nfiafi
fl. Izdaja.
Cena Din
Izhaja vsa k dan »jutra] razvM » ponedeljkih (■ dnevih po praznikih. Posamezna številk« Din l*—, lanskoletne 2’—: ma-»eima naročnina Din20'—,zal« jino 80’—, UradniStvo v Ljubljani, Gregorčičeva 28. Telefon uredništva 30-70. 8fUW tn 30-7)
Jugoslovan
Rokopisov d« »raJamt.
Oglas! p« tarifi ta dojovora. Oprava
v Ljubljani, GradiSčed, tel. 30-i88. Podružnica ? Maribora, Aleksandrova cesta St. 24, tel 29-60.
V Celju t Slomškov trg 4, PoSt. fi*. r.il; LInMIana tr>.62'L
St. 87
Ljubljana, četrtek, dne 16. aprila 1931
Leto II.
Kralj Alfonz XIII.
Pred razpustom romunskega parlamenta
Bukarešta, 15. aprila, u. Listi poročajo, da so se snoči ponovno sestali načelniki raznih strank pod predsedstvom kralja Karla. Sporazumeli so se>,da se razpusti parlament in razpišejo nove volitve ge ta teden, Designirani ministrski Predsednik Titulescu je bil v posebni avdijenci P« kralji. Politični krogi menijo, da je tedaj pocipjsai kralj ukaz o imenovanju nove vlade, imena novih ministrov pa še niso bila objavljena.
,P“V* je Titulesca poselil dr. Maniu, nato je ocisel na sejo vodstva nacijonalno - kmetske stranke. Vodstva vseh strank so zbrana v per-mauenej.
Predsednik Doumergue v Tunisu
Pariz, 15, aprila, aa. Predsednik republike Doumergue je posetil razita mesta v Tunisu. Povsod Je bil sprejet z velikim navdušenjem.
Kritičen položaj avstrijske vlade
Dunaj, 15. aprila (d). O demisiji ministra za socialno upravo dr. Rescha danes še ni padla nobena odločitev. Ni izključeno, da prevzame vodstvo tega resora sam zvezni kancelar dr. Ender. Na vsak način se mora računati z od-goditvijo vsega kompleksa vprašanj o reviziji socialnopolitične zakonodaje. Sicer pa ni izključena možnost, da bo zvezni kancelar zveznemu predsedniku ponudil ostavko vsega kabineta, če bi naletel še na nadaljnje težave. Na tak korak pa bi najbrž zvezni predsednik vnovič poveril kancelarstvo dr. Enderju. Toda dr. Ender bi tako misijo sprejel le, če bi se razširila vladna osnova, ker je naziranja, da se rešitev današnjega velikanskega finančnega problema in drugih vprašanj, ki so na dnevnem redu, ne da doseči s sedanjo malenkostno Vladno večino.
Manjša napetost na 'Portugalskem
Berlin, 15. aprila. AA. Po poročilu iz Lizbone je politična napetost na Portugalskem popustila. Vlada je obvladala položaj in je pridobila vse čete na svojo stran. Varnostni ukrepi, ki so bili izdani za Lizbono, bodo razveljavljeni, Vlada je zavzela važna križišča na deželi in jih zasedla z vojaštvom. Ekspedicija proti re-volucijonarcem na Madeiri in na Azorskih otokih je že prispela v Madeiro, čete so začele prodirati proti upornikom, vendar vlada zaenkrat še ni izdala podrobnih poročil o teh akcijah.
Vsebina angleškega predloga Društvu narodov
Ženeva, 15. aprila. AA. Sir Eric Drummond je obvestil delegacije Društva narodov o vse binl predloga angleške vlade, naj se vnraša nje avstrijsko-nemške carinske pogodbe postavi na dnevni red majskega zasedanja Sveta Društva narodov. V tem predlogu opozarja britanska vlada na to, da se je že z več strani izrazila sumnja, da dunajski protokol ni v skladu z odredbami ženevskega protokola iz oktobra 1922. Zato želi angleška vlada o tej stvari čimprej priti na jasno.
Nastopna avdijenea japonskega poslanika v Berlinu
Berlin, 15. aprila. AA. Danes opoldne je predložil novi japonski poslanik Obata predsedniku Hindenburgu svoje akreditivno pismo.
Predsednik Hindenburg je izrazil ob tej priliki svoje veselje, da je bil novi japonski poslanik izbran, da zastopa interese Japonske v Nemčiji, in izrekel priznanje japonskemu narodu, ki da je s svojo pridnostjo in inteligenco veliko pripomogel k civilizaciji in dobrobitu človeštva. Hindenburg je končal, da je njegova vroča želja delovati za ohranitev prijateljskih °r’'''5''jev med obema državama.
Po proglasitvi republike na Španskem
Kralj Alfonz ni podpisal nikake listine o svojem odstopu - Nevarnost, da postane Španija plen boljševizma - Glasovi o pouličnih bojih v Madridu - Svarilo francoskega lista
Pariz, 15. aprila. Ponoči je več visokih | španskih aristokratov prekoračilo pri Hen-dayu špansko mejo, med njimi vojvoda Alba in Santiago Alba. V Španijo se je vrnil major Franco, kjer so ga na meji prisrčno pozdravili. Franco se je v listu »Oeuvre« zahvalil Franciji za gostoljubje, izkazano emigrantom. V zahvali poudarja, da bo španska republika poglobila prijateljske odnošaje s Francijo. Listi obširno komentirajo najnovejše dogodke v Španiji ter izražajo, dasi ne skrivajo svojega zadovoljstva nad potekom dogodkov, svoje simpatije kralju Alfonzu, ki je bil v Franciji zelo popularen.
V »Le Matinu« izraža Sauenvein bojazen, da ne bi postala Španija plen boljševizma, ter naglasa, da tega ne bi dovolili ne Francija ne Anglija. Po nepotrjenih vesteh iz Hendaye so izbruhnili danes opoldne v Madridu poulični boji.
Pariz, 15. aprila. AA. Po vesteh iz Barcelone je konfederacija dela objavila manifest, v katerem razglaša, da je konfederacija proglasila 24-urno splošno stavko.
Pariz, 15. aprila. AA. Havas poroča iz Barcelone, da je ponoči nekoliko tisoč ljudi prišlo pred zapore in zahtevalo, neve-doč za odredbo polkovnika Macie, da se spustijo na svobodo politični jetniki, naj se takoj osvobodijo vsi kaznenci, ki se nahajajo iz političnih deliktov v zaporu. Ker upravnik naravno ni mogel ug0diti_ tej zahtevi, ker so bili politični jetniki že izpuščeni, je bi* prisiljen izpustiti vse jetnike, da zabrani prelivanje krvi. Tako je bilo izpuščenih mnogo nevarnih zločincev. Isto se jc ponovilo tudi pred ženskim zaporom, kjer so množice uničile antropometrični oddelek
London, 15. aprila, n. Danes je peseta ponovno padla. Funtsterling notira 47-90.
Madrid, 15 aprila. Celo noč so manifestirale po mestu velike množice. Ob zori so razvesili s treh streh rdečerumene republikanske zastave. Ponoči so bili trgi razsvetljeni z reflektorji. Po polnoči so izpustili na povelje nove vlade vse politične ujetnike. Polkovnik Macia je zagotovil Zamori, da se Katalonija ne bo odtrgala in da bo 03tala nerazdružljiv del španske republike. Današni dan so proglasili za naroden praznik. Pravtako se bo praznoval 14. april. Bivšega ministrskega predsedni-
ka Berenguerja in njegovega brata so aretirali in prideta pred vojno sodišče Davi zgodaj je prispel kralj Alfonz v Cartage-no, kjer se je takoj vkrcal na križarko »Principe Alfonso«, ki je odplula v Anglijo. Kraljeva družina se je odpeljala danes dopoldne 8 posebnim vlakom v Irun. Spremljal jo je delegat španske republike Miguel Maura, sin vojvode Maura, ki jamči za njeno varnost.
Ko se je kralj Alfonz vkrcal, je več ljudi zaklicalo »Živijo kralj«, nakar je kralj odgovoril »Naj dolgo živi Španija«. Izgledal je zelo utrujen.
Pariz, 15. aprila. AA. Španski veleposlanik v Parizu Quinones de Leon je podal ostavko.
Ganljivo slovo kralja Alfonza
Madrid, 15. aprila, n. Snoči okrog 20. ure je bila na dvoru poslednja seja monarhistične vlade. Prisotni so bili vsi .ministri. Predsedoval ji j© kralj Alfonz XIII. Kralj je ob tej priliki ministre razrešil njihovih dolžnosti, se z vsemi objel in poljubil. Trdijo, da je bilo kraljevo slovo od ministrov zelo ganljivo. Kralj je imel na ministre govor, na katerem je med drugim dejal:
»Mislim, da sem vestno služil svojemu narodu. To je bil vsaj moj namen. V tem momentu se zavedam bolj nego kdaj prej, da sem Španec.«
Kralj je nato odšel v stransko dvorano in se tam poslovil od dvomih dam in gospodov. Tudi to slovo je bilo zelo ganljivo. Pri odhodu z doma je bivši ministrski predsednik Guerra izjavil, da on ostane še dalje monarhist, čeprav so proglasili republiko. Grof llomanones je izjavil, da mu je kralj pred svojim odhodom iz Španije izročil tekst manifesta na španski narod, v katerem se je poslovil od ljudstva in mu želel srečo in napredek.
Okrog 21. ure se je razširila vest, da je kralj odpotoval proti francoski meji, a Zamorra, ki je zvečer govoril na velikem zborovanju, je izjavil, da je kralj odpotoval v spremstvu infanta Alfonza, vojvode Mir-randa in bivšega ministrskega predsednika admirala Aznara v Kartageno, od koder je s parnikom krenil v Anglijo. Kraljica in ostali člani kraljevske družine pa so se odpravili danes v Bordeaux in od tani v Pariz.
Po slovesu na dvoru je kralj odšel skozi
stranska vrata iz palače, stopil v avtomobil in se odpeljal. Za njim so takoj naložili njegovo prtljago na dva tovorna avtomobila in tudi ta dva sta krenila za kraljem.
Kraljev proglas narodu Madrid, 15 aprila, n Kralj Alfonz ni podpisal nikake abdikacije, niti se ni odpovedal oblasti ne zase ne za svojo rodbino. Alfonz XIII, ostane kralj in je le začasno zapustil državo.
Madrid, 15. aprila, n. V svojem proglasu, s katerim se je kralj poslovil od naroda, Alfonz XIII. ni prevzel odgovornosti, da je delal proti voljP naroda. Ker pa ima pred očmi samo dobro naroda, je zapustil državo. Ob 1. ponoči jo izšel prvi dekret nove vlade. Narodni praznik, ki je določen na dan 14. aprila, se letos izjemno slavi 15 aprila.
Sklepi nove vlade Madrid, 15. aprila, r. Na svoji seji je nova španska republikanska vlada sklenila, da se imenuje provizorni predsednik republike, da se skliče parlament, da se izdela pravni statut nove vlade in osnuje posebno prometno ministrstvo, da se odpokličejo vsi španski poslaniki, da se proglasi amnestija za vse politične kaznjence, ki se pustijo takoj na svobodo, da se proglasi dan 14. aprila za narodni praznik.
Španski poslanik v Londonu markiz Me-rv de Val je podal telegrafično ostavko, čim je zvedel, da je proglašena republika, Madrid, 15. aprila. AA. Nova španska vlada se izpopolni s tremi državnimi podtajniki. Rafael Sanchez Guerra je imenovan za državnega podtajnika v predsedstvu vlade, Manuel Rosario Gallardo za državnega podtajnika v ministrstvu za pravosodje, Gorton Ordax pa v ministrstvu za civilnega guvernerja za mesto Madrid.
Madrid, 15. aprila. Poročajo uradno, da kralj Alfonz ni podpisal nobene listine r svojem odstopu.
London, 15. aprila. Ker so v Španiji nastali novi dogodki, so morali izpremenitl dispozicije o povratku vvaleškega princa in njegovega brata s turneje po Južni Ameriki. Po prvotnih nažrtih sta nameravala angleška princa obiskati bivšega španskega kralja Alfonza v Madridu. Zaenkrat še ni znano, ali se bosta ustavila v Lizboni.
Resnično izvajanje jugoslovanske misli
Pomembno predavanje o fugoslaviji v Pragi - »Današnji režim je edini, ki more izvesti likvidacijo plemenskega antagonizma in dovršiti stabilizacijo države«
Praga, 15. aprila, o. Včeraj je na tukajšnji svobodni šoli za politične vede svetnik praškega ministrstva za zunanjo politiko g. Josip Kadlec imel zelo uspešno predavanje o Jugoslaviji. G. Kadlec je odličen poznavalec Jugoslavije in sploh balkanskih razmer. Govoril je z avtoriteto o notranjem in zunanjem položaju naše države. V vseh vprašanjih, ki se jih je dotaknil, je pokazal ne samo svojo strokovno izobrazbo, temveč tudi popolno objektivnost v presoji dogodkov in ljudi.
Govoreč o notranjih razmerah Jugoslavije je g. Kadlec opisal poslušalcem nevzdržne razmere pod vladavino sprtih političnih strank. Nato je pojasnil zgodovinsko potrebo kraljevskega akta od 6. januarja 1929., iz katerega je izšel današnji jugoslovanski režim, t. j. režim, ki edini more izvesti likvidacijo plemenskega antagonizma in dovršiti stabilizacijo države. Predavatelj je podčrtal uspehe današnje vlade v zakonodajstvu, administraciji, v gospodarstvu in na socialnem polju. Prokla-macija kraljevine Jugoslavije in razdelitev države na banovine sta samo utrdili prepričanje, da današnji režim v resnici izvaja jugoslovansko misel v njenem polnem pomenu. Z vstopom hrvatslcih ministrov bivše Radičeve stranke v vlado je dobil današnji režim še širšo in še bolj jugoslovansko osnovo, tako da je v resnici lahko nastopal v imenu vsega jugoslovanskega naroda. G. Kadlec je prav posebno hvalil versko strp-
nost jugoslovanskih odgovornih činiteljev in s priznanjem govoril o uspešni rešitvi verskih vprašanj skoro vseh cerkva po današnji vladi.
Glede zunanje politike je g. Kadlec ugotovil, da jugoslovanska vlada kljub mnogim težavam vzdržuje prijateljske in lojalne zveze z vsemi sosedi in da ob vsaki priliki pokaže, da jc na višini svoje naloge kot zvesta čuvarica miru v tem delu Evro-
pe. Posebno pozornost posveča jugoslovanska vlada razmeram na Balkanu in se na vse načine trudi uresničiti devizo: Balkan balkanskim narodom.
Varšava, 15. aprila. AA. »Gazeta Polskac je objavila članek posvečen Jugoslaviji, posebno zgodovini jugoslovanske književnosti. V članku se omenja 26. t. m., ko pridejo na Poljsko predstavniki gospodarskih in intelektualnih krogov Jugoslavije.
Redakcija pomorskega sporazuma
Definitivni odgovor Francije bo izročen še le po povratku mornariškega ministra Dumesnilaiz Afrike
Pariz, 15. aprila. AA. Pri predsedniku vlade Lavalu je bila danes seja, ki so se je udeležili zunanji minister Briand, g. Tar-dieu, kot namestnik mornariškega ministra, ki potuje po Afriki, dalje državni podtajnik za državna vprašanja Francois Poncet, admiral Violet in načelnik na Quai d’Orsayu Massigli. Konferenci je bil namen proučiti insfrukcije francoskim delegatom v Londonu, kjer se bo končno redigiralo besedilo pomorske pogodbe. Definitivni odgovor francoskih strokovnjakov ne bo izročen, dokler se mornariški minister Du-mcsnil ne vrne iz Afrike.
Pariz, 15. aprila. AA. Francoska delegata Deleuse in Paul Boncour sta odpotovala v
London, da sodelujeta v odboru za redakcijo pomorskega sporazuma med Italijo, Francijo in Anglijo.
Zdravje angleškega kralja
Lonilno, 15. aprila. AA. Iz VVindsorja poročajo, da se je kraljevo zdravstveno stanje zelo izboljšalo.
Nemški poslanik v Londonu obolel
Berlin. 15. aprila. AA. Nemški poslanik v Londonu v o,n Neurath je obolel in se bo moral dalj časa zdraviti. Ni izključeno, da bo poslanik voii Neurath prispel v Berlin zaradi operacije, Gre 7.a posledice hude influence.
Fašistovska izzivanja v Gorici
Protijugoslovanske demonstracije po goriških ulicah
Gorica, 15. aprila, v. V nedeljo dopoldne je bil v Gorici velik shod italijanskih faši-stovskih in dalmatinskih dobrovoljcev. Zbrali so se iz vse Italije, iz slovenskih
pokrajin pa je fašistovska stranka naročila vso mladino, ki ni več šoli obvezna. Tako so fašisti prignali v Gorico s Cola 15 fantov, iz Vipave 42, iz Podkraja 8 itd. Na zborovanju so nastopili različni govorniki, med njimi tudi znani fašistovski poslanec Coselschi, ki v svojem govoru ni mogel utajiti zunanje-političnega in proti Jugoslaviji naperjenega značaja tega shoda v italijanski »sveti Gorici«.
Njegove besede niso ostale brez refrena med maso. Že pri sprevodu po mestu so se opazili šovinistični agresivni napisi, kakor: »Posebni tribunal — za Slovane!«, »Gorico hočejo, Reko in Trst, mi pa jim bomo dali —« in spodaj je bil naslikan fašist z batino, dalje improvizirane vislice in pod njimi napis »Slovanom!«, »Split naš!«, »Spalato italianissimo!« Ves sprevod so spremljali tudi ljudje s plakati, na katerih je bila naslikana Dalmacija pod okriljem fašistovskega snopa. Z malimi pu-
škami na zračni pritisk so metali v zrak na stotine malih letakov z napisom »Dal-mazia«. Dalmatinski fašisti so bili v nošah »modrih Dalmatincev«, v črnih hlačah,
črnih srajcah, črnih škornjih brez klobuka, na levi strani prsi pa so imeli pripetega rdečega hudiča. Vsi so bili oboroženi z golim nožem.
Ko sp bile vse ceremonije končane, so prirejali demonstracije od corsa Verdi do Travnika. »Modri Dalmatinci« so razbijali poslednje ostanke slovensko tiskanih imen pri italijanskih napisih nad trgovinami. Popoldne so priredili več krajših izletov v okolico, mnogo pa jih je ostalo v Gorici. Krožili so po ulicah in nosili s seboj vislice z napisom: »Slovanom!« Od pasantov so zahtevali, da se pred vešali odkrijejo.
Treba je zabeležiti zanimivost, da so ljudje v Krombergu, kamor je prišla skupina Dalmatincev iz Gorice na izlet, čuli »rdeče hudiče« kramljati med seboj po brvatsko. V Gorici so se Slovenci pozaprli v svoje domove, deloma pa zapustili mesto in odšli v okolico.
Poskusen atentat na postaji v Nišu
En storilec v rokah pravice -- Atentatorji, ki so bili trije, so prišli
tajno iz Bolgarije
v potniškem vlaku, ki je vozil proti Cari-brodu. Aretiranec je priznal dejanje, ki ga je napravil v zločinski nameri z dvema
n Mimmo 'iln/iin/inmn Irntnnn
Beograd, 15. aprila. AA. S pristojnega mesta smo dobili sledeče sporočilo:
10. aprila t. 1. ob 17-15 so našli v veži železniške postaje v Nišu blizu blagajne med dvema avtomatoma v tam puščeni kmečki torbi pripravljeno razstrelivo v dveh zaprtih škatlah. Razstrelivo je bilo puščeno tam v zločinski nameri. Obiasti so takoj uvedle preiskavo in začele zasledovati zločince, od katerih je bil eden prijet
drugima zločincema, katera oblastva iščejo. Zločinec je priznal, da so vsi trije tajno prišli preko meje iz Bolgarije 7. t. m. po raznih potih, ter se sestali v Nišu in postavili v poslopju postaje razstrelivo, ki je bilo najdeno. Zasliševanje in preiskava se nadaljujeta.
Stran 2 &
—aarti—ga——rrmrT—it it— miir
Nemško sovjetski sporazum
Po senzacijoneluih odkritjih o sovjetski špijonaži v nemških tvornicah so se že pričeli množili glasovi, da bo doživel gospod Pjatakov s svojimi pogajanji z nemškimi industrijalci neuspeh in da Nemčija ne bo hotela' postati ona rešilna sila, ki naj omogoči sovjetski načrt petletnice. Izkazalo pa se je, da ni niti sovjetska špijonaža preplašila nemških industrijalcev niti že skoraj dokazana trditev, da bo tem močnejša komunistična propaganda, čim preje se bo posrečil sovjetom njihov načrt amerikanizacije Rusije. Sporazum, ki se je dosegel kljub vsem tehtnim pomislekom nemških strokovnjakov med sovjetsko delegacijo in nemškimi industrijalci, dokazuje, da je pri Nemcih dobil političen razlog nadmoč. Ta razlog je potisnil vse pomisleke v ozadje in zaradi tega razloga je pripravljena Nemčija, ki vedno išče tuja posojila, jamčiti za 70% vseh naročil, ki jih dobe nemške tovarne od sovjetske vlade, odnosno sovjetskih gospodarskih organizacij.
Res je, da je v Nemčiji brezposelnost silno velika, saj je po uradni statistiki narasla armada brezposelnih že skoraj na pet milijonov ljudi, toda tudi forsirana sovjetska naročila bodo mogla zaposliti le neznaten del te brezposelne armade. Na drugi strani pa obstoji resna nevarnost, da se bo baš vsled teh 300 milijonskih sovjetskih naročil brezposelnost v Nemčiji še znatno povečala. Kajti ogromna večina vsega nemškega izvoza gre v zapadne države in od tega izvoza živi Nemčija. Če pa zapad vidi, da se Nemčija absolutno naslanja na sovjete, da je njih najresnejša opora pri izvajanju pjatiletke, potem je več ko mogoče, da bo tudi zapad si drugod poiskal dobavitelje in zaprl pot nemškemu uvozu v svoje dežele. V tem slučaju pa mora narasti brezposelnost v Nemčiji naravnost skokoma.
Nemci, ki so znani po svojih skrajno točnih statistikah, so seveda to možnost tudi upoštevali in če so se kljub temu odločili za sporazum s sovjeti, potem je v tem nov dokaz, da je političen razlog premagal vse druge. V tej luči pa dobi tudi nameravana carinska unija med Nemčijo in Avstrijo čisto poseben pomen. Tudi ta unija ni nastala iz gospodarskih vzrokov, temveč je samo del velikega nemškega političnega koncepta, da se s pomočjo sovjetske Rusije ustvari nova grupacija držav. Proti bloku zapadnih držav postavljajo s tem Nemci blok vzhodnih držav, h katerim bi hoteli pritegniti še jugovzhodne države. Ta blok naj bi zasigural nemški vpliv na vsem vzhodu in s tem obnovil vse one nade, ki jih je pokopala za Nemčijo izgubljena svetovna vojna.
Skoraj gotovo je, da bodo Nemci te perspektive na novi sovjetsko-nemški sporazum tajili in zagotavljali, da je sporazum samo gospodarskega pomena in samo eno od sredstev za zmanjšanje brezposelnosti. Toda ta zatrjevanja ne bodo imela prepričevalne sile, ker se «1 Rapalla venomer odkriva v nemško sovjetskih odnošajih tendenca, ki se čisto sklada s perspektivami novega sporazuma. Če so te tendence za Nemčijo tudi v resnici dobre, je seveda drugo vprašanje, ker vsa nemška industrija, ki se je že sporazumela s francosko, živi pri tem sporazumu brez državnega jamstva zelo dobro. Ni pa mogoče tako ugodno pro-rokovati o industriji ki se bo zvezala s »ovjetsko, kajti že premnogi so spoznali vso labilnost sovjetskih dogovorov.
Pa to je nazadnje le stvar Nemcev samih, stvar Evrope pa je, če more brezbrižno gledati, kako se ustvarja blok, ki je nad vse
f rikladen za propagando revanšne misli, n Evropa ima tudi zadostna sredstva, da ee zavaruje pred nevarnostjo novega požara in eno teh sredstev je že Pariz pokazal. Odpreti treba zapadni trg vsem državam, ki ne sodelujejo v novem bloku, zlasti pa jugovzhodnim agrarnim državam. Te morajo najti nov odjem v zapadnih državah in na drugi strani se mora prilagoditi industrija zapadnih držav potrebam agrarnih držav jugovzhodne Evrope, pa bo takoj izgubil novi sporazum mnogo na svoji nevarnosti. Kajti v trenutku, ko prične padati nemški izvoz v vse sovjetske dežele, bo tudi sedanji nemško-sovjetski sporazum pokazal vso napačnost svoje kalkulacije in ne bo sledil noben sličen nov sporazum.
Sovjetsko-nemški sporazum o nemških dobavah je šele na začetku ustvarjanja nemško-sovjetskega bloka. Če bodo zapadne države čuječe in takoj pričele izvajati svoje protiukrepe, potem tudi do novega bloka ne bo prišlo. Ti protiukrepi pa so potrebni čim preje, ker sedaj zadostujejo že v najmanjši meri.
Smotra absolventov vojne akademije
Beograd, 15. aprila. 1. Danes se je na polju Banjica vršila smotra 56. razreda gojencev vojne akademije. Smotro je izvršil upravnik vojne akademije general Tripkovič ki je pri tej priliki imel na gojence lep nagovor. Gojenci, ki to zadnji meBec napravili izpit, odidejo na 6-ntesečno praktično vajo k četam, 1. oktobra t. 1. ji« bodo imenovani za podporočnike.
Definitivni program obiska nemških industrijalcev
Beograd, 15. aprila. AA. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine javlja, da se je program pota nemških industrijcev po naši državi izpremenil v toliko, da si nemški gostje ne bodo ogledali rudnikov. Določen je ta-le program:
29. aprila ob 18. dospejo nemški industrijci na Bled.
30. aprila obiščejo Jesenice, popoldne pa odpotujejo v Ljubljano. V Ljubljani bodo imeli v
Trgovski zbornici konferenco s predstavniki gospodarskih krogov.
1. maja si bodo ogledali Trbovlje, cinkarno v Celju in druge industrijske kraje v dravski banovini.
2. maja odpotujejo gostje v Zagreb, kamor pridejo ob 12'30. Na postaji jih bodo sprejeli predstavniki mestne občine, trgovske zbornice in zagrebški gospodarstveniki. Nato se bo vršil v zagrebški zbornici sprejem, kjer bodo stopili z njimi v zvezo naši interesenti za nabave v Nemčiji, nemški industrijci pa se bodo zanimali za nabave iz Jugoslavije. Zvečer bo svečana predstava v operi.
3. maja dopoldne si bodo nemški gostje ogledali pomladanski sejem ter se sestali ponovno z zagrebškimi gospodarstveniki. Zvečer se odpeljejo v Beograd.
4. maja si bodo gostje ogledali Beograd, nato pa bo sestanek med nemškimi in beograjskimi gospodarstveniki. Popoldne istega dne bo sprejem v ministrstvu za trgovino in industrijo, zvečer pa bo prirejen svečan banket.
5. maja bo sprejem v nemškem poslaništvu, nato pa sestanek z jugoslovanskimi gospodarstveniki v centrali industrijskih korporacij. Popoldne bo izlet po Donavi.
6. maja bo sprejem, ki ga nemškim gostom priredi predsedništvo vlade in ostala ministrstva.
7. maja odpotujejo gosti v Sarajevo, kjer si bodo ogledali tovarne za preproge in tobačno tovarno. Dopoldne bo v Rarajevski trgovski zbornici sestanek s sarajevskimi gospodarstveniki, zvečer pa bo na čast gostom prirejena svečana večerja.
Gostje ostanejo do 9. maja v Sarajevu, nato pa odpotujejo z avtomobili preko Mostarja v Primorje.
10. maja pridejo gostje v Dubrovnik, kjer jim pripravljajo svečan sprejem.
11. maja bo izlet na Lovčen in Cetinje.
12. maja pridejo gostje v Split, kjer se bodo v trgovski zbornici sestali s splitskimi gospodarstveniki.
Po poročilu našega generalnega konzulat v Diisseldorfu bo na tem izletu sodelovalo 20 do 30 nemških gospodarstvenikov, večinoma generalnih ravnateljev podjetij, raznih vrst nemške industrije. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine opozarja vse naše gospodarske kroge na ta izlet nemških industrijcev in jih poziva, da stopijo v zvezo z udeleženci ekskurzije. Dalje opozarja Zavod za pospeševanje zunanje trgovine vse trgovske zbornice in gospodarske organizacije v naših gospodarskih centrih, katere bodo obiskali nemški industrijci, da nemške goste zainteresirajo za naše gospodarstvo.
Ta program obiska nemških industrijcev je definitiven.
Skupina poljskih študentov v Beogradu
Beograd, 15. aprila L Danes dopoldne ob 9.30 je dopotovala v Beograd skupina poljskih dijakov veterinarjev iz Varšave. Z dijaki so prišli tudi trije profesorji. Voditelj ekskurzije je dr. Kosovski. V Beogradu ostanejo dijaki dva dni, v petek ali soboto odidejo v Sofijo, od tam v Varno iu Bukarešto, od koder se potem vrnejo v Varšavo.
Razplet romunske vladne krize
Bukarešta, 15. aprila, d. Avdijenca voditeljev strank pri kraju, ki bi se bila morala vršiti nocoj in na kateri bi morali ti dati končno-veljavni odgovor glede sestave vlade narodnega edinstva, je bila odložena do jutri. Vsa znamenja kažejo, da ne pride do sestave narodne koncentracijske vlade, temveč samo do koalicijske vlade, v katero bi vstopili obe najmočnejši stranki: narodna kmečka in liberalna stranka. Narodna kmečka stranka in liberalna so se glede tega že sporazumelih
Dnevni red sveta Društva narodov
Ženeva, 15. aprila. AA. Na dnevnem redu majskega zasedanja sveta Društva narodov bo razen avstrijsko-nemškega carinskega sporazuma tudi velika debata o delovanju evropskega odbora.
Nemška vlada je poslala generalnemu tajniku evropskega odbora siru Eriku Drummondu noto, kjer predlaga, naj evropski odbor prouči položaj, ki je nastal po neusphu ženevske carinske konvencije in sedanji carinski zmešnjavi v Evropi. Nemčija bo dala evropskemu odboru vsa pojasnila o nemško-avstrijskem carinskem sporazumu.
Napredovanje tujskega prometa
Beograd, 15. aprila. AA. 19. t. m. se bo vršila osma redna letna skupščina delniško družbo »1’utnik«, na kateri bodo podana poročila o delu družbe in o stanju turizma v naši državi. Turizem je v letu 1930. napredoval naprain letu 1929. v naši državi za 15 odstotkov.
Požar uničil hišo ameriškega poslaništva v Berlinu
Berlin, 15. aprila. AA. V palači Bluecher, kjer se je nastanilo poslaništvo Združenih držav, je izbruhnil velik požar. Palačo je kupila pred kratkim ameriška vlada. Vanjo se je pa preselil le del uradov. Zato niso zgoreli važni papirji. Vendar je materijalna škoda zelo velika, ker Je zgorela dragocena oprema in mnogo zgodovinskih slik. Boje se, da je palača tako poškodovana, da Je ne bodo mogli več popraviti. Na mesto požara so prihitele vse razpoložljive požarne brambe.
Kako je izbruhnil požar, se ne ve. Stražnik je dejal, da Je bilo pred ognjm več močnih eksplozij.
Prepovedane publikacije
Beograd, 15. aprila. AA. S sklepom ministra za notranje zadeve I. 10.267 z dne 9. aprila 1931 je prepovedan uvoz in razširjanje lista »Internationale IVerksschaftspresse Korrespon-denz«, ki izhaja v nemščini in ima komunistično vsebino.
Beograd, 15. aprila. A A. S sklepom ministra za notranje zadeve I. 10.256 dne 9. aprila 1931 je prepovedan uvoz in razširjanje v naši državi knjige »Taškent«, ki jo je napisal Aleksander Neverov in ki je izšla v nemškem jeziku v Berlinu ter je komunistične vsebine.
Podaljšan rok
Beograd, 15. aprila. A A. Davčni oddelek finančnega ministrstva je obvestil finančne direkcije, da se rok za prijave za tiste osebe, ki niso predvidene kot plačevalci skupnega davka na poslovni promet, podaljša od 15. t. m. do konca t m. Finančne direkcije imajo po sporočilu davčnega oddelka finančnega ministrstva dolžnost, da o tem podaljšanem robu nujno, obveste vse podrejene organe.
Predsednik vlade lahno obolel
Beograd, 15. aprila. AA. Zaradi lahkega prehlada ostane na zdravniški nasvet predsednik ministrskega sveta in minister notranjih zadev general Peter Živkovi« nekaj dni doma.
Povratek ministra Šibenika v Beograd
Beograd, 15. aprila. AA. Danes dopoldne je prispel iz Koprivnice dr. Stanko Šibenik, kf je tam prebil velikonočne praznike.
Davek na poslovni promet
Beograd, 15. aprila. AA. Na podlagi čl. 4, točka 4 zakona o skupnem davku na poslovni promet je finančni minister izdal sklep, da se obdavčevanje s skupnim davkom na poslovni promet avtomobilov vrši pri uvozu v vseh tomobilih, ki pridejo v poštev za obdavčenje s skupnim davkom na poslovni promet.
Dovolitev polovične vožnje
Beograd, 15. aprila. AA. Minister za promet je dovolil polovično vožnjo na državnih železnicah in ladjah delegatom zadružnega glavnega saveza iz vse države, ki potujejo na glavno skupščino saveza 16. maja v Splitu. Delegati kupijo na odhodni postaji vozni listek, ki velja tudi za povratek s potrdilom predsedstva skupščine, da so se skupščine udeležili. Popust velja od 7. do vštetega 19. maja za vse razrede in vlake razen ekspresa.
Beograd, 15. aprila. AA. Na prošnjo društva vojnih invalidov v Ljubljani je prometni minister dovolil polovično vožnjo na državnih železnicah in ladjah udeležencem redne letne skupščine društva vojnih invalidov oblastnega odbora za dravsko banovino v Ljubljani, ki bo 19. aprila. Udeleženci kupijo na odhodni postaji cel vozni listek, ki velja tudi za povratek s potrdilom predsedstva skupščine, da so se zborovanja udeležili. Olajšava velja od 16. do vštetega 22. aprila za vse razrede in vlake razen ekspresa.
Otvoritev prometa na naših zračnih progah
Beograd, 15. aprila. 1. Družba za zračni promet »Aeroput« otvori jutri promet na letalski progi Beograd—-Skoplje—Solun. Letalo bo odhajalo v eni smeri vsak dan razen nedelj in sicer: odhajalo bo v Solun ob torkih, četrtkih in sobotah, prihajalo pa bo iz Soluna ob ponedeljkih, sredah in petkih. Z Bežanske-ga letališča pri Zemunu bo odhajalo ob 14. in prihajalo v Solun ob 18'15, iz Soluna pa bo odhajalo ob 8. in prihajalo v Beograd ob 12T5.
1. maja bo otvorjena zračna proga iste družbe Beograd—Zagreb—Gradec—Dunaj. Letalo bo obratovalo v vsaki smeri vsak dan razen ob nedeljah. Odhod iz Beograda ob 13'45, prihod na Dunaj ob 19., odhod z Dunaja ob 8. in prihod v Beograd ob 13T5.
15. junija se otvori zračni promet na progi Beograd—Sarajevo—Podgorica. Polet se bo vršil ob ponedeljkih in četrtkih v vsaki smeri. Odhod iz Beograda ob 8., prihod v Podgorico ob 11'15, odhod iz Podgorice ob 12. in prihod v Beograd ob 15'30.
16. junija se otvori zračni promet na progi Beograd—Sarajevo—Split—Sušak—Zagreb. Letalo bo odhajalo iz Beograda ob torkih in petkih, vračalo pa se bo tja ob sredah in sobotah. Odhod iz Beograda ob 8., prihod v Sarajevo ob 9’30, v Split ob 10'45, na Sušak ob 13T5 in v Zagreb ob 14'30. Odhod iz Zagreba ob 8., prihod na Sušak ob 9., v Split ob 11., V Sarajevo ob 12’45 in v Beograd ob 14'30.
Kongres prodajalcev tobaka
Beograd, 15. aprila. AA. Kongres zveze prodajalcev tobaka kraljevine Jugoslavije bo v Beogradu 19. t. m. ob 15. v prostorih pivnice Ta-kov. Prometni minister je udeležencem kongresa dovolil 25% popusta na vožnji.
Gostovanje Nikole Zeca v Narodnem pozorištu
Beograd, 15. aprila. 1. Ta teden pride v Beograd gostovat v opero Narodnega pozorlšta prvak dunajske državne opere slavni basist Nikola Zec. Pel bo 17. aprila v operi »Hugenoti«,
19.	aprila v operi »Čarobna piščal« ln 20. aprila v operi »Zidovka«.
Zakon o pobijanju sifilisa
Beograd, 15. aprila. AA. Nj. Vel. kralj je na predlog socijalnega ministra in ministra za narodno zdravje po zaslišanju predsednika ministrskega sveta predpisal in proglasil zakon o pobijanju endemičnega sifilisa.
VREMENSKA NAPOVED
Dunaj, 15. aprila. <d). Tudi na severu bo mimogrede nekaj boljše toda ne mnogo topleje. Nestanovitno vreme bo najbrž še nekaj dni držalo.
Dragocene knjige v polarnih krajih
Auierikanski in Kanadski listi poročajo, da so našli v polarnih krajih celo knjižnico knjig, in sicer na mestu, kjer se navadno zbirajo lovci, ki odhajajo na lov v polarne kraje.
Ti lovci morajo preživeti dolge zimske mesece popolnoma ločeni od »veta. V njihovi puščavi jim je bila edina zabava — knjiga, da bo a t branjem kratili čas. Tako so nanesli na razna svoja prezimovališča veliko število knjig, ki so jih puščali v taboriščih tuda ca svoje naslednike.
Knjige so zbirali in hranili ie več »to let ln zato je razumljivo, da se nahaja med temi knjigami tudi dosti redkosti, bi imajo dane« visok o ceno.
Dr. Gosar o preureditvi družbe
Na mesta individualnega podjetnika stopa kolektivni anonimni podjetnik -- Strokovnjaki potisnjeni na podrejena mesta
Ljubljana, 15. aprila.
RivSi minister, vseučiliški profesar dr. Gosar je danes nadaljeval v vseučiliški zbornici svoj ciklus predavanj o preureditvi današnje družbe,
Najprvo je govoril o delu kot sredstvu pridobivanja, nato pa o kapitalu Ln je po daljših izvajanjih ugotovil, da imamo v modernem pridobitnem gospodarstvu saimo dve vrsti pridobitnih sredstev: lastno, osebno delo gospodarja
ln pa kapital. Kapital je tu vse: zemljišče, poslopja, stroji, orodje, surovine, mehanične, živalske in tuje človeške de<lovne moči, skratka kapital so vsa sredstva, ki se jih v svojih pridobitnih gospodarstvih poslužujemo, izvzemši lastno, osebno delo gospodarja. Iz tega se vidi, da običajno razlikovanje trojnih produkcijskih činiteljev: zemljišče, kapital in delo v pridobitnem gospodarstvu vobče ne prihajajo v poštev.
V drugem delu svojega predavanja Je dr. Gosar govoril o pridobitnih in potroštiih gospodarstvih in o vrstah pridobitnih gospodarstev. Tu je obdelal najobičajnejšo obliko pridobitnih gospodarstev: podjetje in njegove najrazličnejše oblike in je poudarjal, da mi vseeno, kakšen tip ljudi, oz. kakšna vršita podjetnikov prevladuje v vodstvu modernih pridobitnih gospodarstev. Skladno z razvrstitvijo podijetij v tri skupine: industrijska, trgovska in bančna podjetja moramo namreč ločiti tudi tri različne podjetniške tipe:	podjetnifce-strokovnjake,	tr-
govce in finančnike. Podjetnik-strokovnjak je Že po svojem bistvu svojega poklica takorekoč
Zaposlitev rudarjev v letu 1931
Naši privatni rudniki se nahajajo že drugo leto v veliki krizi. To se čuti zlasti v zaposlitvi delavstva. Največ je v tem oziru trpela Dravska banovina, kjer je ve’iko število brezposelnih in nianjzaposienih rudarjev. Najboljše so razmere v tem pogledu v Drinski in Vrbaski banovin^ kjer se nahajajo skoraj vsi premogovniki v lasti države. V teh dveh banovinah brez-l)',se)'U0SU v večjem obsegu ni. Tudi v Moravski banoviaj je bila zaposlitev rudarjev lansko leto relativno dobra, ker so premogovniki obratovali skoraj normalno, vsekakor pa z zmanjšanim kapacitetom.
11 edvsetn bo naše rudarje zanimalo, kakšni so izgledi zaposlitve rudarjev v bodočnosti. V glavnem se lahko reče, da do večje brezposelnosti med rudarji ne bo prišlo, ker je zagotovljeno, da bodo jemale državne železnice iz rudnikov Dravske banovine večje množine premoga. Prilike v rudnikih Dravske banovine se bodo potemtakem popravilo prav v kratkem, ako med tem ne pride kaj nepričakovanega vmes.
V Drinski banovini bo zaposlenost rudarjev normalna, pa tudi v Moravski banovini se razmere napram preteklemu letu bistveno ne bodo poslabšale.
Vsekakor pa se bodo prilike v zaposlitvi rudarjev znatno popravile, če bo prišlo do ustvaritve premogovnega sindikata, na čemur se intenzivno dela. Predlog za njega ustvaritev je stavila naša narodna delavska delegacija prili-koin zadnje intervencije pri ministrstvu za šume In rude, pa tudi sam minister za šume in rude g. inž. Sernec je že imel izdelan projekt tozadevnega zakonskega predloga. Tak premo-garski sindikat bi imel v rokah razdeljevanje celokupne produkcije premoga Jugoslavije, ta sindikat bi ne le razdelil notranje tržišče, marveč bi iskal tudi nova tržišča v inozemstvu (tudi v Orijentu) za naš premog. Potemtakem bi cene vsekakor narasle, kar bi prineslo v naš premogovni trg stabilizacijo in boljše pogoje dela.
V vseh premogarskih državah se taki sindikati predpisujejo premogovni industriji od države same, ker so edini izhod iz sedanje krize.
V koliko se bo to pri nas uresničilo, je težko predvideti, ker se dela doslej vse še samo po principih, kajti čim pride do fiksiranja inateri-jalnih interesov, se bodo sami težko sporaz-
primorati vršiti potrebno za družabno koristno delo.
Dočim je podjetnik-strokovnjak v prvi vrsti producent in šele potem pridobitnik, tako da mora služiti družbi, ker drugače ne more izpolniti svojega zvanja, sta podjetnik-trgovec in finančnik v tem pogledu svobodna. Ona lahko služita tako, da hkratu koristita tudi družbi, ali pa tako, da ji škodujeta, da ljudi izkoriščata in izmozgavata. Zato sta uprav ta dva podjetniška tipa glavna stvaritelja in nositelja modernega kapitalizma z njegovimi dobrimi in slabimi gospodarskimi in socijalnimi zadevami.
Seveda velja ta razvrstitev podjetniških tipov predvsem le za začetno in srednjo dobo kapitalističnega razvoja. V modernem velekapi-talističnem gospodarstvu stopa na mesto individualnega podjetnika kolektivni anonimni podjetnik — delniška družba. Te pa se navadno omejujejo predvsem le na financiranje podjetij, vse ostale tehnične in trgovske posle pa poverjajo posebnim speoiailistom.
S tem je kajpak nujno združeno, da prevladujejo v vodstvu modernih podjetij in zadobi-vajo v njih odločilno besedo v prvi vrsti finančniki, dočim so zlasti nositelji prvobitnih podjetniških funkcij, t. j. strokovnjaki, potisnjeni na podrejeno neodločujoče mesto. Naravna posledica tega je, da prevladujejo v vodstvu modemih podjetij izključno le zasebno-gospo-darski, torej pridobitni vidiki, brez najmanjšega ozira na važne mnogokrat vprav življen-ske družabne interese.
umeli. Radi tega ne bo preostalo drugega, kakor da država sama s svojo avtoriteto ali s silo zkona nastopi ter predpiše ta prodajni sindikat.
Poleg tega se pa dela tudi na pripravi zakona o zaščiti domače delavnosti ter domače premogovne industrije, po katerem se bo moral uporabljati v naš idržavi izključno domači premog, kjerkoli je to mogoče. Z uveljavljenjem tega zakona se bo naš notranji konzum premoga znatno povečal ter obenem ozdravilo naše premogovno rudarstvo.
Akcija Narodno strokovne zveze za rudarje
ii.
Dalje je Narodna strokovna zveza naslovila pred dnevi na tukajšnji odbor II. skupine Rudarske zadruge vlogo sledeče vsebine:
»Vpoštevajoč težke razmere in splošno pomanjkanje, v katerem živi danes rudarsko delavstvo v revirjih Trboveljske premogokopne družbe, povzročene vsled dolgotrajne rudarske krize, smatramo kot zastopniki narodnega delavstva za potrebno, apelirati tem potom na odbor II. skupine Rudarske zadruge, kot ofici-jelne zastopnice rudarskega delavstva, da nemudoma razpravlja o ukrepih, ki so potrebni, da se težak položaj rudarjev in njihovih družin vsaj do zopetne rednejše zaposlitve nekoliko omili.
Med drugim naj lokalni odbor II. skupine čimpreje predloži Trboveljski premokopni družbi in gradbenemu podjetju ing. Dukič in drug primerno formulirane in utemeljene prošnje za enkratni nabavni prispevek, kakr-Šnegaje bilo rudarsko delavstvo že svoječasno ob težkih prilikah ponovno deležno. S takim prispevkom bi se trpeče delavstvo vsaj nekoliko opomoglo, odnosno bi poravnalo pri trgovcih la, obrtnikih nastale dolgove, s čemer bi se pri marsikateremu trgovcu že ustavljeni kredit zopet otvoril. Osobito naglašamo, da bi bila dolžncftt lokalnega odbora, da bi tako prošnjo brez našega predhodnega opozorila predložil na merodajna mesta že pred Veliko nočjo, tako da bi bila pomoč našim rudarjem in družinam že za velikonočne praznike zasigurana. Tako pa bodo naši rudarji in njihove družine preživeli velikonočne praznike žalostno in v velikem pomanjkanju, zlasti če se pomisli, da se je v mesecu marcu praznovalo celih 15 dni. Uverjeni smo, da bo novoizvoljeni odbor II. skupine naš predlog uvaževal, analogno, kakor je uvaževal bivši odbor II. skupine slične predloge, ki jih je iznesla Zveza rudarjev Jugoslavije, kajti
prilike med delavstvom v rudarskih revirjih so take, da je pomoč nujno potrebna. V pričakovanju zadovoljive rešitve naših predlogov beležimo z jugoslovanskim narodnim pozdravom! Narodna strokovna zveza v Trbovljah.«
Vsi ti in slični ukrepi, ki jih podvzema Narodna strokovna zveza v korist trpečega delavstva v revirjih, pričajo, da se vodstvo narodnega rudarskega delavstva v polni meri zaveda svojih dolžnosti do trpečega našega delavnega naroda,, in to dolžnost bo vršila tudi v bodoče s podvojeno odločnostjo, kajti globoko smo uverjeni, da bodo tudi za našega rudarja v doglednem času napočili boljši časi in da se bodo razmere čimpreje zboljšale, bo storilo vodstvo i v bodoče vse mogoče korake, ki bodo potrebni, zato naj delavstvo ne obupa, marveč naj z zaupanjem gleda v bodočnost.
Bledu se obeta dobra sezija
Se že pripravlja za sprejem gostov
Bled, 15. aprila.
Kakor kaže na splošno, se obeta Blejcem letos dobra sezija tujskega prometa. Mnogo je povpraševanja in zanimanja za blejsko letovišče. Iz vseh krajev naše domovine, pa tudi iz inozemstva, prihajajo Zdraviliški komisiji in blejskim hotelirjem vprašanja za nastanitev tujcev. Pričakovati je, da pridejo že v najkrajšem času, za mesec maj pa je priglašenih že precejšnje število. Drugi mesec že pridejo na Bled godbeniki, ki so lansko leto želi mnogo slave in uspeha v kavarni Kasini.
Ker je sezija tujskega prometa pred durmi, bi bilo želeti, da se po možnosti čimprej ure-de blejske ceste s tem, da jih posujejo z gramozom. Nujno potrebna je zadostna razsvetljava Bleda in okolice. Napravijo naj se kažipoti po cestah in križiščih, klopi ob jezeru naj bodo obrnjene tako, da bodo letoviščarji sedeJi in gledali proti jezeru, ne pa tako, kot je sedaj, da morajo, kadar počivajo, gledati v goščo dreves, kjer nimajo nikakega razgleda. Sploh pa naj bi se posvečalo napravam, ki služijo tujskemu prometu, vseobčo pozornost.
Praznik slovenske narodne pesmi v Kamniku
Nastopilo bo 10 pevskih zborov s 323 pevci.
Kamnik, 12. aprila.
Kamniško pevsko okrožje priredi v nedeljo
19.	t. m. točno ob pol 16. uri popoldne v Kamniku v bivši orlovski telovadnici koncert slovenskih narodnih pesmi. Sodelujejo sledeči pev-zbori: Mešani zbor iz Nevelj, 18 pevcev, pevovodja g. F. Novak s Hubadovo »Ljubca povej« in Bajukovo »Meglica«. Moški zbor iz Mengša, 14 pevcev, pevovodja g. Lipar z Devovima »Cej so tiste stazice« in »Dobro jutro dekle moje s. Mešani zbor iz Homca, 31 pevcev, pevovodja g. P. Jerman z Grumovo »Moja kosat in Devovo »Veseli letni čaBi«. Moški zbor zbor »Solidarnost« iz Kamnika, 18 pevcev, pevovodja g. Fr. Vidmar z Adamičevo »Je pa davi« in Pavčičevo »Ko so fantje«. Mešani zbor iz Radomelj, 39 pevcev, pevovodja g. Fr. Plevelj z Žirovnikovo >Kje so moje rožice« in Bajukovo »Na Gorenjskem«. Mešani zbor društva »Kamnik«, 19 pevcev, pevovodja g. Jos. Ileybal s Hubadovima »Luna sije« in »Škrjanček poje«. Mešani zbor iz Doba, ‘24 pevcev, pevovodja g. T. Mazovnik z Žirovnikovo »Oglar« in K. Adamičevo »Vsi so prihajali«. Moški zbor »Lira iz Kamnika, 17 pevcev, pevovodja g. Vremšak z Devoma »Speo ptičke pojo« in »Tam, kjer lunica«. Združeni zbori iz Moravč, 82 pevcev, pevovodji gg. Cepu-der in Orehek s Pirnatovo »Na Gorenjskem je
Debeli ljudje dosezajo z vestno uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice izdatno iztrebljenje črevesa brez vsakega napora. Mnogoštevilna poročila zdravnikov-strokovnjakov potrjujejo, da so tudi oni, ki bolehajo na ledvicah, protinu, revmatizmu, kamenih in sladkorni bolezni zelo zadovoljni z učinkom »Franz Josefove« vode. »Franz Josefo-va« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
fletno« in »Sem fantič z zelenega Štajerja«. Skupno nastopi torej 10 pevskih zborov in 323 pevk in pevcev.
Združeni pevski zbori pod taktirko g. Primožiča pa bodo izvajali sledeče pesmi:	Ženski
zbor Bajukovo »Žalost«, moški zbor Bajukovo »Že rožce cvetejo« in Pavčičev »Potrkan ples«, mešani zbor pa Kimovčevo »Teče vodica«, Adamičevo »Vsi so prihajali« in Hubadovo »Glej čez izaro««. To bo brezdvoma največja pevska prireditev, kar se jih je vršilo zadnja leta v kamniškem okraju. Opozarjamo nanjo vse prijatelje lepe slovenske narodne pesmi, da si pravočasno rezervirajo vstopnice, ki se dobe v trgovinah A. Slatnarja in A. Janežiča v Kamniku.
Mesarji so znižali cene
Ljubljana, 15. aprila.
Z današnjim dnem so se znatno znižale cene mesu. Prednji del govedine I. vrste stane 16 Din, zadnji del 18 Din, govedina II. vrste prednji del 14 Din, zadnji del 10 Din, govedina
III.	vrsto prednji del 10, zadnji del 12 Din.
Teletina I. vrsto stanc 22 Din, II. vrste 18 do 18 Din.
Svinjina domača I. vrste stane 23 Din. hrva-ka I. vrste 20 Din, domača II. vrste 18 Din in hrvaška II. vrste 16 Din.
Sumljivi požari
Šoštanj, 14. aprila.
Požari v našem okraju so v zadnjem Času kaj pogosti. Ponoči 9. aprila je začel goreti z mladim borovjem in smrekovjem porastel gozd Franca Skare, po domače Pavlica, iz Sel pri Velenju, ležeč na desnem bregu potoka Pake nad Šalekom. Pogorelo ga je okrog 1 oral in znaša škoda približno 10.000 Din. Kako je nastal požar, se ni dalo dognati. Noč poprej okrog polnoči pa je izbruhnil požar rta kozolcu posestniku Jurija Konečnika na Velike mvrbu 21, v občini Šmartno na Paki.
Dejstvo, da je bilo poslopje visoko zavarovano, da je lastnik v hudi denarni stiski in mu je v kratkem izplačati večje vsote, da je bil kozolec popolnoma prazen, da ni mogel na njem nihče prenočiti, ki bi po neprevidnosti zanetil ogenj in stoji na samem in oddaljen od drugih poslopij in ker Konečnik nima sovražnikov, je dalo ljudstvu povod za razne govorice.
Morilec Mohorko - požigalec v Čečah nad Hrastnikom?
Hrastnik, 15. aprila.
Tu se z vso resnostjo zatrjuje, da je bil pred dvema letoma sprejet v službo pri hrastniškem rudniku znani morilec Mohorko. Kot samec si je šel iskat stanovanje h kmetu Klajnšku, ki ga pa ni hotel sprejeti. Iz jeze bi naj bil za-palil kozolec, ki je pogorel do tal. Baje se spominjajo nekateri, da so ga videli usodnega dne v bližini omenjenega kmeta. Vesti ne moremo kontrolirati, ako pa pripomoremo z objavo k pojasnilu takratnega požara, je namen dosežen.
Škofja Loka
Izpremembe v občinski upravi. Dolžnost članov škofjeloškega občinskega zastopa so razrešeni gg. bivši ravnatelj tovarne »šešir« Plestenjak Franc; posestnik in trgovec v Nunski ulici Hafner Leopold; posestnik in gostilničar Martin Eržen in posestnik v Klobovsovi ulici Bernik Ivan. Na novo so imenovani gg.: škofjeloški notar Števo Šink; kamnosek Šušteršič Ivan; mizarski podjetnik Okorn Pavel in kot svetovalec organist Matek Josip. Preimenovanja so izpopolnila vrzel, ki je obstojala skoro leto dni v občinskem zastopu, zaradi preselitve in odsto-pitve zgoraj imenovanih gospodov.
Knjižnica Sokola v Škofji Loki je odslej odprta samo vsako nedeljo ob 9. do 10. ure, na kar cenjene čitatelje opozarjamo!
Nova grobova. Bela žena je v neposredni škofjeloški okolici utrgala pred kratkim nit življenja dvema uglednima rojakoma. V Stari Loki je preminul duhovni svetnik g. Valentin Jamnik, ki je tekom 25-letnega pasti rovanja v Sorici storil mnogo za napredek vasice; v Bodov-ljah pa je preminul v visoki starosti 82 let dolgoletni cerkovnik in posestnik g. Blaž Ziherl. Pokojnika ohranimo v častnem spominu, prizadetim naše sožalje.
Cuida:
Farnniop
‘Roman	48
In vendar je bila zdaj resnica razkrita. V klubih in salonih, v kavarnah in na šetališeih so govorili zdaj samo o tem. Vsa Evropa je prisostvovala njeni sramoti, i TJe p^ej Pri30Stv0vala njenim zmagoslavnim pohodom. In vsi so jo zdaj zasmehovali in preklinjali.
Seveda so jo zaradi njene lepote mnogi vabili in ji ponujali zatočišče pod pogoji, ki bi bili zanjo žaljivi, če bi stala še na prejšnji družabni lestvici. Tako pa se seveda ni mogla in ni smela užaliti. Odločila se je za ponudbo princa d’ Etoilesa. Vsekakor pa je bilo bridko zanjo stopiti v vrsto navadnih priležnic, ko je do sedaj občevala v najvišji družbi.
To naglo, hudo izpremembo je silno občutila. Ponižanje, s katero jo je Farnmor kaznoval, je bila za ponosno, oboževano žensko zares najhujša kazen. Ona je vedela, da je Farnmor povzročitelj vsega, dasi ni svet tega zvedel.
S prevejanostjo in žilavo vztrajnostjo, ki je svojstvena ciganski pasmi, je mlada ciganka iztaknila nekoč in nekje — to ni važno — neko markizino rojakinjo ter razkrila tajnost. Toda revna ciganka ni mogla nastopiti Proti svetski gospe, zato je poverila skrivnost onemu, o katerem je vedela, da jo bo brez usmiljenja urabil.
Ko se je Farnmor podal na potovanje okoli sveta, je šel po dokaze o cigankinih trditvah. Z razumno vztrajnostjo in zlatom je na oddaljenem otoku Zapadne Indije dosegel, kar je hotel. Razvezal je jezike onim, ki so prisegli molčanje, in imel je v rokah maščevanje. DliUGI DEL.
1.
Večerne sence so legale na grob v parku sira Artu-ra v Antenilu. Ptički so že odpeli svoje uspavanke ter se podali k počitku med veje, ki so se ločile nad preprostim križem. V mraku si nerazločno razbral napis: »Bertie Erroll v 33. letu starosti.
Ustrelil ga je njegov prijatelj.«
Pred tem križem je stal v rosni travi s sklonjeno glavo prijatelj, morilec in maščevalec moža, spečega večno spanje v samotnem parku.
V misli zatopljeni človek je dvignil oči in pogled mu je šinil preko griča, ki je obrasel z bršljanom. Po izpolnjenem maščevanju je imel občutek, kakor da se je njegov greh zmanjšal. Iz teh deloma otožnih, deloma veselih misli ga je nenadoma vzdramila dobro mu znana pojoča, tujerodna govorica.
»Ali sem vam dala maščevanja, angleški gospod? Ali ste zadovoljni z Redempto? Ah, hvala vam, gospod!« je vzkliknila ciganka, ki je stala pred njim bleščečih oči, ko se je ozrl. »Hvala vam, da ste mi pomagali učakali to uro. Zdaj sem izpolnila svojo zaobljubo in zdaj končno morem —
Vlažna megla ji je pokrila otožne, sanjave oči in umolknila je. Njene misli so se ukvarjale z umrlim, ki ga je še vedno ljubila z vsem srcem, in z bolestno zavestjo je ugotovila ničevost maščevanja, ki ji ni moglo vrniti, kar je izgubila. Njeno srce ni občutilo zmagoslavne, krute radosti moža zaradi posrečenega maščevanja. Njuni občutki so bili pač različni. Porodili so se iz ljubezni, ki je bila še živa iu brezmejna, njegova ljubezen pa se je izpremenila v sovraštvo, v katerem so zamrla vsa druga čuvstva,
Farnmor je opazoval temnopolto deklico. Temu dekletu je bil dolžan hvaležnost. Iztegnil je roko in ji prožil zavoj cekinov.
»To' boste rabili, Radempta; vzemite najprej to,« je rekel. »Za vašo bodočnost bom že poskrbel.«
Redempta je zavrnila dar s ponosno kretnjo in z napol otožnim, napol zaničljivim nasmehom. »Saj sem vam že tedaj povedala, gospod, da ne maram nikakega plačila za ono, kar sem vam razkrila. Odkar je njegova roka počivala v moji, je ni oskrunilo več zlato nobenega moškega, bodočnost pa me itak več ne zanima. Moje delo je dovršeno. Bodočnost je za vas, pred vami leži. Pojdite tja, kamor vas vabi.«
Ko so njene enakomerne, pojoče češke besede od-mele, sta se oba spomnila tiste poletne noči v oddaljenem Češkem lesu, ko mu je z roke prerokovala usodno bodočnost. Tudi zdaj je deklica krepko prijela njegovo roko ter ga gledala v oči z globokim, strmečim pogledom kakor tedaj.
Blagoslovitev temeljnega kamna
za novo visoko palačo Pokojninskega zavoda v Ljubljani
Ljubljana, 15. aprila.
Kakor smo že poročali, bodo v soboto opoldne slovesno blagoslovili temeljni kamen za novo visoko zgradbo Pokojninskega zavoda v Gajevi ulici. Blagoslovitev bo opravil g. knezonadškof dr. Anton Bonaventura Jeglič. Ob tej priliki bodo vzidali v zgradbo o iginalno listino s to-le vsebino:
Da naše zrno bo imelo leho in nam bo letina pod varno streho,
je začel gradili to palačo Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani v letu gospodovem MCMXXK v XII. letu kraljevine Jugoslavije za časa vladanja drugega kralja iz rodu Karadjoriljevičev Njegovega Veličanstva Aleksandra L, ko jc bil minister za socialno politiko in narodno zdravje dr. Nikola Preka, predsednik Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani Vekoslav Vrtovec, podpredsednik dr. Mirko Božič in Evgen Lošin, direktor zavoda dr. Anton Sagadin, po načrtih zavodovega arhitekta ing. Vladimirja Šubica kot viden izraz naložbe imovi le zavarovancev za njihova stara leta.
Predsednik:	Direktor:
Vek. Vrtovec.	dr.	Sagadin.
(Pečat.)
Zidarska in železobetonska dela jc izvršila Ljubljanska gradbena družba.
*
Listina je umotvor v izdelavi in začetni stih je napisal nalašč za to priliko Oton Zupančič. Besfedilo pod stihom sklepa povezano klasje.
PijteBIO mleko
Naročila za dostavo na dom za 1. maj sprejemajo
OSREDNJE MLEKARNE Maistrova 10, tel. 24-46, Ljubljana
Celje
* Ljudsko vseučilišče. V pondeljek 20. t. in. bo na meščanski šoli izredno zanimivo predavanje. G. prof. dr. Ljudevit Pivko iz Maribora bo govoril o terni, ki doslej pri nas še ni bila obravnavana, ki pa zasluži vso pozornost. Tema se glasi »Mesijanizem med Slovani«. Obisk predavanja zelo priporočamo.
* Koncert ge. Pavle Lovšetove, ki je še v dobrem spominu po njenem nedavnem nastopu v »Vnebovzetju«, bo v soboto 18. t. m. zvečer v Ljudskem domu. Na koncertu nastopijo tudi gdč. Majda Lovšetova, g. ravnatelj Sancin ter kon-servatorist g. Lipovšek.
Dnevi našega življenja ali Mladoletje je naslov drame ruskega pisatelja Andrejeva, ki jo bodo člani ljubljanske drame igrali v torek 21. t. m. ob 20. uri v Mestnem gledališču.
* Smrtna kosa. V javni bolnici je 15. t. m. umrl g. Veršnak Franc, uradnik steklarne v Hrastniku, star 31 let. Prepeljali so ga v Hrastnik, kjer ga bodo daiKiS pokopali. Žalujoči rodbini naše sožalje!
* SK Celje. Prva seja novoizvoljenega odbora bo nocoj ob 20.30 v kolodvorski restavraciji. Vsi odborniki naj pridejo točno in sigurno.
* Ulične talile v okoliški občini so začeli včeraj nameščati. Table so zelo lične. Orijentacija po obširni okoliški občini bo odslej zelo olajšana.
Pevski večer Pavle LOV ŠE TO VE 18. aprila t. I. v Ljudskem domu.
* Otvoritveno streljanje v Štorah. Novoustanovljena strelska družina v Štorah bo imela v nedeljo 19. aprila ob 14. uri v gostilni Francelj otvoritveno streljanje. Po streljanju zabava, zvečer ilumacija.
* Razpis kleparskih del pri pravoslavni cerkvi. Pravoslavna občina razpisuje kleparska dela pri novi cerkvi. Ponudbe naj se pošljejo do 25, aprila. Natančnejše je razvidno na uradni deski sreskega načelstva.
* Sejni prašičev. Včeraj je bilo pripeljanih na na sejem 133 svinj, cene so bile zelo nizke od 100 Din do največ 500 Din.
* Na cesti Celje Teharje bodo znižali klanec pred gostilno Pišek v Čretu za približno 70 cm. Vozniki se opozarjajo, da naj vozijo previdno l>o tem delu ceste.
* Nezgode. Na žagi Libiji pri Mozirju se je '20-letni delavec Kokoli Ivan slučajno dotaknil ■lektričnega voda ter pri tem dobil hude opekline. — 32-letna Kovač Marija od Sv. Krištofa nad Laškim si je na poti v Laško pri padcu '.lomila levo nogo. — 21-letni Topole Anton, uesarski pomočnik se j,- pri razsekavanju prašiča s kostjo pičil v desno roko. — 12-letni Bla-gotinšek Josip, sin nočnega čuvaja v Laškem, je pri igranju z žogo padel in si zlomil levo roko. Vsi ponesrečenci se nahajajo v celjski bolnici.
* Požar v Blagovni. V torek popoldan ob 13. je v Blagovni pri Celju izbruhnil požar, ki je vpepelil dve hiši in eno gospodarsko poslopje. < iasilci iz Gaberja so bili kmalu na kraju pobara in so obvarovali druge hiše. Skoda je precejšnja.
J* Dpavslte banovine
d Zakon o uradnikih izide danes v posebni knjižici kot Vil. snopič zbirke »zakonov in uredb«, ki jih izdaja tiskarna »Merkur«. Zakon, ki so ga državni nameščenci že težko pričakovali, je ponatis »Službenega tista kraljevske banske uprave« in je opremljen z vsebinskim kazalom in z abecednim stvarnim kazalom, ki omogoča vsakomur, da brez težkoč najde v zakonu vsako določbo, ki bi ga zanimala. Cena mehko vezani knjižici je 18 Din, s pošto za vsak izvod po 1 Din več. Naroča se v tiskarni »Merkur«, Gregorčičeva ulica 23, ali v upravi »Službenega lista«, Gradišče 4, odnosno v knjigarnah. Pri naročilih je poslati denar naprej.
d V Staremtrgu pri Rakeku je v najlepši dobi življenja preminula učiteljica Miimka Železnik. Pogreb pokojnice bo danes 16. t. m. oh 5. uri popoldne na tamošnje farno pokopališče.
d Gospa Gusti Trebše, Šmarje pri Jelšah, je darovala za ubogo vdovo s kopico otrok za vel. pirhe Din 30-—. Iskrena hvala. Denar hrani uiprava.
d Rudarske pristojbine. Finančni zakon za 1. 1931/1932 poblašča ministra za šume in rudnike pod točko 9 § 38, da miore eksekutivno po davčnih oblastvih iaterjavaiti: a) vse dolgove na državnih rudarskih pristojbinah; b) izvršljive kazni izrečene na osnovi rudarskega zakona im c) vse dolgove rudarskih, toipiilniških in plavžarstoih podjetij bratovskim blagajnam v kraljevimi za zavarovanje rudarskih delavcev in osobja pri podjetjih, Idi sipadajo pod rudarske zakone. Dokler ne poravna vseh navedenih dolgov, ne sinejo rudarska ohlastva nobenemu posestniku rudoslednih pravic in rudnikov: a) podaljševati že izdanih rudarskih prav in izdavati novih; b) odobravali njih prenosov in vpisavati zabeležk in bremen na njih in c) izdaivati kakršnihkoli potrdil. Vse prošnje, boje bodo rudosledei in posestniki rudnikov v predmest/ih v navedenih točkah a), b) in c) vložili, se bodo zavrnile. O tem obvešča Rudarsko glavarstvo vse rndoeledce in posestnike rudnikov, da se vedo ravnati pri svojih prošnjah. Da se rešitev prošenj ne zavleče, naj vsak prosilec — lastnik prostosledov ali rudnikov — priloži svoji prošnji potrdilo računovodstva direkcije šunn v Ljubljani, oz. pristojne bratovske sildadnice, da nima označenih dolgov.
Obleke in klobuke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos.
Reich.	398—3
d Vremensko poročilo. Barometer je kazali včeraj v Ljubljani 763-7, termometer 0-8, relativna vlaga 30%, tiho, oblačnost 10, v Mariboru je kazat barometer 760, termometer 4, relaitivna vlaga 92%, smer vetra NW, oblačnost 3. Deževalo je v Beogradu (1§2 mm), v Sarajevu (2-7 man), v Skopilju (101 mm), v Kum boru (9'7 min), na Rabu (2-8), na Visu (6-2). Opazovanja ob 7. uri. Najvišja temperatura je bila v Ljubljani 138, v Mariboru 9., najnižja v Ljubljani —- 0 6, v Mariboru 1'4, v Mostaru 10, v Zagrebu 3-6, v Beogradu 8-2, v Sarajevu 0-8, v Skopi ju 3'6, v Kuimiboru 8'8, v Splitu 8'9, na Rabu 6, na Visu 8'2. Najvišja temperatura je bila na Rabu (17-9).
Ljubljana
Četrtek, 16. aprila 1931, Turibij. Pravoslavni:
3.	aprila, Nikita.
Nočno službo imajo lekarne Bahovec na Kongresnem trgu, Us tar na Sv. Petra cesti in H o č e v a r v šiški.
*
■ Novi zakon o davku na poslovili promet in njega izvajanje je predmet javnega predavanja, ki ga priredi Trgovsko društvo »Merkur« v Ljubljani pojutrišnjem v soboto 18. aprila t. 1. ob pol 21. uri zvečer v mali kazinski dvorani. O tem važnem davčnem problemu izpregovori g. Franc Žagar, konzulent Zbornice za TOI v Ljubljani, ki vsestransko pozna to važno in pereče davčno vprašanje. Vstop je brezplačen. — Gostje so dobrodošli.
■ Mario Šimenc, naš odlični pevec, nastopi danes 16. t. m. kot Radames v operi »Aida«. Naslovno partijo poje ga. Juranič, Amneris — ga. Tliierry, Ramfis — g. Rumpel, Amonasro — g. Primožič itd. Dirigent g. Neffat. Predstava je izven abonmana.
■ Prvo angleško dramsko gostovanje v Ljubljani bo v ponedeljek 20. t. m. Gostujejo člani angleškega teatra, ki prirejajo stalna gostovanja po celi Evropi in so v minuli sezoni gostovali tudi v naši kraljevini. V Ljubljani gostujejo s Sliakespearejevim »Hamletom«. Člani družbe so prvovrstni angleški umetniki, umetniški uspeh igre je absolutno zagotovljen. Ker je Hamlet naši gledališki publiki znan do vseh detajlov, bo prav lahko slediti angleškim igralcem. Opozarjamo na to gostovanje. Vstopnice so že v predprodaji v operi.
■ Sočanom in prijateljem naznanjamo, da v soboto 18. t. m. predava v salonu pri Levu ob pol 9. uri zvečer g. profesor dr. Vinko Šarabon o temi: Sprehod po svetu. Opisal nam ho dogodke zadnjega časa na podlagi zemljevida. Predavanje se bo vršilo po mogočnosti s ski-optičnimi slikami. Vstop vsem prost. Vabljeni vsi.
■ Mestna elektrarna ljubljanska javlja vsem odjemalcem električnega toka, da se bodo mesečni računi za porabo loka dostavljali po in-kasantih na dom kot doslej, dovoljuje pa si odjemalce opozoriti, da so ti računi plačljivi takoj. Ker bodo inkasantje v bodoče obiskovali stranke vsak mesec približno ob istem dnevu, naproša elektrarna odjemalce, naj v laslnem in-
teresu omogočijo takojšnji inkaso v gotovini. Strankam, ki bi računa'v 8 dneh po dostavi ne poravnale, se bo tok predhodnega opomina odvzel, kar elektrarna zaradi preurejenega knjigovodstva na denar več čakati ne more. V ostalem odjemalce vljudno opozarjamo na izvleček iz določil, ki je tiskan na vsakem računu s pripombo, da so ta določila za vsakega konzumen-tn brezpogojno obvezna.
■ Oficirji ljubljanske garnizije bodo priredili v soboto 18. t. m. prijateljski večer v prostorih restavracije v Zvezdi. Gospoda, ki ima stalne vstopnice vabljena. Začetek ob 21. uri.
■ Zbirka »dan bonbončkov«, ki jo je priredila mestna ženska Ciril Metodova podružnica v Ljubljani 11. in 12. aprila t. 1., je CM družbi prinesla Din 7.15P75 čistega dobička. — Vsem gospem in gospodičnam nabiralkam in darovalcem iskrena hvala!
■ Glavni odvodnik Cornovec se bo pričel trebiti najkasneje 20. aprila 1931. Posestniki-mejaši se opozarjajo na razglas Glavnega odbora za obdelovanje ljubljanskega barja z dne
16.	julija 1930. št. 170-30, da pravočasno odstranijo drevje.
■ Opozarjamo na današnji oglas tvrdke Derenda.	i047a
■ Razširjenje splošne bolnice. Kmetijska družba je prodala banovini svoje zemljišče nasproti vojašnice Kralja Petra ob Poljanski cesti za 4,484.300 Din. Banska uprava namerava to zemljišče porabiti za razširjenje javne bolnice.
■ Živilski trg je bil včeraj zelo dobro založen. Sv. Peka nasip od kavarne Prešeren do Zmajskega mostu je bil natrpano poln vokov s krompirjem. Prodajali so krompir kg po 1 Din.
■ Sigmund Zalewski, znani baritonist svetovnega slovesa, gostuje v naši operi v soboto 18. t. m. kot »Boris Godunov«. Odlični pevec ni znan samo po svojem lepem glasu, temveč tudi kot prvovrsten igralec-umelnik. Opozarjamo na ta večer, ki bo dogodek v ljubljanski operi, vse obiskovalce gledališča. Ostalo zasedbo javimo prihodnjič. Dirigira ravnatelj Polič. Izven abonmana.
■ Pevski zbor Glasbene Matice ima drevi ob
20.	uri važno pevsko vajo vsega mešanega zbora. Nujno zadržani naj to sporoče.
■ Odprla noč in dan so groba vrata. Umrli sta Ljudmila Uršič, rojena Zadravec, 70 let stara, Vidovdanska cesta, in Elizabeta Leskovic, rojena Warl, stara 54 let, Mariborska cesta. — Blag jima spomin, žalujočim naše sožalje!
■ Delavski prosvetni večer v dvorani Delavske zbornice priredita v petek 17. t. in. ob pol
20.	uri zvečer delavsko glasbeno društvo »Zarja« in delavska kulturna zveza »Svoboda«. Na sporedu je predavanje s skioptičnimi slikami o znamenitostih Dunaja in o delavski Olimpijadi, ki bo letos na Dunaju. Sledi koncert godbe »Zarja«, solospevi sopranistke ge. Štefanije Vukove in tenorista ljubljanske opere g. Gostiča. G. Brdnik, kovinar v Strojnih tovarnah in livarnah in konservatorist igra solo na gozdni rog, kapelnik Sonnyboy-Jazza in konservatorist g. Dražil pa solo na saksofon. Pri klavirju konservatorist g. Žebre. Spored obeta biti zelo bogat in zanimiv. Vstop prost.
■ Na občnem zboru zadruge brivcev, frizerjev in la ^ličarjev je bil izvoljen za načelnika g. Šinkovec, za podnačelnika g. Jurman, za odbornike pa: Erna Fettichova, Ivan Mrak, Fran Podržaj, Hinko Dolenc, Jernej Hribar in Ven-delin Seba-1; namestniki Fr. Novak, Iv. Kosec st. in Hi ja Petkovič; za računske preglednike gg. Gijud in Pl iveri č. Za zaupnike bo bi li izvoljeni: za Jesenice Borštnar, za Bled Mekine in Trbovlje Butar. Občini »bor je določil za tekoče leto zadružne doklade, in sicer za mojstre brez pomočnikov 30 Din lelno, za mojstre, ki imajo po 3 pomočnike, 40 Din, za one z več kot tremi pomočniki pa 90 Din. Vajeniška doba bo znašala odslej 4 leta. Zadruga šteje sedaj 183 članov.
■ Kmalu se bomo vozili z novim tramvajem.
Na Viču ijji na Tržaški cesti bodo v kratkem gotovi s tramvajskimi deli. Na Tržaški cesti so položene tračnice do tobačne tovarne. Šelenbur-govo ulici prično razkopavati začetkom prihodnjega tedna. Skozi Šelenburgovo ulico bo vodila dvojna tramvajska proga. Podštaoija v Tivoliju je že skoro gotova in začno drugi teden polagati kable proti Kolizeju, po Gajevi ulici na Dunajsko cesto in proti pošti.
■ Dobava bakrenih kotličev. Mestno načelstvo v Ljubljani razpisuje dobavo 24 bakrenih kotličev za štedilnike v I. in II. mestni hiši za Bežigradom. Ponudbe z vzorci bakrene pločevine je predložili do 25. aprila t. 1. ipri Mestnem ekonomatu, kjer se tudi dobijo dobavni pogoji.
■ Oj, ta prešmentana ljubezen!« je naslov najnovejši opereti znanih domačih avtorjev Simončiča in Šivica. Skušnje, ki so v polnem teku, vodita dirigent dr. Švara in režiser Povhe.
■ Svojega prijatelja okradel. Iz epalne sobe Jožefa Kastelic na Poljanski cesti 97 so bili ukradeni moška obleka temnomodre barve, vredna 2400, in 4 bankovci po 100 Din. Tatvino je izvršil iS-ietiii delavec Anton Bolha, doma iz Iške vasi, brez stalnega bivališča, ki je oškodovanca večkrat obiskal.
■ Še dve tatvini. Na škodo železniške uprave so bile ob kamniški progi ukradene tri plošče iz Mtega železa, vredne okoli 1500 Diin. — Iz gostilniške veže v Zg. šiški 57 je bilo ukradeno Antoniji Grošelj, gostilničarki istotam, kolo, vredno 50 Din.
■ Napadi in nesreče. V bolnico se jc prišlo zdravit: več napadencev in ponesrečencev, med njimi 27-delni delavec Anton Marincelj, stanujoč v Florjanski ulici 18, kti ga je v bližini šent-
jakobske cerkve oklal neznan napadalec z nožem po desni roki, 25-lelini dninar Franc Rogelj iz Pšale, občina Cerklje, ki ga je nekdo zabodel z nožem ir levo nogo, 40-letni posestnik Jože Kolar 'iz Zbilj pri Medvodah, ki mu je šel voz čez levo roko an nogo, in 14-1 el ni ključavničarski vajenec iprj Gajerjiu v Vošnjakovi ulici Jože Plešoč, ki se je s karbidom opekel po okrazu.
Mcrriboi?
m Otvoritev Trstenjakove razstave. Akademski slikar Ante Terstenjak je edini umetnik, ki nam ga je v novejši dobi dala Prlekija, je pa tudi edini slovenski umetnik, ki je vzljubil najmanjši slovanski narod, Lužiške Srbe, preživel med njimi več mesecev in izgotovil vele-interesantno serijo slik njihovih narodnih noš, običajev in pokrajin. Te svoje slike je z velikim uspehom razstavili v Budišinu v Nemčiji, v Pragi in drugod, v nedeljo 19. t. m. ob 11. uri dopoldne pa bo otvoril svojo mariborsko razstavo v veliki kazinski dvorani. Protektorat je prevzel mestni župan g. dr. Alojzij Juvan. Prepričani smo, da ni v Mariboru zavednega Slovenca in sploh Slovana, ki ne bo posetil te razstave in tako izkoristil prilike, da spozna lužiškosrbske brate in Terstenjakovo umetnost. Razstava bo odprta do 1. maja, na kar se prenese v Zagreb in na to v Ljubljano.
m Finžgarjeva šestdesetletnica v Studencih. Dramski odsek Sokola v Studencih bo proslavil v soboto 28. t. m. Finžgarjevo pisateljsko šestdesetletnico z vprizoritvijo »Divjega lovca«. Pred predstavo bo predavanje o Fr. S. Finžgarju.
m Napredovanje. Rezervna zrakoplovca, Mariborčana g. Milan Zemljič in g. Ivo Kos sta postala rezervi) apodporočnika. Čestitamo!
m Sprejem gojencev v brodarsko šolo. Poveljstvo brodarske podčastniške šole vojne mornarice bo sprejelo letos 170 mladeničev v starosti od 17 do 21 let v brodarsko podčastniško šolo. Rok za vlaganje prošenj bo potekel dne 1. septembra t. I. Sprejemni pogoji so na razpolago med uradnimi urami v mestnem vojaškem uradu v Mariboru, Slomškov trg 11.
m Cestni predpisi V zadnjem času se zopet silno množijo prijave radi kršenja policijskih cestnih predpisov. Obsojeni so že bili razni avtomobilisti, motociklisti in kolesarji.
in Ljudska univerza v Mariboru. Izreden dogodek bo prihod svetovnoznanega umetnostnega zgodovinarja, univerzitetnega profesorja dr. Strzugovvskega z Dunaja v Maribor. Dr. Strzy-gowski je sedaj tudi član umetnostnega odseka Društva narodov. Predaval bo v petek 17. t. m. o čestitvi Jezusa Kristusa, v ponedeljek 20. t. m. pa o čestitvi Marije v krščanski umetnosti. Vstopnice za obe predavanji se prodajajo pri ge. Brišnikovi in pri g. Hoferju.
m Akademija mladine N. O. Mladinska organizacija Narodne obrane, ki je bila šele nedavno ustanovljena, bo priredila v soboto 18. t. m. zvečer v Narodnem domu akademijo z obsežnim in pestrim sporedom. Cisti dobiček se bo podaril Jugoslovanski Matici.
m Prva cesta ua Kozjak. Banska uprava je odobrila pogodbo, ki jo je leta 1930 sklenil mariborski cestni odbor sporazumno z maren-berškim s podjetnikom g. Jelovico, glede gradnje nove ceste od Sv. Ožbalta ob Dravi po Cermeniškem jarku proti Kapli invSv. Duhu na Ostrem vrhu. To bo prva vozna cesta na Kozjak, ki bo odprla svetu bogate gozdove in zvezala z zaledjem obmejne postojanke.
m Graditev pohorske cesto. Stavbna tvrdka »Probuda« iz Ljubljane je oddala delo na veliki cesti iz Hoč na vrh Pohorja posameznim akordantom v akord. Dela se na raznih mestih. Našli so na ugodni višini tudi dobro kamenje, tako da bodo stroški mnogo cenejši. V letošnjem letu bo dograjenih približno 5 km nove ceste, tako da bo skoraj že dosežena Mariborska koča.
m Kaj pa slovenski župani? Nemška večina na magistratu je pred osvobojenjem ovekovečila svoje župane na platnu. Bilo bi tedaj umestno, da bi se naročili tudi portreti prvih slovenskih mariborskih županov za sejno dvorano. S tem bi ovekovečili zgodovinsko dobo, ko je Maribor zopet postal slovenski.
m Koncert tria ge. Brandtov«. V soboto 18. t. m. bo v Narodnem gledališču koncert danes že slovitega tria ge. Brandlove. Spored bo nov in bo obsegal skladbe Beethovna, Schuberta, Čajkovskega in Koleritscha (soli ge. Fani Brandlove). Cene bodo dramske.
Radi kvalitete in cene — samo
»Karo čevlje!«	985
m Sprememba repertoarja. Ker je danes v četrtek godba odsotna, ne bo ponovitve operete »Cirkuška pricesa«, ampak se bo vprizorila duhovita francoska družinska komedija »Leseni konji« za abonente reda A in kupone. Pridno se pripravlja otroška igra »Začarana žaba« v režiji g. Hinka Tomašiča.
in Ustanovni občni zbor starešinske organizacije »Napredka« je bil v torek 7. t. m. v Narodnem domu. V upravo so bili izvoljeni: Hrovatin Viktor, podpredsednik, Strniša, Gvardjančič, Korsičeva, Pivka, Skok, Lah, Sosič. Zafret in Guštin kot odborniki, dr. Kovačič, dr. Kosil in Dolar kot revizorji.
m Predavanje. Jutri ob 20. uri bo v dvorani Zadružne gospodarske banke predaval dr. Oblak iz Ljubljane o svojem potovanju od Labe do Spre ve. Predavanje organizira zimskošportna sekcija SPD.
m Nova stražnica. V nekdanji točilnici gostilne Vetrinjski dvor v Vetrinjski ulici bo v kratkem nameščena nova policijska stražnica.
m Spet opeka. Pri gradnji neke hiše na Radvanjski cesti je v torek padel kos opeke na glavo 29-letnemu zidarju Konradu Kranjčiču in ga tako poškodoval, da je moral v bolnico.
m Obrni zbor smučarjev. Mariborski smučarski klub bo imel letošnji občni zbor dne 30. t. m. ob 20. uri v hotelu »Zamorec«.
m Dobava mesa za mariborsko bolnišnico. — Banska uprava je podelila dobavo mesa za mariborsko občo bolnišnico mesarskima mojstroma Francu Hohnjecu in Josipu Kirbišu.
m Druga tombola. Podmladek Rdečega križa v Mariboru bo priredil v nedeljo 26. t. m. ob 14. uri na Trgu svobode veliko javno dobrodelno tombolo.
jrwwMs
Lepa šolska svečanost \ Poljanski Johni
Gabrk nad Škof jo-Loko, 12. aprila.
Ko so se 9. aprila 1929 prvič odprle duri moderne, popolnoma nove, enonadstropne šolske stavbe v prijazni vasici Gabrka, — dobro uro hoda iz Škofje Loke — pač ni nihče pričakoval, ita se bo prizadevanje šolskega upravitelja g. Gruma po prosvetnem napredku malega naselja tako lepo uresničilo. Pretekla nedelja ostane pač kot trajen, lep spomin dela za blaginjo našega naroda.
Gabrška šola je v nedeljo zaključila gospodinjsko nadaljevalno šolo in prvi del kmetskega nadaljevalnega tečaja. Dekleta so se od 12. novembra dalje dvakrat tedensko učile vseh spretnosti dobre kuhinje in niso pri tem zanemarjale brige, da pridobe tudi iz šivanja, vezenja, pletenja in nauka o serviranju. Uspeh ni izostal. Gojenke so priredile za zaključek šolsko razstavo s tako posrečenimi in uspelimi izdelki, da zasluži voditeljica ga. Andreja Grumova vso pohvalo, priznanje in tudi čestitke. Z enako vnemo je posečalo okoli 20 fantov kme-tijsko šolo od novega leta dalje. Z razstavo je bila združena gledališka igra Finžgarjeve »Verige« ob 15. uri popoldne na šolskem odru. Uvodoma je z odra pozdravil goste in domačine nadvse delavni upravitelj g. Janez Grum, potem pa so otroci zapeli celo vrsto ljubkih domačih pesmic. Po nagovoru zastopnika banske uprave g. Ribiča je potekla igra v skrbni pripravljenosti vseh nastopajočih. Z največjim zadovoljstvom se je zbrala pozneje pisana družba šolskih prijateljev z dekleti in fanti k zakuski, kjer so izpregovorili sreski prosvetni referent g. Vinko Zahrastnik, za poverjeništvo 1J.1U Josip Ribičič, imenom gojencev in gojenk šole Bogataj Janez in nazadnje vodja slovenskega učiteljstva Andrej Škulj, pozdravljajoč posebno župana zminške občina g. Ivana Bernika, člane krajevnega šolskega sveta in vse, ki se trudijo na procvilu in napredku gabrskega prosvetnega hrama. Slovo v zaključku je bilo prisrčno prijateljsko. Gabrčanom in agilni šolski dvojici vse priznanje!
Bled
Ureditev Prešernove ceste. Kanalizacija na Prešernovi cesti je že dalj časa urejena. Zato je bil prav skrajni čas, da so delavci pričeli te dni s popravilom te ceste, ki je bila zlasti v poslednjem času zelo zanemarjena. Delavci pridno izkopavajo ter odvažaqo drevesa.
Povečan bazar Hočevar. Bazar Hočevar, ki stoji na cesti Grajske kopeli poleg Zdraviliškega doma, so začeli delavci te dni povečavati.
Nova elektrarna v Zasipu pri Bledu. Kranjska industrijska družba na Jesenicah namerava povečati svoj obrat. Zato gradi novo veliko elektrarno v Zasipu pri Bledu, katere vodna centrala bo imela 2500 do 300 konjskih sil. Delo je oddala gradbeni tvrdki inž. Dedku Josipu, mestnemu stavbeniku iz Ljubljane.
Slabo vreme. V torek 14. t. m. smo dobili slabo deževno vreme. Dež pomešan s snegom ,1e naletaval ves dan in je pokril bližnje hribe z belo odejo.
škoda na pogoreli Valanlovi žagi znaša okoli 200.000 Din, ki je le delno pokrita z zavarovalnino.
Ureditev Čolnarske ulice na Mlinom. Čolnarska ulica na Mlinem je bila gotovo ena najbolj zanemarjenih ulic na Bledu. Ob cesti so gnoj-nišlte jame, odkoder se širi zlasti v poletnem času neznosen smrad. Gnojnica teče kar po ce-ker nimajo nekateri posestniki prepotrebnih odtokov, tako zlasti na klancu. Ponekod nimajo nekateri niti gnojniškili jam. Imajo samo izkope v zemljo in še te prav nič zadelane. Čolnarska ulica naj se po možnosti malo razširi, saj je ponekod dovolj sreskega sveta, ki naj bi se uporabil za razširitev in olepšanje te do slej zanemarjene ulice. Razširjanja je potrebna zlasti od posesti g. Žumra pa do lesne industrije Goljar & Crgolj. Večkrat se je že pripetilo, da se je porušila obcestna škarpa, tako da visi zid popolnoma na ulico in preti nevarnost, da se poruši na mimoidoče pasante. Na tej ulici *e v poletnem času sprehajajo številni letoviščarji in celo visoki gostje. Blejska občinska uprava naj bi proučila stvarne potrebe te ulice ter naj bi po možnosti čim prej ukrenila vse potrebno.
jPoicvan/e po zvezdi večernici
48.
Zmaj je držal Dušana za naramnice,
tako da so mu bile roke in noge proste. Lahko bi bil torej pograbil samokres in ustrelil zver v kljun, a predobro je vedel, da bi potem bilo po njem. Padel bi iz neizmerne zračne višave na trda skalnata pobočja strme gore in se ubil. Zato se je rajši vdal v svojo strašno usodo in čakal ugodnejšega trenutka.
Gozdni požar
Hrastnik 17. aprila.
V ponedeljek popoldne je nastal ogenj v steklarniškem gozdu v Kovku. Vsled močnega vetra je bila nevarnost znatna ter sta bili klicani obedve gasilni društvi na pomoč. Ker je sprva prevladalo mnenje, da je ogenj zanetil vlak rudniške železnice, je poslal rudnik k ognju tudi večje število svojih delavcev, ki so ogenj kmalu udušili.
Dognano je bilo, da so zakrivili požar delavci, ki so zasajali gozd s smrekami ter požigali trnje. Istočasno je gorelo tudi na nasprotnem bregu Save v gozdu g. Ferda Guerre.
Rimske toplice
Tiskarski škrat kol vseznalec si je v poročilu z dne 12. aprila v nedeljski številki »Jugoslovana' v notici pod: »Tri prste mu je odrezalo« dovolil na koncu korekturo notice, ko smo poročali, da je podjetje odredilo takojšen prevoz v Laško, kjer bi se mu naj nudila v to potrebna zdravniška pomoč. Tako bi se praviloma morala glasiti notica, iz katere je tiskarski škrat napravil kratkomalo: Moral je v laško bolnico, kar bodi na tem mestu popravljeno, ker zaenkrat še mesto Laško ne razpolaga z bolnico. Toliko v vednost tiskarskemu škratu.
Železniški aspirant na tukajšnji postaji gosp. Martin Podgoršek je premeščen na Poljčane. Njegovo mesto aspiranta je bilo dodeljeno gosp. Bogomiru Rcttingerjii iz Zidanega mosta.
Občina Sv. Krištof bo v doglednem času premestila živinsko sejmišče, katero se je dosedaj nahajalo na posestvu posestnika Franca Der-novška pod Lurškim hribom na posestvo gosp. Ivana Privška v Šmarjeti. S tem bo tudi živinsko sejmišče v središču Šmarjete, kar bo ugodno za sejmarje.
Avtobusni promet mesta Celja bo vzpostavil zopetno zvezo z Rimskimi Toplicami s 1. majem t. I. — Poletna sezona v tukajšnjem kopališču bo otvorjena s 1. majem t. 1. Letos je pričakovati tudi otvoritve novega kopališča, ki je že dogotovljeno.
Št. Jernej na Dolenjskem
Potres. V noči od nedelje na ponedeljek je bilo nekaj minut pred tretjo uro zjutraj čuti močan kratek potresni sunek.
Praznik naše mladine je bil na belo nedeljo. Drugod je običaj, da pristopa nežna mladina prvič k angelski mizi na dan sv,. Alojzija. V št. Jerneju pa je bila deležna tega slavlja mladina letos že teden dni po veliki noči na belo nedeljo. Praznične mladine in ljudstva se je nabralo, da že ni bilo prostora v obširni in okrašeni cerkvi, zvonovi so peli tako milo in lepo in kar naprej, kot je to mogoče le pri nas pod temnimi Gorjanci. Le na veliko soboto popoldne ob krasno uspeli procesiji ter na veliko nedeljo je bilo petje zvonov tudi tako ubrano.
Semenj se zadnji ponedeljek ni kdo ve kako obnesel. Je sicer že skoro običaj, da je ta pomladni semenj bolj slab, a tako revnega obiska in tako malo kupčij se pa v št. Jerneju že dolgo ni sklenilo. Pač znamenje težkih dni.
Pomlad nikakor noče v deželo. Lani smo ob tem času imeli že vso dolino zeleno in še več: do sredine so se odeli v sveže zelenje tudi že bližnji Gorjanci; letos pa je povsod še vse pusto in prazno. Tu pa tam poskušata brsteti kak grmiček, črni trn s posameznimi cvetki le zvedavo pogleduje v svet, rdeči pa se resa, beli se črni teloh, modri zvonasti kosmatinec in drugo, ptički se prav živahno oglašajo, polja so že polna pridnih delavcev, zdaj je pričelo rahlo pršiti in ko bo za tem posijalo solnce, bomo v enem tednu imeli krog sebe popolnoma nov svet, ki ga oči in srce že tako željno pričakujejo.
Vprašanje nove šole že dolgo časa razburja naš sicer mirni kraj in vse napeto pričakuje, kako bo oblast razvezala ta tako silno zamotani vozel. Po končani rešitvi bomo poročali podrobno.
Rakek
V Sokolskem domu bodo v nedeljo igrali
igro »Bratje sv. Bernarda«, ki jo režira br. Herman. Igra je zelo zanimiva in dobro pripravljena.
Za solnčne dneve, ki smo jih imeli za praznike, se je oškodoval april v torek s tem, da je še enkrat pokril s precej debelim snegom vso okolico in za nekaj dni onemogočil delo na polju.
Občinska pralnica je dogotovljena in že služi svojemu namenu. Menda imamo tako občinsko pralnico samo pri nas. Bila pa je pralnica zelo potrebna, ki je razbremenila vodovod — voda za pralnico se namreč dobiva iz velikega občinskega vodnjaka — ki je v suhih mesecih večkrat zaprt po cele dneve in je pomanjkanje vodo zelo občutno.
Vič
šentjakobski gledališki oder vprizori v nedeljo 19. t. m. točno ob 20. v dvorani Sokolskega doma velezabavno veseloigro »Extempo-rale«, ki je na vseh odrih doživela velik uspeh. Ker poznamo vrle Sentjakobčane kot izvrstne igralce, smo prepričani, da bodo tudi v nedeljo pri nas s svojim nastopom vse občinstvo zadovoljili. Vljudno vabimo viško občinstvo, da polnoštevilno poseti nedeljsko predstavo.
Tramvajska dela hitro napredujejo in Vičani 'e komaj čakamo, da se ga bomo mogli v najkrajšem času posluževati. Promet se vrši še vedno po Rožni dolini, vsled česar so ceste, zlasti cesta II potrebne temeljitega popravila. Prosimo, da bi se cesta posula z gramozom, katerega naj bi potem stlačil parni valjar. Pa tudi ostale ceste so zlasti ob dežvnem vremenu zelo slabe ter b' Kilo ument.no sploh v«e ceste popraviti in nasi 14, kajti promet je od dneva do dneva večji.
Šoštanj
Akademija. Kakor že nekaj let bodo priredili tudi letos v soboto 18. aprila ob 20. uri v Sokolskem domu gojenke državnega ženskega učiteljišča v Mariboru akademijo z raznimi deklamacijami, grotesknim plesom, telovadnim nastopom, komično opero ■ klavirskimi in pevskimi solotočkami.
Smrtna nesreča otroka
Ljutomer, 14. aprila.
Na Moti pri Ljutomeru kmetuje na posestvu bivšega in že pokojnega okrajnega načelnika Jožefa Rajha g. 2itek Jožko, ki se je bil pred nekaj leti priženil. Temu je težka nezgoda pobrala štiriletnega sinčka Mirka.
V ponedeljek dopoldne je fantič,	ki	je	bil
jako živahen, stikal po gospodarskem poslopju, v katerem je stal domači mlin ali žrmlje. — Stroj tehta kake tri stote in popolnoma nerazumljivo je, kako se je	zgodilo,	da	so	se
žrmlje prevrgle in padle na malega Mirka. Njegova osemletna sestra, ki je bila v bližini, je slišala padec in krik ter poklicala domače. Trije možje so vzdignili stroj, pod katerim je ležal Mirko z razbito glavo v zadnjih vzdihljajih. Vsa! .1 pomoč je bila	zaman.
Kako se je mogel težki	stroj prevrniti,	je
uganka. Morda je Mirko skušal splezati nanj, pa je omahnil z žrmljami vred. Čudno je tudi, da je otrok ležal na obrazu in z razprostrtimi rokami. Nezgoda je potresla vse okoličane in vsakdo sočustvuje s težko prizadeto rodbino.
Ogledovanje cest. V spremstvu sreskega načelnika so si nekateri člani cestnega odbora z načelnikom in uradništvom ogledali na belo nedeljo nekatere ceste v srezu, ki bi bile najprej potrebne popravila. Cesta Gornja Radgona— Apače—Gornji Cmurek se je v zadnjem času precej popravila. Slaba je cesta Ivanjci—Sv. Jurij ob Ščavnici. Tudi se bo treba lotiti temeljitega dela. Banovinski cesti Ljutomer—Gor. Radgona pa grozi blizu vasi Mele nevarnost, da zdrkne nekega lepega dne v prepad, ki je globok skoro 20 metrov in od nje samo 6 do 7 m oddaljen. Sreski cestni odbor bo moral cesto primerno zavarovati.
Kranj
Uradna dneva /.a kontrolo mer in sodov sta torek in sreda, 21. in 2. april (Hiša g. Cofa v Rožni ulici).
Davkoplačevalcem. Na občinski deski je nabit razglas davčne uprave o dospelih davkih za II. četrteletje 1931. Reševanje vloženih pritožb o odmeri davka na poslovni promet in pridobnino za leto 1930 se bo vršila pri davčni finančni direkciji v Ljubljani v ponedeljek 27. tega meseca.
Povečanje Mayrjeve elektrarne. Elektrana Mayr & Co. je prosila, da bi se ji dovolila preureditev jezu pri svoji hidroelekt. napravi na Kokri in sicer na ta način, da bi povišala jez za 1,87 m. Sedanji leseni jez, ki propušča vodo, naj bi se odstranil ter nadomestil z novim cementnim. Krona fiksnega jeza bi bila zvišana za 0‘87 m, ostali povišek 1 m pa bi obstojal iz gibljivega nastavka. Pri jezu bi bil tudi 4 m širok in 5 m visok propust. S tem bi bil povečan sedanji padec od 5'50 m na 7'37 m in bi bilo z vodno množino 2500 1 pridobljenih 108,7 HP. Sresko načelstvo je to prošnjo zavrnilo. Kraljevska banska uprava v Ljubljani pa je ponovni prošnji ugodila. V ta namen se bo sestala v torek 28. aprila ob 9. uri na mostu čez Kokro med Kranjem in Primskovem komisija
Jesenice
Smrtna kosa. Umrla je gospa Taler Roza v 38. ietu starosti. Pokojna, ki je bila soproga delavca pri KID na Jesenicah g. Antona Ta-lerja, je bila splošno priljubljena in zapušča soprogu, ki je tudi bolan, 4 otroke, od katerih so 3 še nepreskrbljeni. N. p. v m., prizadetim naše sožalje.
Vače pri Litiji
Sokol. Naš Sokol se trikrat tedensko po dve uri pridno vežba v dvorani br. staroste g. Fortuna ta Črtanca, ker žal nima kljub 18-letneinu obstoju še svoje telovadnice. Društvenim tajnikom je bil imenovan br. Slejkovec, šolski upravitelj iz Vač.
Zaplenjeno telovadno orodje. Ker so bivši člani Orla na skrivaj telovadili v bivši kapla-niji, so jim tukajšnji orožniki zaplenili orodje ter ga do nadaljne odredbe izročili županstvu v shrambo. Tudi to je graje vredno, da orlovska zastava še vedno visi v farni cerkvi Sv. Andreja s prelepljenim napisom »Orel«, ki je že zelo čitljiv. Na to so pa prilepili neko svetnico. Sv. Anton, ki je prišel poštenim potoni v cerkev, je moral v kot, na njegovem mestu v cerkvi pa izziva bivša orlovska zastava.
Novi obrti. Anton Rogelj je otvoril na novo gostilno, špecerijsko trgovino je pa opustil, kjer se je v lokalu naselil brivec. To je prvi brivec na Vačah.
Krasen betonski most je srezld cestni odbor
13.	t. m. v Obreziji izročil javnemu prometu. Da je zgrajen tako moderen most, gre v prvi vrsti zahvala g. načelniku L. Lebringu.
Vreme. V torek je sneg pobelil našo -pokrajino. Na Slivni je padlo 15 cm snega.
Dolgoletni občinski tajnik Ivan Kozjek je odstopil. Na njegovo mesto je prišel tuk. organist.
Zagorje
Nedeljski nogomet. Ob 14. uri popoldne sla igrala SK Prosveta prvo moštvo iz Zagorja in rezerva SK Zagorja. Tekma je končala z zmago SK Zagorja 2:4 (2:2). Takoj po tej tekmi se jo vršila druga, in sicer SK Retje iz Trbovelj : SK Zagorje prvo moštvo 3:2 (2:0). Zmago so gostje popolnoma zaslužili, le vratar je imel slab dan. Gledalcev je bilo mnogo. Zanimanje za nogometne tekme raste vedno bolj, vendar bi bilo želeti, da bi se publika obnašala, kakor zahteva pravi spori. Z vpitjem in psovkami se ne bomo razvijali.
Rudarski shod. V nedeljo dopoldne se je vršil na Lokah v Zadružnem domu javen shod rudarjev, ki ga je sklicala ZDJ. Poročala sta gg. Aih in Šober o pokojninskem fondu in jo rudarskem položaju sploh. Obisk je bil zelo velik — saj ni čudno v teh težkih časih ...
Odprta noč in dan so groba vrata. V ponedeljek popoldne so pokopali pokojnega Franca Bebra, bivšega steklarja, ki je dočakal lepo starost 87 let. Na zadnji poti ga je spremljala rudniška godba in mnogo steklarjev s steklarsko zastavo. Naj počiva v miru, preostalim naše sožalje!
Sokolstvo
Minimalni program za sokolske čete SKJ
Na seji zbora župnih načelnikov in načelnic v Beogradu so bile določene smernice za bodoče delo in sicer za vso oddelke v savezu. To delo morajo župe v letošnjem letu dokazati z župnimi tekmami. Program ni obširen v prepričanju, da ga more 'izvesti vsaka župa, je izdalo savezuo načelništvo minimalni program, ki ga pa morejo župna načelništva po svojih močeh tudi razširiti. Ta program je deloma priprava za IX. vsesokolskii zlet v Pragi leta 1932 in to posebno z ozirom na proste vaje.
Za sokolske čete se takrat delovni program še ni mogel predpisati. Ker pa se bliža pomlad in se bo moglo pričeti s telovadbo v prosti naravi, kajti sokolske čete nimajo pripravnega prostora za telovadbo v zimskem času, je sa-vezno načelništvo izdalo za sokolske čete minimalni program, ki ga more izvesti prav vsaka sokolska četa. Župna načelništva naj zato pazijo, da bodo vse sokolske čete pričele takoj z .delom in da se v vsaki župi iz ved e jo posebne tekme, podobno kot je to djoločeno za ostale telovadne oddelke.
Predpisane vaje so vzete kot minimalni program in so zato namenoma izvzete vaje na orodju, ker po večini sokolskih čet orodja še mirna.
Minimalni program za sokolske čete v letu 1931 obsega tele panoge: prva prosta vaja za sokolske čete, določena za vsesokofeki z/let v Pragi leta 1982, redovne vaje v členu in vodu, metanje krogle ali kamena 7-25 kg težkega, tek na 100 111, skok v daljavo z mesta, nategovanje vrvi v vrstah po 6 članov na vsaiki strani.
Vsi predpisi, ki veljajo za župne tekme članov, veljajo tudi za člane sokolskih čet. V krajih, kjer so ugodne prilike za plavanje, naj tudi člani sokolskih čet izvedejo plavalne tekme, kot so bile objavljene v 1. štev. letošnjega »Sokola«.
Muslimani za Sokolstvo
Sarajevska »Večeruja Pošta« javlja: »Kot izvemo iz vrst muslimanskih javnih delavcev, posebno članov in prijateljev »Gajreta« se v zadnjem času polaga posebna važnost ustanavljanju kmetskih sokolskih čet v muslimanskih vaseh, kakor tudi drugod skupno s pripadniki drugih veroizpovedi.« V tem smislu je izdalo muslimansko glasilo »Novo Vrijeme« poziv, ki v ostalem piše: »Muslimani ne smejo ostati ob strani tega veličastnega pokreta, ki bo preporodi! tudi naše vasi. Oni morajo takoj vstopiti v kmetske sokolske čete, kjer že obstojajo, kjer pa jih še ni, se morajo takoj ustanoviti, lri bodo nova srečnejša doba za naše muslimanske vasi.«
Sokolska prireditev v Beli Cerkvi. V nedeljo se je vršila tu prva prireditev novo ustanovljenega Sokola. Vršiti bi se morala v dvorani prosvetnega društva; ker so pa to gotovi či-nitelji otežkočali, s prireditvijo pa niso hoteli odlašati, se je vršila v gostilni gospoda Zorka, kjer so postavili lep oder in sobo sploh prekrojili v čedno dvorano. Domači fantje so podali lepo burko enodejanko »Krojač Fips«. To je bil njih prvi nastop in so presenetljivo dobro igrali. Po programu se je razvila animirana zabava, ki je trajala dolgo v noč.
Kamnik
Šahovski dvomatch Kranj : Kamnik je končal s sigurno zmago kranjskih šahistov. Kamničani so dosegli samo eno zmago in dva remija. Končni rezultat je 10 : 2 za Kranj. Po tekmi je g. cand. iur. Joško Šorli odigral proti osmim Kamničanom simultanko in dobil vseh 8 partij. Pripomniti moramo, da so Kranjčani doprinesli veliko materijalno žrtev, da so omogočili tekmo, in prav hvaležni smo jim, da so nam dali pobudo, da bomo odslej tudi v Kamniku gojili lepo šahovsko igro bolj intenzivno.
Živinski sejem, ki se je vršil v torek, je bil prav slabo obiskan. Prignanih je bilo komaj par glav živine, pa še te so radi dežja in snega, ki je padal celo dopoldne, kmalu odgnali. Več kupčije so napravili škofjeloški sadjerejci, ki so pripeljali veliko množino sadnih drevesc.
Škocijan
Poroka, Dne 9. t. 111. sta bila poročena g. Alojz Jerič iz Škocijana in gdč. Anica Brišar iz Maharovca. Bilo srečno!
Daleč gredo za zaslužkom. V pretežni večini so se izseljevali dozdnj naši fantje in možje v daljno Argentino,' Belgijo Fancosko, Holandsko in Nemčijo. Z upom na lepo bodočnost in zaslužek so odhajali; obča svetovna kriza pa je zajela tudi kraje, kjer so bili zaposleni — danes se polagoma vračajo razočarani domov. — V poslednjem Sasu pa odhajajo mnogo za ds-lom na naš jugoslovanski jug; kakor se čuje, se naši deluvci doli nič ne pritožujejo. Baš pred dnevi jo zopet prišel domač fant, ki je že precej čaša doli, po kakih deset fantov, da ijh odpelje s seboj v golov zaslužek. Na našem jugu zelo radi sprejemajo v službo Slovence, ki jih imajo zn zelo pridne. Trd je domač kruh. kruh je pa le in boljši od tujega. Našim rojakom pa, ki odhajajo v Split in druga obmorska mesta, želimo, da bi se jim ob našem morju dobro godilo, nazaj pa se naj vrnejo zdravi in zadovoljni.
Hrastnik
V Itajheubunvu umrli g. Lojze Čander je bil
tudi v Hrastniku dobro poznan in jako spoštovan, zlasti ker je bil brat našega dragega Davorina, ki službuje pri nas. Umrli je prihajal med nas zlasti v prvih povojnih letih, ko se je pričelo v dolini intenzivnejše razvijati glasbeno delovanje, in ni bilo najti v vsem kraju dobrega igralca na klavir. Takrat je bil gosp. Lojze izvrstna pomoč v našem orkestru, ki bi bil brez njega težko obstojala. Hrastničan.je ohranimo ranjkega v najlepšem spominu, njegovemu bratu g. Davorinu pa izrekamo svoje res odkrito sožalje!
Motvoz Grosuplje
domač slovenski izdelek
Tovarna motvoza in vrvarna Grosuplje pri Ljubljani. Zahtevajte vzorce In cenike brezplačno
Prijava za skupni davek na posEovni
promet
Davčna uprava Ljubljana mesto razglaša:
Po 5 5 zakona o izprembah in dopolnitvah zakona o skupnem davku na poslovni promet dolžne so vse one osbe, ki po uredbi o skupnem davku na poslovni promet niso predvidene kot plačevalcl tega davka, predložiti najkasneje do 30. aprila 1931 prijavo o popisu in vrednosti b'aga, katero se je pri njih nahajalo dne 1. januarja 1931, nadalje o popisu in vrednosti blaga, nabavljenega v času od 1. Januarja do 31. marca 1931.
Bazen tega dolžne so te osebe v prijavah navesti tudi vrednost blaga, prodanega v prvem četrtletju 1931 In znesek terjatev od prometa blaga, danega na kredit izza dneva, ko Je stopil prvotni zakon o davku na poslovni promet v veljavo, to je izza 1. januarja 1922 do 31. marca 1931, to pa le, v kolikor te terjatve niso bile poravnane do 31. marea 1931.
Prijave je podati po dosedanjih obrazcih za prijave davka na poslovni promet, ki naj se primerno izpolnijo.
Odrejeni rok 30. aprila se pod nobenim pogojem ne more podaljšati.
Kot davčni zavezanci, omenjeni v prvem stavku i 5 omenjenega zakona se smatrajo vse osebe, ki po uredbi z dne 14. marca 1931 št. 16.100 niso navedene kot zavezanci skupnega davka na poslovni promet, to je ki v bodoče sploh ne bodo več plačevale ta davek.
Iz tega sledi, da morajo vložiti prijavo vsi trgovci, brez ozira na vrsto blaga, ki ga prodajajo in ne glede nato, dali so blago nabavili od domačih producentov ali iz inozemstva.
Rokodelcem, obrtnikom in intelektualnim delavcem ni treba vložiti teh prijav, ker so zave-
zanci še nadalje splošnemu 1% davku na poslovni promet.
Osebe, ki so z uredbo in tarifo o skupnem davku na poslovni promet predvidene kot plačevale! tega skupnega davka, dolžna so tudi v istem roku (30. aprila 1931) predložiti prijavo. V tej prijavi je navesti le vse blagovne terjatve od 1. januarja 1922 do 31. marca 1931, v kolikor te terjatve niso bile do tega dne poravnane.
K tem osebam se prištevajo samo domači producenti, katerih blago podleže davku na poslovni promet. Ako pa blago teh domačih producentov ni zavezano skupnemu davku na poslovni promet, tedaj morajo tudi predložiti prijavo v zmislu prvega odstavka tega poziva.
Veletrgovci alkoholnih pijač — razven piva, za katere veljajo odredbe čl. 2 uredbe z dne 30. marca t. 1., kateri so na množino pijač po stanju 1. aprila 1931 že prej plačali državno trošarino, prijaviti morajo po registru vso zalogo in njihovo vrednost, kakor tudi vse terjatve iz prometa z alkoholnimi pijačami izza 1. januarja 1922 do 31. marca 1931, seveda le v kolikor te terjatve niso bile do tega dne vplačane.
Oni veletrgovci alkoholnih pijač pa, ki imajo blago v privatnem trošarinskem skladišču, prijaviti morajo samo vse neplačane terjatve od 1. janutrja 1922 do 31. marca 1931.
Na isti način imajo postopati tudi vsi tožilci pijač na drobno (gostilničarji, kavarnarji i. t. d.).
Za vse ostale prodajalce trošarinskih predmetov bodisi na debelo, bodisi na drobno veljajo odredbe prvega odstavka tega poziva.
Gospodarske vesli
X Mobilizacija svetovnega kapitala. Berlinski listi poročajo, da se v političnih in gospodarskih krogih resno diskutira o pogajanjih presidenta angleške emisijske banke Montagu Normana z ameriškimi finančnimi skupinami o mobilizaciji mednarodnega kapitala razsežnih dimenzij. Svetovni kapital, ki leži mrtev po raznih bančnih institucijah, naj bi se po točno izdelanem osnutku mobiliziral v svrho požlvlje-nja svetovne gospodarske delavnosti. Predvsem naj bi se po tem osnutku osnoval poseben mednarodni finančni sindikat, ki bi ta osnutek po določenem programu realiziral. Amerika je z nemškimi finančnimi krogi že stopila v stik. Sindikatu naj bi pristopile vse emisijske banke večjh držav, pa tudi večja industrijska podjetja (Kreuger & Toll in slična). Prva naloga novega sindikata naj bi bila preskrba kapitala jugovzhodnim deželam.
X Preorijentacija francoske trgovinske politike. Vsled avstro-nemške carinske unije, se Je v Franciji sprožilo vprašanje, ali ne bi kazalo, da Francija krije svoje žitne potrebe v Evropi. S tem vprašanjem se je ukvarjala tudi stalna parlamentarna delegacija in predložila tako zunanjemu ministru kakor tudi predsedniku vlade osnutek aktivistične trgovinske politike, ki sloni na reorganizaciji Evrope. Delegacija je od obeh strani prejela zatrdilo, da se bo francoski žitni nakup tako usmeril, da bo v vsakem oziru služil praktični politični mednarodni solidarnosti. V splošnem se že opaža nova smer aktivnosti franooske trgovinske politike, ki stremi za tem, da odpomore evropskim agrarnim državam z dovoljevanjem zaže-ljenih preferenčnih carin in z dovoljevanjem mednarodnih agrarnih posojil.
X Londonska žitna konferenca. 18. t. m. prične v Londonu žitna konfrenca, ki bo v prvi vrsti razpravljala o osnutku plasiranja žitnih odviškov v posameznih državah in o ventilaciji sedanje poljedelske depresije. Ta osnutek so predvsem izdelali francoski in angleški eksperti. Z naše strani se konferčnce udeleži g. dr. Stojkovič.
Borzna poročila
dne 15. aprila 1931.
Devizna tržišča
Ljubljana, 15. aprila, Amsterdam 22'835, Berlin 13-525—13-555, Bruselj 7-9091, Budimpešta 9-9200, Curih 1094-10-1097-10, Dunaj 7-9828 do 8-0128, London 275-80—270-06, Ne\vyork 50-605 do 50-805, Pariz 222’44, Praga 10805—168-85, Trst 290-70-298-70.
Zagreb, 15. aprila. Amsterdam 22-805—22-805, Dunaj 789-28-801-28, Berlin 13-525-13-555, Bruselj 790-91 bi., Budimpešta 990-56—993-56, London 275-80-276-66. Milan 200-600—298-606, Nevvyork ček 56-665—50-805. Pariz 221-44 do 223-44, Praga 168-05—108-85, Curih 1094-10 do 1097-10.
Beograd, 15. aprila. Amsterdam 22-8050 do 22-8050, Berlin 13-5250—13-5550, Budimpešta 690-56-993-56, Dunaj 789-28-801-28, London 275-80—276-66, Milan 290-55—298-55, Newyork 56-6650—50-8650, Pariz 221-55—223-55, Praga 168-05-108-85, Curih 1094-10-1097-10.
Dunaj, 15. aprila. Amsterdam 285-56, Ateuc 0-2125, Beograd 12-505, Berlin 109-38, Bruselj 98-87, Budimpešta 123-97, Bukarešta 4-228. London 34-545, Madrid 73"50, Milan 37'25, Newyork 711-10, Pariz 27-805, Praga 21055, Sori ja 5-152, Stockholm 190'25, Kopenhagen 19005, Varšava 79 05, Curih 137.
Curih. 15. aprila. Beograd 91270, Pariz 20-3025, London 25'22, Newyork 519-125, Bruselj 72-20, Milan 27-1725, Madrid 52—, Amsterdam 208-42, Berlin 123-58, Dunaj 73'98, Sofija S-76, Praga 15-37, Varšava 58-20, Budimpešta 90-55.
Vrednostni papirji
Na ljubljanskem tržišču ni sprememb.
Zagreb, 15. aprila. Državni papirji: 7% inv. pos. 88-50—92-50, vojna škoda ar. 423-75—424-25 (423-50, 423-75), kasa 424—424-50 (423-75, 424, 424-50), april 423-75—424, maj 423-50—424-25 i% agr. obv. 51-25—52-50, 7% Ijler. 82'875 do 83 (83), 8% Bler. 93-50—94 (93-50), 7% pos. hip. 83-25—84. Banke: Hrvatska 50—60, Pra-štediona 920—922-50, Udružena 174—176, Ljnblj. kred. 120 d., Medjunarodna 66-50 d. Industrije: Sečerana Osijek 295—300, Trboveljska 306 do 308, Slavonija 200 d., Vevče 133 d.
Dunaj, 15. aprila. Bankverein 10-05. Kreditni zavod 45-55, Dunav-Sava-Adria 14-96. Prioritete 88-40, Ruše 25-25, Trbovlje 37-30.
Notacije naših državnih papirjev v inozemstvu
London, 15. aprila. 7% Blaire 81-75-82-50.
Newyork, 15. aprila. 8% Blaire 92—93, 7% Blaire 82—82-50, 7% pos. drž. Hip. b. 82 do 82-50.
Žitna tržišča
Na ljubljanskem tržišču tendenca stalna, brez prometa.
Novi Sad, 15. aprila. Pšenica: baška potiska šlep 79/80 kg 100—162-50, gornjebaška 79/80 kg 157-50—160, gornjebanatska 155—157-50, sremska 78 kg 145—147-50, sremska okolica Indjia 78 kg 150—152-50, slavonska 78 kg 145—147-50, slavonska šlep 77/78 kg 142-50—145. Koruza: baška, sremska 90—92-50, baška, sremska maj 92-50—97-50, baška ladja Dunav, Sava 92—94. Otrobi: baški v Juta-vrečah 130—132-50, ban., slav. v Juta-vrečah 125—130. Promet: pšenica 46 vagonov, koruza 86 vagonov, ječmen 1 vagon. moka 12 vagonov, otrobi 3 vagone. Tendenca: prijazna.
Budimpešta, 15. aprila. Tendenca nedoločena. Promet omejen. Pšenica: maj 15-77—15-81 (15-79 do 15-80). — Rž: maj 13-40-13-50 (13-50 do 52). Koruza: maj 13—1305 (13-02—1304), julij 13-35—13-45 (18-38—13-40), trans, maj 10-30 do 10-37.
Ljubljansko lesno tržišče
Tendenca neizpremenjeno mlačna, promet t vagon bukovih ok rogljič, 1 vagon macesnovih plohov.
Radio in moderni sleparji
Zločinci, sleparji in pustolovci se dandanes prav tako poslužujejo radija za svoje namene kakor policija, kor imajo danes tudi zločinoi svoje tajne oddajne postaje.
Tako so prekanjeni zločinci te dni cel dam vlekli zanos londonsko policijo s svojimi odredbami in povelji, ki so jih oddajali policiji iz svoje postaje. Londonska policija ima namreč na svojih avtomobilih povsod radio-aparate za sprejem povelj in odredb.
Neki danski trgovec pa se je posl užil radija na drugačen način. Mož je imel namreč veliko zalogo navadnih detektorskih aparatov, s katerimi pa ni mogoče poslušati oddaljenih postaj. Imel pa je prijatelja, nekega inženerja, ki je imel svojo lastno oddajno postajo. Ta mož je prišel na sijajno misel. Predelal je namreč vse trgovčeve aparate na dolžino svoje postaje, potem pa je šel kazat aparate nekemu veletrgovcu ter mu je rekel, da sprejemajo aparati tudi Berlin.
, Veletrgovec spi va lega ni hotel verjeti, toda zvečer se je prepričal, da je to res (ker je toženec posnemal Berlin s svoje oddajne postaje). Veletrgovec je seveda po tem poskusu takoj prevzel vso zalogo aparatov, inžener pa je nekaj dni zaporedoma posnemal berlinskega napovedovalca.
Nekaj dni kasneje pa se je zgodilo, da je toženec zamudil večerjo, ker je sedel v svoji sobi
in »oddajal Berlin«. Naenkrat pa se vrata sobe odpro in inženerjeva žena reče v pristnem danskem jeziku: »Slišiš, večerja je pripravljena«.
Danski jezik so seveda slišali vsi posluša-lol In s tein je bilo sleparije konec, ker so ljudje tornadu uganili, da leži Berlin v Nemčiji in ne na Danskem.
Spe* f
Gradjanski v Ljubljani.
Ilirija se je že dalje časa pogajala z raznimi inozemskimi klubi za gostovanje v Ljubljani. Pogajanja z graškim židovskim moštvom »Ha-koah« so bila že tik pred zaključkom. Sedaj pa je sprejela Ilirija jako ugodno ponudbo od zagrebškega Gradjanskega ln Je tekmo tudi sprejela. V Ljubljani bomo imeli torej v nedeljo znamenite »purgarjet, ki so nedavno v Zagrebu porazili Ilirijo s 4:1. Gradjanski je ravno sedaj dobil v osebi znamenitega avstrijskega intemacijonalca Haftla izbornega trenerja in se nahaja v polni kondiciji. To je potrdila zmaga nad madjarskim profesionalnim moštvom Sabario s 5:1.
Primorje v Sofiji. Primorje je ugodno zaključilo pogajanja z bolgarskimi športniki in bo v soboto in nedeljo gostovalo v Sofiji.
Moderna električna
svetilna lelesa
v nova stanovanja (lustre, ampule, krogle, lampione etc.)
Iz velike izbere solidno dobavlja in inštalira
ELEKTROINDUSTRIJA D. D.
Ljubljana, Gosposvetska cesta 15
Telefon interurban 2314
983
Kolesa
na ugodne obroke
»CENTRA«
trgovina šivalnih strojev, koles gramofonov itd., Ljubljana, Musa-rykova cesta, nasproti gl. kol. Palača Vzajemne zavarovalnice.
733
Kavarna
Restavracija
Klet
„Zvezda“
Dnevno koncert lastnik Fr. in Roza Krapeš, vulgo „Ziveli“ Liubljana 762
Otroci
rabijo posebno trpežne čevlje. Na žalost ne vzdrži niti najboljša koža tako dolgo, kot bi želeli starši. Ali naj radi tega omejimo prostost gibanja otrokom?
Poskusite tudi Vi, kar je že tisoč in tisoč mater preizkusilo, dajte pritrditi na otroške čevlje PALMA gumi podpetnike. Guma je trpežnejša od kože, radi ela-stičnejše hoje se čevlji boljše ohranijo. Pred vsem vzdrže PALMA gumi podpetniki trikrat več od kožnih pet, a ne stanejo nič več.	Domači proizvod
W5
um
URE ZA BIRMO
nudi najcenejše
IVAN PAKIŽ
Ljubljana
Pred Škofijo štev. 15
Specljnlnn elektrotehnična delavnica
IVO GRILC
LJUBLJANA, Mesini Irg 17 (Cankarjevo nabrežje 25) Popravilo In previjanj« vseh vrst motorjev, generatorjev In transformatorjev. — Specijalni oddelek za previjanje in popravila autodinam. — Precizna popravila vseh vrst zdravniških, zobozdravnlških i. t. d. aparatov.
Razprodaja
Po globoko znižanih conah se razprodaja cela zaloga raznovrstnih moških, fantovskih in otročjih oblek, površnikov, suknjičev, usnjatih in navadnih, modnih kot športnih hlač itd. samo v konfekciji »Frando« F. K. DKRENDA, Ljubljana, Gradišče štev. 4., to je nasproti dramskega gledališča, izkoristite to izredno priliko.
Fotomeyer
Maribor, Gosposka ul. 39. - Vse foto-potreb-ščine kakor aparati se dajejo na obroke. Izdelava amaterskih slik v 4 urah.	986
Sveže, najfinejše norveško
ribje olje
iz lekarne Dr. G. PIC-COLI-ja v LJUBLJANI se priporoča bledim in slabotnim osebam.   324
felelon 2059
Premog f \ suha drva
Pogalhik, BolioviCev« ulica 5
Nogavice, rokavice, volna in bombaž 463
■ajceneje in v veliki izbiri pri KARL PRELOG Ljubljana, Židovske ulioa in Stari trg
Razpis
Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani razpisuje
oddajo kleparskih del
za palačo ob Gajevi ulici
Potrebni podatki se dobe od dneva razpisa dalje med uradnimi urami za Din 30-—.
Zapečatene in pravilno sestavljene ponudbe je vložiti do 22, aprila do pol 12. ure dopoldne pri podpisanem zavodu.
Pokojninski zavod za nameščene v Ljubljani