SI 81. V Mom. sokola Ili. julija. IV. lečaj. 1871. Vtoi-ck, ot'titek in no- ^^^— ^^_ ^^^ ^^H^H ^^^^B ^^B ■■ ^B\M1 BBBBV BMV ^^B ^H BM BWMw .^BV BBw Oznnnlln AlHriho.r'ilrez voAilja* ff^ ^f B^M ^l ■ ^B« ^BM ■ mW ^T# ^f ^B»l I ^B^K\ Ml1| '& vrHt^'s^pUĆuje1'1'0 iSLU V jjAI iSHI I1A11UU1 VredniitTo in opravnistvo je v koroski ulici hii. št. 220 Rokopisi ae ne vraćajo, dopisi naj te blagovoljno franknjejo i KusUa i ti TurSka. Med mnogtmi naslodki iiepričakovane^a »zida ' prusko -francoske vojne je morda za nas, će no kot Slovence pa vsnj kot Slovane eden imjvažnojših — ona. sprenn-inba, ki ae je na vstnku (orientu) pripotila. Prečoj po tom, Uo jo Rusija im londonski konferenciji, kljubu inagjarakunui rožljaniu s siabljo in anglezkeimi. besedičenju, dosegla pravico v Crnom mor;i imeti Iloto — znobrnila so je razinera med Itusiio in Turoijo. Sovražniei na življe ujo in simt, sta si uaenkr:tt zarelij dvorjaniti in prijateljevati. Francoska su jo vila v domaći vojski in blizu roba svojega lastnega groba, pać" ni utegnila oči obraćati kaj dela in kam se okreta njeu varovani-c Turek. Tem bolj pa so osupneno gledali drugi varuhi bolnega moŽa, oni v Pešti, na Dunaji in v Londonu. Susebno Magjarom se jo videlo, da bi si najraje jezik odgrizli od Krda na ProkeS-Oatona , ki kot avstrijsko - ogerski zastopnik v Carigradu „ni znal* vpljiva svojo dižuve obraniti in približenjo Tur&ko k Rusiji zavirati. In brez dvojbo 80 bili tuđi na Dtinaji iznonadeni, ker tamošnji listi bo mok'ali, ali pa samo rekriuiinirali voz svojo lastne političare in njih narejene „napako." Ali o-supnen jo bil tuđi drugi avet, ker stvar je bila vendar na prvi videz 7«reis nevarna, rutina in nerazumljiva. Zlruti Slovani ob Balkonu , dolgo let vajoni videti v Rusiji svojega edinfga prijatelja in prihudnjega reSitelja,, v Turku pa Bvoji'ga do-smrtuega sovražoika, glodali so na prvi mah Jurtom, kaj ta preobraćaj pomenja ? Je-li Rusija svoj slavonski poklič izdala, ho če podpirati njih protivnika? Vendar to čudonjo ni đolgo trpelo. Ruski Igna-tiev je menda podvizal ae zastopnikom. in rodoljubom Srbije, Crnegore in Bulgarije stvar dovoljno pojasniti ter kmalu smo čitali v jugoslovanskib glasilih članke, ki so to stvar pretresajoči mirili svoje občinstvo s za-gotovljenjeno, da ta nova razmera ni proti , temuč na korist tur&kim Slovanom. Razlagali so to tako, da bo dokazovali, da je Turska, uvidevši kako jo njeni varuhi z vso maso tinto, Utoro so zanjo prolili, niao mngli oteti, morala na milost in nemilost udati so svoji protivnici, računajoč da z lepa doseže vsaj podolženjo svojega bivanja, ker s silo no moro ničosa doaeei. In providna Rusija, še premalo pripravljena, boco in mora koristi, ki jib je dobila na londonski konferenciji, utr-diti in iscrpiti, zato joj jo moralo biti premirljivo stanje-, ktero jej jo bila Turska ponuditi prisiljena, ugodno, in morala je računiti tuđi, da mirnim potom v tein času doseže več nego popred b krvavim bojem, In ktere bo koristi, ki jih je Rusija dobila na londonski konferenciji? Nekteri menijo (in tuđi v tem listu jo bilo enkrat to trjono), da vBled izkubtva, kake Blabo se jo obucsla in Francozom malo koristila \ zadnji vojski francoska ttota, da pridobitov ruska n dosti vrodna, posebno ker bregove branijo „torpodi" kakor so Nemcem soveronemško obalo branili v zadnj vojski. A to ni pravilno. Stvar jo (u ravno narobe. Tidit Be more ćelo, da so brez inogočnega b r o d o v j t na črnen m o r j i Rub vz li od njega p i t a n j i še dotakn iti ne sine. Naloga brodovja namreč ne obstoji samo v tem, dt napada mesta in trdnjave. Dobro oborožana mosta s( se hrodovju zroirom branilu, ako so bila dobrim voj Bkovodjem izročena. RuBka mora mogoono brodovje ni Črneni morji im«ti , da zabrani drugim flotain vanj priti, da obdrži ko m u n i k a c i j o met vgemi bregovi ČJrnega morja, ako bi se spustila v vc > s Tursko. Brez prostoga gibanja na tem morji, Ru na boj s Tursko niti misliti no smo. Lo pomislimo, i,.v pot, ki po suh um iz Ruske k Donavi polje, je ozel^ in strate-gično uevaren, Naj Ruska na suhom zoper Tursko šo tako srceno vojuje, naj prodre čoz Balkan, brez' ino-Ručnoga brodovja je njeno lovo krilo, njeni lirbet, ćelu vojaka v največji nevarnosti. K /. i 1 a. V tem obstoji naloga črnomorskega ruakega brodovja in v tem tuđi važnost tega, kar je Gorcakov na londonskih konferencijah uosegel. To be nam zdi mnogo in vele važno. S takimi pripomočki — da ponavljamo — bode Ruska zdaj od Turske mirnim potem vpč doaegki, kakor popred krvuvioi bojem. Turska dobro apre-vidi, v kaketn položaji je zdaj naspram Ruski in ne bo svoji raogočni sosedi nič odrekla, ako bo ta pametno postopala in ne prenaglila se. Kako različeu je dub, ki /daj veje v Carigradu, od tiatega, ki je pred vladal! Iq izraženje tega duha jo nova, posiljena razmera Tur&ko z Rusijo. Ako torej „N. fr. PreSBe" v članku od 13. t. m. tneni, dn boce Turćija poprijeti ao nove idejo e d i n-Btva islama, ter da bo je vrgla Rusiji v naročje, ■ da bi časa za to delo dobila, nikakor ne raoti to naj-• skrajtiejih naraer Ruaije, ker ravno islam v Evropi ni i doma, tointič Turčija se mora umckiiiti v Azijo nazaj - kar jo baš Rnsiji iu Slovanom prav , kterib bodoc'tnosi . se prićne stoprv s svoboduim v/.hodoui. i i Dopisi. i Ia Planine 12. jul. |l/.v. dop.] Edon mojih do- 3 pisov jo tukajSnjega sodniškega pristava g. Dov-a jake v ra?.kačil, tako da bi bil iiiož v sveti svoji jezi kmak i prokoraeil niejo , ]>ri kterih so začuo nuvadna človeškr , olika in tlostojnoat. Knkor je pri ljudeb, ki stavijc i prod svojo imo Orko Bc. kr." splnšna navada klicati pi žandarmeriji , policiji, beričih itd., ako si mu brozob i zimo povodttl resnico v obraz, ktera soveda kolje oči a tako je tuđi ta mož hitro od pri kazenski zakonik, pre a gledovajo tieusmiljeno rajdo sključonih paragrafov, du b klical potom državno pravdništvo v Celji na pomoi a proti vrcidniStvu „Slov. Narodu" pa zastonj. Gospodin« o Dev , su vum li ne zdi smeutio , da bi nas zarad tega ,- ka ne molčimo, da se nam krivica godi , ka strogo za i\ htevanio i/višuvanjo došlib ukazov glede rabe slov. je zika, k;^ no zamižimo, ko okrajni paša svojevoljno in nepostavno, a vendar nekaznovan žali svete pravica sloveDskega naroda , — da bi nas zarad tega še tirali pred sodnijo ? Vi si drznite trditi, ka ne poznate postave niti ukaza, ki bi vns vozni posluževati se slov. jezika? Čuduo. Ne poznate li drž. osnov. postnv, na 1s.Wre ste celr» prisogli V Vsaka zdrava pamet vidi jaano v toh, kn ima vsuk državijan pravico zahtevati, kar tuđi mi tirjamo. Vum li nišo znani potem še došli strogi ukazi? čitajte jih še onkrat, potloj pa sodite. More-biti ae imnašate na ravnokar iz Gradeca došlo famozno režitev n:i zahtovatija vrlih županij ? Bogmo, mi no borno iskali v Gradcu svojih pravic , tam jih tuđi ne najdemo, hodili borno »krajno pot, ako ima Avstrija sploh še kaj pravice za nas. 0 tej famozni rešitvi sprego-vorili bi že denes, a odložimo to na prihodnje, ko nam dojde drugi, ravno nasprotni odlok druge oblastnije. Žo štur pregovor pravi, kjer se volk valja, dlako pusti. Tako je tuđi z našim g. Ogrincom ; kjer on opleta svojim starim cofom, tam aa zna nled birokra-tične samovolje, on sodi tuđi v okrajnom šolskem svetu in sicer na prvem stolu. Dasiravno edina duša, ki v celera dolskein svetu gori za jezik pruskih junkerjov, vendar ta človek oponira večini. Žo v prvi seji je sklenil tukajšnji okrnjui šolski svet, da je uradni jezik njegov i/.kljueljivo 1d slovenski, vso so mora obravnavat.i le v tein jeziku. A mislite, da se naš paša po tem sklopu ravna? Nič menj nego to. Kot prvosednik po-šilja udom okraj. šolsk. svota nemške dopise, netnška vabila ; uraduje so nemški iu slovenskim ulogam daje se nemSki odlok. Mislim, ka tuđi v Turćiji, kjer je kruto barbarstvo , peklenska samovolja in paševanje v originalu na dnevnem redu, ne nehaja se tako teptanje ljudskih pravic, tako zasmehovanje raznih zahtov. Ko-likrat urno že pisarili o tem okrajnem paši, kolikrato smo že razkrivali njegove nepostavnosti, a vlada so še zmeni za to ne, ona je šlepa in gluha, dasitudi ima v rok ah dokaze, Še dandenes pusti sedeti na glavarsketn stolu nio/a, ki zakona ne izpolnuje, kakor da bi se ironično velelo slovenskomu narodu: tebe ne vzamemo v poštev, za te so legalne naredbo le na papirji, za tvoje željo, ztihtevo in pravice smo slepi in nomi, tebe imamo lo za to, da davek plačuješ in da prelivaš svojo kri v boji ,,der biuder gegen briider." Iz Šenčurske okolice, pri Krauji. [Izv. dop.] (Š o n Ć u r 8 k u posta in okrajni glavar Der-b i i.) Tuđi v Šenčurji pri Kranji so ustanovili poštno postajo zn pisma in časnike. Na vse pretege so je trudil okrajni glavar v Kranji, da bi uaklonil službo peštnega okspeditorja svojemu ljubčoku, Janezu Maselnu, po doma cio Koncu, dosluženemu županu Šenčurske občino, ki je vsedni svojega županstva bil tako pripravno orodje v roki svojoga nemškutarskega principala ; pa je Že tako da časih tuđi niogoteora kaka reč izpodleti. i)a bi svojegu Ijubćelci v irbastih hlačah Bpravil na povrSje iu ga posudi! na raspisani stol poštnega ekspeditorja odročo Lovru Senku nravno-politiško spričovalo, ktero jo potreboval in gu zato za-nj prosil iu ga v svoji bi-rokratiski jezi znpodi iz pisalnice svojo, pokazavši mu, kjo jo zidar iz njo izhod napravil. Počrnil je potem, kakor smo pozvedoli , tega tihega in poštenoga Slovenca pri poštni direkciji za rogljatega, tedaj nesposobnoga za poštno poslovanjo, nasprot pa Ja-neza Maselna v zvo/do kovavai za edino pripravnoga priporočal •, in kdo bi verjel , kdo bi si le mislili niogel : Derbis paša ostane s svojim neui- Skutarskim kandidatom na cedilu in Lovro Ščnk, kte-rega je spodrival, dobi službo poštnega ekspeditorja. O jej ! ves trud je bil zastonj in Derbiču ni ostalo dru-zega kot britok apomin na njegovo sirovost čo se ravno inteligenciji prišteva ; kajti čestiti čitatelji vedeli bodo dobro prosoditi, kdo jo bolj rogljat, ali tihi, krotki in ves pošteni Lovro Šonk, ki v svoji službeni zadevi do-jde prosit svojo vizo gosposko za nravno-politiško apri-čevalo, ktorega odroči goaposka noheno pravice nitna, ali pa okrajni glavar, ki človeka v takih okolščinah tako po pasje iz pisalnice zapodi. Kodaj jo ta stari birokrat, ki v vsaki priliki poštene Slovonco pesti ter je na 2id pritiska, žo zasluži!, da bi mu visoka vlada za-godla odhonnico najhitrejšega koraka, tor ga potisnila v zaslužoni počitek, pa ga le boza in še z rodi časti. Kako dolgo s>!! — 1% Krke (na dolenjein Kranjskem) 11. julija. [Izv. dop.] N>henwartovc bnsede, ali resničnost jim jo protivna." Torej je na Moravskom vse kar pri nas. Dobro prijateljstvo med ra a g j a r s k i m i in nein-škimi listi ae je zadnje dni malo porušilo. Ob priliki žnlostnoga konca držuvnega zbora nmgjarski listi nišo dosti Kpoštljivo govorili o tem zbirališči in zato jih „N. fr. Pr.u ljuto ozmorja, „da jomljo Čehe, Poljake in Slovence v varstvo." PruBko vladno novine izreknjo, da jim razvitek in utrjenje Francosko ne dela skrbi, ker upajo, da bode tuđi nemako cesarstvo napredovalo. Vladni francuski kiogi so s stanjem na Francoskem haje jako 'zadovoljni. Vlada ima v narodnem zboru 500 glaBOv in se no boji ra/dvojev med vočino in aeboj. — Gambetta je pisal republikanskim odborom v Bor-deaux in Gironde pismo, v ktert-in svoje i ti vseh ropu-blikancev veselje nad izidom poslednjih volitev ter upanj e izreka, da so bodo republika nn Francoskem, kot edina vladavina, ki more dežele oteti in povzdi-gniti, ohranila in ukrepila. Med tem ko je lani ob tem času (13. jul.) fran-coski poBlanec Benedeti v Fimsu baj^i surovo obnašal so proti pruskemu kralju Vilhelmu in tako krvavo vojno uzročil, molči zdaj vt-a diplomacija. Pruski kralj, /daj cesar, jo zopet v Emsu a videti jo, da \o povsod položaj na mir obrnen. Edino v jugu, v Carigradu ne-luajo iniru in čuti j<^ ćelo, da Beustu in Magjarom ni po godi tamošnji naš zuHtopnik Prokeš-Ontou, ter bode moral enemu Magjaru, Szecaenu ali Kulay-u prostor narediti. — Iz R i m a so uekteri nemški listi dobili vest, da je papež nevarno zbolel. A precej drug dan oporeka oficijelni telegrafski zavod to peročilo in trdi, da je papeževo zdravje izvrstno. T državi svobode, v severni A me riki, se je unel boj med protestanti in katolik i. V New-york-u \e bila vlada prepovedala protestantovsko procesijo, da bi tako zabranila katoličanom demonstracije iu nemire. Na ugovor protestantov je vzela potem svojo naredbo nazaj in 12. t. no. je bila protestantska procesija. Katoliki, najbrž se žaljene ćuteći, so jo napadli in prišlo je do boja. Vojaki ao streljali in ubili okoli 20 ljudi. Nemiri trajajo še dalje. Dvanajst regimentov stoji v orožji, ker se boje resnega punta. Kazne stvari. * (Slovenski tabor.) Iz C e 1 o v c a do-bimo sledeči telegram : Nhš tabor, ki bode G. avgu9ta letos na zgornjih Buhljah blizo Železnocestne postaje Grafenstein je uradno clovoljen. Slava! i * („Novice" o položj i) Slovencev k minister-stvu llohenwarthovemu tako-lo pišejo: „Po poročilih, ki jih m i i m u in o , » c d v o ro i m o , (1 a t u d i S1 o~ v e n c i đobimo svoj «1 e 1. Da pa d o z d a j šo nič gotovega v rokah nimamo, to ni drugaČe, kakor pri Č o h i h in drugih, k i zdaj š e tuđi ni£ nitnajo; le Polja ki so po razglasu vćerajšnjega vladnoga lista „Wien. Ztg." dobili pravico poljskomu in rusinskomu jeziku na juridičnem vseučilišču v Levovu. Zato je nepreudarjeno tisto kričanje nekterih, da „vsi drugi imajo kaj, mi Slovenci nič". Mi pa smo tega prepri-čanja, da naši poslanci nišo bili zastonj, to je, brez vapeha na Dunaji." Kpr so „Nov." v oski dotiki z dr-žavnimi slov. poslunci, aklopamo iz te izjave, da nam je vendar nekaj obljubljeno. Akojelahno očitanje „liri-čaDJe nekterih" namerjeno na nas, t. j. na naše po-slednje članke, moramo reci, da to „kričanie" prav radi na-so \zamerao. Mi smo konstatirali, da dozdaj nismo nobonih dejanj videli, in to je istina. Če se pravi pravice, ki nam gredo zahtevati in tirjati — „kričati" borno še in še kričali in kričali. * (Odpis zemljiškega davka za kranjsko doželo ?.a leto 1869.) znaša po dopisu c. k. finančnega ministerstva deželni vladi 69.472 gl. 27'/2 kr. Vsega za kranjsko dcžolo za 18G9. leto predpisunega zcniljiškcga davka je bilo 737.876 gld. 55% kr. Blizo 70.000 gld. so je tedaj od pisalo po milostnem dovolje-nji cesarjevem, ki si ga jo 1864. leta izprosil deželni zbor kranjski za dež>lo našo. BNov." * (Na mariborski gimnaziji) je med 32 učonci 8. gimn. ra?.reda pri maturi padlo jih 9, a 5 z odliko izšlo. 4 so padli v izpitu iz verozakona. * (Kapljica za narodno-ravnopravno sušo.) V državni tiskarni na Dunaji tiskani obrazei odpustnih listov ali „abšidov* natnreč so razpošiljajo dotičnim poveljništvom, ktera naj jih i/.poluuje. BMira-bile dictu auditu«iuou jo na njih BlovonšČini odločeno Slovenci pod Karlom Velikim in nasledniki iz njegove rodovine. (Dalje.) Crkveno razmere. Že pred Karlom Vtlikiua so je veliko y.n razšir-janje kršćanstva fitorilo ; vondar jo paganstvo šo zrno-rono mnogo privrženikov, zlasti med plemenitniki imelo. Po smrti Virgilijevi jo bil Amo za solnogradskogfi škofu postavljen. Korotanija. je žo prej v vorskih ri'čeh pod škofijsko stolico v Solnogradu spadala. L. 790 pn je Pipin, preuiugavži Avar»», tuđi severni del dolnje Panonije med Rabo in Dravo i/.ročil Arnu, da bi tamošnje ljudstvo oskrbel z verskim u'.com in božjo službo. L. 803 je cesar Karei Bana v Solnograd prisel in omenjeno po-daritev sinovo vpričo mnogih vernikov potrdil. Posvo-Ćeval je tedaj Amo mušnike in jih pošiljal v Slovenijo, t. j. Korotanijo in prej omenjeni del Panonije, ter jih izročal tamošnjim vojvodnin in grofom, med ktorimi jo gori imeuovani Iogo jako slovel po svoji modrosti in mu je bilo ljudstvo tako uduno, da ako jo komu nc-popisan papir ođ njega poslan Ini, lo nikdo ao ni upal njegovega ukaza zanemariti. Nekokrat je bil nekaj posebno znamenitoga napravil. Dal ju pripraviti gostijo in na njo povnbil kristjanov večidel kmetov in pagiin-skih plemenitnikov. Kristjane je vzel k svoji mizi kjer so iz zlntih kozarcov vino pili ; gospodo pa je pustil zunaj in jim kruha in mesa in priprosto posodo predstaviti velel. Ko so vprašali, zakaj z njimi tako ravna, jin\ je odgovori!, da kot nečisti paguni nišo vredni družiti so s prerojenimi v svetom studencu, ampak zaslu-žijo, da zunaj hišo kakor psi obedujejo. Vsled tega so so dali podučiti v lu-Ščanetvu in krstiti. Ko jo I. 707 šl.« f Arno v Rim štl mu papož ni sumo potrdtl povikšano škoti.io ampak jo ludi povzdiguil za nadškofijo. Ko se jo vrnil mu je ukazal cesar Karei, niij gro sam v Slovonijo kršćanstvo širit, in inu ob enem kot plačilo za njegov trud trotji dol dohodkov vs»^h tistih krajov obljuhil, ktore bi 8 svojim ukoin kršćanstvu pridobil. (Diimtnler p. 21.) Amo se je tedaj sara podal v slovenske pokrajine in jih prehodil blago-b! a vi jaje corkve, posvočevaje svočenike iu podučevaje ljudstvo. Akoravno je videl da je tu dosti plodne zemlje /.a kršćansko setvo, se je vendar njemu posel prete-žaven in premuden zdel; zato je s ccMirjeviro dovo-lioujem postavil in posvetil za te pokrajino — poseb-uega škofa, Teodorika po imenu, kterega ata on iu kraljevi namestnik Gerold izročila in priporočila domaćim poglavarjom po vaej Korotaniji*) in po se-vernem delu dolnjo Panonije. Po smrti Teodorikovi je Adalram naslednik Arnov postavil Slovencem Otonu za škofa in po njem je dobil to čast O/.balt. Da so bili ti škofi podložni nadškofu 8olnogriulskeuiu so samo po sebi razumeva. Arnov naslednik je bil Luipram, in za njim je prišel na solno-gradsko stolico Adalvin, izvoljon 1. 858, kteri po smrti lOihaltovi ni več imenoval posebnoga škofa za Slovence ainpak so je sam trudil to ljudstvo voditi v cerkvenih ročeh. — Med tem. ko je luč kršćanstva bolj severnim Slovencem od Solnograda prihajala so se za bolj južne krajo trudili oglejski patriarhi. O Pavlinu II., ki je bil za furlanskega vojvoda Erika patriarh v Ogleju, beremo da si je prizadeval razairjati kršćanstvo po Korotaniji (dolnji) in po aosednjih deželah. (Ank. p. 350.) Istra je bila žo od nekdaj v duhovnih rečeh Ogleju podvržena. Patriarh Ursua pa jo začel trditi da ima Ogloj tuđi do vse Korotauije pravico in se je *) Da ni imel Korotanijo samo od Drave,'priča neki uapis iz koncu 3. stoltitju, kteri priča da jo ou crkev av. Šteiuna sredi Zilako dolinu uatauovil. Diiiuuiler 22. prvo naeato. Da ai je ta faktura 1e ogromna malenkost, nam je vendar po godu in želimo, da bi po tej kapljici pričelo padati debelejše in če dalje gosteje kaplje, ali „vnagari" ćela ploha naenkrat. * (Raz pisane so službe) okrajnih zdra\ni-kov na Štajerskem. Za slovensko Štajersko ao razpisane tri, narnreč": v Mariboru za okrajna glavaratva v Mariboru in Slovenjem Gradcu; na Ptuji za okrajna gla-varatva na Ptuji in v Ljutoroeru; v Celji za okrajna glavarstva v Colji in Brežci. Službo spadajo v IV. razred diet in donašajo letne plače 800 gld. s 4kratno petletno priklado po 100 gld. — Prosilci naj svoje prošnje z dokazom o „allfiillige Kenntniss" slovenskoga jezika vlože pri predsedništvu deželne na-nmstnije v Grndci. To je tedaj Se vedno ravnopravnost „nach Moglichkeit", kakoršno zahtcva „buraaukratische Eigensinnigkeit"! Potera se nam pa šo „krićanje" očita. * (Deželni odbor) jo po odbodu dr. Somca izprazneno službo sele und ari ja v bolnišnici ljubljanski podelil dr. Rojcu * (Nova sol a), v kteri ae bodo izrejevale učiteljice ljudskih Šol, se začne prihodnjo ftolsko loto v Ljubljani. * (R o a 1 k a v Gorici). Še veduo čakaruo zastonj, da bo preuravna rcalka v Gorici na narodni podlagi. O tcj zadevi je dobil deželni odbor sledeči namoBtništveni dopis: „Ker nišo imele dozdaj zažele-negft vspoha razpravo zarad založbo viših stroškov. ki lu jih prizadelo razvrstenje Roriške državne roalke v paralelne, italijanske in slovenske razrede, pridržuje si gospod minister za bogočastje in uk, da opraviči vlndno staliSče o tej zadevi, kedar zopet predloži nacrt postave o realkah v prihodnjoj Rosiji deželnega zbora." Najlože in najbolj praktično, piše „Soča", bi se ustreglo o tej zadovi obema narodnostima naše grofije, ako bi se ustanovila dva realna gimnazija, eden za Slovence in eden za Italijane. Potem bi bilo vsoga prepira konec zaatran učnega jezika. * (Š ol s ki h k n j i g) se jfi I. 1869 — po naj no-vejih razkazilih — v Avstriji prodalo in Rpr-čnlo : \ nemSkem jeziku 951.0O7, v Českem jeziku 505.76fi, \ laškem jeziku 122.640, v poljskem jeziku 155.581, * brvatskem jeziku 116.640, v slovenskom jeziku 05.564 v srbskem jeziku 36.170, v magjnrskem jeziku 13.346 v rumunskem jeziku 12.409, v „crkvenoslavenskom" je ziltu 11.681, v hebrejskem jeziku 4.189 iztisov — ii to samo iz dunajske zaloge. Za Ogerako i. t. d. pi oskrbuje še posebe zalogo italskih knjig Stttvropigjano1 zavod v Lvovu, kteri je apečal 37.876 iztisov. V tel navedenih številkah jo mnogo povedanoga. — * (A. bar on Coiz) je, kakor projšnja leta tud letos podaril več marljivim ljubljanskim gimn. dijakon Cigaletov (Volfov) nemško-slovemki slovar. *{O razmerah goriških Slovoncov pi^e Soča: aV pređobrem spominu nam je obnašanje] naših Italijanov v dež. zboru lansko leto, ko so posku-sili, naš jezik otpraviti iz deželne hiše, ko so nam priznavali pravico, poslužovati se slovenskoga jezika v dež. zhoin saruo v teoriji, a v praksi nikakor ne. — Sploh nam hočojo pripoznati vsi naši nasprotniki naše pravice le zmerom v teoriji , kar jo tako nespametno in pnredno, kakor bi bilo dobro, če bi hoteli Slovenci davke plačevati le v teoriji. — Znano nam je nadalje, kako so Italijani tuđi v deželnetn odboru s krivico na-daljevali, ter zabranili dr. Lavriču slovensko uradovanje, na kar se je moral dr. Lavrič, kot pravi rodoljub in značajen mož odborništvu odpovedati. — Deželni zbori so pred dimni, vriva so nain ted.ij vprašanje : kaj bo z našim dež. zborom ? — Kakor zvemo iz dobrega vira, hočejt> U:\lijani šo zmerom pri krivici ostati , Iter so si pridobili niogo<"ne pokrovitelje, to je namestnika samoga, pa našega dež. glavarja, kteri ninia nekdu pruvega razuma za nnrodna vprašanja in se lo malo briga za ena-kopravnost, ktero si je bil poprejšnji glavar, grof Pacr, na svoj [.rapor zapisul. — Nu, da narnvnost povomo, Italijani bo nadjajo, da dosežejo v prihodujem zasedanju to, kar nišo mogli lani in to s poraoćjo neke visoke o-sebo, ktora si išče pridobiti vs;i; rnegu naših poslance . — Okolsina jo taka : ču nam Italijani lo enega po-slanca iznoverijo, potem je naša ree zgubljcna, kajti naš deželni zbor lehko sklepa, če je le 12 poslancev nazouih; Italijanov pa je 11 in če vjamejo še enoga Slovenca, itntijo zadostno število. da nas lehk<> kontumacirajo. Dnsiravno jo na svetu vse mogočV, vendar teg« ne mo-remo verjoti, da bi ho našel v našem taboru izdajica, in to bi bil gotovo tišti uaš poslanec, kateri bi 86 hotel vdati itulijunskiin naklepom. — Sieer pa je vse zastonj ; naš namd je zbujon in se zavedu svojih pravic, da jih bod« vedno bolj glasno tirjal in će jih letoa ne dobi, jih bode gotovo k leti ali poznoje dobil. Glavarji, na-tnestniki priilejo in odidejo, mvno tako nezvesti po-alanci ; a pravica jo večna in nnod, ki jo tirja in vedno tirja, ne propade. — To naj si zapomnijo naši Italijani. — Važnu bode tedaj sesija d^ž zbora (joriikeea. obuuo mnenje o tej sesiji pa je, da bode lo kratkn. — Ker dolajo intndi Italija ni rariin b'oz kn": mar ja, in ker se nečejo udati prnviiinim znhtevnm Slovencev, prido naj-bržo do toga, da zapustijo SloJenci dež. zbor s protestom in da ostanejo gospodjo Italijani satni v noža-dostnem številu. —u * (0 Ljubljani) pito nok feljtonist nove „Presse" tole : „Mnogo je v glavnom mostu (Beču) ne-nemških napisov in posebno nenemških imen, v Ljub Ijsini pa prav malo. Ražen po nekterih na trg prihu joOih kmetili in nekterih alo'. bukvah v razgledalnil oknih se no vidi nič o eksistotci velikega aloveuskegj — ali kakor su bode kmalu imenoval liburniškoga — naroda. Da bi slovensko literaturo študiral, Sel aom ' knjigoprodajalnico. Ta literatira ne obstoji voč Bami upiral na Binodalne sklepo So pred prihodom Longo-bardov v ltalijo, kteri kažojo da ho prej to krajine, ki so zdaj Korotanija imenujejo pod Oglej spadale ; Amo pa ee jesklicaval na odločbe papožev, ki so njegovo oblast nad Korotanijo bile potrdile. Ta prepir jo Karei Veliki z ukazom od 14. junija 810 tako rešil, da jo Dn»vo za mejo postavil in kar jo bilo Korotanije pod Dravo, podvrgel Ogleju, kar je pa bilo na severno atran, pustil pod oblastjo Bolnogradskegu nadškofa. Koliko pa so oglojski patriarhi za pokristjanjonje njim odločenih krajev storili, nam ni sporočeno; lo toliko varao, da je Mkuin žo 1. 759 svojemu prijatelju Pavlinu v pismu .ivo priporočal nuj bi se trudil za razširjanjo krŠčau-»'.va v sosednih deželah. Gornja Panonija in vzhodna pokrajina Bte spadali pod Pasovsko škofijo. Za prežitek dubovstva jo Karol v svojih deželah vpeljal desetino, ktero so morali od vseh pridrlkov odrajtovati. Ali že Saksonci so so krepko uprli ti'j deBetini. Zato jo Alkuin Arnu, predao so jo ta v Slo-venijo pridigovnt podal, pisni, naj vse desetine ne zr-hteva, ampak lo tretji del. Brž ko ne pa so si fra ti-kovski duhovniki prizudovnli poltio desetino vpoljati Pa Slovenci so se ji ustavljali in še le solnogradskcmu skofu Gebhardu, ki je bil 1. 1060 i/.voljen, hq je po sroči izšlo, polno desetino (iogunti. (Diiininler p. 24. Ank. p 355.) L. 807 se je na cerkvmom zboru v Solnogradu po kanonskih postavah določilo. da se imajo ti dese-tinski dohodki na 4 dole razdi'liti: ]>rvi del gre skotu drugi duhovinštvu, trotji ubogim in četrti se uaj porabi za cerkvene stavbe. Kcditr ao solnogradski škcifi sami prišli v slovensko deželo pridigovat, je moralo ljudstvo davke spraviti kot povlačilo za potno stroško. L. 864 pa j< nehalo to odrajtovanjo, ker jo z neko podaritvijo zomljišč bilo nadomešćeno. (Diimniler p. 42) Razun toh dohodkov so solnogradski škofi i ti sa-mostuni v dar dobivali zemljišča s prebivalci vred, ktoii 60 v.daj od njih davke plačevati morali sĆasoma pa bo celo posestniške pravico do njih izgubili. (Duaimler p. 24.) Kar so n&tnrrć prej slovenski kne/.i posoBtov imeli, in menda tuđi kar je bilo zapuščene zemlje, jo priSlo vse nemšketmi krnlju v last, ki jih je izprva po svojih ljudeh dal upravljati, potem pa jih jo večidel razpodaril ali solnngmdski crkvi in samostanom ali po udanim (tiemškim) gospodom, kar je gotovo po-nemčevanje slovenskih dežel jako pospeševalo. (Konec prih.) prestave nemSkega abecedoika za otroke; ona > . idi nekoliko molitvenih bukev" itđ __ PaĆ 1 > » tu strinja nemška tenieljiu8t, kteri je baš ta Mj nist slavopevec, z nemško zlol^ostjo. * (Strašno!) To dni je neVa krčmarica t '. cah |.od Gorico svojega moža tako hudo udarili d- obležal in vsled tega umri. Nekde je lakomno an t tako hudo razkačilo, da je mož nečemu gostu j-vHr-i uekoliko novcev zgrešil. * (DomaJn statistika.) V goriSko-fi i .i banski grofijt je 5 mest, 7 tergov in 462 vaši; ] «. \t aih skupaj 31.893, prebivalcev po zadnjem Ijud .err opisu 204.076 in sicer 101896 možkih in 10 riv> Boskih. Po veri se razvrstuje prebivalstvo tak -le :x 03.614 rimskih in 13 mrskih katoličanov, 4 nef..Mn-jeni Grki, 5 nezedinjenih irroencov, 133 augsbt'^ > i 16 belveškib protestanta*, u raznih druzih 1 *o ercev, 279 izraelitnv (judov) in i neverec. __ M ';Kih j neoženjenih 61.982, oženjenih 35.£95 vdovcev -» 1P3. 1 ločonih 6; ženskih pa neomoženih 57/T65$ ome dniii 6.336, vdov 8.076 in ločenih 3. Slepcev ie nt» Gor k»M-19, gluhonemih 206. — Duhovnikov je 554, urar ■ 1 splob javnih c. služabnikov 1075, učiteljev 21f 1 ikov 049, pisfiteljev 4, umetnikov 43, pravdnikot ^ okatov in koncipijentov) in notarjev 74, zdra^oiVo-7, ranocelnikov 12, babic 150, lekarničarjev 44, cx-'" dravstvonih oaob 16. S kmetijstvom in gozdnaru ^ e peča 18.210 lastnikov, 5.923 zakupnikov, 773 ur.i-ikov, 45 288 stalnih poslov in 14.094 delalcev -iOvcev in ribičev je skupaj 734. — Izmed rudarje- >• lavžarjcv (fnžinarjev) jo 1 lastnik, 2 zakupnil t radnik in 24 delavcev. — Drugi obrtoiki ae rau.]y ako-lo : Stiivhino in umetnijske obrtnije opravljp 217 amostalnih podvzetnikov, 47 uradnikov, 1014 dela iv , obrtmi pn, pri kterih «e izdelujejo rude, kame' 1 ea, se pera 855 samostalnih podvzetnikov, 50 *. likov, 2327 deUvcov. Za Tomšičev spominek: Prenesek . . U «3 gld. V J Kranji nabral g. dr. Poznik 28 gld. 20 kr. Darovali so: tosp. dr. Val. Prevec, odvetnik ... 5 n • ,, „ Albin Poznik, koncipijent . 5 „ • ,, M. Pire, gimn. profesor ... 2 „ ■ „ M. Pire, trgovec ..... 2 „ • ■ . „ Frnnc, Omersa, trgovec ... 2 „ • ■ , ,, Diiigotin Šavnik, lekar ... 2 „ — . „ Dragotin Florjan, posestnik . 2 „ - M Janez Heš, dekan..... 2 „ - • ,, Anton Mcžnarc, duhoven ... i „ ■ ,, „ Krauc Tavčar, „ ... 1 „ - ,, „ Dragotiu Pec, knjigovodja . . I „ „ F. Sajovic, trgovec..... 1 „ — %-. „ Eduard Pour, uradnik ... 1 „ --• , „ Josip Prosenec, odvet. solicitator .1 „ — ,, Neimenovan kouii...... • — « 20 . Pri Pliberci nabral gosp. Janez Sti-berc 9 gld.. darovali so: Gosp. LnvroSerajnik,dekun v Pliberci 2 gld. — kr. „ Edvard Martinak, c. k. pristav v Pliberci.....• • * n » „ Jožof Loskovar. žu[mik v Sva^eci 1 „ , „ Tomaž Kiki'l, župnik na Kua Janez ŠKliorc, oskrbov. kaplan v Crni......... 1 -*«« Fra:»j° Plirko, trgovec v Celovcu 2 , „ Ocidon Polak, knjigovodja . . 1 n Ivan Dolenec. inžonir, Funfkir- chen, Bonyhad .... _j__^___5__• \r_ Skup . ". 1228 gl< - kr. Đnnajska bor»a 14. julija. Enotni drž. dolg* v bankovcih . . . 59 Q 80 tinotni drž. dolg v srebru .... 69 „ — Akcije narod, banke..... 7 „ 70 Kreditne akcije........28t! „ 60 18(50 dri. posojilo.......101 B 20 London...........128 B 4»> Srebro.......... 120 w 86 Napol............ 9 u M Inirjcn kornipijcnl. emkotm. j«iku |vH'«B '••■><>*'"■ r«-j«»>»io « !••»' .rimi poROji v vftr?.t>c>. TniitcH n*i sn °Slasi'° (1° 3l' ni 8rpiinjl *' notira Knez-U Slavoljubu v Št. Lnnaitu im ■ Goric-ih, bodi si ustmeno uh pismmm. (-) ___ i^—T^—— Hiša na prodaj. Hiaa v Spoiluji ŠiSki št. 02 na«proti rorkve, za vsako kupčijo ali olirtnijra pripravnu, se bod* o sv Mihnli v najam dali a]i pa proti sposobnomu plnc-ilu prodala. Kaj veft o t«j prodaji se r.ve pri hišnemu gospo-ilurju v Spnđnji SišUi (2) Francu Štrukeljnu. Pri razstavi v Gradcu 1870. I. s zlato svetinjo nadarjena. Prva Majarska c. kr. priv. tovar na (fabrika) ognja in 'doma varu ih jlagajnic (kas) zadenar in pisma, mizza pisanje ViiUTiicij-a knntfiitli-n v Urndri, tovarna: BeethovenstrasBe 21, iporoča svoje i a najboljSpffa Stnjarskega blagn, s kljućavnicnmi po posebnih patontili, in noJBOlulneje dovršene izdelko, m ere je porok, po jako znižani ceni. ,■,.-• - * c\'i\ Proti primernemu vplnCilii na olnjsaiije p. n. obcinstva tuđi p 1 a c i I a ti u svote. K1^) Izkljueljiva prodaja pri * JSjXXt»OTC^ ICOJTOSl, železninar, liricsgassc! JJr. 10, v (iradoi. £■ Preselitev štacune. ymoino iadolctn'.li tUc&nin in ki aOnilt voz.iliil £.a G6I kV6H6 Ofrave IZ SlaVUOZfiane umotvornice TSZ&LzrlL&L Grianija, j^k imu f(» pri l-.iusUi mednarodni razstavi o^rkvcuih oprav v Kimu pape/. Pij IX. prvo zlato svetinjo in tuđi hR vitežki križ reda sv. Silvestm pndolili R \o v Izubijani ol sv. Jurju, zvczdnrinu drevororlu mssproti, St. 32, pred nunsko cerkvijo. |R:- Oh onem sn reatitim kup'ovalcotn, pos«b;io viaoknčpstiti duiiovšćini srt^no /ahvitljnjpni za (loseOaj B'r >vano ZHiipanjp, ter so priporo^am prosoi-, da hi mi tuđi v prihodnje bvojo zuupanjo skazenati blagovolili. k, • ovane veći se pri numi dobiva jo po fab ri Ski ceni. '• W,~ 7, velicim sjiodtovanjem V 7a1tA1* lb. ■vgsikor.šni konkurenci tl:»j(j moja nnaleđnja velika zaloga bla^a: Nad KX>O xln.tili pi-stnnov ocl I f-olcl. cio 3<> gold. 8 dvanajstork demantnih prstanov od 30 do 200 gold. „ Veleveliko garnitur, zap6stniknov, broš, uhanov. do 18O gold garnitura. | Moja Vf.il.ansku ibirlci zlatnitm ;n sn.'^ruiiie, kakorsna so luhko no iialuijn, jo italc slavno * stutoiia, pristaviti š»> moram, ^ im.in, za vel.'čftft. duhovščino tuđi prebmo znotrnj pozlaćeno p u-| 8 i £ c z a o b ha j i I o in ga ^. /Jdar^ko podv/n srebro ter starine Jer iz ^kušnje vetn, du 3O potem upniki kmalo brez- kupujem, če tuili ne za de/.elni muzi-j, pa vendar ! za se. Hla^ovoljni naklrtujeiiosti se priporoča A.ng\xst Thiel, awtnlk ^f"Ci° '!! "^i^'0^0 *al«Ko i>i^«»K-ov. zliiui srfl.i'ii. - Glavna /aloga v AUiiiUoi-u Ju |»O(lp«-i urinu,. 21 B X> u. xx ^ j. I %0T~ Nove najii^odnišr ""VC I z (li.liilU i o 8 fiUl <•(!' ti — 9 po « d. 7O — 20 po sići. 150. 201' delež na kraljevske ogerske srećke I pn 7 kIiI. fdi-n — 6 po «1(1. 4O — 2O po jjo\ 130. I 20" delež na pet ne srečk od leta 1839 I po f»ld. 10 <'vjtiij<> in i»f<» «1 nj a dr&aviilli pa- liirov. Mia«u'li, lismUiiiili. >.cl 1 c č i n :i v bodru, trošenje, I k p 1 o S n n slabost živcev, liromota, je I imenovani halzam hot ninzilo pnaebcu pripomo- I čok, ki se jo že muogokrat skazal in so ne I dadovoljeoniti. J Conu onopta zavitka čaja z navodom jo I 80 kr. iu 45 kr.; sklenica balzama za uilo I mazati 6O kr. a. v„ Ma nj nego n n veliki I 7. a v i t e k č a j a ali '2 b k 1 o n i c i balzama I se po pošti no pošilja. I Glavna zaloga in razpošiljatev za oba 9 predmeta pri Richard-u Mayr-ji, lekarni-| caru v Gletsdorf pri Gradcu. I Zaloga za IVI «'i r i b o r : J. W. K 6 n i g , le- I karnićar v TefiotUiof-ovih ulicah; Celje: I Iiaunibaclj-ova lekarnica ; Gradec: bratje S Oberranzm«yer Drag. in J. P u r g 1 e i t- 1 n or , leknrn. pri jolt nu ; Dunaj: Pezold 8 & S u s s ; Celovec: A. U e i n i t z lekarna | i.a btari'in Ir^u. (U) .datelj iu odgovorni vrednik >|nrtin JelovA*»k Laatnik: Dr. J