zdaj pa zdaj je bolestno zastokal'., Nisem vedel ,a .čutil gen, da mož trpi* Me toliko na telesu,kot n"a ‘duši. Ko sen ga včasih opazoval,sem videl na njegovem obrazu trpke poteze,ki so pričale o dušni boli,.* Nato pa sem zopet strmel skozi okno ter opazoval,ča ga že skoirnj zagledam« še gr nisem videl,toda čutil sem ga še nekj« čisto blizu* "2e gre«.* Ni več daleč,.. CTutri.,.* Toda kako ga naj sprejmem? - Doma smo mu vedno pripravili lep sprejem,*," In zopet se je prikradla skozi okno tema* Naj-orej ' sive,nato vedno bolj črna. Drugo jutro sem ga že na vse zgodaj pričakoval* A bilo je kakor navadno. Zastonj sem upiral pogled skozi okno* Vselej^ko je kdo zaropotal pred vrati,sem vztrepetal. Toda. ni ga. bilo. Vodno je kdo drug vstopil v sobo. Že je ninil poldan in prišel večer in še ga. ni bilo... "Pa saj je danes njegov dani Zakaj ne pride?" , Čutil sem kakor pe~o,ki tlači - mori,*. Še nikoli se nisem čutil tako zapuščenegarkakor takrat... ”0 ti mačeha tujina.... 0 domovina!" - Nehote sem zaminiral zadnje bss«de. M«ž na levi se je zganiltkakor bi ga. nekaj pičilo. Toda nisem se zmenil zanj,- Cakrl sem njega,ki bi že moral priti*.* čakal sem ga %in si; nisem vedel odgovoriti 4zakaj ne pride*,*, , Čas je tekel in ura nekje v zvoniku je bila udarce: "Deset. .. ena j st. dvanaj st, * * " Ob •zadnjem udarcu pa je zabučalo,kakor bi se 'utrgal plaz. Skrivnostno so brneli bronasti udarci v temno noč. Tedaj pa sem zač.utir»kakor da bi se me nekdo dotaknil. Vztrepetal semr "Vendar! Tukaj je! Prišel je - Božič.,*, Pozdravljen..*" ; Glasno sem ponovil njegovo ime. Ime njega,ki sem ga že tako težko arfčakova.l.*. Mož na levi se je okrenil. Z žarečimi Očmi me je pogledal, -Npto se je nočesi dvignil. Ponudil mi je uvelo des- nico: "BTrat,,."! Čutil sam,kako se mu je tresla -roka« . . . t,To ^ poklanjala v dar",in stisnil mi je roko, "Hvala ti - brat"I,sem mu dejal. Zunaj pa je zavijala burja in zanašala pesem svete noč i * * * * "Dete nnm je rojeno in Sin 'nam jo dan;na njegovih ramah je vla-darstvo in imenuje se glasnik velikega, sklepa" (Vstopni spev volike maše na Božič). /'{ CgC koro neopaženo so se približali božični prazni- u^kv ki' Vsn^c Tonotu se je zdtflo tako. Od Sasa do rvJ' }twvčfieLSa' 3° Prihajal domov, no j raj ši v poznih vočor-* nih urah,ko ga ni nihče opazil* Nad njim so se zbirali temni oblaki. Slutil je nevihto,kakor jo v vročem polot ju slutijo živeli,ki se nemirno obnašajo,navedoS od kod bo prihrumela. Redkobeseden je bil zadnjo čase. Skoraj ga ni bilo več za snoznatic Najraje jo bil sam,lo tu in tam je privoščil kako besedo očetu in sestri. Sestra ga jo v skrbeh opa- * zovala,vedola je,kaj ga 'tišči, Skušala ga je razvedriti.a lo redkokedaj se ji jo to posrečilo, Lo nočak Petrčok,dve in pol- * letni nagajivček,ga je tu in tam pripravil do tega,da so je na-smohnil. Zato pa so je že naslednji trenutek še bolj pooblačilo njegovo celo. Tudi oce je čutil,da ga no tiščijo k tlom lota, katorih jo imel že nekaj nad šest križev,ampak strašna negotovost. Ta strašna okupacija,ko bi jo no bilo,«,,! ' Na božično biljo jo bil Tono zopet doma. Vos tedon so je zadrževal pri sestri,ki jo bila poročena v sosednji * vasi. Da bi pa Božiča no obhajal dmma,no, tega si ni mogol niti predstavljati, "Saj jo morda to zadnji”,ta misel mu je padla v glavo in ni se jo mogol več odkrižati,,, ”Prav je,da si prišel Tono”,se ga jo razveselila sostra Rozalka. ”3tliook,stlicek”.so jo vrtel okrog njoga krat kohlačnik Petrček in mu kazal konjička,katerega mu jo prinosol sveti Miklavž,potem pa mu jo hitel razlagati,”da imajo v hlevu malega iooka Tone se jo skušal raztresti. Pomagal jo očetu na skodnju,kjor jo bilo trobalo pripraviti krmo za prožnika*. Prinosol jo sestri vodo za kuhinjo, Petrčku jo popravil voziček, Popoldan jo postavil v kot jaslico, Naložil je .mahu v obliki hribčka,po hribčku na jo razpostavil ovčke in pastirčke* Potrčok ga jo bistro opazoval ter zvedavo povpraševal#ltaj dolajo pastirčki,čomu imajo torbico in palice,in zakaj nimajo tudi maloga iooka. Polno je bilo vprašanj,ki so se porodilo v glavi zvedavega dečka* Tono je odgovarjal,misli pa so mu vono-mor uhajalo drugam. Zato jo preslišal marsikatero dečkovo vpra-anjo. ”Stlic,zakaj ne odgovaljato?” ga je plašno vprašal mali in ga svetlo noglodal, Tonotu jo bilo toSko pri srcu« Vzol je malo-, ga v naročje,ga dvignil z svojimi močnimi rokami kvišku in ga snet postavil na tla,da jo otrok oepotal z nogami in vriskal od vesolja, Nato pa ga jo hipoma stisnil k sobi pogladil kodrasto Rlavo, "Blagor ti,otrok”,se jo skoraj bolno izvilo iz^njogovih ust. Poljubil ga je strastno na čolo,potem pa naglo odšol iz sobo. Plašno jo glodal otrok za njim. Topo 3o stal na pragu in strmel v daljavo* Na nasprotnem hribu so J c natjol v'mogli videla domača farna cerkev in jag-nedi,ki so jo obkrožali. Ob njej j'e stala šola,kjer jo zajemal prvo učenost,tam blizu jo tudi pokopališče,kjer že dolgo vrsto lot počiva dobra mati. Ob cerkvi je občinska hiša. Ob spominu nanjo ga jo noprijotno spreletelo. Stisnil jo posti in polglasno neka j zamrmral, Zeblo ga je še v nogo,a šo jo stal na pragu in bolščal v nastajajoči mrak,na oesto,ki so vije iz vasi na hrib. Nešte- tokrat jo zadnji čas s strahom poglodoval na njo,kakor da koga pričakuje. Tudi danes so jo večkrat plašno ozrl tja doli, 3ostra jo vidola njegov plašni pogled,oče tudi. Spogledali so se, ”Le kaj so bojiš?”,je skoraj izdavila iz sobo sestra* ”Žaloston Božič jo letos”,je vzdihnil očo. Vas je utonila v zimsko noč. Okna so zažarela v torno* Ivje na drovju se jo iskrilo kot drobni bisori v žarkih luči,ki so prodireli iz okon, V vaški kapelici je odzvonilo vočorni Ave, Oglasii so jo veliki zvon tudi pri fari, Mohko je plaval glas zvonov Čez hišo in so izgubljal v daljavi. Druga leta so zvono- vi slovesno pritrkovali in oznanjali svoto božično noč. Nocoj pa -je možnarlo odzvonil Avemarijo,potom pa zakloni! vrata v cerkev, Nocoj no bo polnočnico,ker ni nikogar,ki bi jo opravil,,. Pri Žagarjevih so takoj po Avemariji pokadili vse pro-storo in jih poškropili z blagoslovljeno vodo. Najprej v kašti, nato po hlovihjokoli hiše in nazadnje še v veliki sobi. Vonj kadila se jo prijetno širil po vseh prostorih, Očo je molil rožni venoc in škropil z blagoslovljeno vodo,Tone pa jo nosil žerjavico in kadilo, "Bog nas varuj vsoga hudega,” je vzdihnil mod molitvijo oče, Tonotu,ki jo polglasno odgovarjal očotu,so misli uhajalo drugam. Skoraj ni mogel verjetitda je nocoj res sveti vo-čor. Noč božjega miru in sprave,ljubezni in odrešenja,,. Kam naj gro letos k polnočnioi? še k maši bo moral v sosodnjo faro,,, "Ki si ga Dovica rodila” je glasno molil očo Žagar* Dobolo jagodo rožnega venca so mu počasi polzelo skozi okorno prste. Tono se jo sklonil na klop,glavo pa jo zaril v dlani in bilo mu je bridko pri srcu. Bridko na som sveti večer,kakor da bi so vsa bridkost slovenske zemlje in njenih prebivalcev nocoj prelila v njegovo srce,,, ”Božič,rojstvo Gos-oodovo”, jo mislil Tono mod molitvijo, ”Angoli so peli na prvo sveto noč ”Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji”,'-Bilo mu je,kakor da so pogroza v črno tomo iz katere * ni izhoda, ”I*o čemu je tako”,mu je vodno znova vztajalo vprašanje, ”Lo zakaj se ljudje sovražijo med soboj? In zakaj morajo biti majhni stiskani in preganjani od velikih?,,, Ali so mar Kristus ni učlovočil za vse ljudi,za vse narode,,. Da,prav najmanjšim ih najbolj neznatnim je bila najprej sporočena blago« vest o rojstvu Odrošonikovem,,,,” Trpel je Tono,trpel jo sivolasi oče,žalostna je bila tudi sestra Rozalka, Spomnila se je,kako je bilo prejšnja lota,ko jo prijol Tono za Božič domov. Vse jo obdaril,prazniki so bili on sam velik in topel sončni žarok. Lotos pa,,, Nomci so •zasedli dežolo, Tone so jo moral umakniti iz mesto, domov. Pa še doma revež nima miru,kor noče zatajiti slovenskoga rodu,.. Na vsnko njegovo besedo pazijo,na vsak korak... Najhujši pa jo sosod Vrbanjčar* Zaklel so jo,da ga ugonobi. Zgrozila so jo Rozalka ob misli na dolgo vrste taloov, Vnt.a.rib imena so bila skoraj vsak todon na novo nabita na oglasnih deskah* Kaj,00 bi morda kdrj brala mod njimi tudi bratovo imo,,, Razgovor so ni mogol razvneti* Tako žalostnega svetega večera se ni bilo v Žagarjevi hiši nikoli. Vsak zaso jo prodcl svojo-misli,vsakdo so jo bal na glas povedati,kaj ga duši v srou,•* Na božični dan sta odšla Tono in Rozalka v sosodnjo župnijo k sveti maši, Očo in Potrček sta ostala doma za varuha. Tono se Je pomešal mod fanto pod korom. Skušal jo biti zbran,a se mn n1 -n osrečil o,. "Sveta noč , blažena noč",jo donolo s kora. Sopran Kužnikova ‘Mance so je ločil od vseh drugih. Tono ni pol,kakor so poli drugi. Ni mogol, Strmol je proti ol-- tarju,kjor jo kakor v megli videl tujega- duhovnika v svilonom orjiatu. ''Udaril bom pastirja in razkropilo se bodo ovco",jo' y p6misl.il ob saoznanju,kaj so bili ljudstvu domači duhovniki* Duhovnik ni nrebral niti evangelija,tistega lepoga,srco božajočega ,kato roga je znal Tono kar na pomet: "listo dni jo izšlo povelj.d od cesarja Avgusta,da se popišo ves svet,.,* Še jo tudi Jožof iz Galilejo,v Jude.jo,v Davidovo mesto,ki se imonujo Botlohem,., Ko sta bila tam,so ji jo dopolnil čas poroda. In jo povila sina prvorojonca,ga povila v plenico in pbložila v .jasli,ker zanjm ni bilo prostora varenočišču,,," Pa' čomu bi ga bral",so jo Tone skoro razjezil, "Saj i.povhomško nihče no razucie, slovensko brati pa no zna in niti no 3mo,.,” Po maši jo nočakal Kužnikovo Manco, Zardola jo,ko ji) je voščil "veselo in blagoslovijono božično praznike", ••"Da bi bili veseli,skoro no verjnmor.1",je v zadregi odgovorila Manca* Hotola jo še nekaj roči,pa ji jo besoda kar zastala. Tono je to opazil, "Nekaj si hotela roči ,Manoa",., Manoa so jo zmedla, V zadregi si jo popravila naglavno rut o,nato pa poltiho dojala: '^Tono, prosim to,pazi sol ” "Kaj hočeš s tom reči"? jo bil Tone sedaj rrdovodon, "Ali šo ne veš nič? Pojdi,povom ti mod, potjo". Ko sta bila žo izven gručo,je Manoa dojala: "Tone, Vr-; banjčar to sovraži. Prav danos som na poti k maši mimogrodo u-jola,da te misli ovaditi,,,," "Ovaditi? Podla duša!" jo siknil Tone in poblodol, "Da,ovaditi te hočo,da si ti oden od vodilnih,ki šun-tajo proti Romeom,, Čo nima dokazov,so bo zlagal. Tono,prosim to;,umakni se,zbeži,no čakaj doma", jo skoro jokajo prosila Manoa, Rozalka ju jo došla, Redkobesedni so šli skupaj in so ob križišču,prod znamonjora, .iočili. Kosilo ni teknilo nikomur,dasi si jo Rozalka potrudila, da^jo dala najboljšo 'na mizo, Tonetu so zvenolo po ušesih Ma-ničine bosode: "Vrbanjčar te misli ovaditi,.#" *■ Prekinil jo molk, "Očo,Rozalka,bditi moram, Novarnost mi proti, Vrbanjčar mo bo. ovadil". Očo ih'Rožnika sto so zdrznila, £0 Petrčok jo plašno glodal vso tri. Ni mu šlo v glavo,da so .strio -Tone tako čomor-no drži* "Slutilo, som,da bo kaj takega. Vsega jo zmožen",jo žalostno in z solzami v očeh odvrnila sostra* "Prodana dušal" jo očo trdo postavil post na mizo,da so žlico in krožniki poskočili« "Kom hočeš",jo vprašala sostra* "Kam ? Ko bi vodolI V gozd,ali pa eoz mojo v Ljubljano V "No v gozd,čez mojo pojdi",je prosočo ddojala Rozalka, Morda ti bo Zorkov komi Jože,ki ima ob moji sorodnike,koko svetoval*" ,fBom videl",je odvrnil Tone ter loaniu po kosilu odšol v vas k Jožotu* Očo in Hozalka ata sedela- vso popoldne v sobi v skr-boh za Tonota*'Rožnika je jokala,da jo je Petrčok tolažil: '* "Nb jokaj mama, Potlcok te ima lad,«," Proti vočoru se je Tono vrnil. Kratko jo povedal očo-tu svojo odločitev* "Pojdem v Ljubljano že jutri zjutraj”* "Moj Bog,zakaj je moglo tako priti1!,jo vzdihnila sostra in kot lešniki debelo solze so ji zdrknilo po licu, Očo jo -nemo obsedel in se zazrl v bogkot kot k jaslicam. Usta so mu drhtola* Rad bi zakričal,da bi dal duška svoji bolečini»a ni mogel,,; Tono jo vzel nahrbtnik in kovček ter pričel zlagati obleko.in perilo, Vsakega nekaj,za prvo silo. Potrček so jo motal okrog strička* Hotol je vedeti,kom bo šol stric Tone, '"Daleč,zolo daleč",mu je tiho odvrnil Tono* "Piideš,kmalu plides nazaj,stlic?" jo bil mali radoveden * "No vem,Petrčok, - morda kmalu,morda pa ...” 3tavka ni končal. Zakaj bi begal otroško dušo.,* Na Štefanovo so jo odpravil Tono, Nihčo ni vodol zato razon očeta,Rozalko,Potrčka In ^anoo. Niti pri sestri v sosednji župniji so ni mogel več oglasiti* "Očo,zbogom! Moram itil" Sogel jo očotu v žuljavo roko * "Pa srečno hodil Mogoče so no bova voč vidola",j o zamolklo odgovoril očo ter stisnil 3inu desnico* V očeh so mu jo zameglilo,utrnila se mu jo svetla solza in zdrknila na sinovo roko * Tudi Rozalka jo Zaplnkalnj ^Tono^kaj bo z nami"*,, "Kakor Bog hoče",je s težavo odvrnil brat. "Če bodo poizvodovali za menoj,rooite,da som odšol iskat službo v - G raz.. * "■ : Očo je pomočil p^loc v kropilčok ob vratih,stegnil jo rok-6 in pokrižal sina na čelui "V imonu Očeta in Sina in svetega Duha*,," Glas se mu jo tresel* .Tono jo sklonil glavo, V grlu-ga jo dušilo. Ni raogol .. . voč' pronosti. Videl jo očetovo solzo,vidci jo tudi 'blodi obraz Rozalkin, Potrčok sc jo zbudil in začudeno tor nrpol zaspano po« glodal okrog soboi ’5Stlio,glem s teboj't in že jo plezal iz posteljo, "Danes no,Potrčok,drugič 1 Pridon bodil” ga je pobotal po kodrasti glavici tor naglo prijel za kovček, "Pa zb okorni ” °Zboa-omt Sročno hodil " sta zaklicala oče in sestra za odhajajočim. Sneg jo zaškripal pod njegovimi nogami,ko jo odhajal Tono od doma na tujo,da so izogne nesreči, Petelini so že poli jutranjo pesem,ko jo sol skozi k.c spooo vas* Pri križu ga jo počakala Manca, Ni bilo mnogo. 6asa,zato je bilo slovo kratko, "Ostani mi zvosta Manoa”l , "In ti Tono, misli pogosto na monel" Še on stisk roko, še on poljub za slovo,in Tono je je odšel, Manoa je še stala in zrln za njim. Priporočala ga je angolu varuhu,da ga varuje na poti in ga nokoč spot pripel jo nazaj,kakor jo svojo dni pripeljal mladega Tobija,’,, Drugi dan jo Gostapo prišla po Toneta, Ovadil ga jo Vrbanjčar, Toneta niso več našli dona, JPreiskali in prevrgli so vse* Veliko sitnosti sta imela oče Žagar in Rozalka/tofla bila sta zadovoljnr,Tono je bil vendar le rošon... Lota so minila in vojska tudi* Oče Žagar ni dočakal sinovo vrnitve. Novi ”osvoboditolji,! so mu prav za Božič vzo« li življenje. Tone pa '• še danbs v tujini hreponi po toplom domačem krovu,rad bi,da bi zopot slišal z dorrkaoog^ kora glas Kuž-nikove Manco-, rad bi bil zopet doma v krogu svojih dragih. Sliši Manoo ko poje, v duhu jo vidi in sliši in z .njo ; vrod pojo tudi on: ‘♦Angelsko petj^ so sliši v višavi, G-lorija,siava,Bogu so glasi",», Boris* arv Ob času nroganj-nja katoličanov v Indiji,so proganjaloi privlokli prod mando.rina 17 letnega Indijanoa, Mandarin mu je ponujal srobro,če -nohodi križ, "Kaj srobro,to jo premalo",jo dejal Indijanec, ■••Dam ti zlato”,jo dojal mandarin, "Tudi to jo premalo,jo odvrnil 17 letni., "Koliko pa torej hočeš?” Indijanec pa jo dojali "Daj mi toliko zlata,da si'bom z njim lahko kupil drugo dušo,”. Mandarin ga je dal umoriti, ——---•------——.—--—ooooooe —«;-------------------«•—------—------- t "VESELITE SE,NEBESA IH RADUJ SE ZEMLJA,P RED OBLIČJEM’GOSPODOVIM; ZAKAJ PRIŠEL JE"*_ (Darov,spev pri polnočnioi). Žc\v>e cierv katolik .južni AINgliji. - Po poročilu nadškofa iz Menovin (Vales ), se je število katolikov v 170 letih zvišalo od 75° 2 9 du“ hovniki,na lo.ooo laikov s 300 duhovniki. V zadnjih ?.5 letih se je število katoličanov podvojilo. Porast katoličanatva v Kaj žrtvujejo franeoski katoličani" zcfverske "sole ? Francoski* katoličani moralo prispevati v prorrčun za šolstvo 13 milijard 75o milijonov frankov.za svoje šole* Po najnovejši statistiki obiskuje verske .šole 1,500,00 in držnvne šole pa 4*600,000 V gomuni.11 so komunisti prepovedali boksarski šport,češ da je to kapitalistična surovost. učencev. Tako prispevajo francoski krtoliČani znatno vsoto za svoje šole in vzdržujejo povrh tega z davki še državne šo- le. 0088B800° proti boljševizmu je: Mnogo moliti (zlasti molitev rožnega venca), apostolat dobrega vzgleda in pravega krščanskega živijenja,posebno pri inteligenci,apostolat krščanskega tiska. fterto dni je za nami. S ponosom gledamo na zaključeni letnik, Vzdržali smo vkljub mnogim težavr-m, Skušali smo biti krogu mladine glasnik velikih ideji Mati,domovina,Bog, Zahvaljujemo se vsem številnim prijateljem in sodelavcem,' njim,ki so še v taborišču,pa tudi njim,ki so že odšli v Kanado, Btazili^o ali pa v Argentino, Zahvaljujemo pn se tudi končno enim,ki ‘so nam ”iz prijaznosti” meteli polena pod nogo in skušali onemogočiti branje lista delu mladine. Tudi ti so po svoje pripomogli,da smo vzdržali do konca. Utrdili so nas v pre-pričanju,da je naša pot pravilna, Svesti si smo,da seme,ki je bilo vrženo,ni padlo na skalo in med trnje ,ampak bo vzklilo in sad rodilo v ICanyii,v Argentini ,povsod,kamor se je razkropila naša begunska kri.Upajmo pa,da enkrat tudi doma,na svobodnih slovenskih tleh. Vsem nrijateljem,čitateljem,sodelavcem v taboriščih ali izven njih želi urednik milosti polne in zadovoljne božične praznike. Božje ]2ste naj vse blagoslovi in jim izpolni vse ' želje. Prav tako želi urednik vsem srečnejšo novo leto 1949« Ta Številka je zadnja. Tiskana je kot rokopis. Stane 2 šil.