St. 27. V Trstu, v sredo 2. aprila 188* Tečaj IX Glasilo slovenskega političnega društvifcfža Primorsko. »EDINOST« izhaja 2 krat Da teden vaako sredo in aaboto o polu d ne. Cena za vse leto je O pld., za polu leta 3 gld., za četrt leta 4 prid. KO kr. — Posamezne Številke ne dobivajo pri opravniStvu in v trafikah v Trsta po K kr., v ftsrlol - in v Ajdovščini ro kr. — Naročntne, reklamacije in inserate prejema OpraviilStvo, vla Tarreat«, »Nova tiskarna*. Vsi doviti ae pošiljajo Urodniitva »vla Torrents« »Nuova Tipografia;* vnakmoraMtl frankiran. Rokopisi o-ez posebne vrednosti ae ne vračajo. — Inseratt (razne vrste naznanila in poslanke) ae zarafiunijo po pogodbi - prav cenć; pri kratkih oglasih z drobnimi črkami ae plačuje za vsako beaedo 2 kr. Vzcg emnost. To besedo nagi slovenski listi, sosebno v zadnjem času, kaj mnogo rabijo. — Povod k temu jim je dalo postopanje slovenskih državnih poslancev v državnem zboru. Poudarjalo se je Čestokrat, in mi smo bili gotovo mej prvimi, ki smo to poudarjali, da bi morali vsi naši slovenski poslanci na Dunaju postopati vzajemno, ali solidarno, rekli smo, da brez vzajemnosti slovenskih poslancev mej seboj in nadalje tudi vzajemnosti vseh slovanskih poslancev v drž. zboru ni pričakovati pravega uspeha za težnje Slovanov v Avstriji in za obveljavo prave enakopravnosti v naSej državi. Komur so dobro poznano težnje protivnikov naših, ta tudi dobro ve, da se oni največ zanašajo na zgodovinsko vtemeljeao resnico, da so Slovani mej seboj ne-edini, in nihče ne taji in nemore tajiti, da je needinost od nekdaj bila kriva hlapSevanja Slovanov. Vsak slovanski politik išče torej tešila v solidarnosti Slovanov, zastopanih v drž. zboru in to je čisto naravno. — Da so nekdanji ustavoverci toliko let neusmiljeno zatirali nas avstrijske Slovane, bili so veliko krivi bratje Poljaki; oni so od nekdaj delali Čisto zasebno politiko. — Ali mej Čehi in Poljaki je od leta 1879. nastalo dobro prijateljstvo; vsi avstrijski Slovani pa morajo le želeti, da bi to prijateljstvo ostalo trajno. Zapazujemo pa, da se naši bratje Poljaki in Čehi Že premalo menijo za nas Slovencc. — Po nekem opravičujejo to nebrigo s tem, da imajo 2daj še preveč posla in boja za lastne pravice in lastni obstoj, po nekem pa s tem, da se sedanja vlada ne more na vse dele slovanskega življa naenkrat enakomerno ozirati. Istina je, da je košulja bliže života, nego suknja; tudi je treba priznavati, da ima sedanja vlada jako težak posel. — Toda stvar, za katero se mi zavzemamo, ne nanaša se toliko na čas, v katerem imajo tudi Slovenci zadobiti vse svoje pravice, kateri resni politikar bi mogel terjati, da se mora vse to izvršiti v odmerjenem obroku; nam gre tem več zato, da se mej slovanskimi poslanci Avstrije stesni zdaj še jalco rahla zveza. Predno pa moremo to terjati, treba je, tla so vsi slovenski poslanci mej seboj popolnoma edini in za vsak slučaj vzajemni in da to vzajemnost tudi o vsakej priliki dejansko kažejo ter se i za to močno brigajo, da druge slovanske brate kolikor mogoče seznanijo in tudi pridobć za težnje našega naroda. V ta namen je sigurno treba velike marljivosti in izbornoga takta. Mi ne trdimo, da naši sedanji poslanci nemajo teh lastnosti in pripisujemo le okolnostim nekoliko ne- povoljno stanje v tem obziru, kajti prepričani smo, da v sobici pisati kritiko je veliko lažeje, nego pa politiko delati na Dunaju v očigled vsem činiteljem, kateri našim poslancem često-krat zaviraje ravno pot. Vemo tudi, da je vsa zveza sedanje državnozbor-ske večine jako šibka in umejemo potrpežljivost slovanskih poslancev, posebno zdaj, ko nismo daleč od novih volitev za državni zbor. — Zatorej pa nočemo tako strogo soditi, kakor si to vsojajo nekateri radikalci. Mi izražamo le misel in željo, da bi se prej ko prej ustvarila trdna zveza mej vsemi slovanskimi poslanci na Dunaju, da to mora biti i prvo prizadevanje vseh slovenskih poslancev. Ako pa čitamo tožbo v nekaterih listih, da naši slovenski poslanci ne postopajo povsem solidarno in cel 6 drugo tožbo, zadevajočo ona dva drž. poslanca, ki sta izročila ministrom spomenico društva Edinosti zarad po-reškega škofa in sta nam najbližja, moramo izreči, da baš ta dva poslanca najbolj poudaijata in izvršujeta solidarnost in bi bila tudi najrajša videla, da bi j a bili spremili z ono spomenico makar vsi slovenski poslanci k ministrom. Naravno je, da slov. poslanca za Trst in Istro iščeta pomoči pri drugih slov. poslancih, saj drugače bi bila čisto osamljena in bi mogla jako malo, ali nič .doseči. Prav njima, oziroma Primorskej, katere slovanski prebivalci so v najhujšem boju za svoj obstoj, pa je treba simpatij in pomoči vseh drugih Slovencev in Slovanov; smelo tudi trdimo, da so Primorski Slovani vredni teh simpatij, in ako se ima kdo pritožiti, da je tu in tam kaj zanemarjeno, imajo do take pritožbe največo pravico baš Primorski Slovenci in Hrvatje; — a pri vsem tem ne obupajo in se trdno nadejajo, da bode zanimanje za njihovo osodo vedno rastlo, kolikor trdnejša postaja njihova volja, da se no udajo sovragu in da branijo svojo narodnost do skrajne meje. Poglavitoj gospodi Aleksandru vit. Elluschegg-u u Lošinju i iurju dru Bolmarcichu odvj. u Krku Nepouzđanica. (Nezaupnica) Polag zadnjeg službenog popisa pučanstva od god. 1880. ima u izvanjskih ohćinak kotara lošinjskog, dakl e u Vašem izbornom kotaru, 24.300 duša, od kojih se 1058 izjaviše, da obče u talijanskom jeziku, i to u jedinoj občini osorskoj njih 1025. Vi poglavita gospodo znate i sami, da ih u osorskoj občini ueima niti 15, kojim^je talijanski občevni jezik, ali držmo se popisa službenog, koji ako i ne u prilog Hrvatom učinjen, to je ipak i ostaje uvjek službeni. Svi ostali njih na broju 23.242 jesu zgoljni i čisti Hrvati. Kako ste izabrani to znate dobro Vi i mi. Znali smo uvjek, da Vi poglavita gospodo nečutite za nas — buduć smo Hrvati — akoprem Vas visoka službena osoba označila, da ste kandidati umjerene hrvatske stranke, i zato smo se suprotivili Vašemu izboru svimi onimi zakonitimi sredstvi, koji su nami bili na ruku. Uza sve to, kad ste več jednom ovjerovljeni bili, nadali smo se, da ćete imati koliko obzira na onu ogromnu većinu, koju ste pošli bili zastupat u PoreČ. Nadasmo se, ali se prevarismo. Kad je dne 21. kolovoza 1883. u istarskom saboru u Poreču zastupnika z vanjskog volovskog kotara, po-glaviti g. Matko Laginja počeo govoriti u hrvatskom jeziku; dakle ne-samo u jeziku većine istarskoga pučanstva, nego i u jeziku onih 23.242 Hrvata po Vam zastupanih, Vi se poglavita gospodo ujedno sa talijanskom većinom istarskoga sabora uda-ljiste iz saborske dvorane, i tim za-tajiste prvo i najsvetije pravo puka, kojeg zastupate. Mi koji hoćemo, da se svagdje i uvjek uzčuva značaj hrvatstva ovog kotara, dakle značaj nepokolebive vjernosti i odanosti prama prejasnoj vla-dajućoj kući; Vam ovim izkazujemo poglavita gospodo javno i svečano, da neimamo u Vas povjerenja, i usljed toga stalno očekujemo, da ćete se odreći poslanstva u zemaljski sabor. II lošinjskom kotaru Da kvarnerskih otocib. Sliedi 523 podpisa izbornikah. Mesta in slovenske deklice. Pred nemnogo leti, ko je Se značaj starega druibinskega živenja imel v slovenskih rodovinah svoj sedež, ni se nihče toliko menil za mesta in njihovo živenje, kakor je to dan danes. Ali čas je tudi ▼ tem sloju živenja storil veliko premembo: stare družbinske navade so skoraj do mala izginole, in pričelo se je vse drugačno ii-venje. V takratnem času in njegovih razmerah je poznal le malokateri kmetlški človek mesto, da, nahajali so se cel6 ljudje, kateri vse svoje živenje nikoli v nobenem mestu bili niso. Ni čudo tedaj, da so se v takratnem času tudi slovenske deklice redkeje nahajale po mestih. Bila je uie posebnost, ako je katera deklica šla v mesto služit, in ustvarjalo je to vsakdanji pogovor, kakor v denaŠnjem času kakova drugačna zanimivost. Ali, kakor se je kmetiško živenje napram mestom močno spremenilo, tako je postala navada slovenskim deklicam, hoditi v mesto služit, uže vsakdanja stvar. Komaj deklica zapusti domačo šolo. uže jo vidimo iti v mesto, bodi si v Trst ali pa na Reko, v katerih dveh mestih se največ slovenskih deklic nahaja. Resnica je, da vsakdanje potrebe so uže tako močno narastle, da se ubožnejim ljudem brez zaslužka nikakor ni mogoče preživljati. — Vendar ne smatramo mi tega poglavitnim uzrokom, da bi moralo iti toliko deklic v mesta, služeb si iskat, ampak pravi uzrok temu nahajamo drugje. Nečemo sicer trditi, da so slovenske deklice lišparice prve vrste, ker to bi bilo, ako druzega ne, vsaj malostno opravljanje, katerega se hočemo pa iz strahu pred tostrim* peresom »Narodovega« podlistkarja zdržati. — Vendar moramo resnici na ijubo navesti, da tudi poželenje po lepših oblačilih je vsaj nekoliko uzrok, da slov. deklice tako rade hodijo v mesta Blužit. Poglejmo. Pred leti, ko so v družinah gospodarili zgolj domači običaji, ko se je nosila doma pridelana obleka, ni ženski spol tako hrepenel po lišpu, kakor dan danes. — Ko je pa naše ženstvo jelo vedno pogosteje hoditi v meBta, kder si |e moralo prisvojiti moderno nošo, oživela je ta moderna noša čemdalje bolj tudi na kmetih, kajti tudi tukaj velja pregovor: besede mikajo, vzpledi ulečejo. Naj se ta primer nikomur čuden ne zdi, kajti komu ni znana poželivost po lepej obleki naših mladih deklic, iz česar pride konečno trdni sklep, iti vsakim načinom v mesto služit, da si prisluži za lepo obleko. To se ve da, za vse ne velja ta trditev, ker nahaja se vendar Še mnogo deklic, katere gredo z namenom v mesto, da si kaj več prislužijo. Ali žal, da i mej temi je le redka, katera bi za tem namenom hrepenela, ter se mu po nekoliko časa cel6 ne Izneverila. Nekoliko časa dekle prihranjuje zaslužene novce, a zapeljiva strast in vsakdanji vzgled naposled oma-jeta tudi njo, da začne polagoma izdavati prihranjene novce za lišp. Konečno se jo strast do lipša še celo tako poprime, da začne, ako jej sprotna mesečna plača v to ne zadoščuje, še celo naprej jemati svoje plačilo, ali se pa zaposojevati. Ni tedaj čudo, mej tem ko se doma govori, da ta in ona toliko in toliko služi, ter ima nekda tudi uže nekatere novce na strani, da se jednega dne pokaže prav nasprotno — da, še ce!6 kakov majhen dolg se kde nahaja. V takih okoliščinah se zgodi največkrat, da dekle popusti službo, ter se vrne z praznim žepom — večkrat tudi malo da ne z golim ijvotom domov. Kmetiške hiše v sedanjih okoliščinah uže tako ubožne, pomnoži se jim breme ubožnosti po takih otrocih Se bolj. Mesto, da bi otroci, kder so bili z velikim trudom vzgojeni, vsaj po mogočnosti pripomagali k vzdrževanju ubožne blše, mora jim uŽe razpadajoča hiša konečno pomagati cel6 do poštene obleke, da v najzadnjem aktu njihove mladostno-norostne igre ne izgubi naj-zadnje capice raz života. Ne morem pa, kakor bi rad, trditi, da ,je to najzaduji akt v mladoBtno-norostnem živenji- ter ua za njim nastopi drugi veselejši. Zalibog, da se slovenskih deklic nahaja le preveliko število, katere so prvo svojo nesrečo popolnoma pozabile, ter se vglobil« na novo v poprejšnje, ako ne še slabeje moralno živenje. »Pred prevzetnostjo hodi padec» in žal, da se ta istiniti rek nad slovenskimi dekleti prepogostoma izpolnjuje; z lišpom začne deklica obračati pozornost na se, in ko je enkrat to doseženo, ne smili se jej niti denar, kateri, z namenom pridobiti si ljubimcev, polagoma zdrči v žepe zapeljivih ptičev. Naše deklice imenujejo znanje s takimi ptiči — ljubezen, a žal, da se ono ne more in ne sme imenovati ljubezen nego bolezen — bolezen, Katera koDečno okuži njo, domaČo hišo in naposled občino. Kakove nastopite pušča za seboj taka ljubezen, nočem razmotravati; nekoliko bode si čitatelj iz predstojećega stavka sam predstavljal. Malo da ne vsak slovenski pesnik je občudovaje opeval lepoto in visoke duševne darove našln slovenskih deklet. — Tudi mi ne zanikavamo slovenskim dekletom sedanjega pokolenja čednosti njihovih prednic, a s žalostjo moramo pripoznati, da se pri mnogih vsakako preveč pogreša one odločnosti, onega ponosa in one stvari sploh, katero imenujemo deviško čast. EDINOST. Da ne bi komu pri čitanji teh vrstic preveč krt zavrela, ter da ne bi v svetej — a neoprav;čenej jezi udaril ob mizo — prepričati se istine tega, naj gre le nekoliko časa mej kmetiSko ljudstvo, in zagotavljam mu, da mu bode kri še bolj silila v glavo, videčemu Še strašneje podobe, o kakoŠnih je v tem kratkem spisu čita J. Deklica, katera se je udala omenjenej Iju-bezni-bolezn*, pride največkrat v bolnišnico svojej bolezni leka iskat. »Padar in dohtar, zastonj se potita, zastonj fo zdravila le te», pravi neka narodna pesen, čemu tudi mi pritrjujemo — žal da v nasprotnem pomenu. Tu ni potreba ljubega, da bi objemal ter tem načinom ozdravljal bolna dekliška srca. Kadar zapeljana reva čuti, kam jo je pripeljala in kaj jej prouzročiia njena neumna ljubezen, takrat se jej kaj kmalu in za vedno izkadi njena ljubezen do ljubimca. Ali »padat- in dohtar zastonj se potita)*, deklica popačena na srcu in duhu, bolehna na telesu — zdrava ni na enem niti na drugem — nikoli več, Slo je ljubo zdravje za vse iivenje, in ako se pri katerej vidi pozneje neko navidezno zdravje, vendar zgubljene poštenosti, zgubljene časti, zgubljenega čuta človeške vzvišenosti, tega ni nikdar več nazaj (Konec prihodnjič.) Politični pregled. Notranje dežele. Cesar je 30. marcija prišel v BudapeŠt, obiskal tam rastavo zlatarjev, kder se je mudil poludrugo uro; potem pa je šel v Godolo, kder utegne več časa ostati. Gosposka ibornica je 28. m. m. sprejela vladno predlogo glede vdriavljenja Fran-Jožefove, Rudolfove in arelske železnice. Sprjela je tudi predlogo zastran po-viSanja stavbenih troškov za arelsko železnico, 29. marcija pa je brez ugovora potrdila začasni proračun za mesec april, sprejeti so bili tudi predlogi glede amortizacije stavbenih troškov za naprave \ tržaškej luki. Poslanska zbornica pa je ta dan odobrila predloge proračunbkega odseka zastran računskega sklepa za leto 1878. Potem so se vladi izročile prošnje mnogo rusinskih občin, glede Izključenja poljskega jeziku kakor učni predmet iz ljudskih šol, kakor tudi mnogo druzih prošenj. — Nazadnje je poslanec FQrth vprašal miiii-sterskega načelnika, ali ga je volja, da po ustavnem pravu na to dela, da minister-stvo zunanjih zadev pri egiptovskej vladi stori potrebne korake, da se avsrijskim podanikom pripoznana odškodnina, okoli sedem milijonov frankov, kolikor mogoče hitro in v popolnem znesku izplača. Tržaški poslanec pl. Burgataller je v budgetnej debati povzdignol svoj glas, da bi se sedanje hiše v Trstu, v katerih so poštni in telegraflčni uradi, opustile, oziroma prodale, in da bi se zidala v srediSču mesta nova hiša, v katerej bodo imeli prostor vsi poštni in telegraflčni uradi. Omeniti je, da se vlada uže peča z dotičnim projektom. Odsek za kolek na Časnike je 29. marcija sprejel Fanderlikov predlog, naj se kolek na časnike, počenši od 1. januvarja 1885., odpravi. Vladna zastopnika dvorna svetovalca Freiberg in Chiari pa sta izjavila, da se vlada ne more odpovedati dohodkov iz koleka na časnike. 31. marcija je vlada predložila poslan-skej zbornici načrt zakona zastran pritrditve k skepu kranjskega deželnega zbora o pobiranju deželnih doklad k ne-posrednjim davkom in potem računski sklep za leto 1881. Dogovor mej Avstrijo in Švico zastran pravice ubogih se je sprejel brez ugovora. O anarhistih na Dunaju poročajo včerajšnji dunajski časniki, da so bili skoraj vsi razboji, ki so se zgodili v zadnjih časih, njihovo delo in da sta bila Stelmacher in Kammerer izvrševalna organa anarhističnega glavnega odbora v Novem-Yorku, kateremu je vodja zloglasni Most. Vitanje dežele. Papež je 28. m. m. potrdil grola Schon-borna za budejeviškega škofa, kanonika Schvrarza za Škofa in partibus in pomočnika kardinala Schwarzenherga, frančiškana Markoviča za Škofa in partibus in apostolskega upravnika banjalučke škofije Papež se je pri tej priliki spominjal protestov, katere je ponavljal pri vsakem novem napadu tu pravice papeževega sedeža in rekel, da se gode vedno novi napadi in išče se vseh mogočih sredstev, da se vtrde v posestvu Rima. Papež je vnovič obsodil vse, kar se dela cerkvi na Škodo, ter je naglaŠal zopet vse cerkvene pravice, ne iz čestiželja, ampak iz dolžnosti. Papež je obžaloval, da je izdan nestanovitnim i nezanesljivim posrednikom, kakor na priliko, o zadevi propagande. On vidi, da pridejo še večje skušnje, ali pripravljen je, prenašati jih. Papeževi sovražniki so prisegli proganjanje do skrajne meje; pravi rodoljubi gotovo ne bodo tako delali. Iz Pariza pa se piše v časnik »Times«, da je papež pisal avstrijskemu cesarju lastnoročno pismo, v katerem je razložil uzroke, ki ga silijo, da Rim prej ali slej zapusti. Papež pravi v pismu, da ve, da ta sklep utegne imeti ozbiljne nastopke za krščanstvo; ali primoran je sklep izvršiti. Italijanski kralj se je o politiki nasproti papeževe vlade izrekel, da hoče, da se sedanji zakoni ne spremene, da pa nobenega daljšega koraka ne stori, in da je njegova želja, da se doseže prijateljska sprava. Ministerstvo, katero bi se cerkvenih pravic dotaknolo tudi tam, kder ne nasprotujejo pravicam države, ne bode mogoče, dokler bo on vladal. Ta izjava ne daje mnogo upanja, da se doseže sprava mej italijansko in papeževo vlado, ker je v prepiru meja mej papeževimi in pravicami italijanskega kraljestva. Novo italijansko ministerstvo je sestavljeno. DepretiB, Mancini, Magliani, Genala in Del Santo ostanejo na sedanjih svojih mestih; Grimaldi prevzame poljedelstvo, Ferraccini sodstvo, Brin vojno mornarico in Coppino poduk. Iz Kahire se poroča od 39. marcija, da je general Gordon iz Kartuma napadel upornike, ali egiptovski vojaki so mu po-begnoli, vsled česar se je moral zopet v Kartum umaknoti. V Cincitiatiju se izgredi ponavljajo. 30 marcija je množica zažgala sodno hišo in druga poslopja ter gašenje zabranila. Vojaki so prišli in začel se je boj, v katerem je padlo sto razsajalcev, tristo pa je bilo ranjenih. Ljudstvo je vojakom vzelo eno kanono, a pozneje so vojaki kanono zopet vzeli. 31. so se boji ponavljali in je bilo zopet več mrtvih in ranjenih. V Cincinatu vr Ameriki je bila 29. marcija krvava rabuka. Zarad zmerne obsodbe nekih morilcev nabralo se je polno ljudsva pred ječo, v katerej je bilo zaprtih še več moritve obdolženib. Prišli so vojaki in usmrtili več razsajalcev; a vsled tega je množica še bolj narastla, pobrala orožje in strelivo iz orožnice in pretila ječi. DOPISI. Tržaška okolica* 29. marcija. — (O isterskih i tržaških Slovanih). — Iz govora poslanca dr. Vitežiča od 14. t. m. v državnem zboru mora vsak sprevi-deti i spoznati, kake »pravice« uživajo istrski Slovani. Gospod poslanec je v državnem zboru živo risal vse krivice, koje se istrskim Slovanom gode. A risal jih je uže pred ter jih bode Še, predno se razmere isterskim Slovanom zboljšajo. In če bodo Slovani v Istri na vlado čakali, da jim v narodnih zadevah pomore, utegnejo pred sodnjega dneva pričakati. In vendar more prav vlada mnogo storiti zaisterske Slovane. Slovanom v Istri se očita, da so divji i za trgovstvo nesposobni. Res je, da isterski Slovani, Slovenci i Hrvati, na pr. za Kranjci v omiki mnogo zaostajajo. A tega niso sami krivi, ampak kriva je največ vlada sama. Italijani so v Istri v ve-likej manjšini, a vendar imajo srednjih šol obilo. A ne le srednjih šol, temuč tudi to, da imajo povsodi, koder Italijani prebivajo, ljudsko šolo. Kder Slovani prebivajo, tam pa ne najdeš po dve tri ure jedne ljudske Šole, i srednje šole nemajo Slovani v Istri nobene, če tudi so v velikej veČini. Potem pa Še Italijani govore o »barharičnih« isterskih Slovanih 1 Kakor sem uže rekel, vlada sama je največ kriva, da Slovani v Istri propadajo i ž njimi toliko dobrih Avstrijcev. I mirno gleda tudi, kako rastejo Italijani dan na dan, i ž njimi rase — Iredenta. Iz tega se tedaj vidi, da si Slovani v Istri malo opomogo, če bodo na vlado Čakali. Radi tega morali bi sami kaj »več« delovati. Pred vsem pa bi moral to poletje v Istri biti uže tolikrat omenjeni »tabor«. Za tabor, ki bi bil velike važnosti za isterske Slovane, moralo bi se na vse kri-plje delati. Posebno gledati bi se moralo na to, da bi se tabor bolj v sredini Istre napravil. Druga glavna točka naj bi bila geslo vsem isterskim rodoljubom, naj ljudstvu prigovarjajo, da se v velikanskem Številu zbere. A po mogočnosti moral bi se za »Tabor« tak kraj v Istri izbrati, kder se Slovenci s Hrvati meje. Potem še le bi zadobil tabor ime »Slovanski«. I govorniki bi morali v imenu obeh slovanskih tiaro iov pred zbranim ljudstvom živo slikati krivice, ki se Slovanom v Istri gode. Prav zavoljo tega bi bil omenjeni tabor pomenljiv, kajti oba trpeča iaterska slovanska naroda bi tirjala skupno svoje pravice. Tak »Tabor« bi imel gotovo za Slovane dobre nastopke. Kajti vlada bi tudi videla, da ne terja enakopravnosti le č. g. VitežiČ v državnem zboru, ampak na tisoče zbranega ljudstva na »lastnej zemlji«. Tak tabor bi pretresel tudi nekoje »poli-tikone« onstran „Adrije", ki po „naših1* deželah hrepene. In ko bi Italijani videli, kako se v Istri slovansko ljudstvo na „narodno vojno" zbira, polastile bi se jih druge misli. (Perche Italiani han no paura dei popoli „barbari".) In pol. društvo „Edinost'1, ki si je večje zaupanje mej narodom pridobilo, posebno od kar je iz „slovenskega" slovansko postalo, ima tukaj izvrstno, a težavno nalogo. I njega zunanji isterski odborniki i udje imajo pri takej priliki dovolj posla. Le želeti je, da ne bi omenjeni, od vseh narodnjakov zaželeni tabor, le »želja« ostal. »Kar časa zamudiš, vekomaj ga zgubiš« pravi naš pregovor, i po tem bi se morali ravnati i naši narodnjaki. — Kakor se pa Slovanom v Istri godi, tako se jim godi tudi v tržaškej okolici. I to pod „liberalno vladajočim" tržaškim magistratom. Po okolici sili se našej mladini na vse kriplje Italijanščina, i „nekoji" okoličanski učitelji „plešejo" kakor jim magistrat »gode«. A to še ni vse. Zdravnik za IV." okraj, to je Bar-kola, Rojan i Greta, ne umeje ni ene besede slovensko, in vendar so v četrtem okraju sami Slovenci (okoličani). Ali ni to največja krivica, da se mora ubogi i bolni človek v tujem jeziku pogovarjati, i če bolnik italijansko ne umeie, ne more se zdravniku niti potožiti. Tako ca pr. pokličejo k ubožnemu bolniku zdravnika. Bolnik zna pa jako malo ali pa nič italijansko. Zdravnik pride, i ker ne zna slovenskega jezika, ne more mu bolnik povedati niti kde bolečine čuti. I niti na smrtnej postelji, na zadnjo uro ni dovoljeno govoriti ubozemu bolniku se zdravnikom v svojem milem jeziku. Ali ni to grozovito! In vse te grozne krivice se gode v „enakopravnej Avstriji"!... Domače in razne vesti. Vse č. g. naročnike, katerim poteče naročnina z denašnjo Številko, prosimo, da )o ponove o pravem času. One pa, ki niso se naročnino plačali, prosimo, da zaostalo poravnajo ker bi jim sicer morali pošiljanje lista ustaviti. Z drugim četrtletjem se prične novo naročevanje; vse svoje prijatelje prosimo, naj naS list priporočajo in Sirijo. »Edinost« stane za vse leto 6 gld., za pol leta 3 in četrt leta 1 gld. 50 kr. — Imenovanje* Cesar je imenoval konsistorijalnega svetovalca in kancelarja pri ordinarjatu, dr. Fr. Volariča kanonikom v krškem kapitlu. Imenovanje. Višjim gozdnarjem pri vodstvu v Gorici je imenoven g. Leon Tic. — Franc Manzano je imenovan gozd-narskim nadzorniškim adjunktom za Primorsko. — Č. g. Jak. Gomilšak, slovenski pisatelj in nemški govornik pri sv. Antonu novem v Trstu je imenovan začasnim učiteljem veronauka na c. k. realki v Trstu. Odlikovanje. Cesar je podelil finančne straže respicijentu Iv. Blesiku srebrno svetinjo za zasluge, ker je v Labinu pri požaru z lastno nevarnostjo otel iz ognja necega človeka. Razpis Službe. Razpisano je mesto adjunkta v c. k. koparskej kaznilni. Prosilci naj vlože svoje molbenice pri višjem c. k. drž. pravdniŠtvu v Trstu. Dokazati morajo, da so vešči nemščine, italijanščine in jednega južno slovanskega jezika in da so z dobrim vspehoin opravili preškušnjo iz drž. računstva. Poftreb rajncef? a Koseskega. (Konec.) Vsa mnogoštevilna družina in sorodniki rajnkega so uže ćakuli rak ve na pokopališči, oni in mnogoštevilno drugo spremstvo napotilo se je najprej v kapelo, kder je duhovnik opravil svojo molitev. Potem pa so rakev postavili pred kapelo, rodbina in drugi so stopili okolo rakve, g. Franc Cegnar pa je stopil vrhu stopnic v kapelo in tako z vzvišenega kraja močnim a ganjenimi glasom govoril blizo tako-le: »Z bridkim srcem izročamo hladnej zemlji smrtne ostanke moža, o katerem veljajo Horacijeve besede: Non omnis morlar. in v resnici, on nam, našemu narodu ni umrl, on živi in bode živel na veke, ker njegova dela so nesmrtna. Minolo je štir-deset let — takrat so bili osorni časi, povsod ledina neizorana, s kamenjem posuta, s trnjem zarasti«, slovenska Vila je imela uklenene roke in solzno oko — minolo je, pravim, štirdeset let, ko je ta mož na katerega rakev zdaj točimo gorke solze, vstal, kakor izvoljeno višje bitje, iz srede našega pozabljenega, tlačenega naroda, ter mu v navdušenih pesnih klical: Zbudi, predrami se, vstani moj narod, zarja poka, dan se delat In narod se je zbudil, predramil, vstal je in zamaknen poslušal krasno doneče glasove, glasove, ki so doneli po vseh zemljah, v katerib si je postavil dom Slave sin. Kakor spomladi cvetje po širnih planjavah, tako se je širila narodna zavest in ljubezen do> domovine; žarelo je oko starcu, ponosno je glavo vzdignol mož, i navdušeno z ognjem svetega rodoljubja je kipelo srce mladeniču; prerojen ie bil slovenski svet! — vse to čudo so delale dražega rajncega krepkodoneče, navdušene pesni. A njega, ki smo ga zdaj na zadnjej njegovej poti s toliko bridkostjo tu sem spremili, ni dičilo le sveto rodoljubje, nič manjše veljave nema čista njegova etika, njegova morala, bil je mož in človek po božjej in 1 judskej volji: Bogu slavo, možu veljavo, že ni zvestobo, otroku ljubezen, tako je govoril, učil in priporočal. Iz vseh njegovih del veje goreča ljubezen do vsega človeštva, na njegovem praporu se vije oljičin brst z geslom: Mir zvonjenje prvo bodi l — O, da bi naši rojaki, ki so ljudstvu voditelji in učitelji, vedno visoko nosili to znamenje mirti in sprave, da bi nikdar srca ne odpirali zapeljivemu pohlepu. ki v sedanjih časih s toliko silo pritiska na narod, da mu vrata ulomil Je li naključje, da se je tak mož in v takem času porodil slovenskemu narodu9 Ne, to ni naključje, treba ga je bilo, narod ga je potreboval, in ker je narod zdrav, čil, Bogu udiin in ima tedaj-poroštvo do boljše bodočnosti, zato mu ga je dala božja previdnost. — Ni li pomenljivo. da je mej vsemi tovariši svoje mladosti zadnji zapustil radosti in težave tega sveta? Da zadnji je bil, a od denes bode prvi. Njegov duh se raduje v nebeških visočinah, njegova dela so ostala mej nami v nesmrtnej slavi. — Mir njegovemu prahu I večna luč njegovemu duhu 1 Slava!« Mej govorom so se mnogim ulile solze, a britko so jokale posebno njega hčere in sinova, in ko je Cegnar nehal, zaklicalo je na vso moč ganjeno občinstva trikratni »Slava«. Starši sin rajncega, Viktor, sedaj c. k. notar v Gradišči, Šel je na to h g. Cegnarju in se mu v slovenskem jeziku toplo zahvalil v svojem in v imenu vse rodbine in ga pred vsemi srčno poljubil. Bil je to jako ganljiv moment; mej občno tihoto oglasi se najprej tiho, potem vedno rastoči in mogočnejši pevski zbor in prekrasno poje Jelenovo „Molitev". Po končanej tej pesmi odprli so grobokopi še enkrat rakev in rodbina in vsi nazoči so še enkrat videli posvetne ostanke rajncega Ko-seskega, katerega obličje se ni bilo čisto nič spremenilo. Tako smo dostojno pokopali našega pesnika in le en glas gre po Trstu, da Slovenci znajo čestiti svoje slavne mrtve. Dostaviti nam je še nekaj. Iz Zagreba je pisal hrvatski rodoljub, da bi se bila nekatera hrvatska društva vdeležiia po deputacljah pogreba, ako bi sem jim bila vest o smrti javila telegr&fično. Ljubljanski list »Slovenec« pa toži, zakaj se ni javilo v Ljubljano, kedaj bode pogreb rajncega. Nam je to znano, da se je smrt Koseskega javila uže v sredo zvečer dvema listoma v Ljubljani, potem čitalnici in še nekej privatnej osobi. — Slovenec je v četrtek uže prinesel nekrolog, dokaz to. da je uŽe v sredo znal za smrt Koseskega, ako pa je šlo komu za to, da pride na pogreb, lehko bi bil v četrtek Se zvedel precizno uro, kedaj bode pogreb. Tržaškim Slovencem se torej ne more niti od daleč očitati, da niso storili svoje dolžnosti. Došlo je nam in rodbini rajncega več kondolenčnih telegramov, omeniti nam je posebno onega društva ■ Edinost« iz Ajdovščine, ti telegrami so bili večinoma s Primorskega in moramo posebno Goriškim Slovencem čestitati zarad prekrasnih vencev in vdeležbe pri pogrebu. Nezaupniea. Na prvem mestu prinašamo nezaupnico, katero sti dali */, volilcev lošinjskega okraja svojima dež. poslancema dr. Bolmarcich-u in c. k. glavarju Elluschegsu-u. Zboljšanje političnih razmer v Trstu »Politiki« se z Dunaja piše. da se v merodajnib krogih pečajo ozbiljno s tem, kako bi se zboljšale politične razmere v Trstu. Prifili so v teh krogih vendar le do spoznanja, da se mora konec storiti neomenjenej oblasti tržaškega magistrata in uvesti take administrativne naredbe, ki jez postavijo rastočej politiČnej spridenosti. — Prihodnjič bomo o tem več govorili. UmetUska predavanja. Nov potovalni učitelj kmetijstva, g. Kramar, naznanja vsem posestnikom'in poljedelcem, da prve dni tega meseca začne svoja kmetijska predavanja. In sicer bode predaval /0. aprila na Optinah, 20. aprila v Dolini in 27. aprila v Bre\ovici. Priporo- ED I N O S T. čamo naSim kmetovalcem, naj uže zdaj širijo vest o teb predavanjih in da se jih vdeleže v mnogobrojnem številu ter nam rodoljubi svojedobno poročajo o uspehih tacega predavanja. Napredek na gmotnem polja. Istrski rodoljubi snujejo prav zdaj »Prvo posojilnico ta Istro« se sedežem v Kopru. — Dotična pravila je začasni odbor uže predložd trg. sodniji v Trstu, da zadrugo vknjiži. Potrebni kapital je nekda tudi uže podpisan. — To je zopet lep napredek istrskih Slovanov. — Barkovljansko obrtnijsko društvo, zadruga z neomejenim poroštvom, pa bode osnovala svoj lastni konsum-magazin, kakor ima už^ dobro delajočo društveno k'Čmo. Ta zadruga prav lepo napreduje. Skedenjsko gospodarsko društvo pa nekda namerjava vkupiti neko posestvo blizo Skednja. Ta zadruga obstoji uže 3 leta in utegne ššasoma postati pravi temelj samostalnosti Skedenjs-kih posestnikov; zadruga šteje 170 delničarjev, skoro samih Skedenjcev. Tržaški Sokol ima svoj »jour fix« 6. aprila t. m. pri »Monte verde« (Švi carska hiša) v gorenjih prostorih, točno ob 7. zvečer. Povabljaio se gospodje članovi k obilnej udeležbi. Slovenci pozor I Vnovič vabimo vse one, ki se hočejo potržačiti, (ki hočejo postati tržaški občani), naj k nam pridejo v našo pisarno v ulici »Torrente«, Tipografa Nuova, kder jih zapišemo in ob svojem času predložimo magistratu. TroS-kov ni nobenih. Do sedaj se jih je uže mnogo oglasilo, ali še več bi se jih iahko; vsaj trikrat toliko bi se jih moralo, kajti masa imponira tudi sovražniku. Pol. društvo »Edinost« v kratkem misli to stvar predložiti magistratu, tedaj skrajni Čas je, da se oglasi, kdor se Še ni. Slovenci požurite sel Tržaške novosti: Samomora. Zaudal si je trgovec K. Fischer; F. je trgoval z lesom. Njega truplo so izročili obitelji. — Iz kanala pri rude-Čem mostu so potegnoli truplo mrtve Ženske, Ane Rovere, uže več let ločene od svojega mola. Prepeljali so jo v mrtvašnico k sv. Justu. iSenzacijonalna vest. O onej ženski, o katerej smo pisali, da so razkosano v sodu odposlali iz Trsta v Kahiro, govori se zdaj po mestu, da so jo zopet pripeljali v Trst v sodu špirita. Ali to bode le kvantanje brezposelnega ljudstva. Rusi so kavalir ji o pravem pomenu besede. To resnico priznavajo vsi tudi najhujši listi italijanske stranke, kakor »Ala-barda« in drugi. Kakor znano, nahaja se pri nas fregata »Gerceg Edimburskij«, ki je zakotvena v milskem zalivu. Poslednje dni je šla neka četa žganjepivcev v Žavlje. da se napije ahudičevih solz«, ali žganja, kakor pravijo naši »mandrijarji*. Četa se napije »žgavke« nad mero, ko Be pa hoče vrnoti proti domu, zgreši pot in zajde v Žaveljsko močvirje tik morja. Vsej četi je pretila smrtna nevarnost, da obtiči v blatu. Pomisliti je treba, da vse to se je godilo po noči. Ponesrečeni jamejo upiti na pomoč, straža na ruskej korveti zasliši vpitje, in odpravi ladjo na iskanje' ponesrečenih. Vdobe jih v blatu, spravijo jih v ladjo in odpeljejo na korveto, kder jih preoblečejo, postrežejo jim z mnogovrstnimi krepčal-nimi pijačami, in spravijo zatem počivat. Drugi dan jih Rusi prepeljejo v Trst, kder jih izroče tukajšnjej pomorskoj saniteti. Požar. Na molu III. v no vej luk i so dobili v petek popoludne v jednem želež-ničuem vozu dve goreči katunovi bali. Voz so težaki hitro izpraznili in tako nevarnost otstranili. Kdo je zažgal, ne ve se. Nesreče. Prepeljali so v bolnišnico Petra L. na katerega se je prevrnol nek voz in še necega pomorščaka i tal. ladje, ki je padel raz jadrenika. — Nek mladenič se je prav močno napil sladkega vinca. Hotel je menda iti spat v vrtec g. načelnika trž. postaje, kateri vrtec se nahaja tik kolodvoru, vis-a-vis hiše Eichhof. Pri prekoračenju železne ograje, obvisi na železnej osti, ki se mu globoko zadere v spodnji del trebuha. Nek mašinist ga dobi v tem položaju, pokliče javno stražo, ki ubozega reši in odpelje v bolnišnico. Po izjavi g. zdravnika so rane smrtne. Tatvine in policijsko. Policija je zaprla gosposkega sleparja, ki je namerjaval s ponarejenimi pobotnicami na račun mestne plinarne ljudi goljufati in slepariti. Prišel je k Leviju iu mu ukazal napraviti 20.000 pobotale, od teh pa sto morajo se koj iztiskati, ostale pa naj se pošljejo k upraviteljstvu plinarne z računom vred, kder mu jih izplačajo. Postopanje tujega gosposkega pobalina se je zdelo Leviju sumljivo, sporoči stvar policiji, ki gospodiča ustavi in preišče. Imel je pri sebi revolver — Po mestu pa so uže govorili, da so roparji Lerija umorili in oropali. V pondelek po noči so tatje odpeljali koleselj s konjem vred oboje vredno 180 gld. To se je zgodilo v ulici Amalija nečemu A. K. Izpred Sodišča. Valentin Rezaver iz Divače je bil obsojen radi tatvine v jednoletno trdo poostreno ječo in poll-cijnemu nadzorstvu. — Lunardelli je bil obsojen v poldrugoletno in njegov tovariš Tomba v jednoletno ječo, oba radi zločina tatvine. Nesreča pri plezanju v jamo. Minolo nedeljo popoludne so pospremili k zadnjemu počitku mladeniča iz Vipave, ki je ponesrečil pri plezanju v neko jamo poleg Sv. Križa v trž. okolici. Mlaoenič se je imenoval J. Andlovic in je bil finančni stražnik Nabrežini. Jama, ki je mladeniču živenje oropola, globoka je do 74 sežnjev in slove za jedno naj glo-bočjih v bližini Nabrežine in sv. Križa. Mladenič je po vrvi zlezel jami do dna, a ko je kvišku plezal, bil je uže pri vrhu, zmanjka uiu močij in zvrne se v globo-čino, kder na dnu mrtev obleži. V nedeljo so ponesrečenega mladeniča sijajno pokopali Nabrežini. Pogreba so je vdele-žilo mnogobrojnega ljudstva iz bližnjih in daljnih krajev. C. k. finančna straža, žan darmerija, g. Župan Tance z Nabrežine in diugi veljaki, ki bi bilo odveč jih tu imenovati radi pretesnega prostora. Pevski zbor nabrežinski je zapel par žalostink na grobu. Sprevod je t>il ganljiv in nabre-žinska občina je malo tacih videla. Gosp. okoliškim učiteljem in drugim prijateljem domače glasbe naznanjamo, da se Lebanovih »Skladeb« II. zvezek dobiva na prodaj pri g. Doli-narji, uradniku delalskega podpornega društva v Trstu, (Gorsia Stadion, H). Želimo, da bi se obče pohvaljene te skladbe skoro razpečale, ker, kakor slišimo, izide kmalu III. zvezek, ki bode poleg drugih glasbotvorov, obsegal tudi največo posvetno Lebanovo skladbo: »Domovino«. Drugemu zvezku je cena 40 kr. S Krasa se nam piše: Mnogo ljudi misli, da je novi ali stari dutovljanski župan napravil Živinski potni list, s katerim je bila neka ukradena krava spremljana. To pa ni res in tudi tat in živinski vlastnik ne spadata pod dutovljansko županijo. Ker je ta stvar v preiskavi, pride k maiu resnica na dan. Naj pri tej priliki še omenim, da morajo naši občinski računi biti velikanski, ker jih delajo uže več let, pa še zdaj niso dokončani. »ljubljanski List« je začel prinašati pod črto prekrasno pisana »Dunajska pisma« od slavnoznanega Stritarja, onega veljaka, kateremu celć »senčnati« podlistkar »Slov. Naroda« priznava, da vselej pravo zadene. Morda tudi glede omenjenega podlistkarja pravo zadelo ? Poziv slovenskim pisateljem* Odbor «Matice Slovenske* se do vseh rodoljubnih pisateljev slovenskih obrača z iskreno prošnjo, da bi čim prej, tem bolje tudi letos poslali primernih doneskov za lotošnji Letopis. Kakor lani, vzprejemali se bodo tudi letos v Letopis samo izvirni znanstveni in znanstveno-poučni spisi iz raznovrstnih strok človeškega znanja; vender je želeti, da bi čestiti gospodje pisatelji svojim razpravam izbrali take predmete, ki ugajajo obče znanim književnim potrebam naroda Blovenskega, ter zaradi svoje splošne zanimivosti prijajo večini Matičinih družabnikov. Rokopisi naj se pošiljajo do konca junija t. 1. ali naravnost uredniku Letopisa, g. prof. Fr. Levcu, ali pa prvosedstvu Matice Slovenske v Ljubljani. Po pravilih določena nagrada v Letopis vzprejetim spisom se bode izplačala, kadar bode knjiga dotiskana. V Ljubljani, 19. mareija 1884. Za odbor »Matice Slovenske«: Grasselli, prvosednik. Prof. Se-nekovič, odbornik. P. n. gg. društvenlkom in poverjenikom »»Matice Slovenske«*. Knjige za leti 1882. in 1883. so bile meseca decembra 1. 1. razposlane; odbor pa je vse potrebno ukrenil, da dobe p. n. gg. matičarji letos svoje knjige še proti koncu tekočega leta. Pri tej priložnosti izreka odbor svojo iskreno zahvalo vsem dosedanjim Matičinim podpornikom, posebno prijetna dolžnost mu je zahvaljevati se p. n. gg. poverjenikom za njihov požrtovalni trud, katerega so imeli pri pobiranji doneskov in pri razpošiljanji knjig. Odbor sam skrbi z vso resnobo in marljivostjo za napredek »Matice Slovenske«, njegovo delovanje more vender le tedaj roditi dobe rsad, ako nahaja povsod krepke podpore, ako »Matici Slovenski« ostanejo zvesti podporniki vsi dosedanji društveniki in ako se Število matičarjev f>o vseh krajih naše slovenske zemlje od eta do leta pomnožuje. Zaradi tega stopa odbor »Matice Slovenske« s tem pozivom pred slovensko občinstvo, uljudno vabeč je k pristopu »Matici Slovenski«, in do p. n. gg. poverjenikov s prošnjo, da preuzamejo tudi nadalje ta rodoljubni posel, ter da vabijo v svojih krajih novih drufitvenikov in da pobirajo njih letne doneske. Da more odbor društvene knjige izdati ob določenem času, kaže se neobhodna potreba, da društveniki svoje doneR ke plačajo ob pravem času. V smislu §. 3. društvenih pravil ukrenil je odbor, da je letnino za leto 1884. vplačati vsaj do 1. junija t. 1. Na podlagi natančnega Števila druŠtvenikov mora še le odbor določiti, v koliko iztisih je treba tiskati društvene knjige, da se izogne vsaki denarni potrati, ko bi ležale nerazpečane, kot mrtev kapital v društveni zalogi. Odbor torej nujno prosi, da p. n. gg. poverjeniki blagovole mej društveniki v svojih krajih doneske do 1. junija t. 1. pobrati in Matičinemu blagajniku dopo-steti; isto tako naj pošljejo društveniki, živeči v krajih, kjer ni poverjenikov, svoje doneske do istega obroka neposredno Matičinemu blagajniku. V Ljubljani 19. mareija 1884. Za odbor »Matice Slovenske«: Grasselli, prvosednik. Prof. Seneko-vič, odbornik. Slov. Vlnorejec, o katerem smo poročali, ne bo izhajal, ker ni dobil naročnikov, Uredništvo je poslalo Štirim naročnikom denarje nazaj in prosi, da mu nihče ne pošlje denarjev, da nema s povraćanjem novcev nepotrebnih stroškov. Simona(»regorčlča pesmi pridejo k malu v drugej pomnožene] izdavi na svitlo, potem pa v kratkem Času drugI zvezek, ki se uže tiska pri Bambergu v Ljubljani. To bo zopet lep dar, ki ga po^ia slavni pesnik slovenskemu narodu. Knjižica »Nemški $ulvereln» katero je izdalo «Slov. društvo« v Mariboru, konfiscirali so. Knjižica je ponatisk Člankov, ki so izhajali v izvrstnem listu »Slovenski Gospodar«. «S1. Gospodarja« niso konfiscirali, koje te članke prinašal, a vse druga sreča je doletela knjižizo, porojeno iz tega. »Habent sna fata libelli*. Mesec april. Matbieu de la Drome o tem mesecu pravi to-Ie: Lepo vreme o firvem krajeu; krasno vreme v Času polne une, ki se začenja 10. t. m. in konča 18. V tem času bo zmrzovalo po planinskih deželah. Lepo vreme od 18. do 25. t. j. v zadnjem krajcu. — Zmrzovalo hode na bregovih nemškega in baltiškega morja. Od 25. t. m. do 2. maja p. m. bo deževalo. Znižanje temperature na planinah. Meseci bo v obče krasen od 1. do 27. Zgodnja rast po osrednjej in južnej Evropi. Velika povodenj- Iz Novega Orleana v Ameriki se poroča 26. t. m., da je pod vodo vsa spodnja dolina ob reki Misisipi, in da se je bati, da je mnogo ljudi utonilo. Nadvojvoda Štefan v čitalnici v Krku. Krška čitalnica je 26. t. m. povabila njegovo c, k. visokost, nadvojvodo Štefana, ki je prišel na brodu »Krka« v Krk, naj obišče čitalnico, kakor je on prav rado-voljno storil ter se prav vljudno v hrvatskem jeziku pogovarjal z društvenim načelnikom in odborniki. Gospodarsko h trgoM M. Tržaška svobodna luka in pa zdafj-šanje Rudolfove železnice do Trsta. (Konec ^lej št. 25.) Torej bi bili ekonomični razlogi na strani pristašev loške železnice, ako so vse Številke, katere oni navajajo tudi popolnoma resnične. — A menenje je, da bi se predelska železnica zdaj dala veliko cenejše zgraditi, nego se je to računalo v začetku, ko so se začeli nje pristaši za-njo potezati. Prednost predelskej Železnici bi dal tudi ohzir na goriško, jako produktivno deželo in pa osobito na vodno moč v soškej dolini, ki je blizo Trsta in katero bi mogli in morali Izkoristiti naši tržaški mnogi veletržci, kateri bodo prej ali slej primorani, da za svoje kapitale poiščejo novega plodnega polja; vsaj dan-denes vsi strokovnjaki v narodno-gospo-darskih zadevah poudarjajo, da se more Trst le potem vzdržati na stopnji prvega trgovskega eraporija, ako se njega mnogi kapitalisti poprimejo raznih obrtnij,"katere bi pomnožile izvoz in uvoz. Iz tega stališča bi bila morda predelska železnica Trstu koristneja. In bi v goriškej deželi in posebno prebivalstvu v goriških hribih vzbudila Čisto novo, živahno živenje in njihovo blagostanje povzdignola na tak način, kakor bi to loška črta težko mogla storiti v onih krajih, skoz katere bi šla. Za Goriško je sploh predelska železnica praŠanje kruha, to mora vsakdo pripoznati, kedor pozna Goriško deželo, nje prebivalstvo in sodi nepristransko. Ako torej stranka za loško železnico trdi, da bi bili prometni in obrtnijski od-nošaji prebivalcev boljši na loškej, nego na predelskej črti, utegne se motiti in prav utegne le v tem imeti, da bi bil promet na loškej železnici nekoliko ceneji, nego na predelskej; vendar pa je po njih izraČunjeni razloček, kolikor se more soditi po le površnem primerjanju, vsaj nekoliko pretiran, kar trdijo tudi nekateri tržaški strokovnjaki. Ako pa govorimo sploh o tržaških interesih, moramo izreči, da bi bilo za promet, kupčijo in obrtnijo tega prvega trgovskega mesta silno želeti, da se merodajnl krogi uže kmalu odločijo zaeno ali drugo črto,ker ena, kakor druga bi Trstu koristila, in kolikor bolj se odlaša podaljšanje Rudolfove železnicedoTrsta, toliko bolj propada tržaška kupčijain veča nastaja nevarnost, da naše mesto zgubi še večtrgovlne, nego jo je zgubilo uže dosedaj. Želeti je torei, da se Tržačani, še bolj pa državni poslanci, zedinijo za eno ali drugo črto in da neba prepir mej dvema strankama, ki le Trstu škoduje in ino-stranskim lunam koristi, po pregovoru: »Duobus iitigantibus tertins gaudet«. A obema strankama naj bode merodajno menenje v tej zadevi odločilnih krogov, kajti uspeh bode gotov, ako se večina odloČi za ono črto, katerej je bolj nagnena vlada, katera na posled v takih zadevah vendar obrne stvar na tisto stran, na katero njej bolj kaž<\ Kakor smo pa uže večkrat rekli: Trst je vreden obzira, ne prav izkljuČljivo zarad Tržačanov, temuČ tudi zarad vse države, katere trgovski interesi so le vendar osko spojeni z interesi Trsta, in zatorej je želeti, da naši poslanci, osobito oni južnih dežel, to praŠanje sprožijo z vso ozbiljnostjo uže v tej sesiji državnega zbora. Brezplačni spomen tki list. Po zdravstvenoj inicijativi je od svetovnoznanega izumitelja hrano-zdravilnih izdelkov iz sladi, g. IVANA HOFFA, c. kr. pridvornega liferanta skoraj vseh evropskih vladarjev, c. kr. svetnika itd. na Dunaju, Graben, Braunerstrasse 8, potem 35-letnice njegovega poslovanja in uprav tako dolgo obstoječe njega iznajdbe, izišel nek hi-storično-medicinski spomenski list, previden z spomensko tablico, na katerej so zabilježeni najznameniteji zgodovinski podatki Avstro-ogrske, s koledarjem za leto 1884., z svetovno uro, in zapisnikom svetovno važnih dat, kateri na željo izumitelja, g. IVANA HOFFA, razpošilja se gratis in Iranko vsem, ki ca zahtevajo. — V tem s« nahajajo zabilježene mnogoštevilne svedoSbe zdravnikov in zani-majoćega se občinstva, kakor tudi poročila o zdravilnih uspehih pri boleznih v prsih in želodcu, poleg specifičnih boleznih na krvi (ble-doba, pomanjkanje krvi, zlata žila itd.) in list utegne biti za vsacega bolnega dokaz vrednostne prisvojine. D. R. J avne zahvale. Dolžnost me veže izreči najpresrčnejo zahvalo g. Dr. Germovniku, zdravniku del. podp. društva, katerega družabnica sem; on me je v težki bolezni prav dobro ozdravil in me rešil nesreče. Trst 1. aprila 1884. Katinka Jericio. Preminol je po hudej i dolgej bolezni Ivan Lavriha, posestnik v Dolini. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem bližnjim in otdaljeniin, ki so poslednjo čast skazali v Gospodu počivajočeniu s tem, da so se v mnogobrojnem Številu vdele-žlli pogreba, izrekajo najgorkejšo zahvalo žalujoči ostali. Pokojni g. Ivan Grorjup je volil v svo-jej oporoki 50 for. ubogim iz Prošeka. Tej svoti sta pokojnega sinova Ivan in Alojzij v isti namen dodala drugih 50 for. Za ta blagoduŠni dar, kateri se je na zadušnice dan mej uboge razdelil, zahvaljuje se v imenu obdarovanih Cerkveno in vaško pred-_stojništvo v Prošeku- Listnica opravniitva Gospodom, ki so se pritožili, da list pre« kesno dobivajo, neznanjamo, da mi list redno ob sredah in sobotah do G. ure zvečer pošiljamo na pošto, da je torej krivda pri poštnih uradih. — Prav zato in ker je tožba o slabej poštnej službi obča, pritožili smo se na c. k. poštno vodstvo in se nadejamo, da ono stvar preišče ter odpravi napake. 55 » 57o avst. renta .... r>5 » 40 » Delnice narodne banke . S45 • — • Kreditne delnice . ... 326 » 10 ». London 10 lir sterlin . . 121 » 30 » Napoleon....... 9 » 61 » C. kr. cekini......5 • 68 » 100 državnih mark ... 59 • 25 » Razpis službe za sluga »Del. podpornega društva«* Pogoje naznani predsedništvo, na katero so je obrnoti za podeljenje službe. Oglas 100 pOl iivrstnega sviiodnega semena pridelanega na Gorenjskem se dobi pri S. Ovsenih u. p61a po 50 kr.; v Tomaju. (posta Sežana.) Obrtnijsko društvo v Barkovijah napravi v kratkem svoj lastni konsumni magazin s prodajal nico raznega blaga in išče v ta namen poštenega in dobro izurjenega prodajalca (komi). Plača se dogovori. Kavcija 200 gld. 2—3 Oglasiti se je do 15. aprila t. I. "URTNARSKA KNJIGA ZA MILJONE X tretje poinaofeno in zbolJSain izdanje, cena 1 marka r R**pollje ae fr.nco onim, ki polljajo i marko in 10 pf». Noben vrtnar in prijatelj cvetlic L>, blaga Itd. v zavitkih po 5 do 10 kr. Jtyn« barve, 9 različnih barv v zavitkih po 5 kr. Gorjupi liker ža prebavljei ja v steklenicah po 3o do 7o kr. Vosek 7a čištenje sobnih podov v 3 niansah v škatuljicah d 60 kr. Zaloga dišavin, materialnega barvnega blaga. Bengalični ali vatroteluiični izdelki. Japansko streloklasjo en groi po G0 kr. Salonsko topovje ta 80 lt. po 40 kr. Skakljajoče žabe za salon en gro« 1 gld. 80 kr. Zabe z šestkratnim strelom eld. 2.— Bengalične sveče za salon v različnih barvah ducat po 48 kr. Bengalične plamenice za salon v različnih barvah ducat po Go kr. Bengalični ogenj v različnih barvah od 3 od 6 ffld. za ki. Bengalične užigalnice ducat po36kr. Odpošiljatev se vrši proti podvzetnicl ali pa proti pošiljatvi a conto zneska po jos. Suchy Praga, Karlsgasse Nr, 170 II. Tržaška hranilnica Sprejemlje denarne vloge v bankovcih od 50 soldov do vsacega zneska vsak dan v tednu, ra-zun praznikov, in sicer od 9. ure do 12 ure opoludne. Ob nedeljah pa od 10. do 11. ure Zjutraj. Obresti na knjižice . 3°i, Plačuje v torek, petek-, soboto od 9. do 12. ure opoludne. Zneske do 50 gld. prav precej, zneske od 50 naprej do 100 gld. je treba odpovedati en dan poprej, zneske od 100 do 1000 gld. z odpovedjo 3 dni, čez 1000 gld. z odpovedjo 5 dni. Eskomptaje menjice, domicilirane na tržaSkem trgu po.......3*j,®l# Posojuje na državne papirje avstrijske do 1000 gld. po ......V/A više zneske v tekočem računu po .............4'l/j. Daje denar tudi proti vknjiženju na posestva v Trstu, obresti po dogovoru. Trst, 24. marcija 1883. Blago za obleko le iz trpežne, dobre volne, za srednje viso-cega moškega, po 3-10 metrov na obleko za gld. 4 96 a. v. iz dobre volne; » 8 — a. v. iz boljše volne; » 10 — a. v. iz line volne; » 12 40 a. v. iz dokaj fine volne. Ogrinjala za na pot, komad po 4, 5, 8 in 12 gld. Najfineja odela iz volne, hlače, po-vrhnje suknje, spodnje suknje, odela za dež, običajno debelo sukno, debelo trpežno sukno, česalno blago, ševjd, trikd, prestrala za gospe in biljard, peruvijansko, dosking priporoča I. STIKAROFSKY, tovarnična zaloga v Brnu. ustanovljena i 1866. Uzorce brežplačno Uzorne pole za gospode krojače nefranklrano Poštne povzetnice nad 10 gld. brezplačno. Ker mnogo p. n. naročnikov meni popolno zaupa in si dozvoljalo naroče-vati blago, ne da bi prašali i videli dotičnih uzorcev, po tem takem naj se mi tako naročeno blago, ako ne bi ugajalo, nazaj pošlje. Uzorci Srnega peruvijana in doskinga se ne razpošiljajo, naročila se vrše le na zaupanje Ker jaz pri svojih svetovnih poslovih do bivam na dan na stotine pisem, molim p. n. naročnike svojo adreso točno izpolniti in če Je le moč, naj se ogiblje sklicevanja na prejinjt dopisnice, kajti traženje teh nam proužroča mnogo tužkoč. Dopisnice se primajo v teh le jezicih: v nemškem, madjarskem, češkem, poljskem, italijanskem in francoskem. (24—10) Svarilo L. Storch v Brnu po 27 kr. prodaja naznanjena kot izdelovatelj : lUOOO komadov ogrinjal za na pot, 5000 ostankov sukna, J000 ostankov preprog: toda ona ni izdelovatelj, niti razpolaga o katerej zalogi sukna; kadar potreba nanese, kupi se nekoliko komadov od tukajšnih manjših prodajalcev sukna in potem se razreže v ostanke, in uprav tako ona dela i zdrugo-vrstnim blagom. V interesu p. n. občinstva, kakor tudi vsake prave tvrdke, razglašam to svarilo, da naravnost rečem priti v okom jednej na prednost naslanjajoče] sereklami. Z odličnim poštovanjem 3—10 Iv. Stikarofsky, največja tovarniška zaloga sukna v Brnu, VSAKEJ DAMI, katera hoče imeti dobro se podajajoč životnik (moderc) iz prave, dobre ribje kosti (pušpana) priporočam, da si ga naroči pri meni in da pošlje mero. Jima. H. Miiller aa Dunajl I. Stadt, Operngasse 12 (vis-a-vis Heinrichsbof). 25—21 av ŽIVOTNIKE lastni izdelek po najnovejšem in najboljšem dunajskem in pariškem krovu, garantirane iz prave ribje kosti napravljene, bele ali rujave po f. 5, barvane od f. 7 naprej. PariSki životniki s trakovi za stiskanje beli ali rujavi od f. 8, barvani od f. 10 naprej, f-an« oski životniki s priponkami <>u .. tU, barvani od f. 1"2, naprej. Novost! Štefanije životniki brez plan-šetov, vsled spričeval zdravnikov, priporočljivi vsakej dami, posebno pa takim, ki trpi na srčnih, jetrnih in želo-dČnih boleznih, traj'jivi, držeči formo, brez da bi želodcu najmanj škodovali, elegantno napraljeni o l f. 8 naprej. Životniki za dame v vseh barvah, formah, v vsakej velikosti in po vsakej coni. — Naročbe iz dežele, s pošiljatvo ogleda ali mere in naznaojenjem cene po poštnem povzetju. Kar se ne dopade, ali prileže, se zamenja za drugo. LA FILIALE 8 A N C A "G N10 N TRIESTE s' occupt di tutte le operazfoni di Banca 0 dl Cambio valute. a) Accetta versamenti in conto corrente : Abbuonando 1'interesse annuo per Banconote 37« con preavviso di 5 giornl 4 47« 12 3V, 4"~ a sei mesi fisso per Napoleoni con preavviso d i 30 giorni * » « 40 ■ ■ » »3 mesi » a » 6 • Godranno dali'interesne aumentato le lettere in circolazione con 5 giorni di prenvv i.so dal 6 norembre a. c. quell« oon IS giorni dal 13 giorni • quelle con S4 giorni dal 2T> novembra a. c. IN nANCO OIRO abbuonando II 3°/0 interesse annuo sino qualunque somma; prelevazioni si no a horini 20.000 a vista verso ch6que ; importi niaggiori preavviso avanti la Borsa — Conferma dei versamenti in apposlto libretto. ContCK^ia pertuttii versamenti fatti a qualsiasi ora d' ufficio la valuta del medesimo giorno. Aasumo pel propri eor-rentlnti l' tncasso di Cambiali per Trteste, Vitina e Budapest, rilascia loro assegni per queste ultime piane ed accorda loro le/acolta di domlolllare effetti presso la sua cassa Iranco d' ogni «p«8a por ohbI. b; S'incartca deli'acquisto e dellavendita di effetti pubblici, valute e divise, nonchd deli' incasso d'astegni, cambiali e coupons, verso l/t°/0