Zdrav Vestn | Pismo uredništvu ZV 525 Pismo urednici/Letter to the editor Združenje za otroško in mladostniško psihiatrijo, Ljubljana, www.zomp.si Korespondenca/ correspondence: Nataša Potočnik dajčman, dr. med., spec. otr. in mlad. psih. in psihoterapevtka, Združenje za otroško in mladostniško psihiatrijo, Zaloška 29, 1000 Ljubljana citirajte kot/cite as: Zdrav Vestn 2013; 82: 525–526 Prispelo: 30. maj 2013 Pismo uredništvu ZV Nataša Potočnik dajčman, Marija Brecelj Anderluh, Živa Fortič Smole, hojka Gregorič Kumperščak, Martina tomori Žmuc, Alida Mažer, Jasna Gidakovič, Nadja hriberšek, Miro Berič, Bojan Belec, orfej radisavljević Spoštovani V aprilski številki Zdravniškega vestnika / Letnik 82, april 2013 / je bil na straneh 243– 254 objavljen strokovni članek G. Mateja Štuheca z naslovom Pregled zdravil za zdra- vljenje motnje pozornosti s hiperaktivnostjo. Na Izvršni odbor Združenja za otroško in mladostniško psihiatrijo so posamezni člani našega združenja – specialisti otroške in mladostniške psihiatrije in specialisti psi- hiatrije, ki delajo v ambulantah za otroško in mladostniško psihiatrijo, naslovili več vpra- šanj in komentarjev v zvezi s strokovnostjo omenjenega prispevka. Zato smo vsebino prispevka, kot eno od točk rednega dnevne- ga reda, obravnavali na naši redni mesečni seji v maju (8. 5. 2013). Po skupnem pregledu zapisane vsebine člani Izvršnega odbora Združenja za otro- ško in mladostniško psihiatrijo obveščamo uredništvo Zdravniškega vestnika, da sicer pozdravljamo trud in napor, ki ga je avtor vložil v pisanje članka, obžalujemo pa, da ni poiskal stika s katerim koli otroškim in mladostniškim psihiatrom, ki bi ga lahko usmeril v uporabo v Sloveniji uporabljene terminologije, diagnostičnih meril in smer- nic ter mu priporočil ustrezno literaturo. Žal sporočamo, da je članek strokovno sporen in zavajajoč, kar utemeljujemo z naslednjimi argumenti: 1. V članku se pojavlja določena strokovna terminologija, ki je v slovenskem stro- kovnem prostoru na področju otroške in mladostniške psihiatrije ne uporabljamo. Naprej bi poudarili, da sam izraz motnja pozornosti s hiperaktivnostjo – angle- ška kratica ADHD v našem prostoru ni uveden kot diagnostična kategorija, saj v Sloveniji uporabljamo klasifikacijo MKB 10, v kateri so postavljena diagnostična merila za hiperkinetično motnjo in ne za ADHD, ki je zajeta v DSM IV. Bistvene- ga pomena in v obravnavanem članku sploh ni omenjeno, pa je, da so merila po MKB 10 za podstavitev diagnoze hiper- kinetična motnja strožja in ožja kot me- rila DSM-IV za ADHD. Članek trdi, da v Sloveniji uporabljamo ameriška merila po DSM-IV, kar pa ne drži. 2. MPHA je kratica, ki jo navaja avtor za motnjo pozornosti s hiperaktivnostjo. Vendar se ta kratica v medicinski stro- kovni literaturi uporablja kot kratica t. i. mešane pasivne hemaglutinacije (angl. mixed passive haemagglutination), na področju otroške in mladostniške psihi- atrije pa je povsem nova, avtorjeva sko- vanka, ki je nikoli nismo uporabljali. 526 Zdrav Vestn | julij–avgust 2013 | Letnik 82 PiSMo uredNici/Letter to the editor mladostnikov na področju hiperkinetič- ne motnje. Prosimo za objavo tega pisma, hkrati pa obveščamo slovensko strokovno javnost, da bomo pripravili smernice za obravnavo hi- perkinetične motnje. Za objavo vas bomo prosili v najkrajšem možnem času. S smer- nicami bomo podali jasno terminologijo, diagnostična merila ter veljavno klinično prakso, ki ji specialisti za otroško in mlado- stniško psihiatrijo sledimo v Sloveniji. V imenu Izvršnega odbora Združenja za otroško in mladostniško psihiatrijo vas lepo pozdravljamo. Predsednica ZOMP Nataša Potočnik Dajčman, dr. med., spec. otr. in mlad. psih. in psihoterapevtka Člani IO ZOMP: dr. Marija Brecelj Anderluh, dr. med., spec. otr. in mlad. psih. Živa Fortič Smole, dr. med., spec. otr. in mlad. psih. doc. dr. Hojka Gregorič Kumperščak, dr. med., spec. otr. in mlad. psih. prof. dr. Martina Tomori Žmuc, dr. med., spec. otr. in mlad. psih. Alida Mažer, dr. med., spec. otr. in mlad. psih. Jasna Gidakovič, dr. med., spec. psih. Nadja Hriberšek, dr. med., spec. psih. Miro Berič, dr. med., spec. otr. in mlad. psih. in psihoterapevt Bojan Belec, dr. med., spec. psih. Orfej Radisavljević, dr. med., spec. psih Maribor, 30. 5. 2013 Literatura 1. Štuhec M., Pregled zdravil za zdravljenje motnje pozornosti s hiperaktivnostjo. Zdrav Vestn 2013; 82: 243–54. 3. V uvodu članka avtor navaja podatke, ki kažejo na napačno interpretacijo do- ločenih strokovnih vsebin in s tem na nepoznavanje motnje same. Govori npr. o motnjah s podobno simptomatiko in jih ne opredeli, na ne pravem mestu upo- rablja izraz kognitivna terapija, navaja namerne poškodbe pri otrocih s hiperki- netično motnjo, medtem ko je prav na- sprotno incidenca nenamernih poškodb in nezgod pri tej motnji velika; uporablja izraz bolezen, medtem ko je hiperkine- tična motnja opredeljena kot motnja in ne kot bolezen, in še bi lahko naštevali. 4. V glavnem delu članka avtor omenja štiri skupine zdravil, ki naj bi se uporabljale za zdravljenje hiperkinetične motnje, vendar v tem delu ne upošteva trenutno veljavnih smernic strokovnih organizacij in združenj s področja duševnega zdrav- ja otrok in mladostnikov, katerim v Slo- veniji sledimo pri kliničnem delu. To so npr.: European Guidelines for Treatment of Hiperkinetic Dissorders; UK NHS Na- tional Institute for Health and Clinical Excellence, Attention deficit hyperactivi- ty disorder: Diagnosis and management of ADHD in children, young people and adults (Clinical guidelines, CG72), Scottish Intercollegiate Guidelines Ne- twork, Management of attention deficit and hyperkinetic disorders in children and young people. A national clinical guideline, American Academy of Pedia- trics, Clinical Practice Guideline for the Diagnosis, Evaluation, and Treatment of Attention-Deficit/Hyperactivity Disor- der in Children and Adolescents in Ro- yal Australian and New Zealand College of Psychiatrists Position Statement on ADHD. 5. V zvezi z uporabo bupropiona in imi- pramina bi radi poudarili dejstvo, da obe zdravili sodita v skupino zdravil, ki nimajo zadosti dokazov za uporabo pri osebah s hiperkinetično motnjo. 6. Pri pregledu citirane strokovne literatu- re ugotavljamo, da se avtor ni skliceval na trenutno svetovno uveljavljene in v stroki priznane smernice in priporočila s področja duševnega zdravja otrok in