f* polt) prejeman: za
e«lo leto naprej 36 K —h pol leta , 13 , — , &trt, , 6,50, mesec . 2,20,
V apravniitvu prejemu:
m
celo leto naprej 20 K — h pol leta , 10 , - , Četrt , , 6 , - : mesec , i n 70,
Zsj>oSiljanje na dom 20 h na mesec.
SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Naro Bolno in Insorata sprejema upravnlitvo v Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice fit. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne ▼sprejemajo.
Uredništvo je v Semenskih ulicah fit. 2,1., 17.
Izhaja vsak dan.iivzemli nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 108.
V Ljubljani, v torek 13. maja 1902.
Letnik XXX.
Najodbena pogajanja.
Dunaj, 12. maja.
Ministerski predsednik dr. pl. Korber ee je minuli teden ved časa pogajal s Szel-lom glede prepornih točk v avstro-ogrski nagodbi. Katere so te preporae točke, to ni prišlo v javnost, pač pa zagotavljajo poučeni krogi, da je avstrijska vlada odjenjala do skrajnosti. Dr. pL Korber ne zahteva nobene denarne žrtve od Ogrov, pač pa trdno zagotovilo, da ogrska vlada lojalno izvršuje vse dogovore in sklepe, kar se do slej ni godilo. Pogajanja niso končana, ker ogrska vlada zopet odlaša to pereče vprašanje. To je stara taktika ogrskih diplomatov, ki so doslej ravno z odlašanjem Se vedno dosegli, kar so hoteli.
Ogrski ministerski piedsednik, ki gotovo že do pičice pozna vse avstrijske zahteve, je avstrijski vladi dal na izbero, kdaj se hoče zopet poganjati za »molzno kravo«. Razmere so vsled tega postale jako napete, in govorilo se je ie o ministerski krizi, ker dr. pl. Korber noče dati iz hleva Se teleta e kravo. Dokler pa avstrijska zbornica ne reSi državnega proračuna, kar se v najugodnejšem slučaju zgodi koncem majnika, ni misliti na kabinetno krizo, ker v tem slučaju bi bila vsled kapitulacije avstrijske vlade če večja zmeda, iz katere bi le Ogri kovali kapital.
Ogri seveda .lahko čakajo in odlašajo, ker kravo imajo itak v hlevu do 1. 1907. Qre jim le za to, koliko posnetega mleka na dan prepuste Avstriji. Ogrska je emi-nentno agrarna država, in ogrski agrarci so si tekom let zavarovali svoje koristi. Ogri pa delajo tudi z vsem parom, da umetno vzgoje in ustvarijo svojo industrijo ter se tudi v tem oziru oproste avstrijskega »je-robstva« in v doglednem času postavijo na svoje noge. In to umetno industrijo naj bi podpirala in pospeševala avstrijska državna polovica z avtonomnimi tarifi ter trgovinskimi pogodbami, kakor jih hočejo Ogri narekovati. V tem tiči, kakor se nam dozdeva, nasprotje med avstrijsko in ogrsko vlado.
Kakor pa se je ogrska vlada v tem vprašanju mogla vedno opirati na svoj parlament, tako so sedaj tudi v avstrijski zbornici vse stranke edine, da je obnovitev avstro-ogrske nagodbe »u vsako ceno« nemogoča. Saj v tem vprašanju je avstrijska poslanska zbornica solidarna, ker ustvarja popolnoma nove razmere, s katerimi morata računati obe vladi. In ko bi se tudi dr. pl. K5rber morda naveličal vednih praznih .potov v Budimpešto, noben njegov naslednik bi v teh razmerah ne mogel v K a® oso, ker bi doživel Badenijeve čase. Edini § 14. bi v skrajnem slučaju odgodil državno krizo za eno leto. Toda ta začasna rešitev, ki se ponavlja že peto leto, bi bila skrajno nevarna v političnem in gospodarskem oziru, ker bi ustvarila nekako državo na obroke. Zato politični krogi z nestrpnostjo zasledujejo pogajanja mej obema vladama, ker v kratkem se mora odločiti.
Poslanika zbornica
Danes popoludne zbornica nadaljuje proračunsko razpravo o železniškem ministerstvu. Ker sta ob enem sklicani delegaciji in hoče vlada sredi junija sklicati deželne zbore, gre trda za čas. Samo pri poljedelskem ministerstvu je oglašenih okoli 40 govornikov. Daljša razprava bode gotovo tudi pri pravosodnem ministrstvu. Mnoge stranke dalje odločno zahtevajo, da zbornica še v tem zasedanju reši zako n o žitni trgovini na borzi, vlada pa hoče na vsak način dobiti davek od vožnih listkov. Davčni odsek je tudi do-gotovil zakon o delavskih stanovanjih. Vse to naj zbornica dovrši do 10. junija, ob enem pa drugo polovico maja prepusti delegacijama. To bi bilo mogoče, ako ima zbornica ta teden dolge Beje tudi v noč, in ako se besedi odpovč več vpisanih govornikov.
Naše vinogradništvo.
'L Dolenjskega 12. maja 1902.
(Beseda k zapisniku o zborovanju zaupnikov društva za varstvo avstrijskega vinstva.)
Društvo za varstvo avstrijskega vinstva je sklicalo v Ljubljano na dan 27. februv.
ti. zborovanje zaupnikov na Kranjskem, da se tu posvetujejo o sredstvih in potih, kako povzdigniti naše vinarstvo na Kranjskem. O tem zborovanju je izdal osrednji odbor na Dunaji tiskan zapisnik, da se pouče i oni vinogradniki in interesenti, katerim ni bila dana prilika osebno udeležiti se tega zborovanja. Z veseljem pozdravlja vsak domoljub to bro-šurico, saj mu jasno kaže, da se vsi javni funkcionarji zanimajo za razvijanje naSega domačega vinarstva kot enega glavnih virov za dohodke našega prebivalstva.
Iz nje je razvidno, da je dežela dosedaj dala kot brezobrestno posojilo za povzdigo vinarstva visoko vsoto 462 000 K.
Umevno je, da je kapital, katerega so vsi vinogradniki na Kranjskem naložili v to narodno gospodarsko podjetje, že po tem brezobrestnem posojilu soditi, jako velik in da ga želijo imeti obrestovan e g a. Še bolj želeti je, da bi se naSe vinarstvo povzdignilo, pa iz teh razlogov:
1.	Novodobni, s cepljenimi trtami zasajeni vinogradi zahtevajo umno in dandanes zelo drago postajajoče obdelovanje. Ako hočemo vinogradništvo na Dolenjskem b p 1 o h vzdržati in kultivirati, moramo se držati tega novega obdelovalnega načina. To se da doseči le tako, da se teoretični in praktični pouk o trtarstvu vedno bolj širi med vinogradniki, kajti sedanje obdelovanje je mogoče z uspehom izvrševati samo z inteligentnimi, teorijo in prakso poznajočimi vinogradniki.
2.	Novi z ameriškimi trtami cepljeni nasadi, ker se porabljajo le najžlahtnejše in izkušene fine evropske trte, prinašali bodo pa toliko glede kakovosti kakor kolikosti mnogo boljši, da najizvrstnejši pridelek, kateri se bode zamogel veliko lažje in dražje spečati, in ki bode tedaj donašal več in bolj gotovih dohodkov našemu prebivalstvu, koje se dandanes žrtvuje, da bodo imeli zanamci svoj obstanek. To se bode dalo zopet doseči in vzdržati le na podlagi vednega pouka in izpod-bujanja k napredku.
3.	Dasi je naše ljudstvo v obče uka-željno, vendar je tu treba vedno le vinogradnike nekako siliti, da se učijo tega no-
vega obdelovanja. V primeri s prejšnjim delom, jim je to v obče ne le predrago in pretežavno. ampak tudi v največji meri nerazumljivo. Zopet uzrok, da je i tu poleg vzgleda treba pouka in zopet pouka.
4. Ravno iz vinorodnih krajev na Dolenjskem postaja izseljevanje leto za letom intenzivnejše tako, da bode v teku časa popolnoma primanjkovalo spoBobnih delavskih moči za obdelovanje domače zemlje.
Ti razlogi naj bi bili v prvi vrsti merodajni, da bi se pouk o novem vinogradništvu vedno bolj Siril. In kakor je zgoraj omenjena broSurica k temu Širjenju prispevala, tako bi bilo v občnem interesu želeti, da bi to društvo oziroma drugi javni faktorji, nadalje časniki, zlaBti oni, ki imajo namen, da se izključno s podukom pečajo, v presledkih izdajali take majhne brošure, katere naj bi bile pisane v poljudni besedi.
V	takih broSurah naj bi se obravnavale nove izkušnje in pridobitve novega vinogradništva in kar bi bilo za našo Kranjsko posebno važno in tudi potrebno, bodisi za producente, bodisi za vinske trgovce in krčmarje.jeto:
Vsako leto ob gotovem času, recimo meseca grudna ali marca, izdal naj bi se kratek seznam ali katalog onih vinogradnikov, kateri imajo svoj vinski pridelek na prodaj, in množina istega. S tem bi trgovski svet zvedel za množino domačega vinskega pridelka in za kraj, kjer se dobi. Premnogi vinogradnik bi hitreje, bolje in lažje prodal svoje vino in istotako premnogi krčmar bi se poprijel prodajanja domačega v i n a in bi ne segal po tujem blagu.
Tako delajo na Nižje Avstrijskem in gotovo ne brez dobrega uspeha.
Sestava takih katalogov pa bi ne po uzročila nikakih posebnih sitriostij in ne veliko dela.
V	interesu dolenjskega vinarstva bi bilo tedaj, da bi se tudi na ta način delovalo, ker bi se s tem naSemu domačemu pridelku do večje in boljSe prihodnjoBti pomagalo. Društvu za varstvo avstrijskega vinstva na Dunaji in njegovim zaupnikom na Kranjskem
LISTEK.
1411 Slepi muzik.
Rusko spisal Vladimir Korolenko, prevel KriliC.
Naenkrat je opazila nad poBteljo komaj vidno premikanje. Svetel žarek slepilnega zimskega solnca, ki se je upiral v zid prav nad vzglavjem, je, kakor da bi vztrepetal, zdrsnil na lahko nižje. Še in Se . . . svetla proga se je tiho plazila k polodprtim očem in z njenim približevanjem je rastel slepčev nemir.
Ana Mihajlovna je stala nepremično, kakor da jo mora tlači, in ni mogla obrniti oči od ognjene proge, ki se, zdelo se ji je, z lahkimi, pa vendar vidnimi sunki vedno bolj bliža obrazu njenega sina. In ta obraz je vedno bolj bledel in kazal izraz težkega napora. Rmenkasti žarek je zaigral po laseh in zažarel na mladeničevem čelu. Mati je hotela stopiti bližje, da bi ga varovala, pa noge se niso hotele premakniti. Med tem so se elepčeve trepalnice popolnoma privzdignile, v nepremičnih zenicah so se za-skrili žarki in glava se je vidno vzdignila
znad blazine svetlobi naproti. Nekaj, kakor nasmeh ali jok je krčevito izpreletelo ustnice in ves obraz je spet otrpnil.
Naposled je mati premagala otrplost svojih udov, pristopila k postelji in položila roko na sinovo glavo. Sin je vztrepetal in se vzbudil.
»Si ti, mama?« je vprašal.
»Da, jaz sem«.
Vzdignil se je. Videlo se je, da je še gost oblak zagrinjal njegovo zavest. Pa kmalu je izpregovoril:
»Spet sem videl sanje .... Zdaj pogosto vidim sanje......pa vse pozabim . . . .«
VI.
Mračna žalost v slepčevem dušnem stanju se je menjavala z razdražljivo ner-voznostjo, ob enem je pa rastla njegova tenkočutnost. Sluh se mu je nenavadno poostril; svetlobo je čutil slepec z vsem svojim organizmom in to se je Se po noči lahko opazilo: mesečne noči je lahko razložil od temnih in pogosto je še dolgo hodil po dvorišču, ko so že vsi v hiši spali, molčeč in otožen ter srkal sanjavo in fantastično mesečno luč. Pri tem se je njegov
bledi obraz obračal za ognjeno kroglo, plavajočo po sinjem nebu, in v očeh so odsevale iskre hladnih žarkov.
Kadar se je pa začela ta krogla zavijati v rdečkasto meglo in se širiti, kolikor bolj se je približavala zemlji, dokler ni tiho zatonila za sneženim obzorjem, je postajal slepčev obraz mirnejši in mehkejši. Obrnil so je in odšel v svojo sobo.
Kaj je premišljeval v teh dolgih nočeh, je težko povedati. V določeni starosti vsak, kdor le poskusi veselje in nadloge popolnoma zavednega bitja, prestane večjo ali manjšo duSevno krizo. Ko stoji na razpotju ali meji delavnega življenja, si človek prizadeva določiti svoje mesto v naravi, svoj pomen, svoje razmerje do drugega sveta. To je neke vrste »mrtva točka« in blagor mu, kogar polet življenske sile popelje skozi njo brez velikega poloma. Pri Petru je bila ta duševna kriza še bolj zamotana: k vprašanju: »zakaj živimo na svetu?« se je še pridružilo: »zakaj slepec živi na svetu ?« Naposled se je temu neveselemu dušnemu naporu pridružil še nekak čuden, skoraj fizičen pritisk neutolažene potrebnosti, kar se je tudi kazalo v njegovem značaju.
Bred Božičem so se Jakuljski vrnili in Evelina je živahno in veselo s snegom v laseh in vsa obdana od svežosti in hlada pritekla v dvorec in skočila objemat Ano Mihajlovno, Petra in Maksima. oprva se je Petrov obraz zasvetil v nepričakovanem veselju, potem se je pa na njem spet pokazala neka trdovratna otožnost.
»Misliš, da te ljubim?« jo je rezko vprašal istega dne, ko je ostal sam z Evelino.
»O tem sem prepričana,« je odgovorila deklica.
»Ali, jaz pa ne vem,« ji je odgovoril čmerno. »Da, ne vem. Prej sem bil tudi jaz prepričan, da te ljubim bolj nego vse na svetu, zdaj pa ne vem. Zapusti me in poslušaj one, ki te kličejo v življenje, dokler ni prepozno.«
»Zakaj me mučiš?« se ji je utrgal tih vzdih.
»Mučim?« je poprašal mladenič in na njegovem obrazu se je spet pokazal izraz čmernega samoljubja.
»No, da, mučim. In mučil bom na tak način vse življenje, ne morem drugače. Sam nisem vedel tega, zdaj pa vem. Kaj morem za to.	(Dalje prih.)
pa gre vas hvala, da se trudijo našemu vinogradniku pomagati iz njegovega težavnega položaja, in želimo le, da bi i nadalje » tem smislu delovali.
Deželnozborske volitve na Nižje-avstrijskeui.
Krščansko • socialni »D. Volksblatt« je
objavil t nedeljski številki kandidate za deželnozborske volitve na Dunaju in v vseh volivnih okrajih, kjer sploh namerava kršč.-socialna stranka resno stopiti v vol. borbo. Vseh kandidatov je po tem izkazu 42 Nem 4ki naoionalci so popolno izginili iz te kandidatne liste. — Nasproti temu pa izjavlja današnja »Reichspost«, da je poročilo imenovanega lista prezgodnje in da posebno za Dunaj še ni prav nič določenega, ker se v zadevi kandidatov niso posvetovali niti lokalni odbori. Pa tudi za deželo kandidatje še niso definitivno določeni.
Iz vsenemškega tabora.
V	IncmoBtu se je vršil v nedeljo vsenemški shod, ki se ga je udeležilo kakih 200 oseb in na katerem so govorili vsenemški stebri dr. Lantschner, Malik, btcin in Berger. Schalk je opravičil svojo odsotnost. Na shodu se je z vsemi proti petim glasom sprejela resolucija, ki se v nji izjavlja, da se smejo v vsenemških vrstah boriti le možje osebno in politiško brezmadežni in nepodkupljivi, »Ostd. Rundschau« bo pa odreka pravica, imenovati se vsenemško. Zanimivo s tega shoda je tudi to, da je dr. Oedl predlagal, naj se stranka v bodoče ne imenuje več vsenemška, marveč S c h o n e-rerjanska.
Skoro istodobno je zborovalo inomost-sko nemško dijaštvo, ki je mej drugim izjavilo, da se ne mara vmešavati v sedanji vsenemški boj, marveč hoče počakati izida. 1 Dij. društvo »Germania« se ni strinjalo s to izjavo, ker se je že izjavilo proti Wolfu. — Kakor se iz tega vidi, gori večina inomost-skega germanskega dijaštva, boreča se za »svobodo, čast in domovino«, za vzor vse-nemške čistosti K. H. Wolfa. — Ravno tak oboževalec Wolfov je poslanec dr. B a r e u-t h e r, ki bo izstopil iz vsenemške zveze samo radi tega, ker se ne strinja z bojem Schonererja proti Wolfu.
Tako so vedno po malem bi jejo mej seboj razni vsenemški »čisti« elementi.
Pruska vlada in poljska duhovščina.
»slovvo Polskie« prijavlja doslovno pismo vilenskega gubernatorja don Wohla do katoliškega konzistorija v Vilni, v katerem se temu naznanja, da je škof Zwierowicz prekoračil meje dane mu oblasti, da je nasilno omejil pravice Btarišev in države do otrok, zaradi česa ga je vlada odstranila z njegove rezidence in mu vzela škofijo.
Poročali smo že obširno o tej zadevi. Vlada sili stariše, da morajo svoje otroke pošiljati v razkolno šolo. Škof pa zapoveduje, da morajo otroci obiskovati katoliško šolo. Pri mešanih zakonih škof istotako, popolnoma držeč se besedila cerkvenega prava, brani samo pravice katol. dela. Z<ato ga je vlada s Bilo iztirala v pro-gnanstvo.
V	sedanjem pismu do konzistorija, katero je datirano še izpod Sipjagina, se duhovščini ukazuje, da se mora ravnati po vladni naredbi, ne po škofovi, drugače se bo proti nji postopalo s surovo silo.
Odgovor na to vladno naBilje je časten dokument zaizborno poljsko duhovščino. V dolgem pismu, katero je vikar cerkve sv. Štefana v Vilni v imenu duhovščine poslal yladi, «e naštevajo vzroki, zakaj mora duhovnik poslušen biti cerkveni postavi. Odločno tu duhovščina pravi, da škofa Zvvierovvicza toliko časa smatra za svojega predstojnika, dokler ga papež ne odstavi. Duhovnik, ki ravna drugače, se izobči iz cerkve. Duhovščina vladnega ukaza ne bo izpolnjevala.
Diktatura! paragraf v Alzaciji in Lotaringlji odpravljen.
Iz imenovanih provincij, ki ju je Nemčija po usodni vojni leta 1870—1871 ugrabila Franoozom, prihaja znamenita vest, da je cesar Viljem izdal na namestnika na-
redbo, v kateri odreja, naj se tako imenovani diktaturni paragraf zakona od 1. 1871 odpravi, oziroma predloži v ta namen potrebni zakonski načrt. ReSeni paragraf 10 zakona z dne 30. decembra 1871 je dajal namestniku velika pooblastila za slučaje, ko bi videl kako nevarnost za »javno varnost«, smel bi mej drugim v slučaju potrebe po-služiti se tudi vojno moči, v resnici pa so ona pooblastila naperjena proti opoziciji v pokrajinah, to je proti ogromni večini prebivalstva, ki se ni moglo spoprijazniti z združenjem z nemško državo. Nemški vladni krogi računajo bržkone, da je sedaj vzrasla nova generacija prebivalstva, katere stare tradioije ne vežejo več na Francosko. Poznavalci stvari pa trdijo nasprotno, da so v Alzaciji in Lotaringiji tudi še danes iste žive simpatije do Francije. In morda je bila za ccsarja Viljema odločilna ravno ta misel, da s tem činom naklonjenosti izbriše iz srca prebivalstva, česar ni mogel izbrisati diktaturni paragraf v 30 letih, in da se je ravno radi tega odločil za odpravo tega paragrafa. Prihodnjost bo pokazala, če so bo s tem činom dosegel namen, ki ga ima pri tem nemška vlada.
O^je volitve v Fran eij i.
Nedeljske ožje volitve v Franciji so za gotovile Waldeck Rousseau ovi vladi zmago, kakoršno potrebuje pri svojih načrtih v parlamentu. Tak uspeh ni prišel nepričakovano, kajti terorizem, s kakoršnim je pritiskal vladni aparat na francoske volivce vse dni od prvotnih volitev, na drugi strani pa obžalovanja vredna needinost protivladnih strank celo v odločilnem trenutku nista mogla roditi boljših sadov. Znani dve Wal deck - Rousseau ovi okrožnici, velike svote denarja, s katerimi je razpolagal vsak vladni kandidat, mnogostranske zapreke, ki so jih stavili vladni organi opozicionalnim volivcem pri izvrševanju volivne pravice, in mnoge druge nasilnosti so donesle vladi zmago, ki se je pa ne more veseliti noben pošteno misleči politik. Zmaga francoske vlade pri sedanjih volitvah more se torej po pravici nazvati Pyrrhova zmaga.
Popolni vspeh ožjih volitev še ni znan, marveč je izmej 174 mandatov odločenih sedaj še le 166. Od teh so jih po vladnem računu dobili vladinovoi 134, opozicij a p a 1 e 3 2 , ter šteje sedaj vladna stranka sluipno 383, opozicija pa 199 mandatov in se je torej vladna večina v primeri z večino v prejšnji zbornici pomnožila za 50 glasov.
O volitvi sami poročajo listi mej drugim naslednje podrobnosti. Najžalostneja je bila ožja volitev na otoku Martiniquu, kjer se volitev sploh ni vršila, a ne, kakor javlja sinočnji »Narod«, radi tega, ker ni bilo več volivcev, kajti ponesrečili so le volivci v Saint Pierru in v bližnji okolici, ostalemu prebivalstvu otoka se pa dosedaj še ni pripetilo nič žalega; volitev se je le preložila, ker sta ob katastrofi umrla oba kandidata, ki Bta bivala v Saint Pierru. Volitev se vrši nekaj pozneje.
V Parizu samem so se tokrat opo-zicionalci držali primeroma Blabo, ker bo zmagali le z 9 kandidati, nasprotniki pa z 19. Prvi imajo torej v Parizu 22 mandatov. Izmej porazov v Parizu boli vladinovce najbolj poraz socialistov Viviani in A11 e • mane, mesto Brissona pa je prodrl nacionalist Tournade. Nacionalisti so mej drugimi izgubili mandata Alfonza H u m -b e r t a ter Georgesa Thiebauda. Z neznatno večino 300 glasov je prodrl trgovinski minister Millerand, ki je izgubil tudi že zaupanje lastne stranke. Sodrugi so mu očitali, da jo »avstrijski baron«, ker nosi red železne krone, in »iarški hlapec«, ker Be je dal tudi cerkveno poročiti.
Izmej volitev v posamnih okrajih p o deželi je vredno omeniti, da je 2 blizu 2000 glasov večine prodrl minister L e y -g u e s in bo torej izvoljeni vsi člani kabineta. B r i s s o n je dobil v Marzilji precejšnjo večino, ker so morali zanj glasovati vsi socialisti. Žalostna pa je bila zmaga konserv. kandidata Lorthioisa v Lille, ki je nagloma umrl mej skrutinijem, a je bil vkljub temu proglašen za izvoljenega. On je torej prvi umrli poslanec v novi zbornici. V departementu Nord je zmagal kajpada kot vladinovec bivši francoski poslanik na Dunaju Lože.
Volitve so se izvršile po vladni izjavi splošno mirno, le v Parizu je prišlo v nekaterih okrajih do spopadov mej nasprotnimi volivoi; dalje so bili večji nemiri v Marzilji, kjer so Brissonovi nasprotniki udrli v agitao jbki lokal Brisaonove gardo ter ondi razbili precej šip. Do spopada mej rudef-karji in stražo je prišlo v Grenoblu, kjer je bilo aretiranih več oseb.
V Algiru so podlegli vsi antisemitski kandidati.
Skupni izid ožjih volitev je po vladnem računu naslednji: 3 konservativci, 17 naci-jonalistov, 16 protiministerijalnih republikancev, 29 republikancev, 42 radikalcev, 40 radikalnih socijalistov, 21 soeijalistov in 4 pristaši scoijalista Guesde. Največ so izgubili protivladni republikanci, največ pridobili pa socijalisti.
Skupna slika nove francoske zbornice bo naslednja: 50 konservativcev, 59 nacionalistov, 99 protivladnih republikancev, 111 i vladnih republikancev, 129 radikalcev, 90 radikalnih socialcev, 43 socialistov in 6 guedistov. — To je pa kajpada le vladni račun, ki se kaj lahko obrne na slabše, ker je prišlo v zbornico mnogo novih mož, o katerih se definitivno ne da soditi, kam se bodo konečno nagnili. — Gotovo pa jo, da bo ta nova zbornica izrekla Waldeck Rousseau u zaupnico in v »polni« slavi se bo potem umaknil s pozorišča, da v ugodnem času zasede predsedniško mesto, po katerem tako zelo hrepeni.
Književnost in umetnost.
Officium defunetorum ali opravila sa mrtve
je naslov drugi koralni knjigi, katero je v Mariboru zopet izdal velečastni in marljivi gospod Matej Štrakl, koralist stolne cerkve, založilo Cecdijno društvo, tiskala tiskarna sv. Cirila, z dovoljenjem preč knezoškofijBtva lavantinskega z dne 5. maja 1901 št. 1338. Knjižica obsega 126 strani in ima v sebi celi ofioij za mrtve, pogrebe in druga opravila za mrtve ter »Missa pro defunetis. Koralni spevi so iz oficijelne Pustetove izdaje, a so tiskani v vijolinskem ključu, kakor prvi del. V psalmih je debelo zaznamovan oni zlog, s katerim se pričenja modulacija. Ako imajo duhovniki in kantorji to knjigo prod seboj, mogoče je jednostavno psaliranje. Že z tega ozira je knjižica vredna, da si jo omisli vsak duhovnik in organist.
Pogrebni obredi se ozirajo zlasti na Ia-vantinsko škofijo, a vpletene so tudi vari-jante drugih škofij. Poleg tega so na koncu knjige štirje prazni listi, kamor lahko vsakdo vpiše šktfiji lastno molitev ali spev. — Pa pir in tisek Bta uprav krasna. Cena z rudečo obrezo 1 K 50 v., s pošto 10 v. več. Knjižica se dobi pri izdajatelju samem ali v tiskarni sv. Uirila v Mariboru.
P. H. Sattner.
Najviije priznanje češkemu pevskemu društvu »Smetana«.
Ko je lanskega leta obiskal naš presvitli cesar svoje kraljevo mesto zlato Prago, se je peljal tudi v Beroun, da si ogleda tam starodavni in slavni grad »Karlov Tyn«, kateri se mogočno dviga proti nebu na hribu, ki stoji ob zgoraj imenovanem kraju in je še danes svedok prošbh in najslavnejših dob češke zgodovine. Na dvoru tega gradu je bil pri tej priliki naš vladar prijetno iznena-den. Pariški »Odbor Hlahola«, ki se imenuje sedaj pevsko društvo »Smetana«, je tamkaj zapel pod vodstvom pevovodje g. Boh. Be-neše Wognerjev slavnostni zbor »Vlasti a kržli« (Domovini in kralju) z vervo in z dovršenim niansovanjem.
Ko so se razlegli poslednji glasovi zbora, je stopil vladar k pevovodju g. Benešu in mu rekel: »Jako sem zadovoljen, prav lepo ste peli«.
Pevovodja g. Beneš: »Zahvaljujem se Vašemu Veličanstvu za premilostljivo priznanje.
Vladar: Bili ste tudi v Parizu. Kako dolgo Bte se pripravljali na to pot?
Pev. g. B.: Pripravljali smo se pet let in dobili smo prvo nagrado v Parizu in tudi v Bruselju.
Vladar : Ali mnogo pojete ?
Pev. g. B.: Vaše Veličanstvo, imamo prav pogosto izkušnje.
Vladar: Zahvalim se vam, prav lepo ste peli.
Nato si je cesar ogledal vos grad. Ko je prišel pri tem ogledovanju v kapelo »sv. Križa« in ogledoval njen zadnji del, prišel je v sprednji del kapele zopet pevski zbor »Smetana« in deželni namestnik je pri odhodu vprašal cesarja, ako dovoli, da bi pevoi zapeli cerkveno pesem. Cesar je to dovolil in pevci so zapeli Bendov zbor »Molitev«. Ko so to pesem odpeli, je stopil cesar zopet k pevovodju in mu rekel: »Krasno petje«. Pevovodja se je cesarju za to najvišje pri-
znanje dostojno zahvalil, na kar mu je cesar še rekel: »Že dolgo časa nisem slišal tako krasno peti, kakor vi pojete. Hvala, hvala vam!«
O. Fr. TončiS, podobar v Kamniku,
izdeluje zdaj dva krasna kipa sv. C i -rila in Metoda v čeznaravni velikosti sa cerkev sv. Ivana v Trstu. Razstavljena je ravnokar v Kamniku iBtega umetnika podoba »Mati Božja prečistega spočetja« za kapelo v Studencu pri Dobu Za župnijo Podstene na Hrvaškem poleg Fare pri Kostclu izdeluje g. Tončič kip »Marije Pomočnice«. Domačega umetnika priporočamo.
Dopisi.
Iz Roba. Od raznih krajev beremo novice, kako letošnje vreme nagaja in ne pusti toli zaželjeni pomladi na površje. Vse se pritožuje nad takimi zračnimi pojavi! Tudi Robarji ne zaostajamo, ampak pošiljamo peticije do Boga, ki nam lahko pomaga. Dasi imamo pomlad, kakor nam koledar kaže že zdavno, vendar se nam usiljujejo, če se ozremo po vrhovih naših gričev, prave jesenske misli. Zlasti drevje je dobilo mesto zelene rujavo barvo. Cvetje sadnega drevja je uvelo in odpadlo. Sadje je za letos uničeno. Logovi, koje smo si ob nekaterih aolnčnih dneh osnažili, so zopet za snaženje godni. Pota iz naših idiličnih gorskih vasi so zopet za korekturo. Tudi naši okrajni cesti ravno predno se v Rob pride, taki nalivi škodujejo. Krivi so pa temu, da voda iz Btruge izstopa, dotični obrežni posestniki, ki struge ne izčistijo. Morda bi v to lahko posegel okrajni cestni odbor?
Pri nas si ljudstvo snuje zadrugo, ki pa nič kaj izpod rok ne gre. Kakor čujemo. oblasti nagajajo. Med nami se je pojavil mož, ki je svoje dni — po liberalno—Viš-nikar]a volil. V najnovejšem čaBU pa je celo vstopil v službo »Slov. Naroda«. Kdor »Sl. Narod« po žepih nosi in raznim osebam prebira, ter med liberalce zahaja, ta ni daleč od njih! Drugič kaj več.
Iz Cirknice. »Slov. Narod« je v št. 104. in 105. v dveh noticah opisoval občinske volitve v Urknioi. Te notičice so tako ob-skurne stvarice, da bi Be mi še ne zmenili zanje, ko bi vendar v vsi svoji malenkosti ne kazale velikega duha naših liberalcev. Majhne, neznatne notice, a velik duh, velik v — lažeh! — Prvič povemo tem »resnicoljubom«, da se pretekli teden volitve niso vršile samo v drugič, ampak celo v tretjič; ker niti najprimitivnejše obč. postave ne poznajo, in smo jih morali mi nekoliko »zbrihtati«, kaj določuje obč. postava. V treh volitvah smo jih že nekoliko izučili; okr. komisar pa je bil kljub temu prepričan, da so še potrebni opore, in prišel jih je nadzorovat.
Drugi dokaz velikanskega duha naših liberalcev pa je ta-le trditev, zapisana v »Slov. Narodu« št. 104.: »Zadnjih občinskih volitev v Cirknici se klerikalci niso udeležili. Te volitve se vrše tekoči teden in s e j e sedaj udeležujejo tudi klerikalci. slednji so trdno upali, da zmagajo in da dobe veČino«. Ta trditev je znamenje ogromnega duha, ogromnega v — lažeh. Res je, da se predzadnje volitve nismo udeležili, pa zato ne, ker smo vedeli, da volitev brez dvojbe ovržemo, kar smo tudi storili; zakaj takrat (pri drugi volitvi) liberalci niso znali še dovolj postave, — oziroma jim je bila še preveč zajedena v mozeg misel, češ klerikalci tako ne bodo opazili, četudi se nekoliko po strani pomeri, ne glede na zakon. Res pa je tudi, da se tudi zadnje volitve ni udeležil niti eden klerikalec, zakaj ne, lahko liberaloem povemo še pozneje. Niti eden, liberalci, niti eden ne! Gotovo pa je, ko bi se bili mi tudi to pot udeležili volitev, bi toli proBlav-ljanemu Pogačniku povzročili še več preglavic.
Nekaj pa je, kar je zadnja volitev uči-nila, namreč zedinila je liberalce in klerikalce, da so oboji — prekleti! Cirkniški liberalni »frohtarji« znajo namreč prav po »furmansko« kleti, in vračajoč se od volitve — seveda suhih grl kot kanja v poletni suši — so kleli: »Da bi vsaj ti prekleti klerikalci prišli volit, potem bi se ti skopi prekleti liberalci nekoliko bali, in bilo bi kaj moče, zdaj pa ni nič«. In to je višek »razumnosti in zavednosti«, s katero se proslavljajo v isti notici. Ce bo pa ta volitev prinesla še kaj boljšega, nego omenjeno zedinjenje, bomo veseli!
Cirkniškim liberalcem, ne tužnjim, ampak njihovim vodnikom, pa povemo še to-le: Dokler ne bo vaš duh imel druge hrane, nego trame in bale, v katerih dan na dan živite, toliko časa bo vaš duh vedno ogromen in bo lahko požiral tudi take goro-Btasne laži, kakor so omenjene. Ce pa mesto vrb dopisuje v »Narod« kdo drugi, in Bicer v vašem imenu take laži, da se jim smeje vsa Cirknica, potem vas mora imeti za dovolj — zabite!
Oklic.
Dne 26. aprila t I. ob '/« na 1. uro popoludne se je v vasi Zdenska vas, občine Videm, v političnem okraju Kočevje, vnel ogenj, ki se je razširil z besnečo hitrostjo ter je v kratkem čaBU popolnoma uničil 38 hiš z dotičnimi hlevi, skednji, kozolci in drugimi gospodarskimi poslopji (skupaj 164 objektov.)
Pri požaru, katerega žrtev so bili — žal — tudi trije ljudje, je zgorela Bkoro vsa notranja oprava dotičnih hiš, razen tega zaloga hrane in krme, obleka, gospodarsko orodj« in v nekaterih primerih tudi živina.
Škoda, ki znaša okoli 800.000 K, je z zavarovanjem pokrita Bamo do ene petine, in nesrečnim pogorelcem je zatorej edina rešitev dejanska pomoč svojega bližnjega.
Glede na obseg katastrofa, ki preti ugonobiti že brez tega v jako neugodnih gospodarskih razmerah živeče Zdenčane, razpisujem v polajšanje med njimi razširjene bede sklad milih darov po vsi kronovini ter se iznova sklicujem na že tolikrat izkazano dobrodelnost prebivalstva, ki bo gotovo tudi v tem primeru rado po svojih močeh po-lajšalo pogorelcem njih stisko in nadlogo.
Darove sprejemajo dež. predsedstvo, tukajšnji mestni magistrat in okr. glavarstva; razglasili se bodo v dež. časopisu in oddali svojemu namenu.
V Ljubljani, dne 8. maja 1902.
C. kr. dež. predsednik: Viktor baron Hein s. r.
Soinešcanje!
O binkoštnih praznikih vršil se bede v Ljubljani četrti slovanski časnikarski shod. K temu Bhodu prihiteli bodo v našo prvo-stolnico zastopniki slovanskih časnikov iz vse Avstro ogrske monarhije.
Ako se pomisli, da se časnikarstvo po vsej pravici smatra za velemoč, jasno bode, kako velicega pomena je, da se ravno med nami vrši četrti slovanski časnikarski shod. Zato pa tudi pričakujem, da bode mestno prebivalstvo storilo vse, da se našim dragim gostom omili kratko njihovo bivanje med nami in da se jim pokaže, s kako prisrčno radostjo smo jih sprejeli.
V dokaz tega dal bodem na vseh mest. poslopjih razobesiti zastave; od častitih svojih someščanov pa pričakujem, da store isto.
V Ljubljani, dne 10. maja 1902.
Župan: Ivan Hribar.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 13. maja.
Shod slovanskih časnikarjev. Za
dostojen sprejem slovanskih časnikarjev v Ljubljani sta sklenila združena pripravljalna odbora, ki sta zborovala včeraj pod predsedstvom župana Hribarja, povabiti tudi slovenska društva ljubljanska. Upamo, da tudi ostalo občinstvo pokaže z veliko udeležbo pri sprejemu na kolodvoru, da so nam slovanski časnikarji dobro došli gostje. Uro dohoda naznanimo pravočasno. Kakor čujemo, bo na Dunajski cesti postavljen slavolok. Deputacija tukajšnjega časnikarskega odbora se pelje časnikarjem do Zidanega mostu nasproti. Včeraj in danes se je priglasilo zopet nekaj slovanskih časnikarjev svojo udeležbo. Kdor bi hotel kakega slovanskega časnikarja gostoljubno sprejeti pod svojo streho, naj to naznani našemu uredništvu.
Osebne vesti. Meščanska garda v Krškem je imenovala okr. glavarja gospoda J. Oreška ter dež. sod. svetnika gosp. P. Juvančiča častnima članoma. — Novomeško gasilno društvo je imenovalo svojega stotnika g. A d. Gustina častnim članom, njegovega nam. gosp. Avg. Laserja pa za častnega stotnika.
Šolske vesti s Štajerskega. Gospodu Fran Kranjcu, učitelju na okoliški Soli v Celju, je dovolil deželni šolski svet otvoritev tečaja za zdravljenje jecljajočih otrok. — Umirovljena sta učitelj g. Martin Zupančič v Plešivcu in učitelj g. Franc K rajne v Velenju. — Šola pri Sv. Trojici v Slov. Goricah se razširi v trirazrednico.
Umrla je v ljubljanski bolnici gospa Karolina Milač roj. Vrtnik. Pogreb danes popoldne.
Pevsko druitvo »Smetana« iz Plzna pride v petek v Ljubljano. Na kolodvoru pozdravi društvo »Glasbena Matica« in de-
putacije ostalih tukajšnjih slovenskih pevskih društev.
V domovino pride na obiBk iz Amerike Č. g. župnik Fr. R a n t.
Nenadna smrt soc -dem. voditelja Karla Učekarja. Učekar je umrl pred-včeranjem nenadoma, zadet od srčne kapi v Trstu. V nedeljo ob 11. uri dopoldne je bil pri seji volivnega odbora tiskarjev tržaških. Po seji vstane in gre k vratom. Kar pritisne roko na sice inzakliče: »Kako me je žabo* lelo tukaj!« A takoj dostavi mirno: »Lačen sem. Grem takoj domov.« Sodrugi so pa rekli: »Pojdi rajši z nami v gostilno!« Rekli so mu, da jo tam neki tiskar, ki dela organizaciji težave. Učekar ga naj pregovori. Šli bo v gostilno, ukazali vina in začeli piti. Učekar vzdigne steklenico, a ko jo prinese do ust, mu pade iz rok, in glava se mu nagne. Poslali so po zdravnika, a ko je ta prišel, ni imel drugega posla, kakor da je konstatiral — smrt. — Karol Učekar je bil glavni organizator tržaške bgc. demokracije. Prebiral je s tako vnemo socialistične spise, da se je popolnoma zaril v njihove utopije. Imel je okolo sebe mnogo mlajših ljudi, katerim je vedno razlagal socialistične nauke. Sicer je bil pa jako italijanskega mišljenja. Star je bil 47 let. Vstopil je kot učenec v Lloydovo tiskarno, kjer je ostal ves čas. Večkrat je bil izvoljen za predsednika tiskarskega društva. Pred kratkim je bil na Dunaju pri posvetovanju za zvišanje tiskarskega tarifa. L. 1889 je ustanovil društvo »Delavska zveza" (Confederazione operaia), ki je pa čez nekaj let prenehala. L. 1894 je s 27 delavci ustanovil »Soc.-demokratično ligo« (Lega sociale democratica), katere glasilo je bil »II Lavoratore«. L 1899 je ustanovil .Zvezo delavcev in delavk" (Federa-razione dei lavoratori e delle lavoratrici). Bil je član izvrševalnega odbora soc.-demokratične stranke.
Gabriele d'Annunzio v Trstn. V nedeljo je bil v Trstu slovesen banket na čast italijanskemu pesniku Gabriele d' An-nunzio, ki je prišel obiskat to mesto. Govoril je prvi Attilio Hortia, ki je zbral vso poezijo skup, kar je premore. Odgovoril je d' Annunzio, slaveč Tržačane, slaveč njihove »velike« može Rafaela Zo venzonio, Riccarda Pitteri in Giuseppa Caprin. Govoril je v najvišjem tonu visoke slovesnosti: »Prišel sem kot romar i i Italije, ki od Tibere in cd Arna, teh velikih očetnih rek latinskega rodu, prihaja k Soči in Timavu, vedno po-mnečima veličanstva rimskega in veličja dantskega.« Proslavljal je italijanščino, »la gloriosa benedetta immortale lingua di Dante«, ter končal z »molitvijo«, da naj ta jezik »po zgodovinskem in naravnem pravu vekomaj odmeva živo in svobodno v tem narodu, ki je bil i n k i j e r i m -s k i državljan!« Tako je d' Annunzio tržaške iredentovce odrešil in jih proglasil za »rimske državljane«. Nato je pesnik tržaški Riccardo Pitteri iz same navdušenosti zaSel skoraj v blasfemijo, ker je slavil »brezmadežno boginjo« tržaško poezijo in d' Annanzia kot »najvišjega svečenika velikega božanstva«. Ko so več pili, so še govorili, kar pa ni zapisano.
Rinaldini je moral oditi. »Edinost« poroča, da se širi po Trstu govorica, da je bivši tržaški namestnik, eksc. baron Rinaldini dobil z Dunaja decidirano povelje, naj izstopi iz upravnega sveta avstr. Lloyda. Govori se tudi, da je ta stvar v zvezi s februvarskimi dogodki. Rinaldini je bil neki največ kriv na tem, da vodstvo Lloyda ni hotelo pravočasno ustreči zahtevam štrajku-jočih kurjačev, kar je provzročilo generalni štrajk, katerega posledice so bili znani žalostni dogodki. Poleg Rinaldinija pa so dobili tudi nekateri drugi Lloydovi upravni Bvetovalci slično povelje in sicer iz istih motivov: ker se namreč tem gospodom pri pisuje največi del krivde na tem, da smo imeli v februvariju tiste veležalostne dogodke.
Železniški uradniki driavne že leznice dobe bluze, ki jih bodo morali nositi pri izvrševanju svoje službe.
Stavka v Ljubljani. Tudi danes po nekod delajo, večina zidarjev in tesarji pa še štrajkajo. Aretirali bo znanega socijali-stiškega agitatorja Pahorja, sina nedavno v Renčah umrlega veleposestnika. Včeraj ' aretiranega delavca Briclja bo izpustili na
proste noge in se preiskava proti njemu nadaljuje. Včeraj je bil na magistratu prav hu meri8tičen prizor. Nek delavro je prišel tožit štrajkkomite, češ, da goljufa in da daje stav-kujočim samo po 5 krajcarjev. Z vso silo je zahteval uradnika, da gre revidirat ž njim blagajno štrajkkomiteja. Na magistratu bo mu dejali, da mora prej svoja očitanja dokazati.
Za hitrejo vožnjo na dolenjski še-leznioi bodo menda vendarle poskrbeli. V to svrho se vrši na predlog železn. ravnateljstva v Beljaku v dneh od 3. do 6. jun. komisionelni ogled.
Hrvaško gledališko društvo »De-meter« se je ustanovilo v Zagrebu. Društvu namen bo zagrebškemu gledališču poleg drame ohraniti tudi opero.
Štrajk v Karpanju. Iz Karpanja poročajo, da je večina delavcev zopet zapričela delo, ker jim je vodstvo obljubilo poboljšanje dnin in sicer so določili najnižjo dnino na 2 60 K ter 5% povišanje dnin rudarjem in 10% povišanje pomagačem. Teh obljubljenih zboljšanj pa vodBtvo še ni iz-velo do sedaj.
Ljubljanske novice. G o j e n k e zagrebškega liceja bo si včeraj pod vodstvom ravnatelja dr. Hoiea in treh profesorjev ogledale učiteljišče, višjo dekliško šolo in muzej, danes pa odpotovale v Postojno in na Reko. — Tatu prijeli. Včeraj je policija prijela znanega tatu Aloj. Marinška iz Podrebra, ker je na sumu, da je v času od 5. do 8. t m. posestniku Al. Pevčiču v Podrebri ukral raznih dragocenosti. Svoje lobno je pokradel pri Mar. Kalan na Mestnem trgu. — Zaboj sladkarij je odnesel včeraj hlapec Jurij Mihič svojemu gospodarju Novotnemu na Dunajski cesti. Policija ga je kmalu prijela. — Tlakovanje Dunajske ceste. Radi oddaje na 62 000 K proračunjenih del se razpisuje nov natečaj na 3. junija letos. Cesta se bo tlakovala s porfirnimi kockami.
Odhod orožnikov. Del orožnikov, ki je prišel v Ljubljano radi stavke, danes zvečer odpotuje.
Ital. konzular. agenturo so dobili v Colovuu. Podrejena je glavnemu konzulatu v Trstu
Izseljevanje v Ameriko. Danes se je pripeljalo z Reke v Ljubljano 106 izseljencev, namenjenih v Ameriko. Popoludne so že odpotovali naprej.
Nesreča v kamenolomu Dne 7. t. m. zvečer je v kamenolomu pri Stopičah Fran Hro\at v družbi Fr. Mrvarja razstre-ljeval kamen. Pri tretjem strelu je pa pest debel kamen odletel in Ilrovata, čeravno je bil do 300 korakov oddaljen od njega, zadel b kliko silo na glavo, da se je zgrudi nezavesten. Odvedli so ga v bolnico v Kan-diji in se dvomi, da bi okreval.
Poročilo o poslovanju mestne rešilne postaje v mesecu aprilu 1902. Mestna rešilna postaja posredovala je v pretočenem tTH Becu 36krat in sicer prepeljala je iz mesta v bolniške zavode in nasprotno 22 bolnikov, od tujih občin prevzela je v Bvrho transporta s kolodvorov v bolniške zavode ali nasprotno 11 bolnikov, mej katerimi je bilo 5 ponesrečenih, in dvakrat posredovala je pri porodih, ter dotične porodnice prepeljala na porodniški oddelek. Brezplačne zdravniške pomoči iskalo je v rešilnej postaji pri mestnih zdravnikih 66 bolnikov, katerim se je skupno ordiniralo HOkrat.
Mesečno poročilo o ljudski kopelji v Ljubljani. Od 6. aprila do 3 maja letos oddalo se je v ljudski mestni kopelji vsega skupaj 2006 kopelij, in sicer za moške 1659, prsnih 1183, kadnih 476, za ženske 347, 43 pršnih, 304 kadmb.
Samomor vojaka. V Celovcu se je včeraj zjutraj ustrelil častniški sluga Ign. Coljkra. Ustrelil se je radi »ljubezni«; v do-tičnem pismu se poslavlja tudi od svojega predstojnika nadporočnika in mu želi srečo in zdravje.
Beljaška leva. Ena izmej levinj, ki jih vodi seboj krotilka levov Marguerite, je 10. t. m. v Beljaku vrgla dva krepka leviča.
* » *
Najnovejše od raznih strani.
Ogenj uničil mesto. Rusko mesto Oeikdi je uničil ogenj. — Velikanski
viharji so divjali predvčerajšnjim po Italiji. V Piemontu pa je bil tolik Bneg, ka-koršnega ni ondi niti v najhuiši zimi. V Civitavecchiji je vihar uničil 10 ladij. — Brat umoril brata. Znani amerikanski novelist Pavel Lsicester Ford je bil včeraj od svojega brata Mile jima Forda v New Yurku ustreljen. Morilec se je nato sam ustrelil. Vzrok umora je bil, ker Pavel Ford svojemu bratu ni hotel dati nekega posojila. — Zaklad so iskali v Krusiču na Srbskem trije kmetje. Dobili niso nič. Nakrat jim je švignila v glavo misel, da bi bili srečnejši, ako bi jim pomagala kaka Človeška žrtev, zato so b krampom ubili neko mlado žensko, ki je prišla mimo. — Rodbina zgorela. V hišo nekega sta-rinarja v Veltšinu so po noči ulomili tatje, zvezali rodbino starinarjevo in hišo zažgali. Vsa rodbina je zgorela. — Stavkati so pričeli tudi v veronski okolici delavci na polju. — Prijeti anarhisti. V Barceloni je policija presenetila tajno zborovanje anarhistov in 37 anarhistov aretirala.
Katastrofi na otokih Martinique in S Vincent. G asom brzojavke iz Santa Lucia je severni del otoka sv. Vin-cencija popolnoma opustošen po velikanski reki lave. Ladije se ne morejo približati severnemu cbrež.u otoka. Število mrtvih na tem otoku je okolo 500. Strele so ubile 60 oseb. 11 Martinqua se poroča: Pri St. Pierru je obrežje in morje na eno miljo daleč pokrito z ostanki uničenih ladij. V meBtu St. Pierre vlada grozna vročina. Na ceBtah leži polno mrličev, katere sedaj zažigajo. Skoro noben zid ni obstal. Ura bolnice stoji nepoškodovana. Kaže na 7. uro 15 minut. V celem mestu ni opaziti žive duše, v celem mestu ni kapljice vode. Cuje se podzemsko bobnenje. Nekatere kleti banke v Martiniquu so ostale nepokvarjene, ravno tako ondi nahajajoči se vrednostni papirji in denar v vrednosti dveh milijonov frankov. Sedaj skušajo priti še v nekatere druge postranske bančne kleti, kjer so shranjene bile uloge trgovskih tvrdk. Poveljnik parnika »Sachet«, ki je šel v mesto, pravi, da je na severu otoka zemlja popolnoma zrahljana, da se napravljajo nove doline. Več rodbin na otoku, katere bo imele svoje denarne ulege v St Pierru, je gmotno popolnoma uničenih. Med Guadeloupe, St. Vincenc, Gre-mada, Trinitad. Barbardos je ustavljen vsak promet. Ruski car je poslal sožalno brzojavko predsedniku francoske republike, angleški kralj 25.000 frankov, nemški cesar 10.000 mark. — O katastrofi na St. Pierru se še poroča, da se je morje ognja razprostiralo daleč na okolu. Iz mrtvih trupel vro čreva, kar priča, da je v veliki množini iz zemlje izpuhteval plin. Na Martiniquu in St. Vincetu so topografične razmere popolnoma spremenjene. Kjer so bile prej doline, so sedaj gore in narobe. Reka lave je z vrha vulkana Pelee v treh minutah pretekla štiri milje dolgo razdaljo med vrhom gore in morjem. Reka lave je bila visoka 20 čevljev.
Framazonska klika vlada na Ogrskem. Tudi novi kupčijski minister dr. Lud. Ling je framazon!
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj, 13. maja. (C. B.) Po otvoritvi današnje seje posl. zbornice se je predsednik grof Vetter spominjal katastrofe na M a r t i n i q u u ter si izprosil dovoljenja zbornice, da izrazi francoski vladi iskreno sožalje na tej nesreči. Predsednik je izrazil obžalovanje, da včeraj radi nesklepčnosti ni mogel o tem dogodku obvestiti zbornice. Poslanci so stoje poslušali predsednikov govor in pritrdili njegovemu predlogu. — Naučni minister je nato odgovarjal na nekatere interpelacije, potem se je pa nadaljevala razprava o proračunu železniškega ministerstva.
Dunaj, 13. maja. Začetkom današnje seje drž. zbora je predsednik izrazil sočutje z ozirom na grozno katastrofo na Martiniquu, ter je prosil dovoljenja, da se potom zunanjega ministerstva izrazi sožalje francoski vladi. Poslanci so izjavo stoje odobravali. Tudi ogrska zbornica je storila slično izjavo.
Dunaj, 13. maja. V jutrišnji seji poslanske zbornice bode poslanec Vu-kovič pozval skupno ministerstvo, naj posreduje, da se delegacijama predlože sklepni računi o Bosni in Hercegovini.
Dunaj, 13. maja. Proračunska debata bo končana tekom treh dni. Potem pridejo na vrsto še: terminska kupčija, davek na vožne listke, naslov inženirjev.
Dunaj, 13. maja. Iz vsenemškega tabora se razglaša, da je posl. Berger dobil od svojih volivcev poziv, takoj iz-
stopiti iz vseneraške stranke ali pa odložiti mandat. Wolf je uložil tožbo proti listu „Eeerer Nachrichten", glasilu poslanca Hoferja.
Dunaj, 13. maja. „Wiener Zeitung" bo objavila dovolitev konoesije inženirju Hoislerju za zgradbo železnice Grobelno - Rogatec - Slatina do deželne meje.
Trst, 13. maja. Po mestu se raz-našajo govorice, da so odkrili v upravi Lloyda velike nerednosti.
Požun, 13. maja. Obč. odbor je sklenil pozvati vlado, naj poostri narodnostni zakon češ, da se slovanstvo silno širi na Ogrskem.
Varšava, 13. maja. Tolstoj je dovršil novo dramo, ki se peča z gibanjem mej ruskim dijaštvom. Sedaj se zopet bolje počuti.
Berolln, 13. maja. Shod zastopnikov 77 nemških mest, 800 mož, se je soglasno izrekel proti povišanju carine na živila.
Petrograd, 13. maja. Uradno se poroča, da je bil morilec min. Sipjagina včeraj obsojen na vislice. Kazni car še ni potrdil.
Petrograd, 13. maja. V Polosavi sta bila obešena dva dijaka, ker sta provzročila zadnje kmečke upore. Spisala sta nek oklic, pod katerega sta sama podpisala carjevo ime. V tem oklicu sta pozivala kmete, naj si vzamejo, kar žele, od veleposestnikov. Nekateri sokrivci so še v preiskavi.
Pariz, 13. maja. Velikanska goljufija od tu pobeglih zakonskih Humbert, ki sta pod lažnjivo pretvezo, da imata dedščino 100 miljonov, prisleparila 56 milijonov frankov, kompromitira več republikanskih politikov. Pri hišni preiskavi so našli pri Humbertovih več pisem, ki razne politike jako kompromitirajo. Listi pišejo o drugi Panami. Advokat Parmentier je odstavljen.
Pariz, 13. maja. Svoje sožalje na nesreči na Martiniquu sta izrazila tudi car in angleški kralj, ki je nakazal v pomoč 25.000 frankov.
London, 13. maja. Iz St. Vincenta se poroča, da so bili vulkanični izbruhi na vseh AntiJih. Posebno se je bati za usodo otoka sv. Dominik. Na celem ar-hipelu vlada velika panika. Martinique skoro gotovo zapuste vsi prebivalci in otok ostane opustošen.
New-Yort, 13. maja. Z Martini-qua se poroča, da so vsa trupla brez obleke. Obleka je odpadla ž njih. Dobili so mrtvo neko rodbino, obstoječo iz devetih članov, ko so se vsi držali trdno objete.
London, 13. maja. Ogenj na Mar-tiniquu je ugasnil. Pri katedrali v St. Pierru so našli 3000 ožganih trupel. Vsi so se zadušili. Razven St. Pierre so uničeni še trije večji kraji. Nekateri ljudje so se rešili v samih srajcah.
Izredno veljavo Z^T-
pljev vrelec« in »Styria vrelec« kot dietetično in zdravilno vodo dokumentira najbolj „ primerjajoči grafični opis rogaških in karlovarskih vrelcev", ki ga brezplačno pošlje interesentom uprava v Rogaški Slatini. Prosi se pa, da se citira naš list. 656 1—1
Dunajska borza
dn6 13. maja.
Skopni državni dolg v notah.....101-75
Skupni driavni dolg v srebru . . . . .	101-65
Avstrijska zlata renta ......120-65
Avstrijska kronska renta 4%.....99-65
Ogerska zlata renta 4%..............120 90
OgeTska kronska renta 4%......97-75
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 1699-—
Kreditne delnice, 160 gld.......671 —
London vista......................240-37'/,
NemSki drž bankovci za 100 m. nem dri. vel).	117-27'/,
20 mark............ 23 47
20 frankov (napoleondor)......19 08
Italijanski bankovci. . . •.....93-25
C. kr. cekini...........1133
Žitne cene
dn6 1?. maja 1902. (Termin.) Na dunajski borsi:
Za 60 kilogramov.
Plenica za junij.......K 8 88
, . jesen .....
Rž xa juni.........
jesen.......
Koruza sa maj-junij .... „ „ juli-avgust ....
Oves za maj-junij......
, , jesen .......
Na budimpeitanski borsi:
Plenica xa maj.......
, , oktober......
Ri za maj .......
. , oktober.......
Ove« za maj........
„ „ oktober......
Koruza za mai......
. . julij.......
„ „ avgust......
8-7-36 6 99 6-22 6-2* 7-32 6-11
8 70 7-82 7-20 6-68 706 5 "9
4-f5
5-02 5-09
do
889 801 7-38 7--623 6-30 7 83 613
8-71 7 83 7-22 6-69 7*10
5-80 4 96
6-C3 610
(Efekti*.)
Dunajski trg.
Plenica banaika...... K	9-15
jutae žel........9-30
R2 ..........7"50
Jefimen . ,........7-20
„ ob Tisi .......6-85
Koruza ogerska, stara.......—
, w nova.......6-S5
Cinkvant „ stara .....	—
„ , nova .....	6-35
Ove« srednji........»	—
Fižol........... .	7-76
do
9-70 9-70
7-70
8-30 7-75
6-35
6-70
7-60 10-76
Meteorologično porodilo.
Vižina nad morjem S06 2 m, srednji zračni tlak 736-0 mm
i	Cm op»-uruti*	atujt V«ro- mttrm t ».	T»mp»- ntun P«	vmrrrt	N.te	lls
12 j 9. zveč.		731-4	9-2	sl. szab.	dež	30
,17. zjutr. ld|>. popol.		7316 731-4	8-7 8 9	sl. ssrzh. sr. zah.	sk. oblač. dež	
Srednja včerajšnja temperatura 10 6°, normale: 13-7". Ob eni popoldne nevihta.
603 1-1
Preialostnega srca javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužuo vest, da je Bog vsegamogočni izvolil naSo ljubl,eiio soprogo, ozir.ma hčerko, sestro, teto ii svakinjo, gospo
Dragico Milac roj.Vertnikovo
posestnico v Zagorji ob Savi
včeraj 11. maja predpolnoči ob 11. uri po dolgotrajni mučni bolezni, prevideno s sve-I timi zakramenti za umirajoče, v 43. letu njene dobe, poklicati k Sebi.
Truplo predrage rajnce se bode v torek, 13. t. m., ob 6. uri popoldne v mrtvaSnk-i pri sv. Krištofu blagoslovilo in potem na pokopališču ravnotam materi zemlji izročilo.
Svete maSe posmrtnice se bodo brale v Zagorji ob Savi in v Ljubljani.
V Ljubljani, dn6 12. maja 1902.
Žalujoči ostali.
! Fenzionai Mre Dane He h |
•j	v TrstXJL.
•j
(jj Krasna lega. Višja vzgoja. Nemški W ^ učni jezik v osmih razredih nadalje- rjjjjl ® valnega tečaja. Francoski občevalni M "j jezik. Pouk v vseh modernih tujih ^ j&j jezikih. Višja izobražba v godbi in lwj » slikarstvu. Gimnastika. 571 16—3 [#J
V	rj
Prospekt se na željo vposlje. ^
ftYi


| Novosti |
*konfekcijizadame*

priporočata iv 662 6-2
$ Gričar & Mejač
' Ljubljana, Prešernove ulice 9.
Ilustrovani ceniki zastonj in franko.
Jfove skladbe
Ign. Jlladnika.
a)	Pan jelln jua in 4 himne za procesijo o presv. R. Telesu. H- natis,
op. 24, partitura 80 vin.
b)	Laudes eucharlstlcae. Umne za presv. R. T (O sacrum, Ego sum, Adoro, O salutaris, L*uda Sion), op. 36, partitura 1 K.
c)	36 obhajllnlh, Srca Jezusa in presv. R. T. pesmi, op. 39, partitura in štiri glasi 4 K, posamezni glas 40 vin.
Ker k himnom ni glaBov, dobe se pri skladatelju v Novem meBtu od teb dveh del partiture, če se jih naroči najmanj 8 izvodov, za polovično ceno.	601 2—1
20 let star, iz mešane trgovine, želi svoje mesto premeniti.	589 2-2
Več pove upravništvo „Slovenca".
Franc Jožsfm grenka roda
je najboljše naravno čistilo.
V zalogi v Ljubljani pri Mih. Kastner-ju in Peter Lassnlk-u. 685 10-2
RrtrUP 8 lia'er'm' more vsakdo barvati razno MJit! blago: sukno, platno, volneno blago, svilo, zastore itd. ima v raznih vzorcih v zalogi trrdka BBATA EBEBZi V LJubljani, Frančiškanske ulice. Vnanja naročila proti povzetju. 624 12 11—1
Vožnjekarte
in
tovorni listi
ameriko.
Kraljevi belgijski postni parnik
Red Star Linie iz Antverpna
naravnost v
Novi Jork in Filadelfijo.
Koncesijonovana od visoke c. kr. avstrijske vlade. Pojasnila daje: «<m1 Nt»r Eil nie
Dunaj, IV., Wiedenergiirtel 20,
ali pa	346 9
ANTON REBEK t LJubljani, Kolodvorske ulice 34.

31
49
H*
j\nton Gutnik
magistralni policijski oficijal
J.elica Gutnifova rojena Vindišar
poštna odpraviieljica
poročena.
Ljubljana—){andija pri J/ovem meslu, dne 13. maja 1902.
žjrej vsakega drugega obvestila.
iitiiiTnnniuiTiiiiTnmiiiTnrnmiimiriiiiimiiirnniiimminrmmiiimuaiiiiiiiuimiiinii
Št. 5222.
Naznanilo.
602 1-1
Zaradi glavnega snaženja uradnih prostorov ostane
deželna blagajna kranjska
Turjaški trg št. 3, od 20. do vštetega 22. maja t. 1 strankinemu prometu •ml**. ■» ar < i».
• T)cželni odbor uojuodin« Kranjske.
V Ljubljani dne 6. maja 1902.
St. 17314.
608 1—L
V četrtek dne 15. aprila letos dopoludne ob 10. uri vršila se bode v tovornem skladišču tukajšnje postaje južne železnice
prostovoljna javna dražba 7 vagonov koruze
proti gotovi plači.
Dražbeni pogoji naznanili se bodo kupcem pred pričetkom dražbe.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dn<5 13. maja 1902.
Spretni zastopniki se povsod sprejm6!
U
31 « s
■O s h a
C/3 O
ca
<3?
</a
k
Svetovnoznani ! I! Nad 300.000 v rabi. Nad 500 prvih odlik. ! !!
w Alfa-Laval-Separafor-ji
so najboljši posnemavci smetane.
Je dobiti v 14 različnih velikostih, ki posnamejo od 40—2000 litrov v eni uro. Popolne oprave sa dobivanje sirotke za roko in za par, pa tudi vse druge stroje za mlekarstvo izdeluje in pošilja
Akcijska družba Alfa - Scparator, Dunaj.
Zaloga za južne dežele v Gradcu, Annenstrasse 26.
Podružnice: Budimpešta. Praga. 135 52-16
Ceniki, podučue brožure, proračuni in načrti za mlekarne na razpolago. Svčt se daje v vseh zadevah mlekarstva. Zahteva naj se naš strokovni list »Alfa-Mittheiiungenc brezplačno.
h
o
co CT>
• •
I
® co
-
» O-
3 »
"-o
ta 2
s 5
5.®
n< 03 n
I
Jfakap ln prodaja vsakovrstnih driavnlh papirjev, arefik, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebaoju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulantna izvršitev narodll na borzi.
iKtmjalelj: Dr. Ev|m Lb«ss.
Menjarična delniška družba
„m e b € r b«
l„ VVollzeile ID in 13, Dunaj. I., Strobalgasse 2.
O1>ovoiai vrednik t Ivra Rakoveo.
Pojasnila	v vseh gospodarskih in flnan6nlh
stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh žpeknlaoljakih vrednostnih papirjev in vestni nasveti za dosego kolikor ie 'monoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih 1 1 6	glavnic.	184 48
Tisk .KatoliAk« Tiskarne t Ljubljani.