Nobenega preseneˇcenja ni, katerim programom je .zika konkurirala, ko so se odloˇcali za ˇstudij. Na jveˇc jih je v naravoslovju in tehniki. Prva je matematika, nato stro jniˇstvo, raˇcunalniˇstvo ter kemija, kar ni preseneˇcenje. Med ˇstudenti doka j krepko prevladujejo fantje, vendar ne veˇc tako kot vˇcasih. Veˇcina brucev priha ja z gimnazij. Za .ziko se v povpreˇcju zaˇcnejo zanimati pri starosti trina jst let, s sedemna jstimi pa se odloˇcijo za ˇstudij. Rezultati v celoti niso presenetljivi, lahko pa koristijo snovalcem ˇstu­dijskega programa z idejami, ka j priˇcakujejo od ˇstudijskega programa tisti dijaki, ki se odloˇcijo za vpis na .ziko, in pomaga jo pri strategiji privabljanja novih ˇstudentov. Kot kaˇze, je na jpomembnejˇsi faktor, na katerega imamo vpliv, skrb za dobre uˇcitelje .zike v osnovnih in srednjih ˇsolah. LITERATURA [1] www.hopenetwork.eu, ogled: 25. 5. 2015. VESTI OSEMDESET LET PROFESORJA ANTONA SUHADOLCA Sredi aprila je dopolnil osemdeset let prof. dr. Anton Suhadolc, ki je bil v drugi polovici 20. stoletja in je ˇse danes eden na jbolj znanih in ce­njenih profesorjev Oddelka za mate­matiko Univerze v Ljubljani. Okro­gli jubilej je priloˇznost, da opozori­mo na njegov prispevek k razvo ju ˇstudija in raziskovanja matematike na Slovenskem. Rodil se je 19. aprila 1935 v Lju­bljani. Po maturi na beˇzigra jski gi­mnaziji je ˇstudiral matematiko na ljubljanski univerzi, diplomiral ko­nec leta 1957, bil nato leto dni zapo­slen na Institutu Joˇzef Stefan, leto dni sluˇzil vo jaˇski rok, marca 1960 pa je postal asistent na tedanji Na­ravoslovni fakulteti, kasnejˇsi Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo (FNT). Obzornik mat. .z. 62 (2015) 2 Kot Humboldtov ˇstipendist se je dve leti strokovno izpopolnjeval v Heidel­bergu. Tam je zaˇcel pripravljati doktorat, ki ga je pod mentorstvom profe­sorja Ivana Vidava konˇcal v Ljubljani in z disertacijo Posploˇsitev Fourier-Laplaceove transformacije promoviral februarja 1965. Po doktoratu je bil vse do upoko jitve leta 1998 zaposlen na FNT (zadnja tri leta na novo nastali Fakulteti za matematiko in .ziko), na jprej kot docent, nato izredni profesor in od leta 1981 kot redni profesor za matematiko. V tem ˇcasu je bil dvakrat gostujoˇci profesor v ZDA, eno leto (1969/70) na University of Wisconsin v Madisonu in eno leto (1977/78) na University of Florida v Tallahasseeju. Trikrat je bil za kra jˇsi ˇcas tudi na ˇstudijskem dopustu v Hagenu v Nemˇciji. Podroˇcje znanstvenega zanimanja in delovanja profesorja Suhadolca je bila matematiˇcna analiza, zlasti v povezavi z matematiˇcno .ziko. Poleg dva jsetih internih poroˇcil o raziskovalnem delu na Inˇstitutu za matematiko, .ziko in mehaniko (IMFM), ki jih je bilo treba v ˇsestdesetih, sedemdesetih in osemdesetih letih 20. stoletja izdelati vsako leto, je ob javil dvana jst tehtnih znanstvenih ˇclankov. Njihova vsebina sega od integralskih operatorjev te ali one vrste, Fourierove in Laplaceove transformacije, do linearizirane Boltz­mannove enaˇcbe v transportni teoriji nevtronov in do problemov pretakanja nestisljivih tekoˇcin skozi porozni material. Za znanstveno raziskovalno delo s podroˇcja transportne teorije je leta 1974 skupa j s profesorjem Sergejem Pahorjem prejel prestiˇzno Kidriˇcevo nagrado, predhodnico danaˇsnje Zoi­sove nagrade za znanstveno delo. Recenziral je ˇstevilne znanstvene ˇclanke in knjige ter o njih poroˇcal v tujih referativnih revijah (samo v Mathema­tical Reviews oziroma kasnejˇsem MathSciNet okrog dvestokrat) in v doma­ˇcem Obzorniku (skora j ˇstiridesetkrat). V Obzorniku in Preseku je ob javil ˇstevilne strokovne ˇclanke in kra jˇse prispevke, skupa j skora j ˇsestdeset. Ob deseti obletnici izha janja Preseka je prejel priznanje DMFA Slovenije. Napi­sal je tudi ˇsest univerzitetnih dodiplomskih uˇcbenikov, dva podiplomska in veˇc kra jˇsih samosto jnih strokovnih publikacij ter matematiˇcnih prispevkov v razliˇcnih zbornikih. Preva jal je iz angleˇsˇcine v slovenˇsˇcino in iz ruˇsˇcine v angleˇsˇcino. Udeleˇzil se je razliˇcnih kongresov v okviru bivˇse drˇzave in veˇc mednarodnih konferenc. Kot gost je imel predavanja na univerzah v Mariboru, Zagrebu, Trstu, Madisonu in v Hagenu. Rad je predaval dijakom pa tudi uˇciteljem na strokovnih sreˇcanjih v okviru Druˇstva matematikov, .zikov in astronomov Slovenije (DMFA). Profesorski ugled in sploˇsno priljubljenost med slovenskimi matematiki pa si je zagotovo pridobil s svo jimi rednimi predavanji. Generacijam ˇstu­dentov matematike je bil odliˇcen vodnik na poti odkrivanja skrivnosti posa­meznih matematiˇcnih disciplin: linearne algebre, numeriˇcne in funkcionalne analize, aproksimativnih metod, teorije mere, diferencialnih enaˇcb (analiza III in IV), enkrat tudi teorije analitiˇcnih funkcij, pogosto pa razliˇcnih spe­cialnih teˇca jev in seminarjev. Obˇcasno je predaval matematiko tudi drugim naravoslovcem, tehnikom, raˇcunalnikarjem in sluˇsateljem pedagoˇske fakul­tete v Ljubljani. Na podiplomskem ˇstudiju je uˇcil na domaˇci fakulteti (se­minar, linearni topoloˇski prostori, funkcionalna analiza, variacijske metode za mehanike), na fakulteti za elektrotehniko in na montanistiki. Svo jo pe­dagoˇsko poslanstvo je neka j ˇcasa uresniˇceval tudi ˇse po upoko jitvi. Njegova predavanja so se odlikovala po jasnosti in nazornosti, ˇceprav je bila predpisana snov veˇcinoma med matematiˇcno na jbolj zahtevnimi. Go­voril je mirno in zbrano; nikoli ni povzdignil glasu, a kljub temu je bila njegova razlaga ˇzivahna in privlaˇcna. Na izpitih je bil do ˇstudentov izjemno prijazen in korekten. Med njimi je bil na glasu kot dober in zaˇzelen mentor. V tej vlogi se je izkazal pri ˇsestinˇsestdesetih diplomah in ˇsestih magisterijih. V resnici pa je njegovo mentorsko delo presegalo te okvire. S svo jo ˇsiroko matematiˇcno razgledanostjo in sposobnostjo posluˇsati in vˇziveti se v (mate­matiˇcne) probleme drugih je bil primeren sogovornik svo jim kolegom, tako matematikom kot .zikom, o razliˇcnih strokovnih vpraˇsanjih. Tudi do drugih sodelavcev je bil odprt in vedno vsa j z nasvetom pripravljen priskoˇciti na pomoˇc. Pomagal je npr. pri organiziranju matematiˇcne knjiˇznice, kasneje pri naroˇcanju in klasi.kaciji knjig, pri pripravi razstave o Vegovih logaritmih ob slovenskem matematiˇcnem kongresu leta 1994, pri organizaciji Vegovih dnevov leta 2004 itd. Za svo je predano pedagoˇsko delo je profesor Suhadolc upraviˇceno prejel pomembno priznanje domaˇce alme mater. Leta 2002 je postal zasluˇzni profesor Univerze v Ljubljani. V svo ji univerzitetni karieri je moral prevzeti tudi ustrezen deleˇz ad­ministrativnih in vodstvenih dolˇznosti na Oddelku za matematiko. Dva loˇcena mandata je bil predsto jnik oddelka, ˇse prej namestnik predsto jnika. V zgodovino se je zapisal kot prvi dekan nove Fakultete za matematiko in .ziko. To zahtevno in nehvaleˇzno funkcijo je opravljal v kritiˇcnih letih 1995–1997, ko je bilo treba na novo vzpostaviti celoten dekanat in vse nje­gove sluˇzbe. Nazadnje je v letih 2006–2009 opravljal pomembno drˇzavno funkcijo na znanstvenem podroˇcju kot ˇclan Odbora za Zoisove nagrade in priznanja Republike Slovenije. Ob koncu ˇsestdesetih let je vodil Oddelek za matematiko na IMFM in bil v zaˇcetku devetdesetih let predsednik inˇstitutskega sveta. Tako rekoˇc vso svo jo kariero je bil aktiven pri DMFA. Bil je dolgoletni ˇclan upravnega odbora druˇstva, ˇstiri leta njegov podpredsednik in dve leti predsednik, po upoko jitvi pa ˇclan ˇcastnega razsodiˇsˇca. Veˇc kot dva jset let je bil ˇclan ure­dniˇstva in kasneje svetovalec druˇstvenega glasila Obzornik, od tega devet let urednik za matematiko. Eno leto je bil tudi predsednik Komisije za Obzornik mat. .z. 62 (2015) 2 tisk. Druˇstvo se mu je za dolgoletno nesebiˇcno delo leta 2001 zahvalilo z izvolitvijo za ˇcastnega ˇclana. Doslej smo govorili o profesorju Suhadolcu kot matematiku v razliˇcnih vlogah: znanstvenika in univerzitetnega profesorja, promotorja znanosti in urednika strokovne revije. Poroˇcilo pa bi bilo nepopolno, ˇce ne bi ome­nili tudi njegovih drugih zanimanj in aktivnosti, ki so le rahlo povezane z matematiko ali pa povsem zuna j matematiˇcnega podroˇcja. ˇ Ze pred upoko jitvijo ga je zanimala zgodovina matematike. Ob razliˇc­nih priloˇznostih je predaval o znamenitih matematikih iz naˇse preteklosti, o Vegi, Moˇcniku, Hoˇcevarju, veˇckrat o Plemlju, pa o Zupanˇciˇcu, Kuˇsarju, o nekaterih tujih znanih matematikih, o zaˇcetkih pouka .zike na ljubljan­ski univerzi, o nastanku logaritmov, o starih uˇcbenikih itd. O vsem tem je pisal v Obzorniku, pa tudi v Kroniki in drugje. Pretipkal, uredil in v samozaloˇzbi je izdal dnevnik svo jega oˇceta (znanega arhitekta) iz partizan­skih dni. Njegovo zadnje veliko delo pa je raziskava o pozabljenem in po krivici zamolˇcanem predvo jnem slovenskem matematiku, Plemljevem ko­legu in njegovem nasledniku na rektorskem stolu Univerze v Ljubljani. O njem je napisal veˇc poroˇclankov, krona pa je ob java knjige ˇ cil in ˇZivljenje in delo profesorja Riharda Zupanˇciˇca, ki jo je leta 2011 izdala domaˇca zaloˇzba DMFA – zaloˇzniˇstvo. V zadnjem ˇcasu se profesor Suhadolc rad udeleˇzuje razliˇcnih predavanj v okviru Druˇstva univerzitetnih profesorjev in Seminarja za zgodovino matematike in matematiˇcnih znanosti pri DMFA. Med kolegi na fakulteti slovi tudi njegovo intenzivno ukvarjanje z ra­stlinami in s cvetjem. O njih si je z leti nabral ogromno praktiˇcnega in teoretiˇcnega znanja. S svo jih ˇstevilnih potovanj v tujino je prinaˇsal ekso­tiˇcne rastline, jih go jil doma in obˇcasno »razstavil« na hodnikih fakultete, da smo jih lahko obˇcudovali tudi drugi in hkrati posluˇsali profesorjevo raz­lago. O nekaterih posebnih rastlinah je pisal v revijah Proteus in Mo j mali svet. Poleg tega je profesor Suhadolc eden na jboljˇsih slovenskih poznaval­cev lesa; domaˇcega, ki ga je zbiral po vseh kra jih, in tudi tujega. O tem je leta 2012 izdal knjigo Les naˇsih dreves in grmovnic. Razliˇcne vrste lesa je uporabil za razne praktiˇcne predmete, celo domaˇci parket. Posebnost so manjˇse in veˇcje krogle, ki jih je dal izdelati in jih v zadnjih desetih letih prikazal na ˇstevilnih razstavah po Sloveniji. Ka j na j reˇcemo ob koncu tega poroˇcila, ki seveda ne more celovito prika­zati niti bogate ustvarjalnosti profesorja Suhadolca niti njegovih pedagoˇskih zaslug in strokovnih prizadevanj, ka j ˇsele vse ˇsirine njegovega duha? Omenili smo ˇze nagrado za znanstveno delo ter univerzitetna in druˇstvena priznanja. Za svo je druge uspehe in ravnanja na jbrˇz ni dobil niˇcesar, razen notranjega zadovoljstva. To pa ne pomeni, da si ne zasluˇzijo pozornosti in da jih njegovi nekdanji uˇcenci in kolegi ne znamo ceniti. Ob ˇzivljenjskem jubileju pa mu predvsem ˇzelimo, da ostane ˇse naprej ˇcil in vitalen, mlad po duhu, trden v svo ji intelektualno poˇsteni in pokonˇcni drˇzi ter veder v svo jem odnosu do soljudi. ˇ Se na mnoga zdrava leta, spoˇstovani gospod profesor! Milan Hladnik ENAINDVAJSETO MEDNARODNO TEKMOVANJE ˇ STUDENTOV MATEMATIKE Slika 1. ˇsevanjem nalog. Studenti med reˇ V Blagoevgradu v Bolgariji je od 29. julija do 4. avgusta 2014 potekalo ˇze 21. tekmovanje ˇstudentov matematike. Iz Slovenije sta se ga udeleˇzili dve ekipi. Fakulteto za matematiko in .ziko Univerze v Ljubljani so za­stopali Vesna Irˇsiˇc in Veno Mramor iz drugega letnika, Simon Bergant iz tretjega letnika ter Matej Aleksandrov in Matej Petkovi´c iz prvega letnika druge stopnje ˇstudija, Famnit Univerze na Primorskem pa ˇstudenti Marko Ra jkovi´c in Marko Palangeti´c iz prvega letnika ter Anastasiya Tanana iz drugega letnika. Vodji ekip sva bila Gregor Sega in Istv´ˇan Est´elyi. V dvodnevnem reˇsevanju desetih nalog se je pomerilo 324 ˇstudentov, razvrˇsˇcenih v 73 ekip. Obiˇca jno ekipo sestavlja jo ˇstudenti ene univerze, vˇcasih pa je kakˇsna od ekip sestavljena iz ˇstudentov razliˇcnih univerz (letos je bila taka zmagovalna ekipa, ki se je imenovala Narodna ekipa Izraela). Poleg ekip se tekmovanja vedno udeleˇzi ˇse neka j posameznikov, sa j se na tekmovanje lahko prijavi vsak ˇstudent matematike. Obzornik mat. .z. 62 (2015) 2