OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM ^ SLOVENSKEM ČASOPISU ★ Izvršujemo vsakovrstne tiskovine AKOPRAV £QU ALIT NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER ★ Commercial Printing of All Kinds VOL. XXXVI.—LETO XXXVI. cleveland, ohio, monday (ponedeljek), SEPTEMBER 21, 1953 ŠTEVILKA (NUMBER) 185 THciUi ^tcbcii^ -JOSEPH DOLINAR Kakor smo v petek poročali, je nagloma umrl za srčno hibo svojemu domu poznani Joseph Dolinar st., ki je s svojo soprogo Alberto vodil gostilno Ha 6737 St. Clair Ave. od leta 1938. Pred tem časom je imel svojo delavnico za kleparska katero je vodil okrog 20 Star je bil 69 let in doma 3® bil od Ljubljane, odkoder je prišel v Ameriko pred 39 leti. ^ je član društva Carniola Tent št. 1288 TM. Tukaj zapušča poleg soproge, dojena Verbič, ki je doma iz Ljubljane, sina Joseph ml., hčer Ruth in enega vnuka, v stari •domovini pa dva brata, profesorja Alojzija Dolinar v Beogradu Franca Dolinar, ki je operni ^vec v pokoju, ter sestro Marijo Bricel. Pogreb se je vršil da-l^es zjutraj ob 9. uri iz Zakraj-skovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob 9.30 uri in •^ato na pokopališče Calvary. ^ary perušek E>anes zjutraj je preminila na tvojemu domu Mary Perušek, stanujoča na 14222 Westropn A^ve. Pogreb oskrbuje pogrebni zavod Joseph žele in sinovi. Podrobnosti bomo poročali jutri. (ENE KMETIJSKIM PRIDELKOM NAJ SE DRŽIJO UMETNO RUSSELLS CORNER, Wis., 20. septembra—Na zborovanju farmarjev iz ameriškega srednjega zapada je nastopil tudi tajnik za kmetijstvo Ezra Benson, ki je kmetom zagotovil, da bo vlada dvignila v prihodnjem letu cene kmetijskim produktom. Federalna vlada je odločena, tako je dejal Benson, da z vsemi razpoložljivimi sredstvi dvigne standard ameriških kmetov. Benson se je bavil s kritiko^ demokratske stranke o republi- Letalska HCSreCa kanski politiki do ameriških Eisenhower v Chicagu CHICAGO, 20. septembra — Konference ženskega oddelka Republikanske stranke se je za •"atek čas udeležil tudi pred-^dnik Eisenhower. Na poti iz ®nverja v Washington se je Ustavil tudi v Chicagu. Republikanke, ki se udeležu-zborovanja, so izrecno zadevale, da pride fned nje tudi isenhower, da tako zabriše l^ogočen vtis, ki sta ga napravi-^ pravkar minulem zborova-demokratov v istem Chicagu ^3. ameriško javnost voditelja Ginokratov, bivši predsednik S. Truman in Adlai Stevenson. ^^edsednik Eisenhower ni za-I'acal kritike sedanje federalne ^ ^de in njenega dela. Kratko je jal, da zaupa ameriškim ž ^ rokah katerih da je bo-®cnost Združenih držav. . kmetov. Priznal je, da so cene kmetijskim produktom v upadanju, upadati pa da so začele že tedaj, ko je bila v Washingtonu demokratska vlada. Benson se je zavzel za zaščito živinorejcev in jim zagotovil dobre cene 'klavni živini. Napovedal je, da bo oziroma je vlada nakupila čez sto milijonov funtov mesa in ga, spravila v magazine. Kaj je konkretno kmetijski program federalne vlade republikancev Benson ni napovedal. Trdil je obratno, da sam nima gotovega načrta in da se bo predno bo zavzel gotovo stališče do kmetijskega vprašanja, posvetoval z zastopniki ameriških kmetskih zvez. Obljubljal je, da se bo vprašanje pač študiralo in da bo federalna vlada storila vse, da kmetom pomaga. Benson je ponovno zanikal govorice o njegovem odstopu. O sebi je trdil, da je eden od avand-garde republikanske vlade in Ei-senhowerja in da bo ostal na mestu kmetijskega tajnika dokler se bo dalo. Za zborovanje je bilo značilno, da je bil Benson ža časa svojega govora močno zastražen. Ameriški farmarji ne gredo strnjeno za Eisenhowerjem, kot so' šli pri volitvah meseca novembra lanskega leta. Ne gre samo za trenotne cene kmetijskim produktom, gre tudi za višanje stroškov kmetijskega obdelovanja in strojev. Močne kmetske zveze so po svojih predstavnikih kritizirale republikansko vlado milijonarjev, da v elektrifikaciji dežele hoče izročiti interesente v roke privatnim kapitalistom. Kriminal narašča ^^WashingtON, 20. septem-Ameriška policija je obja-statistiko kriminala za pr-šest mesecev leta 1953. Iz ^statistike se razvidi, da se v ruzenih državah zgodi skoraj y^^'^e štiri minute kak težji o in. Takih zločinov je bilo v ®®®tih mesecih tekočega 11 f ^'047,290, ali ?a več kot 2% ^ lanskim letom. ^ri tem gre za umore, uboje, pa rope, katerih Z obiska domovine Z obiska v stari domovini se je pred kratkim povrnil domov poznani Mr. Mike Gole iz 1478 Warrensville Center Rd. Obiskal je več krajev po Jugoslaviji in ima mnogo zanimivega za poročati. Ko se je nahajal tamkaj, je zbolel in se je moral podvreči operaciji, katero je srečno prestal. V bolnišnici Mr. Frank Udovič iz 1142 e. 72 St. se nahaja v St. Alexis bolnišnici. Obiski začasno niso dovoljeni, mi mu pa želimo, da bi se čim preje zdrav vrnil domov. TORONTO, 20. septembra — Kanadsko letalstvo je priredilo veliko zračno tekmovanje in to pred kakimi 60,000 gledalci. Pri izvajanju letalskih vaj se je smrtno ponesrečil Ray Greene, eden od prvakov kanadskega letalstva. Njegovo letalo je padlo v vodo, eksplodiralo s tako silo, da se je pok slišal na milje daleč. Letalska prireditev je bila prirejena v počastitev tako imenovane "Bitke za Anglijo," ko je bila Velika Britanija v zadnji svetovni vojni prepuščena sama sebi, izpostavljena Hitlerjevim dnevnim in nočnim letalskim napadom, pa je te sovražne napade znala z lastno močjo uničiti in rešiti britansko otočje. * V Atlantiku se je ponesrečilo ameriško letalo "B-29" i^ padlo v morje; 18 mož posadke je bilo rešenih, sedem pogrešanih. $300,000 bo zapadlo INDI^APOLIS, 20. septembra—Terezija Porter je umrla v starosti 76 let. Njen oče je bil Thomas Study, ki je izvrševal v Richmondu advokatski poklic. Terezija je bila vdova; njen mož Albert Porter je umrl leta 1909. Pokojna je odšla brez vsakega sorodstva. Ko so pregledali njeno stanovanje, so našli $300,000, denar pa je bil stlačen v razne škatle in predale. Pri pogrebu ni bilo nikogar razen ravnatelja pogrebnega zavoda, njegove žene in nekega časopisnega poročevalca. Sedaj se je javil neki moški in vprašal sodnijo, če ne bi morda on prišel vpoštev kot dedič, ker da je bratranec pokojne. S KAMENJI NAD KOMUNISTE PANMUNJOM, Koreja, 20. septembra — Vojni ujetniki, ki se ne marajo vrniti ne v severno Korejo ne na Kitajsko, so s ka-menji napadli komuniste, ki so prišli, da jih pregovorijo k vrnitvi pod komunizem. TEŽAVE Z DVOJČKI BALDWIN, Miss., 20. septembra — Med šolarji tukajšnje osnovne šole, 375 po številu, je devet parov dvojčkov. V prvem razredu so štirje taki pari in je učiteljica Milton izjavila, da jo ti dvojčki pri klicanju zelo motijo. 'ZVESTOBA DO GROBA' Vojak Alton Sterner je padel dne 19. junija 1953 na Koreji., Doma je bil iz Rock-wood, Pa. Njegovo truplo je spremljal domoV narednik Ira Frank Green. Frank Green je prispel s truplom v Rockwood dne 3. septembra. Dne 4. septembra sta Frank Green in vdova Sterner, stara 19 let, izposlova-la na ženitovanjskem uradu poročno dovoljenje. Nato sta odšla iz Rockwooda, vzela s seboj stvari, ki so bile last Marije Sterner, pa tudi petletno hčerko iz prejšnjega zakona. Ko se je moral vršiti pogreb za pokojnim Altonom Sternerjem, ni bilo ne vdove Marije Sterner, niti narednika Franka Greena, da bi prisostvovala pogrebnim ' obredom . . . Konvencija A.F.L. ST. LOUIS, 20. septembra— Danes se je začela 72. letna konvencija delavske unije A.F.L. Na konvenciji je prisotnih kakih 700 delegatov posameznih unij. V uniji A.F.L. je po stanju z dne 30. unija včlanjenih 8,654,921 delavcev, ki plačujejo članarino, podrejene unije pa nakazujejo centralni delni prispevek. Trdi pa se, da ima unija A.F.L. tre-notno devet milijonov članstva. Unija je dosegla svoj višek v številu članstva. Unija A.F.L. je povabila na konvencijo tudi predsednika Eisenhower ja, ki pa je odredil za svojega namestnika podpredsednika vlade Nixona. Napovedan je prihod državnega tajnika Dullesa in Ovete Hobby kot tajnice urada za narodno zdravstvo, vzgojo in socialno politiko. Podpredsednik vlade Richard Nixon bo govoril to sredo. Konvencijo bo med drugimi politiki pozdravil tudi senator Wayne Morse iz Oregona. Morse je znani republikanski odpadnik. Na dnevnem redu so sledeča vprašanja: Odobritev dogovora, da se delavske unije med seboj ne napadajo in ne konkurirajo v nabiranju članstva; kaj je s spremembo Taft-Hartlejevega zakona; kako gleda na to vprašanje predsednik Eisenhower, kako federalna vlada; vprašanje socialnega zavarovanja; politika vlade do gospodarstva na splošno in do stanovanjske akcije. Predlogi unije, kako preprečiti gospodarsko krizo v zvezi z manjšimi obrambenimi stroški in vprašanje Koreje. TELEVIZIJA V BARVAH BO DRAGA bilo iji - ^ tem času kar 29,610. atvin je bilo 611,610, avto tat posebej 112,600. Večina 3® bila pravočasno izšle na in aretirana. Vendar pride jj-^n na vsakih deset zločincev, pobegniti in se skrivati. Kakor hitro bo dal centralni urad v Washingtonu dovoljenje, da televizijska industrija začne s prenosom televizijskih programov v barvah, se bo to začelo. Zgodilo pa se bo enkrat pred božičem. Prvo leto bodo produci-rali kakih 50,000 aparatov za prenos programov v barvah. Produkcija v masah teh aparatov pa se bo začela morda leta 1955 ali leta 1956. Ti aparati bodo začetkoma dragi. Aparat 14 inčev bo stal če naj se spremenijo v aparate s prenosom v barvah, bodo združeni s tako visokimi stroški, da se ne bo splačalo spremeniti jih po novi tehniki. Strokovnjaki iz televizijske stroke radi tega svetujejo, da naj se raje potrpi do tedaj, ko se bo začela produkcija teh aparatov v masah, kar se bo zgodilo, kot rečeno, morda že leta 1955, vsaj pa leta 1956. Take prenose v barvah pa bodo mogle izvršiti le kapitalno močne televizijske družbe. Konkurenca slabejših z njimi bo tež- BERIA POBEGNIL? WASHINGTON, 20. septembra—Nastala je govorica, da se nahaja v neki evropski nevtralni državi Laurenti Beria, bivši sovjetski notranji minister in šef policije. Ta neznanec trdi, da je pobegnil iz Rusije z letalom in da bo zaprosil Ameriko, da mu da politični azil. Vest ni potrjena. Tudi se trdi, da naj bi bil s pobegom Beri je v zvezi pododbor senatorja McCarthya. McCarthy dogodka sam ni komentiral. Po vesteh iz Londona, so te govorice navadna šala. $800 do $1,000. Sedanji aparati, | ka, če bo sploh mogoča. V New York Preteklo soboto se je podala z letalom v New York Mrs. Jennie Kapel iz Sagamore Dr. Šla je na obisk k družini sina Jan-kota, pri kateri so se zglasile vile rojenice in pustile krepkega sinčka, ki bo delal družbo sestrici. Tam ostane za par tednov Velika pomoč Rusije severni Koreji; Malenkov povzdiguje severne Korejce DEVET DNI POGAJANJ SE JE KONČALO UGODNO ZA KOREJO MOSKVA, 20. septembra—Med delegacijo severne Koreje, ki jo je vodil predsednik vlade Sung, in med sovjetsko vlado je prišlo do sporazuma, po katerem bo Sovjetska zveza denarno in materialno podprla obnovo severne Koreje. Sovjetska zveza bo za to obnovo prispevala v dolarski valuti $250,000,000. Sporazum določa, da bo So-"' vjetska zveza dala severni Koreji na razpolago potrebno orodje in material ter tehnične strokovnjake, ko se bo dežela obnavljala. Enako bo dala na razpolago živila. Kar je bila severna Koreja dolžna Moskvi—gre za stroške nastale med vojno—ji ne bo treba plačati takoj. Dolgovi se bodo plačali kasneje. Med obema delegacijama je prišlo enako do sporazuma, v kakih obrokih se bodo ti dolgovi plačevali. Predsednik vlade Malenkov je ob koncu razgovorov pozdravil severne Korejce in izrekel značilne besede. "Beseda Koreja je postala simbol moči in narodne zavednosti, simbol odlične in nesebične službe za svobodo in neodvisnost matere domovine." (Združeni narodi so označili severne Korejjce kot napadalce, ker so ti dne 25. junija 1950 prekoračili mejo med severno in južno Korejo in otvorili sovražnosti.) Poročilo o sporazumu dalje trdi, da bo prišlo med obema državama, Sovjetsko zvezo in Severno Korejo, do močnejših prijateljskih zvez, da boste obe državi sodelovali ko bo šlo za mirno rešitev korejskega vprašanja. Pri tem se bo upoštevala osnova, da mora biti Koreja združena. (Južna Koreja bo rabila za obnovo eno milijardo dolarjev. Amerika ji je priskočila z $75,-000,000, kongres je odobril na-daljnih 200,000,000, Združeni narodi pa šo odobrili $600,000,000, plača pa naj jih v glavnem U.S.A.) SAMCI ZBORUJEJO HAAG, Nizozemska, 20. septembra—V tem mestu se vrši mednarodni kongres samcev in samic. Na kongresu je kakih tisoč delegatov iz raznih držav sveta. Poročene ali razporočene osebe nimajo pristopa. Glavna točka dnevnega reda je—kako omogočiti samcem in samicam, da zajadrajo v pristan zakona. Glavni odbor Prog. Slov. Nocoj ob osmih se vrši redna mesečna seja glavnega odbora Progresivnih Slovenk v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Na dnevnem redu bodo zelo važne zadeve, zato se prosi vse članice glavnega odbora, da se gotovo udeleže. Obenem se prosi tudi vse tajnice krožkov, da vrnejo vse listke v zvezi z zadnjo prireditvijo. Seja trgovcev V torek zvečer ob osmih se vrši redna seja organizacije St. Clair Business Association v dvorani št. 2, novo poslopje Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. Na dnevnem redu bo več važnih zadev in prosi se vs6 trgovce, obrtnike in profe-policije. Te govorice trdijo, da je leže. Brezvestni vozniki CHICAGO, 20. septembra — Narodni varnostni svet, ki skrbi za varnost ameriškega prometa, napoveduje, da se bo pri vožnji to leto pobilo skupno 40,000 Amerikancev, okrog dva milijona pa jih bo ranjenih. Zelo zanimivo je primerjati karambole avtomobilistov z vlaki; 40% teh karambolov se pripeti kljub temu, da so na križiščih posebni signali, zatvornice* in posebni stražniki, ki opozarjajo voznike, da se bliža vlak. Letno je takih karambolov okrog 4,000. Pri tem je računati, da pride ob življenje 1,500 ljudi, 4,000 pa jih je ranjenih. * Na Route 8 je prišlo do avtomobilskega karambola. Rosemary Sieferd, stara 31 let, bivajoča na 370 E. 152 St., je bila ubita. V drugčem avtomobilu so bili trije težko ranjeni. Rusije ni podcenjevati! WASHINGTON, 20. septembra — Admiral Roger Bidwell, šef kanadskega atlantskega bro-dovja, je na skupni konferenci zavezniških admiralov, ki poveljujejo skupno za atlantsko zavezniško brodovje, trdil, da smo v zmoti, če mislimo, da Sovjetska zveza razpolaga samo s podmornicami. Sovjetska zveza ima tudi številne križarke in je v tem pogledu druga velesila za Združenimi državami. Bidwell je opozoril na rusko križarko "Sverdlov," ki se je udeležila velike pomorske parade, prirejene na čast britanski kraljici Elizabeti ob priliki njenega kronanja. študentje pijejo Ameriške univerze so si zastavile nalogo, da preiščejo, kaj je z ameriško mladino na visokih šolah, ali ta pije ali ne. Zbiranje podatkov je dokazalo, da je med študenti in štvkdentkami 26% abstinentov, 74% pa pije. Več pijejo tisti, kj. izhajajo iz imovitejših slojev. Judje pijejo več kot katoliki, katoliki pa zopet več kot protestant je. Po narodnosti so pijači najbolj podvrženi študentje ruskega poko-lenja, sledijo pa jim Francozi, ItaUjani, Nemci itd. Zakaj pijejo? To je pač štu-dentoveki privilegij. Pijača-med študenti se ne bo odpravila. Večinoma pijejo pivo, 21% od njih pa so vdani žganju. Ženske imajo raje žganje, kakor* pa pivo. Poljski diplomat pobegnil NEW YORK, 20. septembra— Zadnjo sobo je dr. Marek Koro-vic, profesor prava na poljski univerzi v Krakovu,. sedaj član poljske delegacije pri Združenih narodih, zaprosil ameriške oblasti za politični azil. Korovic je zapustil poljsko delegacijo in pobegnil z ročno prtljago iz skupnega hotela. Izjavil je, da ostane v Združenih državah in se ne vrne na Poljsko. V Združenih državah bo pomagal pri organizaciji Svobodne Evrope. Kakor drugi Poljaki, ki so pobegnili, je tudi Korovic mišljenja, da je 95% Poljakov doma zoper sedanji komunistični režim. (Do sedaj sta iz Poljske pobegnila dva poročnika pilota; na Koreji je dezertiral član in tolmač poljske komisije, v New Yorku je kot četrti zapustil Poljake na uradni misiji profesor Korovic). OBTOŽBE UNIJE C.LO. WASHINGTON, 20. septembra—Glasilo delavske unije CIO "News" komentira odstop delavskega tajnika Martina Dur-kina in pri tem ugotavlja, da je šlo pri zadnjih predsedniških volitvah mnogo neodvisnih volil-cev za Eisenhowerja, ker jim je ta obljubil, da se bo spremenil Taft-Hartleyev zakon. Te obljube so bile snedene. Delavska unija CIO je to pot že drugič odkrito napadla predsednika Eisenhowerja. ODGOVOR JE IZOSTAL ... NIAGARA FALLS, 20. septembra—Policaj James MacKay je opazoval neko turistinjo, ki je dolgo časa opazovala padanje vode preko slapov. Tudi turisti-nja se je obrnila na MacKaya in mu zastavila tole vprašanje: "Ali mi morete povedati, v katerem letu so se zgradili ti slapovi?" Stražnik odgovora razumljivo ni mogel dati. Pobijanje v Afriki NAIROBI, Kenya, 20. septembra—Teroristična domača organizacija Mau Mau je dne 26. marca izvršila pokolj nad krajem Lari, katerega prebivalstvo drži z angleškimi kolonijalnimi oblastmi. Okrog 50 mož, preoblečenih v svoje posebne obleke, je vodilo napad. Napadalci so obiskovali koče in jih zažigali. Ko so ljudje bežali iz svojih gorečih domov, so jih poklali z noži, meči in sekirami. Pred sodiščem se je zagovarjalo 48 prijetih pristašev organizacije Mau Mau in je bilo 44 obtožencev po angleškem najvišjem sodišču obsojenih na smrt. Vile rojenice ^ I Vile rojenice so se zglasile pri družini Mr. in Mrs. Raymond Zallar, bivajoča v Californiji, ter jima pustile v spomin zalo hčerkico, kateri so dali ime Paula Frances, in ki bo delala družbo svojima dvema bratcoma. Srečni oče je po poklicu inženir ter je sin pokojnih Mr. in Mrs. Zallar, ki so vAdili znano pekarijo na Waterloo Rd. Čestitamo! STRAN 2 ENAKOPRAVNOST (i ENAKOPRAVNOST 99 Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING fc PUBLISHING CO. #33% ST. CLAIR AVENUE . CLEVELAND 3. OHIO HEnderson 1-5311 — HEndenon 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES—(GENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto)___ For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) -$10.00 _ 6.00 . 4.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)___ For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) _$12.00 _ 7.00 _ 4.60 Entered as Second Class Matter April 26tb, 1918 at the Post Office at Cleveland, Oiiio, under the Act of Congress of March 3, 1879. 104 ČE EU SE RAZOROŽILI... (1) V St. Louis ima svoj občni zbor—konvencijo najmočnejša ameriška delavska unija A.F.L. Ali bodo tam govorili o sedanjem gospodarskem trenju v Ameriki ali ne, torej ali je to vprašanje na dnevnem redu, je sicer važno. Vendar pa tudi brez konvencije A.F.L. nastopijo časi in se z njimi razvijajo dogodki, o katerih se moramo pora-zgovoriti. Glavni program delavskih unij je zaposlitev. Razumljivo. Brez dela ni jela, ni zaslužka. Ko je obrambeno tajništvo ukinilo nekaj obratov v svojem delokrogu, so se oglasile unije in protestirale. Delavstvo je na cesti—to je pojav, ki zaskrbi vsakogar, razen morda kapitala kot takega. Obrambeno tajništvo je preklicalo naročila letal za približno pol milijarde dolarjev. Zopet se je delavstvo vprašalo, kakšna bo posledica za njega, kajti pol milijarde dolarjev dela niso mačkine solze! Adlai Stevenson je govoril v Chicagu in je sprožil vprašanje.splošne razorožitve. Nismo toliko naivni, da bi verjeli, da do razorožitve pride, celo kmalu. Morda kdaj v bodočnosti do kake omejene razorožitve. Pa recimo, da do razorožitve pride, recimo celo do popolne, da postane Amerika zopet civilna kot je bila nekdaj, brez vojaštva in brez tovarn za vojaštvo, kaj bi bila praktična posledica za ameriško delavstyo? Če ni popolne zaposlitve in se pojavljajo znaki gospodarskega mrtvila, se navadno začne takole: Tam, kjer je bil šest dnevni, če ne celo sedem dnevni delavnik v tednu, se delo reducira na normalnimi pet dni. Polagoma gre naprej—na štiri in z odpuščanjem nepotrebnega delavstva. Pri tem igra zelo važno vlogo vprašanje zalog, ki so na kopičene. Ce se pa začne na enem kraju, odmeva v kratkem na drugem. Ni potreba, da bi nastopila depresija; že gospodarska ohlapnost je škodljiva in vzbuja skrbi. Pa recimo kot smo že rekli, da se Amerika popolnoma razoroži. Vprašanje nam sili v roke pero zelo aktualno točko, o kateri moramo premisliti kako dela, upravlja in zapravlja denar naša federalna vlada v Washingtonu. Na razpolago so nam uradni podatki kongresa, bodo torej držali, na njih se lahko zanesemo, ti pa govorijo: Federalna vlada bo to leto zapravila ali bolje rečeno potrošila okrog 75 milijard dolarjev. Ta vsota predstavlja 25% celokupnih narodnih dohodkov. V zvezi s temi odstotki se je iznajdla prislovica, da je federalna vlada vzela ameriškemu državljanu že četrtino njegove svobode, zakaj bi mu ne vzela četrtino njegovih dohodkov? Federalna vlada zaposljuje dva in pol milijona civilnih nastav-Ijencev in ima 3,600,000 mož pod orožjem. Če vzamemo, da je v Ameriki 63 milijonov ljudi, ki si služi kruh z delom, skratka vseh vrst nameščenstva, potem je skoraj desetina te delavne sile odvisna direktno od federalne vlade. Od nje dobiva svojo plačo bodisi da gre za vojake, ali za civiliste. Federalna vlada daje raznim tovarnam naročil za skoraj 60 milijard dolarjev. Te milijarde zaposljujejo praktično po tovarnah zopet kakih deset milijonov delavstva. Recimo, da bi to odpadlo. . . . Če vzamemo strogo civilne stroške federalne vlade, so ti razmeroma majhni. Kajti več kot polovica federalnih nameščencev dela direktno ali indirektno za vojaštvo. Kot smo navedU, je približno 3,600,000 pod orožjem, civilnega usluženstva pa dva in pol milijona. Če od dva in pol milijona odštejemo polovico, ki dela za vojaštvto, potem pridemo do številke pet milijonov ljudi ali 80'f vseh v federalni službi, katere plačuje federalna vlada, služijo pa direktno ali indirektno vojaštvu! Atomska energija služi trenotno strogo vojaškim namenom. Amerika podpira vojaško svoje zaveznike. V obojni službi je 11,000 uradništva! Veterani imajo svojo organizacijo, svoje pravice, svoje zahteve. Na nje se mora ozirati federalna vlada. Da' pa reši vse te naloge, ima nameščenih 176,000 uradništva. Pet tisoč je takih nameščencev, ki sedijo v uradih,.kjer se rešuje vprašanje ameriških javnih dolgov. Ti dolgovi so v glavnem v zvezi z orožjem, radi njih sedi tu to uradništvo! L.Č. KAKO SO TRGOVALI V STARI LJUBLJANI Ljubljana je bila v srednjem veku najvažnejše prometno in trgovsko središče tedanje Kranjske. Ifnela je važno vlogo v zunanji trgovini Kranjske in sosednih dežel. Razen tega pa se je vršilo živahno trgovanje tudi v sami Ljubljani. Poleg vsakodnevne prodaje obrtniških izdelkov in trgovskega blaga so bili velikega pomena razni sejmi. Večji trgovci so imeli posebne prodajalne za tekstilno blago in posebne za razno kramarsko blago kot na primer razne dišave, železnino, usnjeno robo itd. Ljubljana je poznala v srednjem veku dve vrsti sejmov. Glavni so bili veliki letni sejmi. Za Ljubljano vemo, da je imela do leta 1479 dva letna sejma, in sicer 29. junija in 14. septembra, tega leta pa je dobila tretji sejem—19. novembra. Leta 1560 je dobila četrtega—na dan 25. januarja. Sejmi so se vršili "na placu" — današnjem Mestnem trgu pred mestno hišo. Za letne sejme je bila važna njihova svoboščina, imenovana "sejmski mir." Vsi, ki so prišli na sejem, so namreč uživali 14 dni prej in 14 dni kasneje posebno zaščito svojega življenja in imetja. Kdor bi jo tedaj prekršil, bi moral plačati znatno višjo globo, kot bi jo moral plačati sicer za isto dejanje, izvršeno v času izven sejmske svoboščine. Kot simbol te posebne svoboščine je bila v času sejma izpostavljena na mestni hiši tako imenovana "roka pravice," ki drži v roki meč. Na letne sejme so prihajali trgovci in obrtniki tudi iz drugih mest in trgov Koroške, Kranjske, Štajerske in primorskih mest Trsta in Reke itd. Mesto je od vsake stojnice ob teh sejmih pobiralo posebno pristojbina. Od konca 16. stoletja so v ljubljanskem Mestnem arhivu ohranjeni seznami te pristojbine, ki nam govore, katere vrste obrtnikov in koliko jih je trgovalo na posameznih sejmih. Tako je na primer iz takega seznama za sejem 29. junija 1581 razvidno, da je na sejmu imelo svoje stojnice 13 kramarjev, 12 prodajalcev sukna, trije domači klobučarji in osem tujih, trije domači jermenarji in štirje tuji, 3n domač drvar in šest tujih ter en irhar. Po obsegu manjši so bili te- denski sejmi. Iz neke listine iz leta 1146 izvemo, da so bili v Ljubljani ob sredah in sobotah. Tedaj so kmetje iz bližnje in daljne okolice prinašali v Ljubljano na prodaj svoje pridelke, meščanski obrtniki in trgovci pa so nudili svoje izdelke in blago. Marsikje je bila navada—in verjetno tudi v srednjeveški Ljubljani—da so izobesili 6b začetku sejma na sejmskem prostoru šop slame. Kakor dolgo je ta visel, so smeli na trgu kupovati le meščan je in noben tujec. Šele ko so ga sneli, so smeli kupovati tudi drugi. S tem so hoteli poskrbeti, da so se v prvi vrsti meščan je preskrbeli s potrebnimi živili in da ni prišlo do prekupčevanja v njihovo škodo. Na sejmih so gledali tudi na kakovost prodanih izdelkov, zlasti obrtniških. Tako so na primer morali ljubljanski čevljarski cehovski mojstri vsakih 14 dni pregledati na tedenskih sejmih izdelke vsakega čevljarskega mojstra in pri tem paziti na kakovost usnja in dela. Z za-grozitvijo kazni so morali prepovedati nadaljnjo prodajo slabih izdelkov. Zlasti je bilo čevljarjem—ki so bili tedaj še tudi strojarji usnja — strogo prepovedano, mazati usnje s polšjo mastjo. Mesto je imelo poleg ^e omenjene stojnine še druge koristi od sejmov. Vse platno, žito, sol in vino, ki je bilo prodano v Ljubljani, se je moralo meriti na javnem trgu. To so izvrševali posebni merilci, ki jih je postavljal magistrat. Od merjenja teh predmetov je bilo treba plače vati posebno pristojbino. Poleg tega je dobila Ljubljana leta 1503 poseben privilegij, po ka terem so morali vsi tuji, laški ali ogrski trgovci, ki so prišli v Ljubljano, dati svoje blago v posebno mestno skladišče in ga tu tehtati in prodajati šest tednov samo meščanom avstrijskih dežel. Ker se je zaradi tega marsi-kak trgovec izognil Ljubljani, je deželni knez kasneje skrajšal to dobo na tri dni. Krznarji so imeli poleg tega smel noben tujec v mestu pro dajati ali kupovati kožuhovine, dokler je niso ocenili posebni zapriseženi posredniki krznarske ga ceha. Kot vidimo, je v gospodarski zgodovini naših krajev •igrala Ljubljana vlogo važnega I tranzitnega in trgovskega središča. ALI VESTE? ... da na otoku Bali v Indonezijskem arhipelagu istočasno orjejo, sejejo in žanjejo. Medtem, ko z ene njive pobirajo sa-love, drugo preoravajo, in sejejo nove kulture—imajo namreč rikrat letno pridelek. ... da arabske dežele—okrog Perzijskega zaliva in Rde.čega .Tfiorja, proizvajajo več kot 45 odstotkov svetovne proizvodnje aafte. ... da je največje pristanišče na Sredozemskem morju Marseille. ... da more človek največ 115 ur prostovoljno vzdržati bi'ez hrane, ... da je človek v svoji razvojni dobi ogromno napredoval? Obvladal je živah in si jih vzgo-j'l za svoje namene in potrebe. Postal je gospodar naravnih zakladov in njihovih sil, od energije, ki tiči v lesu in premogu pa do vode, električne in atom-ke energije. Po dosedanji stopnji naše znanosti pojde ta razvoj zakonito dalje. Nečesa pa človek vendar nikoli ne bo mogel doseči: Iz okvira naravnih zakonov ne bo mogel stopiti, ker je sam sestaven del narave. ... da raste v Siamu tobak povsod kot divja rastlina, za katero se ljudje nič bolj ne zanimajo, kot za ostale. TRGOVINSKI SPORAZUM MED INDIJO IN JUGOSLAVIJO PODPISAN NEW DELHI — Tu je bil podpisan enoletni trgovinski sporazum med Jugoslavijo in Indijo, s katerim sta razširjena obseg in sti-uktura trgovinske izmenjave med obema deželama. Kot plačilno sredstvo so po novem sporazumu določeni funti, od-nosno trangferativne rupije. Šef jugoslovanske delegacije Janez Vipotnik je dopisniku Tanjug^ izjavil, da obstojajo realne možnosti za trgovinsko izmenjavo med Jugoslavijo in azijskimi deželami. Izjavil je tudi, da so bili sklenjeni sporazumi z Indijo, Burmo in Indonezijo, medtem ko je bila s Siamom zamenjana lista predmetov za izmenjavo. Ti sporazumi bodo jugoslovanskim izvoznikom omogočili tudi sodelovanje pri licitacijah za kapitalno izgradnjo. Jugoslovanska trgovinska delegacija po trimesečnem bivanju v Siamu, Indoneziji, Burmi in Indiji odhaja na Ceylon, kjer bo zaključila svojo misijo razširitve trgovinskih in gospodarskih odnosov z azijskimi deželami. SAVING' Ana+olija in Ankara ANKARA Kadarkoli sodobna Turčija kdaj zadene na kako težavo, se ljudje te dežele često spomnijo Kemala Ataturka, moža in državnika, ki mu ni bilo nič nemogoče ali nepremagljivo. Kazalo je, da fesov z glav starih Turkov in feredž z obrazov njihovih mladih žena ne bo mogoče odstraniti, kazalo je, da bo težko spremeniti teokratsko državo v laično, odpraviti arabsko pisavo in vpeljati latinico, iz srednjeveške napraviti moderno državo dvajsetega stoletja. In vendar se je Ataturku z železno voljo v razmerah, ki so zahtevale upo-stavitev moderne države, to posrečilo. Atatui-k ni premagoval samo sovražnikov na fronti, marveč ludi revolucionarne nazore v lastnem taboru in zaostalost v glavah ljudi. Sklenil je premagati tudi naravo krušne Anatoli je. Iz hvaležnosti do prebivalstva, ki je revolucionarje podpiralo pa tudi da bi se končno razčistili pojmi v glavah intelektualcev o tem kje je pravzaprav mesto Turčije, je KemaJ sredi Anatoli je, v azijski državi zgradil moderno evropsko mesto. Da pa bi dal glavnemu mestu pljuča, je sklenil napraviti okrog Ankare za njene bodoče prebivalce velik zelen pas. Domači strokovnjaki, pa tudi kmetijski svetovalec, nemški strokovnjak Schmidt, so menili, da v tej puščavski zemlji ne bo mogoče upo-staviti plodnega in senčnatega področja, posajenega z neštetimi drevesi. Komaj je bila končana vojna proti tujim interventom, ko je bila država še obubožana, že so uporabili mnogo denarja za zgraditev glavnega mesta Ankare. Kemal je sklenil uresničiti svojo zamisel po vsej sili; z lastnim ter z denarjem svoje družine je kupil mnogo nerodovitne zemlje. Na teh 10,000 ha se je začel leta 1925 težavni in žilavi boj proti naravi, proti stoletni nezaupljivosti. Tu, v tej puščavi je začel Mustafa Kemal snovati veliko kmetijsko posestvo in pogozdovati pustinjo. Ko je sredi leta 1937, leto dni pred svojo smrtjo, poklonil svoje posestvo turškemu narodu, je raslo na teh 10,000 ha puščavske zemlje že nad poldrugi milijon raznih dreves. Med njimi kakih 5000 sadnih, tu so že bili mnogi vinogradi, ki dajejo zdaj na leto 200,000 litrov dobrega vina. Tu so bile tudi velike živinorejske farme, veleposestvo je imelo mlekarno, ki je predelovala na dan 500 ton mleka, veliko pivovarno, sadne drevesnice, pašnike, žitna polja itd. Vse to je bilo v Anatoli ji, kjer se okrog Ankare temperatura poleti dvigne do 37 stopinj v senci (ponoči pa pade na 5 do 6 stopinj), vtem ko prineso ostra zima in hladni vetrovi do minus 35 stopinj mraza. V tem delu Anatolije imajo na leto komaj tri centimetre padavin. Po Kemalovem zgledu so začeli v srednji Anatoliji bolj smelo in odločno obdelovati zemljo. V teh nerodovitnih krajih zdaj vsako leto zrasto iz tal novi sadovnjaki, vsako leto posade kake 3 milijone sadnih drevesc, ui)ostavljajo nove vinograde, ustanavljajo farme itd. Ko je začel Ataturk graditi novo Ankaro, je imela stara samo 25,000 prebivalcev. Pod stisnjenimi siromašnimi hišicami stare Ankare so se takrat , azprostirala velika sprehajališča modernega mesta glavne Turčije, ki ima zdaj kakih 375,-000 prebivalcev. Kemal ni dovolil, da bi v Ankari dajali državni denar za graditev nepotrebnili stvari. Glavno mesto Turčije nima nobene džamije. Celo Hu-sreflegova džamija v Sarajevu je večja od katere koli v Ankari. Minareti džamij se ne dvigajo nad Kemalovo Ankaro, med modernimi poslopji ob širokih cestah jih celo težko opaziš. ŽIVLJENJE JIH SILI K PREUREJANJU OBRATOV Na Jesenicah so v prvem polletju proizvedli 56,367 ton surovega železa, to je za 13,337 ton ali 31% več kakor v istem razdobju lanskega leta, proizvodnja surovega jekla pa je narasla na 108,821 ton, to je za 20,576 ton ali 24% več kakor v prvem lanskem polletju. To povečanje proizvodnje so omogočile grve nove velike investicije. Marsikoga bo presenetUo, če povemo, da bo skupna vrednost povojnih investicij konec leta dosegla okrog 10 milijard dinarjev. Samo letos bodo investirali 2,200 milijonov; od tega zneska dobi železarna iz republiškega proračuna 396 milijonov za razširjenje valjarne tanke pločevine, vse ostalo pa financira iz lastnih sredstev, predvsem iz sklada za samostojno razpolaganje zi amortizacijskega sklada ter iz preostalih sredstev po lanskoletni bilanci. Lani v februarju so z razmeroma majhnimi stroški v 40 dneh rekonstruirali plavž št. 2, ki daje zdaj za 60% več surovega železa kakor prej. Verjetno bodo še letos enako rekonstruirali plavž št. 1. Ker potrebujeta plavža ob povečani proizvodni zmogljivosti tudi več vročega zraka, so postavili v kratkem času kolono pet velikih kopwer-jev. Postavili so tudi strojnico z novim velikim turbovetrilom za vpihavanje vročega zraka v plavž, zraven pa moderno komandno postajo z merilnimi in registriranimi aparati, ki pokažejo vse, kar se dogaja v plavžih in kopwerjih. Ko bo rekonstruiran še plavž št. 1, se bo letna proizvodnja surovega železa povečala od prejšnjih 90,000 na 140,000 ton, kar bo omogočila ustrezno povečanje proizvodnje jekla. Rekonstrukcija in modernizacija obrata, zlasti segrevanje zraka, pa prinaša razen tega 10 odstotni prihranek pri koksu, kar znese na leto 12,000 ton koksa. V zvezi z obratom plavžev so zgradili tudi dve veliki pražilni peči za rudo, ki sta potrebni, ker bo morala železarna preiti od predelave limonitne na predelavo sideritne železne rude. Obe pražilni peči sta že od 1. avgusta v obratu. Novo jeklarno že gradijo Po obsegu nič ne zaostajajo investicije v ostalih obratih. Je-klarna je lani ob koncu leta dobila novo moderno Siemens-Martinovo peč, ki se je pridružila pet starim pečem. S tem se je proizvodna zmogljivost jeklarne povečala od 165,000 na 210,000 ton jekla letno. To povečanje proizvodnje bo že letos doseženo, saj je jeklarna že v'prvem polletju dala 105,000 ton Siemens-Martin jekla. V nove objekte za predelovalne obrate ob Prešernovi cesti, ki obsegajo pet med seboj povezanih dvoran s skupno površino 20,00(0 kvadratnih metrov, se že selita hladna valjarna in žarilnica, hkrati pa so začeli podirati stare predelovalne obrate, kjer tudi že kopljejo in betonirajo temelje za novo dvorano jeklarne, ki dolga 105 metrov. Sem bodo prestavili obe stari elektropeci (za 1,5 in 8 ton), hkrati pa bodo postavili mnogo večjo novo elek-tropeč za 30 ton. Tako se bo zmogljivost celotne jeklarne se povečala na letnih 240,000 ton jekla. Letos bodo dovršili prvo poU® nove jeklarne, ostali dve polj' pa prihodnje leto. Razen tega so v železarni postavili novo transformatorsko postajo, tik pr®® dovršitvijo pa je daljnovod 35,-000 voltov od Javornika do J®' senic. Tako bo železarna lahko dobivala dodatno elektri^® energijo iz omrežja Slovenija-Naposled so na Jesenicah dili betonsko ogrodje za razširjenje kotlarne, kjer bodo postavili nov parni kotel s 450 kvadratnih metrov ogrevalne povr* šine. Povečanje valjarne tanke pločevine na Javorniku Velike so tudi investicije na Javorniku. Nova valjarna debele pločevine, ki je šla etapno v pogon leta 1949, bo letos dosegla končno zmogljivost 60,0 ton pločevine na leto. Začela P^ so se tudi dela za modernizacij"' mehanizacijo in razširjenje valjarne tanke pločevine, k&ter® zmogljivost se bo povečala sedanjih 18,000 na 40,000 toD letno. Naposled bodo še letos 29. novembra elektrificirali teZ ,ko progo, ki jo zdaj žene stara Peltonova turbina, zaradi čes^ delo ob pomanjkanju vode ze o trpi. Postavili bodo električni agregat za pogon z napravam^ za reguliranje obratov. Za vsa ta in še za razna druga manjša dela kapitalne graditv® bodo letos potrošili 1,700 milijo^ nov dinarjev, ostalih 500 nov pa je namenjenih za inves cije v korist družbenega stan darda, to je za gradnjo nujno potrebnih stanovanj. (PO "LJUDSKI KRŠITEV MANJŠINSKIH PRAVIC JE VIR MEDNARODNIH SPOROV ŽENEVA, 25. julija—V socialnem komiteju Ekonomsko-socialnega sveta OZN se je začela včeraj razprava o preprečevanju diskriminacije in varstvu narodnostnih manjšin. Govoreč o teh vprašanjih, je izjavil jugoslovanski delegat Radko Plejič, da nespoštovanje manjšinskih Ifiem^ o Za dediščino deželi, ki jo je neskončno ljubil, je zapustil med drugim tudi zelene poljane, senčnate gozdove in lepa sprehajališča na svojem vele posestvu, lepo in moderno Ankaro in povsem novo Anatolijo. Zdravko Pečar. (PO "LJUDSKI PRAVICI") p NAYIONAb VAriTV COUNCIW pravic pomeni neprestan mednarodnih sporov. Z^ru narodi, je poudaril, bi naor stalno paziti na to vprašanje, smo vsak dan priče diskri^^^ torskih dejanj v raznih deže Dejal je tudi, da bo socia komiteju predložil podatke preganjanju jugoslova skih manjšin v vzhodnoevr skih državah ter o diskriniin3''|^. ji, ki jo izvajajo nad Jugoslo^ v coni "A" svobodnega ga* ozemlja. "Pred očmi vs sveta"—jc poudaril jugosloJ^^_ tki delegat—"nadaljujejo i * janske oblasti z brezobz' predvojno politiko diskrin^i^^^j je in raznarodovanja. Ita J „ počnejo vse, kar jim je —je dodal—"da bi prišlo do večje diskriminacije v slovanski manjšini v Itahji coni "A" Tržaškega kjer je večina prebivalstva J slovanskega rodu. da je. bila preje uporaba s skega jezika na }X)drocju ^ "A" Tržaškega ozemlja, velik del prebivalstva slovo narodnosti, prepovedana mo 2>ri pouku ampak celo govorih mod učenci. Jugoslovanski delegat zahteval od socialnega ja, da spremeni resolucijo poročila proti Ije vsem državam in .članicam OZN. ne v raZ' ENAKOPRAVNOST STRAN 3 Svojevrstna divjačina našega zapada Legislatura države Californije je preteklo pomlad sprejela postavo, ki prepoveduje streljati