, Posamezna Številka 1 Din. Štev. 74. V Ljubliani, v sredo 25. aprila 1923. PoStnlna pavSallrana. Leto I. hamms® räimüiäIbüi Bmmmm MmH «sak 4a» zjtfžraL imerail poade^ca Hesečoa naroöänas i DttSaf* Đte iKr—v po poüi Dtß 12*—» iBosamstvo ©!a 26*- llpediiiatü-o: Wolfova uRca št. 1/L — Telefon št 213 Brsoiavril naslov: »Movostl'Uubilana^ üpfövriistvo: PfarHin trg it 8. — Telefon št 44. Oglasi po tarifu. Sprejemajo se ie do 15. ure. ; " Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Ra&m pri poštnem ček. uradu št 13.238 Za edinstvo. Po Radičevem govoru se inoOsri Uu- la politiki vpraSujejo. da li bodo ra-fflkall nadaljevali začete pregovore sea sporazum s stranko, ki ji načeluje Radič? Ako bi NRS to tudi hotela sedaj tega ne more napraviti Prvi razlog leži r tem, da je dobil g, PaSič mandat za sestavo koalicijskega kabineta, drugi pa v tem, da je Radič s svojim nepremišljenim, momentalnim in demagoškim govorom, užalil Srbe in Srbijo in s tem srbskemu kmetu nanovo odprl komaj zaceljeno rano iz pretekle vojne. Toda to bi se moglo še enkrat požreti, da ni Radič zavedel naše kraljevine v nepri-seivn položaj pri naših močnih zaveznikih in onih, ki so tekom 4 let podpirali Srbijo in s tem tudi nas, ki smo se nahajali v okvirju avstro - ogrske monarhije. Radičeve besede; »Da so Hrvati stoti vedno na strani Nemcev in da bodo stoli tudi v bodoče, do poslednjega vz-dStiJaja, so našle odmev po vsem svetu. V zavezniških državah, posebno v rranciji so vzbudile veliko senzacijo in ogorčenje proti nam in naši državi Nasi prijatelji rrancozi ki so prelivali za našo osvoboditev svojo kri prt Solunu to na Mami, so se morah začuditi nad teko našo nehvaležnostjo. Oni ne vedo, ds je te besede izustil neumen in veter-ajast, plitev in nepošten človek, ki ie dosegel svojo prvo in najslavnejšo izobrazbo baS na Francoskem v tamošnji snasi E cole libre de Sciences poiitique, oni vedo samo to, da |e te besedo spregovoril načelnik stranke, kf ima v jtoriameate 70 zastopnikov k ki ga je naša žurnalistika tekom 5 let napravite %* voditelja hrvatskega naroda! Po takem učinku neumnih besed tega političnega šarlatana ne more to ne sme nobena državotvorna stranka, najmanj t*a radikalna, voditi z' njjim pregovorov ^ se s temi odpadniki države to narodnega edinstva sporazumevati. Vlada v Beogradu mora biti odločna to energič-tta ter mora vzklikniti; »Mi varujemo to branimo državno in narodno edinstvo to mi ga bomo braniti proti željam vseh ■Veparatisüfeüh in protidržavnik ei&aeu. tov.« Po tej grenki izkušat tekom 5 let našega ujedinjenja vidimo to čutimo danes potrebo po krepki roki, po močni ;vkdi, ki bo spravila vsako stvar na .«veje mesto, ki bo uvedla v državi red delo in stvarnost, ki bo Izvršila popolno 'državno konsolidacijo to ki bo razkro-itola vsa protidržavna to separatistična gibanja ter elemente, med katere spada tiah Radič to njegovi federalistični za-Vezniki! Taka vlada al potrebna samo radi «as to naših notranjih razmer, am-f&k tudi radi tozornestva in ugleda naše kraljevine» katerega so razni Radiči, «pirošci, komunisti to dragi zmanjšali tipaajo, da končno dobimo tako vla-4o to Hverjamo naše .prijatelje Franco-ZS^kakor tudi ostale zavetnike» da ve-icujsie v našo Iskrenost V' našo zvesto-toü. Raze«. Radiča ni v iiušl državi od .Sotona Pa dr. Triglava, posebno pa ne a Sloveaip, niti «nega resnega človeka, ■ki bi rekel, da smo za Nemce to da ostanemo :Eš Nemce do svojega poslednjega zdihljaja. Pravimo posebno ¥ Sloveniji, ker so m» Nemci skozi stoletja priti-.'ikati, ubijalJ, «aptrati ter preganjali. CM »o uniči],, našo vmudmim, mSo prosveto to vse! Mi tesn» za nje to ne ždimo ihti zanje, pa naj »e Korošec i« Radič mč to dan objemat» to obnavljata svoje prisege proti edtoštv« naroda to dr~ Koalicije 2 demokrati ne bol Pred sestavo nove samoradikalne vlade? izmišljena senzacija. Hudim peš ta. H, mfa (K) Vest, ta so jo razširili beograjski Usti, ds» bi bil baje prišel na Madžarsko Oton Habsburški, je popolnoma neresnična. Maužarski teiegrafičnl dopisni urad tigo-tavija, da Otom ai niti v SubOtiSču CSteimaanger) niti y Budimpešti to tudi »kjer drugje na Madžarskem, O tem morejo pa sicer dati prav točna pojasnila španske oblasti PONESREČENA STAVKA V ROMU- Bukarešta, 24. aprila. (K) Sku-ptoa javnih nameščencev je imela namen organizirati stavko, da bi na ta način s silo .dosegla zvišanje plač. Ta potoku* P» s® je ponesrečil V uradih tn državnih obratih «e dela naprej* Vodi- NEUMESTNE DEMOKRATSKE ZAHTEVE. Beograd, 24. aprila. (B) Včeraj popoldne je imel demokratski klub kratko selo, na kateri je po referatu Davi-dovičevem o Pašičevem odgovoru bila soglasno brez debate odbita zahteva, da se sestavi poslovna vlada. Demokrati so odbili poslovno vlado za to, ker bi bila v tej skupščini premočna separatistična opozicija in radikalci pred tako opozicijo niso dovolj močni, da zavarujejo učvrščenje državne politike in notranjo ureditev. Demokrati so zahtevah poslovno volilno koalicijo in to za to, da bi bila ojačena državnotvorna večina. Q. Davidovič je ob 530 odšel k g. PaŠiču, da mu izroči to enoglasno odločitev demokratskega kluba. Pašič je odgovoril, da se njemu zdi, da bi bilo mogoče delati tudi s to skupščino in da zaradi tega ne more sprejeti demokratskih pogojev. Nato se je posvetoval z nekaterimi prvaki svoje stranke. Okoli šeste ure je Pašič odšel na dvor. Tam je poročal kralju o neuspehu svoje misije in izjavil da vrača mandat Kralj mandata ai sprejel ampak je za-, prosil Pašiča, da še poskusi da stvori koalicijsko vlado. Beograd. 24. aprila. (Z) Dopoldne ob 10. uri je bila seja demokratskega kluba. Sklenili so, da ima demokratski klub ostati pri svoji odločitvi» da ne bodi nova vlada samo poslovna, ampak tudi volilna. To zahtevo demokratov Je popoldne naznanil predsedniku vlade g. Davidovič. Beograd, 24. aprila. (Z) Dopoldne to imel predsednik vlade Pašič daljšo konferenco z ministroma Ljubo Jovanovičem in dr. Ninčičem o parlamentarni krizi. Sklenili so po daljšem posvetovanju» da pojasni g. Pašič kroni da ni mogoče sestaviti volilne vlade. Po tej konferenci je šel ministrski predsednik Pašič opoldne na dvor, kjer ga Je sprejel kralj v avdijend Pašič je razložil kroni stališče radikalnega kluba v vprašanju rešitve kabinetne krize. Ijavii je, da radikalni klub ne more sprejeti demokratskih zahtev. Beograd» 24. aprüa. (B) Po Paši-šičevi avdijend je bh na dvor pozvan Davidovič. On je pojasnil kralju stališče demokratskega kluba proti koaliciji z radikalci. Naglasil je, da morejo demokrati iti samo v tako koalicijsko vlado» ki bi imela mandat za Izvedbo novih volitev. Kralj je odgovoril» da je njegova želja, da se še poskuša z razgovori Na to je g. Davidovič odšel v svoj klub to poročal o svoji avdijenci na dvoru, PRED HOMOGENO RADIKALNO VLADO. Beograd» 24 aprila. CB) Ministrski svet je imel dopoldne sejo, na kateri je razpravljal o tekočih poslih. — Na popoldanski seji ki je trajala od 5 do f» to obrazložil ministrski predsednik Pašič svoje stališče o političnem položaju. Po seji niso hoteli dati ministri nlkakih izjav novinarjem, Beograd, 21 aprila. (B) Danes dopoldne je ministrski predsednik Nikola Pašič povabh predsednika demokratskega kluba Ljubo Davidoviča na razgovor, ki pa ni imel nücakega uspeha, ker radikali ne morejo sprejeti demokratskih pogojev. Za nobeno ceno se ne more skleniti volilna koalicija in nikakor m demokratom ne more odstopiti ministrstvo ®a notranje stvari Zaradi tega se je danes opoldne * vso gotovostjo trdilo, da prids do homo-gene radikalne vlade, ki bi Imela tud! volUnl mandat Zdi se, da je to v sedanjem žrenotku edina rešitev vladne krize; Beograd, 24. aprila. (B) Osebnosti, ki stoje blizu Bašiča, zatrjujejo, da se ne more niti g. dr. Korošec niti g. Radič ničesar dobrega nadejati za sebe, od eventuelne homogene racHkal- Zaorebškl vzorčni semenj. Zagreb, 24. aprila. Na letošnjem Zagrebškem zboru je hmemstvo zastopano z do številno. Največ Je francoskih tvrdk, namreč 88, in sicer v kovinski, elektrotehnični in strolnl industriji 12, galanterijski 11, tekstilni in modni 9 in kozmetični 8. Za France?J pride Avstrija z 39 tvrdkami, so-tem češkoslovaška z 29, in za nitmi Nemci • 20 tvrdkami Kupčije na semnju » se hitro Zlasti «rnnrp «osejTtbcsv j? to. ■»v-ac & Sisatim akidvstev Je ne vlade. G. Pašič bo dosledno in brez kolebanja izvedel vidovdansko ustavo. Iz okolice g. Pašiča zatrjujejo, da bo baš eventuelna radikalna vlada izvedla borbo proti vsem nasprotnikom ustave in edinstva. Beograd, 24. aprila. (B) Radikalni poslanci menijo, da so pogoji de-mokratov nesprejemljivi za ustvaritev širše koalicije. Radikalci odločno odklanjalo zahtevo demokratov, da dobe ministrstvo notranjih del, kakor tudi zahtevo, da bi bila nova volilna vlada in to tembolj, ker je večina poslancev uverjena, da je mogoče sestaviti homogeno radikalno vlado. Beograd, 24. aprila; (Z) Danes zanima vse politične kroge, ali bo g. Pašiču uspelo, sporazumeti se z demokrati to zemljoradnik! in sestaviti koalicijski kabinet, o čemer je snoči krona ponovno izrazila željo, da se to zgodi V političnih krogih ne morejo prav verjeti. da se bo g. Pašiču ta poskus posrečil Računajo ž možnostjo, da bo še tekom današnjega dne g. Pašič vrnil kroni poverjeni mu mandat Beograd, 24., aprila. (Z) »Novosti* pišejo: V gotovih političnih krogih se računa s tem, da bo krona še nadalje posredovala v tem zmislu, da se sestavi volilna poslovna vlada med radikali demokrati in zemljoradnikl Radikali upajo, da bo g. Pašič dobil neomejen mandat» po katerem naj bi sestavil homogen radikalni kabinet Nekateri trde celo, da se ta homogena radikalna vlada sestavi do sobote. NERVOZNOST ZEMLJQRADNEKOV. Beograd, 24. aprila. (Z) »Politika* piše: Danes popoldne ob 3 je sprejel ministrski predsednik Pašič zastopnika zemljoradnikov g. Vojo Laziča, ki mu je predložil pismene pogoje svoje stranke za vstop v koalicijsko vlado, G. Pašič je izjavil da hoče te pogoje proučiti to da mu bo potem povedal svoje mnenje. Hkrati je predsednik vlade izjavil, da se mu ne zdi umestno, da vežejo zemljoradniki svoje pogoje na gotove roke. G. Lazič mu je odgovoril, da vidi njegov klub baš v teh rokih jamstvo, da se njihove zahteve, ako se sprejmejo, tudi izvedejo. RADIKALCI IN RADIČ» Beograd, 24, aprila« (Z) »Samouprava* je začela priobčevati serijo člankov pod naslovom »Vprašanje ustave to rešitev parlamentarne krize*. V teh člankih namerava list objaviti historijat zadnjih političnih dogodkov. Tako govori »Samouprava* v svoji današnji številki o brzojavki katero !e poslal vladi zagrebški pokrajinski namestnik «ir, Cimič, ki veli, da želi Radič poslati v Beograd odposlanstvo in vprašuje, ali hočeta Nikola Pašič in Ljuba Jovanovič sprejeti njegova delegata,, Na njegov jasni odgovor sta nato prišla v Beograd Radičeva odposlanca dr. Maček in dr. Kmjevič, ki sta razpravljala s Pašičem to izjavila, da se želi hrvatska republikanska seljačka stranka pogajati z Narodno radikalno stranko. G. Pašič jima je odgovoril, da bi bik) težko voditi pregovore radi prevelike razlike v obojestranskem stališču glede ustave, ker to hrvatska republikanska seljačka stranka za revizijo, radikalna stranka pa za izvedbo vidovdanske ustave. O nadaljnjih porazgovorih bo »Samouprava* nadaljevala v svoji jutrišnji števEkl STALIŠČE KLERIKALCEV m MUSLIMANOV. Beograd, 24. aprila. (B) »Tribuna»: poroča: Tekom včerajšnjega dne so bili zastopniki slovenske ljudske stranke in jugoslovanske muslimanske organizacije v stalnih stikih. Razpravljali so o svojem zadržanju. 2a slučaj, da pride do koalicije z demokrati, so soglasno sklenili da takoj zapuste Beograd to se pridružijo Radiču. uspeh v steklarski Industriji, kjer }e bilo sklenjeno mnogo kupčij, v prvi vrsti za Dalmacijo. Mnogo zanimanja je tudi za domačo industrijo dišav in finega mila. Prodanih je tudi nekaj mlinskih naprav. Zelo Zadovoljni so Francozi, ki prekašajo vse s svojim Izbornim okusom. Zanimivo Je, da so razstavili v veliki * množini tudi take predmeta .ki se pri nas izdelujejo v velikih množinah. Manj zadovoljni pa so Cehi ki nravi** 4» m ifo»*toM m vpožtevato. i Kralj in kraljica obiščeta predsednika Milleranda. Beograd, 24, aprila. (Z) Iz zanesljivega vira se doznava, da namerava romunska kraljica odpotovati te dni z našo kraljevo dvojico v Pariz, kjer so zanje že pripravljene sobe na Quai d’ Orsayu. Pri tej priliki bosta kralj Ale- ksander in kraljica Marija, ki bosta gosta francoske republike, napravila predsedniku Millerandu oficijelen posek Kraljevi par bi morai odpotovati v Pariz že pred nekaj dnevi pa je svojo vožnjo odložil radi vladne krize. Nadaljevanje pogajanj z Stalijo. Beograd, 24. aprila. (B) »Tribuna« doznava iz zanesljivega vira, da se bodo pogajanja med našo državo in Italijo oziroma Reko v kratkem času nadaljevala v Rimu. Pri tej priliki se bodo pričeli v Rimu tudi razgovori za sklenitev trgovinsko - gospodarske pogodbe med našo kraljevino in Italijo. Kakor je »Tribuna« obveščena, so razgovori ki so se zadnje dni vodili direktno med Rimom in Beogradom, toliko napredovah, da se more sedaj z gotovostjo predvidevati skorajšnji zaključek razgovorov z Italijo to definitivna rešitev jadranskega vprašanja. Nove koncesije grške vlade. Atene, 4. aprila. (Z) Presbiro javlja. da je naš poslanik v Atenah g« Ba-lugdžič prejel od grškega ministra zunanjih zadev g. Aleksandrisa nov pto-tipredlog glede svobodne cone v solunskem pristanišču, istočasno s pismom, v katerem g. Aleksandris izraža nado, da bo beograjska vlada sprejela njegov protipredJog. Ker pripisuje veli- ko važnost prijateljskim odnošajern med obema državama, daje grška vlada nove koncesije. Po tem novem projektu bi naša država imela v svobodni coni svojo carinsko administracijo, dočiffi K kapitan pristanišča bil Grk (Glej pismo naešga sofijskega dopisnika »Bolgarski problemi«. Uredu.) Kriza italijanske vlade. Rim, 24. aprila. (T) Min, predsednik Mussolini je poslal snoči ministru Cavazzoniju prijazno pismo, v katerem izreka svojo zahvalo za dosedanje sodelovanje klerikalnih Članov vlade in mu sporoča, da je sprejel njegovo in njegovih tovarišev ostavko. Mussolini dostavlja, da dnevni red, ki ga je sklenila parlamentarna skupina ljudske stranke» ne pomenja nobene spremembe stališča turinskega kongresa» ki je po sve-dočbi na kongresu navzočih poslancev imel v bistvu protifašistovski značaj. ITALIJANSKI IMPERIJALIZEAL Rim, 24. aprila. (Tj Na povelje vlade se Je praznoval po vsej Italiji 21. april kot prvi delavski praznik. Sodelovale so vse civilne in vojaške fašistovske organizacije, dočim se socijalisti niso udeležili proslave. Min. predsednik Mussolini Je po zaprisegi nove fašistovske milice imel pred zastopniki narodne institucije »NostrO Azzuno« govor, v katerem je krstil njene člane za novo neporušno italijansko aristokracijo, ki je Izšla Iz vojnih grozot. Proslavljal Je Čudež starega in vedno mladega italijanskega plemena, kdor Je skusil strelske jarke, je po nosen na to, ta se vrača vanje v svojih spominih. Pri defUaclji ste videli oboroženo ljudstvo, delavce in kmete, vojsko, ki tvori jamstvo fašistovske revolucije. Kdor se bo upri italijanskemu narodu, bo pohojen to uničen. MnssoDni se ie spominjaj Söfi.Gfcü padlih v volni, s čemur je prevzeto ItaSla sveto dedščlno odgovornosti in n» more nazal temveč hoče naprej proti cilju Impe--rijalizma, ki je ideal italijanske duše. ODPUST ČASTNIKOV. Rim, 24 aprila, (K) Vojni ramlstet 3« odpustil 2000 Častnikov na dopustu, ki niso bili na sistemiziranih mestih. Rim, 24. aprila. (T) Popolo (fita li a poroča, da štejejo fašisti danes 130.0(30 brambovcev. Načeinilc glavnega stožera lim je general Sacco, PRVI MAJNIK V ITALU1 Rim, 24. aprila. (T) Vodstvo socijaii stične stranke {e sklenilo, naj socijalisti proslavijo prvi tnajnik privatno in naj zbi rajo ta dan za socijahstično časopisje. Češkoslovaške represalije napram Madžarski. Brno, 24. aprila. (B) »Lldove No-viny« javljajo» da je češkoslovaška vlada zaradi spopadov na madžarski meji sklenila izvesti naslednje represalije: Češki delegat v obmejni komisiji bo odpoklican. Meje bodo po 24. aprilu po celi dolžini zaprte za madžarske državljane. Vsa dovoljenja za obmelnl promet bodo preklicana. Deset madžarskih državljanov, med njimi tudi brat pravoslavnega vladike dr. Papa, bo izgnanih. Budimpešta» 24 aprila. (K) Po slanecsianec gmt Albert Appcny Je v narodni skupščini vložil nujno interpelacijo glede aogodkov na češkoslovaški meji in o mejni zapori, ki jo je odredila češka vlada ter je izvajal: Države male antante hočejo kakor se zdi, na madžarski strani najti napake» đa bi potem mogle se prepirati Madžarska vlada je napravila predlog, da se zadeva predloži v preizkušnje nepristranskemu forumu. Kljub temu le češkoslovaška vlada odredila «torzije In zaprla mejo ter izgnala madžarske državljane. Zunanji minister Daruvar! Je izjav!!: Madžarska vlada je glede na zadnje obmejne dogodke predlagala češkoslovaški vladi, da se zadeva predloži mešani ali mednarodni komisiji in to izjavila, da {e voljna, podvreči se odločitvi te komisije Ce se je napravila na madžarski strani kakn pogreška, jo bo madžarska vlada popra vila, pod pogojem, da tudi češkoslovaška vlada prevzame enako obvezo. Govornik je ravnokar prejel brzojavko, da češko slovaška vlada sprejema madžarski predlog, da pa vzdržuje retorzijske ukrepe. • Gotovo ni pomota, če mislimo, da vzrok ie akcije je ta, da zapadne države spozna vajo miroljubne namene Madžarske fn da nasproti tel deželi prijaznejše postopajo, a čemer se je tudi njen položaj zboljšal Ne smemo se odreči nadi, da bodo tudi sosedne države prejalislej nastopile pot, ki bo' vodila k miroljubnemu sožitju v donavski kotlini. Madžarska vlada se s to nepričakovano akcijo Češkoslovaške ne da odvrniti od svoje trezne politike. Ona bo šla u tem, da se omenjeni ukrepi razveljavijo li: da se sestane komisija. Minister prosi na-, rod, da obvaruje svojo prevdarnost, kajti če bi jo Izgubil, bi služil le ciljem, ki jih hoče doseči češkoslovaška vlada. Grof Appony je odgovorit: Madžarski vladi ni treba, da bi jo tudi v naprej vodili obzhl pravičnosti, temveč mase pod-vzeti protiukrepe, katere smatra za primerne. Hkrati naj se kršitev pakta društva narodov naznani pristojnim mestom. Odgovor ministrov to zbornica soglasno vzeiT na znanje. Orijenfska konferenca v Lausanni. Lausanne, 24. aprila. (J) V svrhe nemotenega nadaljevanja konference se je sporazumno a vsemi delegati sklenilo, da se na tej konferenci ne bo razpravljalo o zadevah, glede katerih se je dosegel že na prvi konferenci sporazum. Ostale zadeve pa se izročijo trem posebnim odborom in sicer: odbor pod predsedstvom Sir Rum-boldta bo razpravljal o splošnih političnih in teritorijalnih vprašanjih, kakor tudi o problemu kapitulacij: odbor pod predsedstvom Montagne o gospodarskih vprašanjih in trgovinskih pogodbah: odbor pod uredvod^tvom ««aerais * ösmdsih to Um- stvenih zadevah. — Ameriški zastopmk Grew je iziavü. da se udeleži konference kot polnomočni delegat Zedinjenih držav. Kakor se zatrjuje, se bo vprašanje koncesije Chester razpravljalo še v poznejših sejah. Današnja prireditva. V Ljubiteni: Opera: »Carostrelec«. Vlogo Arih* Boje prvič gna. Korenjakova, vlogo puščavska g. Betetto ta vlogo kneza g. Legat »1*3. JiV ' ‘«u,. xKrivsi». Ali le pričakovati ameriške intervencije! (Razgovor z atneriSkfen politikom.) Od našega stalnega pariškega dopisnika. Bolgarski problemi. volitve v sobranje, —, »mak;edon$tvuju§či« zavezniki radića IN KOROŠCA. — BOLGARSKO . GRŠKI ODNOŠAJ1. Dr. A. P. Paris, 30. aprila. Eden Izmed politikov, ki uživajo onstran oceana veliko ugleda, se mudi v tem času v svrho političnih študij v Evropi in je HI tako ljubezniv, da mi je odgovoril na vprašanje, kako stališče nameravata zavzeti napram pr*dstoječi likvidaciji velikih evropskih problemov javno mnenje in vlada Zedinjenih držav. O trenutnem razpoloženju svoje domovine mi je povedal sledeče: »Dovolite, da ponovim besede, s katerimi je moj prijatelj senator Carter Class v demokratskem klubu v Filadelfiji otvoril volilno propagando za leto 1924: Bodoče predsedniške volitve se bodo vršile v znamenju za aU proti društvu narodov. Stališče demokratske stranke je ostalo neizpremenjeno. Borila se bo z dušo in telesom za Cove-uant. Ce so bile WÜsonove Ideje svoj čas sprejete s tolikim oduševljenjem, je to isttokt za mir, pravico in demokracijo, Id je doma v srcu vsakega pristnega Amerikanca. Po vseh razočaranjih, ki jih je prinesel konec svetovne vojne in politični kaos v Evropi, se td Čuditi, da }e sledu viharju navdušenja, ki ga je HI Izzval predsednik Wilson, popoten preokret od Evrope in hrtreznenje na celi To je psihološko razumljivo, vendar pa se to stanje ne more smatrati kot definitivno, Zlasti zato, ker vedno kritičnej-fi položaj v Evropi ne ustvarja samo politične, marveč tudi gospodarske ruševine. Naša vest in naši interesi zahtevajo z vso odločnostjo nalogo, ki jo bo morala L 1920 započeta politika izota-dje — rešiti. V tern pogledu, je nadaljeval Ameri-kanec, se bo že v prihodnjih tednih zgo- ' dilo nekaj važnega. 23. t m. se vsedejo v Lausannt zastopniki velesil k zeleni mizi, da, da uredijo zadevo, ki glede važnosti ne zaostaja za nobenim evropskim vprašanjem: gospodarsko in politično razmejitev »sfere upllvov« v pokrajini, ki H jo imenoval tečajno točko dveh kontinentov. S privatno pogodbo, katere veljavnost izpodbija ena izmed vodflnlb evropsldh sfi. so na celi stvari zainteresirane i Zedinjene države, in trezdvomoo se bo sedaj nudila prilika, zagrabiti celoto tega vprašanja, na katerega težavah boleha danes malodane ves svet Pretiran! upi pa že ra ki jo se vojskovale jako širokogrudno «Porabljajo amnestijo, je zvezni svet skle-nii razveljaviti svoj sklep iz leta 1920, po “Uterenj tuji ubežniki, ki so se med vojno nastanili v Švici, niso mogli pridobiti švicarskega državljanstva. . — Dan treznosti v Beogradu. Zadnja nedelja Je bila v Beogradu dan treznosti. *ega dne so člani zbirali prostovoljne pri-„k? , Za stoj e namene. Beograd so ta dan «Piskal! tudi njihovi tovariši iz Zemuna in Pančeva. Dan se je zaključil z velikimi Manifestacijami na Terazijah, kjer so natopili razni govorniki proti alkoholizmu. , Policijska ura v Sarajevu. Policij-sko ravnateljstvo je odredilo, da morajo r“ ysl lokali zaprti že ob polnoči. Naredba Je bila potrebna radi vedno bolj pogostih nočnih spopadov. r ~ Nasilneži. Posestnik Josip Ulčar iz in Reboljevem je prepovedal voziti n» * svojim sosedom skozi njegov vrt, n? i81?, 50 naredili pot. To pa sosedom m Prijalo. V soboto zvečer so se ga nekoliko Pili, potem odšli k Ulčarju, z ne baš do~ ie ravno sedel pri i Peči, ter kadil iz pipe. Naenkrat so se «dprle duri njegove h|Se. Brez vsakega govora Je Planik) na Ulčarja šest mož ta tnn rvP°f Sti‘ kl ,P ank^ Anton- Brčan An-, a-. Kozlevčar Anton, Ilovar Anton, Ceglar ,J.°siP in Brčon Josip. Začeli so -a neusmi-‘Jeijo pretepavati in ga tolkli muko časa i Pestmi, da se je starec zgrudil na tla. t aeu Pa ga je nato še sunil z nogo v obraz » Uta izbil oko. Ulčar je zadobil še več po-v ?ub vsled česar je moral iskati pomoči na^toišnicl. Nasilneži pa bodo dobni dobro tado za svoje delo- baj 7~ Razne nesreče. Potočnik Gregor, to-vy ' delavec je v tobačni tovarni obseka-mn-urevje. Vsled njegove teže, se je zlo-Pad*!Veia> na kateri je stal in Potočnik je ^avi ilaz drevesa, ter se poškodoval po Ljubil^ hrbtu. — Delavec France Fink iz «VtonSSfJe Padel pri vožnji raz tovornega Muh» jP.^a in se poškodoval po glavi. — aa V»k_,atev2> delavec pri Francu Simon 'toka si je pri delu poškodoval levo RiŠnlo*"" Vsl *> morali Iskati pomoči v bol-Bra^rV., ~~ Anžur Josip, hlapec pri Ivanu T. Ljubljani je razmetaval pesek bom. U?' / B ca je pritisnila trug« k b^^Med 5ewr je zadobil težke poškod-— Fink Franc, delavec pri iJJJj^Oaarsta * vezi, o katerem smo včeraj t81 tovornega avto- r bdnifcW umr?d0blienimi ^ Vm Ponar^ene lirske bankovce nam še t!««» uvažajo preko meje. v Postotni «o ^av? J8*^ J,8 bankovec debli j. Oslažbenca juž. žel Iv^na Robasa za Ta„pa P°v«* da mu C8 le Prodal ^bwtan laški trgovec. Prepoden vlomilec. Ravn. jug. slov jgCarne Ivan Mesar je ugotovil, da je po-Vg***1 nekdo v noči vlom iz hodnika v pr-siin? n*dstropju. Odstranil je v to svrho na-ejr*. ** 2 deski, bil pa je bržkotae prepo- — Egiptovske cigarete. K uslužbenki kavarne »Central« v Ljubljani Milici Globočnikovi je prišel natakar Nikola) Rajkovič in si kupil 30 škatelj egiptovskih cigaret za 6000 kron, češ da jih bo prodajal v kavarni »Emona«, kamor jo je tudi pozval da naj pride po denar. Milica pa Rajkoviča ni našla v kavarni kjer ga sploh niso pozvali pač pa ga je srečala na cesti. Rekel ji je, da naj le pride tja v kavarno, kjer ji bo on izročil denar. Med tem pa ji je ukradel še 2000 kron vreden prstan. Kasneje je ugotovila, da je bil Rajkovič v hotelu »Tratnik«, odkoder pa je pobegnil Pisal ji je iz Zidanega mosta razglednico in ji ji obljubil, da ji pošlje denar in prstan iz Madžarske. — Tatvina čevljev. Na Vodnikovem trgu je bilo ukradeno pred nekaj časom Jakobu Srečniku 30 parov, Mariji Škrl pa 20 parov (faznih moških in ženskih čevljev. Kljub marljivemu iskanju pa se policiji še do danes ni posrečilo zaslediti tatu, ki je odpeljal čevlje bržkone iz Ljubljane. — Z Fižolom se je poskusila zastrupiti Julijana Liliani na Tržaški cesti 22. Vzrok poskusa samomora so družinske razmere, vendar pa zanika, da bi bil kriv njen soprog. Odpeljali so jo pravočasno s Ttmler-jevjm avtomobilom v bolnišnico. — Iz bolnišnice je pobegnil bolnik jetnik (remitendus) Alojzij Skodlar. Obleko je ukradel svojemu sobolniku Ivanu Ažmanu in ušel skozi okno stranišča. — Pazite na kolesa. Tatvine koles se z letnim čašom in lepim vremenom vedno bolj množe. Tatovi so se že začeli oglašati. — Policija je prijela nekega sumljivega nevarnega fanta, vendar se mu ne more dokazati več tatvin koles, katerih je nujno sumljiv. — Tat v cerkvi. Železničar Ivan Zrimšek je našel v Češnovarjevem gozdu na Golovcu razbit prazen cerkven nabiralnik, last cerkve Salezijanskega zavoda. Ker so pred kratkim zalotili nevarnega prijatelja nabiralnikov Stanislava Raznožnlka, je sum opravičen, da je tudi ta nabiralnik njegova žrtev. — Uboj v St. Rupertu. V nedeljo popoldne je popivala v gostilni Kocmana v St. Rupertu nad Laškim večja družba, v kateri so se nahajali tudi rudarji iz Štor in Drobnega dola. Vinski duhovi so povzročili prepir in pretep, ki je zahteval človeško življenje. Pivci so se razdelili v dve gruči in se medsebojno napadali. Najhujši pa je bil rudar Mastnak Iz Štor in pa rudniški paznik Josip Zakošek iz Drobnega polja. Naenkrat se je 18 letni Mastnak zakadU v svojega nasprotnika in mu zabodel petkrat nož v telo. Nesrečnež je čez pol ure umrl. Mastnak in njegov tovariš Zelič se nahajata v laških zaporih. To je v 6 mesecih v Št. Rupertu že drugi poboj, čeravno je bfl tam prejšnji teden misijon. — Celjske novosti Na celjski trgovski šoli vlada že dalj časa kriza. Po veliki noči so prenehali na tej šoli poučevati vsi eksterni učiteji, ker za svoje delo niso dobili plačila. Oddelek ministrstva trgovine in industrije v Ljubljani jim tudi ni dal zagotovila, da bodo za pouk v bodoče dobivali pripadajočo jim nagrado. To ni v prid šolooblsknjoči mladini ker ca ta način odpade tedensko ha zavodu 52 ur. Zadevo nal bi merodajni, činitelji čimpreje spravili v red. — Nesreča pri nogo-metni tekmi. V nedeljo si je pri nogometni tekmi na Igrišču pri »Skalni kleti« zlomil no»o igralec športnega kluba »Red Star« Radoš- Spravili so ga v bolnišnico. — Podružnica Jpgoslovenske Matice priredi 3. junija t. L ua Glaziji veliko ljudsko slavnost, katere čisti dobiček je namenjen »Jugoslovenski Matici«. Vrše se tozadevne obširne priprave. — Stepli so se v nedeljo popoldne v neki gostilni na Spodnji Hudinji v celjski okolici vaški fantje. Več pretepačev so aretirali in jih bodo oddali v celjske zapore, kjer si bodo htedlll svojo vročekrvnost — Umrl je na Bregu 16 letni sin mesarskega mojstra Korena Marko Koren- — Mariborske vesti, številni mariborski trgovci označujejo cene blagu v izložbenih oknih še vedno v kronah, dasiravno določa zakon o pobijanju draginje, da je dopustna označba cen samo v dinarski veljavi. Zaradi tega se bo baje začelo ovajati uradno postopanje proti trgovcem, ki se ne ozirajo na zakon. — Mariborska društva nameravajo počastiti poljske akademike, ki prirede v Mariboru svoj koncert s slovesnim sprejemom. 'i to svrho se snuje poseben odbor, ki bo prevzel pripravljalna dela. -~ Mariborski »Ljudski oder« uprizori dne 30. aprila v Narodnem domu premijero SfP ridejanskega igrokaza »Žrtve«, Avtor tega izvirnega dej«, čegar snov le posneto tz delavskega življenja, je mizarski pomočnik Alojzij Petek. — Zaradi čiščenja kotlov, ostane mestno kopališče ta teden zaprto. — Kakor se doznava, je silen vihar, ki je divjal v nota od sobote na nedeljo, v tukajšnjem okraju porušil 13 stebrov električnega voda Riške elektrarn«. Popravljalna dela so se pričela takoj, teko, da je v nedeljo proti večeru Imel Maribor zopet električno luč. — Z «titom na razne vesti, da je izvoz knjig 1* Avstrije prepovedan, poroča »Marburger Zeitung« iz zanesljivega vira, da ca mariborske knjigarne niso nastale nikakršne zapreke v dobavi knjig iz Avstrije In Nem- — Smrt vsled alkohola. Štefan Molnar, 53 letel kmet iz Lukačevega, kar ni mogel Prenehati piti Te dni »o ga našli na ce*ti v popolnoma pijanem stanju In s» prenesli v občinski dom, da bi se streznil. Drugi dan P* so ga našli mrtvega. Pri raztelešen}« so ugotovili, da te nastopila smrt vsled preve-tfrega zaufivante alkohola. Zagoneten umor v Rosmajeroveu. >hto gostilničarja Mihajla Andjala v erovcu sta prišla dva neznanca, od eden je nosil carinsko uniformo. Ičarka je m njihovo trkanje odprla i ta vprašala po njihovih Željah- Zašto moža, ki je kmalu nato prišel o. Tedaj Je dozdevni carinik sprožil ta zadel nesrečnega gostilničarja v sled Česar je kmalu nato umri. Do — O prtaki vsesokotekega zleta 1922 je bila najdena v bližini tukajšnjega kolodvora zlata zapestnica. Izgubitelj oziroma oni. ki bi mogel dati kake podatke c Iz-gubitelju se naproša, da se javi na policijski direkciji, soba št. 1. — Čevlje kupujte od domačih tovarn tvrdke Peter Kozina & Ko., z znamlco Peko, ker so isti priznano najboljši in najcenejši. Glavna zaloga na drobno in debelo v UabUasi, Breg 20 la AleksaadrovA «a» k Sokolski vestnik. »Ljubljanski Sokol« ponovno opozarja svoje članstvo, da je sprejel na svojem zadnjem občnem zboru nova pravila, po katerih ni več takozvanih podpornih članov, ampak so vsi Člani enaki In se samo interno delijo v telovadeče in netetovadeče. Nova pravila obsegajo več novih določb, ki omogočavajo društvu začeti na podlagi posebnega poslovnika s čiščenjem vrst svojega članstva. Sokolstvo mora postati moralna elita naroda, njegov ponos to vzor celemu »vetu. Kdor noče uravnati svojega javnega in privatnega življenja po strogih sokolskih načelih, mora rad ali nerad zapustiti naše vrste. Pot do pravega spoznanja in pojmovanja .sokolstva pa pelje skozi telovadnico. Le večletno redno in vztrajno delo v sokolski telovadnici lahko napravi iz navadnih Hudi prave Sokole. Zato je na podlagi pravil določilo društvo, da mora vsak član In članica, ki Je po vojni vstopil v našo organizacijo, vsaj do Izpolnjenega 26. leta redno obiskovati telovadbo svojega oddelka. Samo v prav izjemnih primerih se more na predlog vaditeljskega zbora neposečanje opravičiti V Interesu zdravja vsakega posameznika je pa želeti, da telovadi vse članstvo do najpozuejših let, obvezna pa je telovadba za enkrat samo do izpolnjenega 26. leta. Poživljamo tore) vse prizadete brate in sestre, naj nemudoma začnejo telovaditi in tudi vztrajajo v vrstah teJovadečega Članstva. Kdor pa nikakor ne more ali ne sme obiskovati telovadbe, naj se med telovadnimi urami zglasi z dokazi o izredni telovadni zapreki pri pooblaščenem zastopniku oziroma zastopnici vaditeljskega zbora na galeriji telovadnice v Narodnem domu. O veljavnosti upravlčitve bo sklepal vaditeljski zbor to odbor. Proti vsem še ne 2Ö let starim članom in Sanicam, ki do 30. aprila 1923 ne začnejo redno telovaditi 4n se na zgoraj omenjeni način tudi zadostno ne opravičijo, bo društvo primorano postopati v zmislu pravil in posebnega tozadevnega poslovnika ter jih bo črtalo iz svoje srede. — Telovadne nre članov so v pondeijek. sredo In petek od 19.30 do 20.30 oziroma 20.30 do 21.30, članic pa v torek In soboto od 19.15 do 20.15. — Zdravo! Naroda zdravstvo. — Otvoritev bakteriološke postaje v Kraljeviči. Dne 16. t. m. so otvorili bakteriološko postajo v Kraljevici, ki je namenjena za vse okoliške županije. — Angleška podpora za jetične. Iz Beograda poročajo, da je angleško društvo za pomoč Srbom obvestilo ministrstvo za socijalno politiko, da pošlje v kratkem 677 tisoč dinarjev za zgradbo paviljonov za jetično deco v Surdulici, Iz drušf¥8rsaga življenja. — Proslava obletnice Zrinjskega In Frankopana v društvu »Soča«. V. soboto, one 28. t. m. predava v društvu »Soča« (salon »pri Levu«) gosp. Mirko Seunig, profesor na luk. drž. realki o temi: »U spomen Zrinjskoga i Frankopana, hrvatska jn-naka-mučenika«. — Po predavanju sledi tej proslavi primerno petje, recitacije In deklamacije. — Odbor »Soče« vabi k tej proslavi Junakov-mučenikov svoje Člane, prijatelje to drugo cenjeno občinstvo. — Narod, ki svojih velikih mož ne časti, jih — vreden ni. — Začetek točno ob pol-devetih. Vstop prost. Poziv. Da pridemo v čim ožji stik s pristaši NRS v Srbiji, priporočamo našim krajevnim organizacijam, da aaro-če list »Samouprava«, ki je ofidjelen list NRS v Beogradu. —. Glavno tajništvo NRS, Ljubljana. ftow&sfi Ii Primorske. — SpfelemnI Izpit za slovenska in hrvatska učitejlšča. Prosvetno ministrstvo v, Rimu je odredilo, da bodo morali vsi gojenci, ki bi se radi vpisali na učiteljišče polagati poseben izpit iz italijanskega jezika. — Društven tečaj »Zvez« prosvetnih društev«. »Zveza«, ki je pričela delovati šele pred meseci jako lepo napreduje. K Zvezi je pristopilo že precej prosvetnih društev z dežel*. O tem veselem pojavu nam priča tudi prosvetni tečaj, ki ga Zveza priredi v nedeljo dne 29. t- m. v Gorici Nastopili bodo naši vrti delavci v Izredno lepim programom. Tečaja se bodo v prvi vrsti udeležili upravitelji raznih društev, da se seznanijo s pravilno upravo pri društvih. iah. — Ustanovna skupščina »Zveze šahovskih organizacij v Ljubite®1« se vrS v soboto ob K uri zvečer v prostorih 51Š. šah. kluba Giotel Bellevue). Ker je ustanovitev nameravane zveze za bodoči razvoj šahovskih organizacij v in izven Ljubljane eminentne važnosti, je dolŠo°st udeležbe za zastopnike poedlnlh šah. klubov, krožkov ta omizij Iz Ljubljane in okolice (Sišfcfc Vl& Utija tid.) obvezna. Dobrodošli v* prijatelji teha! -7, Pripravljalni odbor. — Simultanka obeh mmtror »Lhrbtjan-*ega šah. kluba« se je vršila dne 21. t. m. ivečer v klubovem tokate (Narodna kavar-to). Mojstra gg. Furlani in “tepan sta Imela >hüo resnega posla, sai te k simultanki prijavilo 10 najmočnejših igralcev L}, šah. «tuba, — Svojo nalogo ste Izvršila povsem testno. Od M) Igranih psrtti sto jih dobila k Proti g, Teod. Tominšku sta se morala radovoljlti z remijem, a proti g. Mirko Kra~ triju ste se morala v končni igri udati. — Ul tnladfl rrwSjefrft «ures wlStCH USD eh. Dopisi. iz Metlike nam poročajo: Polagoma J« tudi naše mesto modernizira. V kratkem času dobimo telefonsko govorilnico pa električna razsvetljava »e a4® todl obeta. Ker nimamo primeri» vodu« rile, $e je združilo nekaj podjetnih kupili Parni stroj za pogonsko silo- Im s* metliški meščani« že močno veselimo električne razsvetljave, ml ni treba Še posebej pov-darjati. — Po zidanicah imamo ie veliko vinske zalaga, Ker je neznatno povpraševanje po njem, so vinske cene precej padle, Zdaj varirajo od 14—20 kron. Kakor hitro pa bo trte dobro pokazala, ha vino še bolj padlo, zakaj vsega pridelka sami vendar m moremo ppsriti. Spod In fyrlstika. ZRAKOPLOVNI REKORDI. Večino zrakoplovnih rekordov imajo danes Amerikanci in sicer: 1. Hitrost na 1000 km: poročnik Haris, 203 km na uro. 2. Hitrost na 500 km: poročnik Pear-son, 272 km na uro. 3. Hitrost na 206 km: poročnik Maugham, 331 km na uro. 4. Hitrost na 1 km: poročnik Maitland, 386 km na nro. 6. Višino: poročnik Mac Ready, 10518 metrov. Francozi Imajo oficijelno sledeče rekorde: časovni rekord, ki sta ga dosegla lani avijatika Bossoutrot la Drouhin» katera sta ostala v zraku 34 ur 14 minut: rekord daljave, ki sta ga dosegla Bossoutrot In Bernard, katera sta preletela 1915 km, ne da bi pristala med tem časom; rekord višine s tovorom 300 ta 500 kg. Toda prva dva rekorda sta že prekosfla ameriška poročnika Mac Ready in Kelly, ki sta letela 35 ur 16 minnf in preletela razdaljo nad 3000 km. Italijani imaio rekord hitrosti hldravl-jonov: inženir Sandro Parfalena, 280 km na uro. Kot vidimo, drže za enkrat vse važnejše rekorde oficirji Ah- Servlce-a Zedinjenih držav. Lahko se trdi, da je rekord dvomljive važnosti, vendar pa }e njegova posledica čisto nekaj drugega kot samozadovoljnost. Avijon, ki je zmagal v mednarodni tekmi, ki se je dvignil najvišje ali pa letel najhitreje ta določeno razdaljo, si dek s tem sam sebi velikansko reklamo In Iz te sledijo naročila pri konstukterju, ali celo kon-sfrukterjih njegove dežele sploh. Rekordi so torej reklama, ki je gotovo draga, toda učinkovita. Razen tega pa znači vsak rekord napredek. Tako se je n. pr. v 18 mesecih hitrostni rekord šestkrat stopnjeval: 21. septembra 1921, Sadi - Lecointe (Francoz), 330 km n« uro; 26. avgusta 1922, Brack-Papa (1 talite n), 336 km na uro. 21. septembra 1922, SadJ-Lecolnte, 341 kilometrov na uro; 18. oktobra 1922, general Mitchell (Amerikance), 386 km na uro; 15. februarja 1923, Sadi-Lecofnte, 377 kilometrov na uro; 29. marca 1923, por. Maltland (AmerJi 386 kilometrov na uro. Iz te razpredelbe razvfdimo, kako zelo oster je boj. ki se bije ravno za te rekord. Francoz ga je že dvakrat iztrgal Italijanu In Amerikancu. Citn bob raste hitrost, ten» težje Je dodati par km na uro, to se pravi eno ati dve petinki sekunde na daljavo enega kJSernetra, Od 1. aprila naprej pa se Je spremenila formula za rekord največje hitrosti: ne merijo jo več na razdaljo enega kilometra, ampak na 3 km, da se ogne napakam pri kronometrlranju, ki »o pri tako majhnih delih sekunde vedno mogoče. Sedaj se bo torej začel boj za rekord nal-večle hitrosti na bazi treh km. —in— Beograjski zrakoplovni pristan se popravlja v svrho nočne uporabe zračne Črte Pariz—Bukarešta. Dosedaj se je vrifl promet po tej črti samo podnevi, od 20. maja naprej se bo pa vršil kombiniran ielezniško-zračnl promet tudi ponoči in sicer na sledeči način: Potniki se bodo odpeljali vsak večer iz Pariza z ekspresom ob 19. uri 45 minut zvečer, naslednje jutro ob 4 .uri 30 minut se bodo vsedii v aerobna proge Pariz—Carigrad in leteli čez Prago, Duuaj in Budimpešto v Beograd. Tu se bodo takoj vsedll v aeroplan, ki Je posebno opremljen za nočni polet ta prišli sredi noči na aerodrom v Bukarešti. Tako bo trajala vožnja Iz Pariza v Beograd samo en dan, v Bukarešto pa le par ur več- Na nočni progi Beograd—Bukarešta (500 km) bodo postavljeni na vsakih 100 km svetjljnlki 10.000 sveč. Aeroplani »o opremljeni z brezžično telegrafijo ta bodo tako cel čas poleta v zvezi z obema mestoma. Zrakoplovni pristen! bodo tu razstavljeni z žarometi 12.000 sveč, tako da za nočno pristajanje ne bo nobene nevarnosti. Izpred sodišča. Ljubljana, 24. aprB*. PREPIR V UPRAVNEM SVETU MESTNE HRANILNICE IN — »SLOVENČEVA« PO ROČILA. »Slovenec« Je priobčil dne 25. maja 1922 poročilo o seji upravnega oetoora »Mestne hranilnice«, to ie bil takrat razpuščen. Pri tej setf, ki je bila precej Živah-5H In burna, fe feiavil med drogira dr. Sta-noynlk, da pokrajinski namestnik n! opravičen razpuščati upravnega svete, še manj pa dr. Rud. Marn, ki )e potrdfi kupčijo dr. Lukana ta tovarišev, gjedc nakupa ?ekye-striranega podjetja milijonske vrednosti v Petrovčdh, osobito, ker ste bila takrat dr. Marn to Lukan Že vpokojena. Pri današnji obravnavi se zagovarja obtoženes» d* ob sl očital ali pređbaclval dr. Marnu nakupa tega posestva. Priče v splošnem Izjavijo, da se tim je zdet v kolikor so mogli ugo-' toviti, govor dr. Stanovnika stvaren, pač pa je wo tozadevno »Slovenčevo« poročilo politično zavito to pobarvano. Stenograf Kurati dobesedne navedbe očitkov ne ; more ugotoviti, ker je vsled precejšnjega i nemira lahko kaj preslišal ta ker s« je tudi njegov stenogram pri sodišču Izgubil ■ Zagovornik pred vsem zanika vsako žaljenje ta poudarja, da »Slovenčevo« poročilo nikakor ne sme priti v poštev. Dr. Stanovnik je bil nato oproščen iz razlogov, da at . potrjeno, da je očital dr. Marnu nakupa to da so ftnele res nekatere priče vtis očitanja nekega nepravilnega dejanja, katero pa &e morejo označiti kot uradno zlorabo takratnega šefe sekcij* sekvestrov dr. Marna. — PREKORAČENJE OPRAVIČENE KRITIKE. Strojevodja drž. žel. to potetontt as Glincab Ivan Kosovel je bfl že daß flau v ne baš prijaznem razmertu z županstvom ip sicer itidi dovoljenja poprave njegove hiše. Ko mu je nekoč prinesel občinski riuga Jernej Svetlin tozadevni nalog Županstvu ta le Kosovel opazil, da manjka na dotlčnem odloku županski pečat, se Je razhudil nad Županom to rekel: Recite Um, če ne znajo županova t. pa naj gredo krave paril — Obtoženec se zagovarja, du te Ul razburjen, da tri Imel namena žaliti župana ta da te smatral to izjavo le za dopustno kritiko, ker je županstvo nepravilno postopalo. Sodišče pa je smatralo to za več ko« dopustno kritiko in je obsodflo Kosovela radi žaljenj* javo« oblasti na 500 Din gjob«. STARI OCtTKL Dne 23. decembra 1922 je očital poL rev. azdz, v pgk. Anton Miniraš povodom razprave v sodni dvorani «dtr. sodISČa nadzorniku I. Dobro viku, da j» nemčur, nemškutar in da Je preveril pol. zdr. Derča, da je ctobÖ zdravniäco spričevalo. Obtože*» prizna žalitev, pravi pa, da se je čutil primoranega to Izreči iu Je nastopil tudi dokaz resnice za svoje očitke. Zaslišanih Je bila cela vrsta policijskih uslužbencev, ki so deloma potrdili da Je bil Dobrovšek v službi pod Avstrijo res silno strog, ta da je bil ua uradu ta med stražniki znan kot mož nemškega mišljenja. Vendar pa današnja obravnav* še ni mogla ugotoviti za odločitev zadostnih dokazov, vsled česar le hjia obravnava v svrho razblstreuja položaja preložena. ZMOTILO ME JE PIJACA IN VOUTVE Sprl! so se v Paternosterjev! gostilni v Podgorici domači pivci, ki so uganjali pri vinu občinsko to splošno politiko. Pri tem le prišlo do pretepe med kotorskim mojstrom Mlvškom In posest. Antonom Kovačem, ort čemer je igral veliko vlogo nož ta p« puška, s katero Je hotel Kovač kasneje Mtvška urireHH. Puško so izvili Imderto IItiku pravočasno iz rok. pač pa ]• do-MIvšek precej težke poškodbe z nožem. Obležal je ranjen prt županu, drugi dan pa so ga odpeljali v bolnico, kjer se Je zdravil 33 dri. Kovač Je Ml obsojen same na 10 tednov težke ječe, mora plačati stroške ta pa Mlvšku za bolečine 250 Dta, za bolnico 330 Din, za razrezano suknjo 500 Din In z* odhod na zaslužku 975 Din. Sodišče Je vpoftevalo pri kazni dejstvo, da je Mivšek pretep precej sam zakrivil, ker je silfl v hišo ta se obnašal tudi sam precej nerodno. Vratolomna telovadba na cerkvenem stolpu v Zagrebu. Zagrebško občinstvo je včerri toglo zopetno priHko videti na stolpu zagrebške stolne cerkve čudnega telovadca. Okoli 11. uro, ko »o ceste najbolj polne Ja neznan moški splezal na stolp In se vsedri na jabolko, v katero je zasajen kril. Ljudje so m ustavili la strmeli v drznega plezalca, ki je z neverjetno sigurnostjo sedel pod križem la pozdravljal številno množico, kf se je takoj zbrala na vseh prostorih, kt nudilo pogled na stolp. Laz neka! časa )e neznanec splezal celo na sam križ, kjer je predvaja! naravnost neverjetne reči. Ne da bi » držal, je stal na križa In mirno zvijal cigareto ta nato kadil. To pa mn ni bfio zadosti. Naravnost osupnjena je bito ttooč-gteva množica, ko je stal predrznež samo na en! nogi ta z robcem maha! v pozdrav. Nato j* izvlekel Iz žepa to» papirja In «»■ kaj pisal, kakor bi stri n« trdih tieh> Njegove produkcije so trajate nad pol ure. Končno je pričel plezati navzdol ta je zginil v stolp ravno nad uro. Pri zvonovih ga je čakal detektiv, ki ga te povabil s seboj na policijo. Medtem se Je pred cerkvenim prostorom zbrala tlsočglava množica, ki je drznega telovadca burno pozdravljala. Sesti je moral v voz, ki ga Je odvedel na policijo, kjer je izpovedal, da je 21 letni delavec v zagrebški tramvajsJd delavnici. Stefan Kosini DIVJANJE KUQE V INDIJK. Iz ladije prihajajo že dalj časa poročila o strašni kugi, ki s« J« nedavno tamkaj pojavila in ki se razširja z opast» hitrostjo. Dosedaj je mnrjo aa tej epidemiji Že preko 50.000 ljudi. Vzroke tega sdnega divjanja ta razširjanja kuge pripisujejo fcs-redno dobri želvi, radi katere so se zelo razplodlle podgane, Id razširjajo to nevuv t» epidemijo. VOJAŠKA OBVEgjOSJ ŽENSK NA Vojaška komisija poijske&a sejma pripravlja zakonski osnutek glede vojaške obveznosti. Sprejet 1* bß predlog, da se dojoči doba vojaškega službovanja na poldrugo leto. Poleg tega je bil sprejet predlog, da bodo odslej na Poljskem tudi ženske med 20. In 40. letom primorane, vršiti gomožao vojaško službo» OBSOJEN MADŽARON. V pondejjek se te vršila pred mariborskim kažensktai senatom razprava proti Aiadarju Kot tasti 1* Zagreba, Mož ima za seboj zelo pisano preteklost. Policija je postala nanj pozorna radi alarmantnih vesti o vojnih pripravah Madžajrske proti naši državi, kt Uh je poslal mariborskemu »Taboru« njegov »posebni dopisnik Iz Budimpešte«, ki pa ni bil nihče drugi, kakor Ato-đar pl. Kottas, ki je tedaj seveda stanova! v Mariboru. V Mariboru je Kottasu zmanjkalo denarja, vsled česar Je skušal opehariti peka Karto Robausa In veletrgovca Josipa Rosenberga. Posrečilo pa se mu je to le pri Robausu, ki ga je ocjgahil ze 6000 kron. Poleg tega je ostal tudi v hotelu dolžan večjo vsoto. Obtoženec je priznal svoje dejanje, toda z omejitvijo, da ni nameraval goljufati. Obsojen je bil na štiri mesece ječe. Borzna poročila. Beograd, 24. aprila. Devize. Bukarešta 45.50—47, Berita 0.33—0.335, Dunaj 0.136-0.138, Solun 110-114. Sofija 0-73, Praga 292—295, Milan 482—485, Ženeva 1775—1780, New York 97.50—98, London 456—457, Pariz 645-650. Zagreb, 24. aprila. Devize. Dunaj 0.136-0.1375, Berita 0.325—0.335, Budimpešta 1.90—1.95, Italija 483.50—487, Lende* 455—456.50. New York Ček 97-98, Pariz 650-655, Praga 292-293, Švica 1780-1795, Varšava 0.195—0.20. Valute. Dolar« 95—96, Ure 477.50-480. Curih, 24. aprila. Otvoritev: Berita id«. Holandija 21550. New York 541.25, London 25.63, Pari* 36Ä). Milan 27JO, Praga 1644, Budimpešta ti, Zagreb 5.55, Sofija 402. Varšava Uf. Dunaj 77.25, avstr. Zaključek: Berlin mC,l4!Md!tetZlS1' New' York 550.25, London 2549, Pariz 36.75, Mila« 2727, Pra- Beril»! 24. april*. Dunaj 42.84. Bu-dfmpeJta 66L MŽan 149.628, Praga 90.972, Pwte 201.993, London 139-650, New York 30.174.37, Üurth 549.622, Beograd 30.622. Pranj., 24. aprila. Dunaj 4,52, Ber-lin 11,28. Rta 169325, avstrijske krene 4.5 J Ure 169.25, Budimpešta 88, Pariz 228.75. London 158,375, New Wolf-BflUsržfflJk; *» 8lovea«kc-u(V»- iU i**Ht M Ssžejo. ponudba a« upr»v* pod „Siovar’*, llilil Ue.li ssesaka trav«. Prst Ko&sJ, Kranj, (Usvsi trg tvontie* vw» vrst Maaitt la £m» ta atet»*» tr*ve, BMUtaiM* n* ptwaife. Sp»-9l}«ta» tvrdk* ' *• tedeicrvate» Idubgamitur. ■»>- N*j«Uži« cea»l - N*i*oii.:MSSkl^to|lastea 2 ^ sve vrst» titfpvja k f^ ^ 1 ijevanog čelika. ^ »IMSiffiiS Št so« I Mili1 v k'bo.raa sdravtoSče Moti i«v9eu*ttatsn, protä« živčirsm bo SCblPC — 12 km od Novega taetaa. ‘lik kopaliica krasen jtb<, Popohtom« preurejeno. Motosrte sobe- fevrstaa kuhinja. J Urjijš«. jtranjžk* in štajersk« vta«. Torak popoldan zdrwnlk ■_ zazpoiagia. Vos k Vs Iti» vlak«. Cea» iavanredno nj*«*" 2a m 1 gobrojm obisk » ptlposom Ana Žižkar, v Šmarjetl pri Novem mesto- 3°ir-;ki in oci 3 «i delim« naprej Kupi i^aiia mne-iine franke i*«sf«D pö5taj* janšk! premogovnik, Krmelj-Dolenjsko. km&Lim titou. *2v tiakaraa s*