Spletanja o >b osmem M marcu UM n / TH3 1>J "Tj 7 Na osnovni šoli v Pevmi kulturni praznik z akvareli in čopičem Zborovsko petje je tudi med mladimi še vedno zelo priljubljeno. Tokrat dva vidika, zborovodkinje in pevke /^18 Primorski PETEK, 7. MARCA 2008 Št. 57(19.147) leto LXIV. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) Nategovanje vrvi se ne bo obrestovalo Rado Gruden V slovensko-hrvaških odnosih je bil problem hrvaške ekološ-ko-ribolovne cone (ERC) v zadnjem času potisnjen nekoliko v ozadje. Vendar to ne pomeni, da tega problema ni več. Da se o ERC v Ljubljani trenutno manj govori, je zaslužen nov zaplet, za katerega je s prodajo slovenskih parcel ob Dragonji poskrbela slovenska jugovzhodna soseda. S tem je Zagreb neposredno posegel tudi v sporno mejno področje, kjer državna meja še ni določena. Povsem normalno je, da je Slovenija odločno reagirala. Važno je tudi, da so pri tem vse slovenske stranke enotne. Kot sta se po protestu slovenskega premierja dogovorila Janša in njegov hrvaški kolega Sanader, naj bi spor zgladili na srečanju mešane komisije, predvsem pa naj bi določili sporna mejna območja in se dogovorili za pravni okvir iskanja rešitve pred Meddržavnim sodiščem v Haagu. Vse bolj jasno tudi postaja, da stalno odpiranje »novih front« ne koristi hrvaškemu vključevanju v Evropsko unijo. V Zagrebu bodo morali čim prej ugotoviti, da se jim nategovanje vrvi ne bo obrestovalo, taktika izvršenih dejstev pa bo slej ali prej trčila ob nepremostljive ovire. Pa naj gre tu za »omejen« dvostranski spor o parcelah na meji s Slovenijo ali pa za širši spor, ki ga predstavlja enostranska uveljavitev ekološko-ribolovne cone tudi za članice EU. V Bruslju so bili v zvezi s tem že večkrat zelo jasni: »Vrv se lahko pretrga in hrvaška pogajanja z EU bistveno upočasnijo.« Na potezi je torej, kot že večkrat doslej, Hrvaška, ki se mora odločiti med evropsko perspektivo in »nacionalnim ponosom«. italija - Pod vtisom nepretrgane verige smrtnih nesreč na delovnih mestih Vlada sprejela odlok o varnosti na delu Odlok ni še polnoveljaven - Delodajalci kritični, sindikati zadovoljni trst - Rekordni sunki in veliko zmede Burja pokazala zobe Zaradi močno razburkanega morja je bilo okrnjeno tudi delo v tržaškem pristanišču Burja je včeraj dopoldne dosegla v Trstu rekordnih 151 kilometrov na uro. Ruvala je drevesa in prevračala vse, kar se je znašlo na njeni poti, vključno z motornimi kolesi in smetnjaki. kroma RIM - Ministrski svet je včeraj sprejel odlok o varnosti na delu na osnovi po-oblastilnega zakona št. 123 iz leta 2007. Gre za enotno besedilo varnostnih predpisov, ki naj bi pomagalo omejiti pravo morijo na delovnih mestih, kateri smo priča v Italiji. Odlok bodo morali zdaj sprejeti stalna konferenca država-deže-le ter pristojni komisiji senata in poslanske zbornice, nakar naj bi ga vlada dokončno odobrila. A to ni gotovo, saj so se delodajalske organizacije pritožile, češ da odlok stavi preveč na represijo, medtem ko bi težišče moralo biti na preventivi. Sindikati pa so ukrep pozdravili. Na 6. strani V deželi se nadaljuje zbiranje podpisov za predstavitev list Na 3. strani V Kopru predstavili monografijo Osimska pogajanja Na 5. strani »Teater absurda« na Fernetičih Na 9. strani V Ronkah predstavili glasilo društva Jadro Na 14. strani Iskra iz Šempetra razvila prvi hibridni motor za plovila Na 16. strani pristanišča - Z ustanovitvijo družbe GCT Luka Koper se (morda) vrača v Trst TRST - General Cargo Terminal spa se imenuje nova družba, ki jje bila ustanovljena v sredo v pisarni notarja Camilla Giordana v Trstu. Kapital delniške družbe, ki ima tri družbenike, znaša milijon evrov, lastniški deleži pa so takole razdeljeni: največji, 48-odstotni delež ima družba Adria Terminali logistične storitve doo (iz skupine Luke Koper), 34-odstotni delež ima tržaška logistična družba B. Paco-rini srl, 18-odstotnega pa tržaška družba Ocean srl, ki opravlja storitve morske vleke in reševanja. Družba je bila ustanovljena z namenom, da kandidira za prevzem upravljanja terminala v tržaškem lesnem pristanišču. Za predsednika nove družbe so lastniki imenovali admirala Paola Castellanija, ki je bil do imenovanja predsednika Claudia Boniciollija izredni komisar Pristaniške oblasti. Če bo operacija z lesnim terminalom uspela, se bo torej Luka Koper spet vrnila v Trst. Tokrat jo k temu navajajo tudi poslovne potrebe, saj je lesni terminal v Kopru dodobra zasičen, o čemer govori podatek, da morajo na njem delati v treh delovnih izmenah. jeruzalem - Napadi skrajnežev se nevarno stopnjujejo Desetine mrtvih v atentatih sredi Jeruzalema in Bagdada JERUZALEM, BAGDAD - V napadu na judovsko versko šolo v zahodnem Jeruzalemu je bilo sinoči ubitih najmanj deset ljudi, 35 pa je bilo ranjenih. Med smrtnimi žrtvami sta tudi palestinska napadalca, poročajo tuje tiskovne agencije. Policija je sporočila, da sta napadalca vdrla v knjižnico v šoli Merkaz Harav Ješiva, kjer je bilo kakih 80 ljudi, in začela streljati v vse smeri. V dvojnem napadu v središču Bagdada pa je bilo včeraj ubitih najmanj 54 ljudi, 123 je bilo ranjenih, so sporočile oblasti. Do napadov je prišlo na ulici al Atar v četrti Karada v središču iraške prestolnice, poročajo tuje tiskovne agencije. (STA) 2 Petek, 7. marca 2008 MNENJA, RUBRIKE / ŽARIŠČE Nekaj misli o pokojnem predsedniku Adrijan Pahor_ Prejšnji teden je bil v naši matični domovini zaznamovan z »odhodom« predsednika republike in dolgoletnega predsednika vlade. Za nekaj dni je se je v državi na sončni strani Alp vse ustavilo, predvsem poli tič no udej stvo va nje in vse kul tur ne pri re -ditve. Osrednja figura, okoli katere so se vrtele vse misli in mnenja, pa tudi televizijski in radijski programi, je bil pokojni predsednik Drnovšek. Slišali smo veliko vsakovrstnih komentarjev o njegovem delu in o njegovi politični zapuščini; v glavnem so bila ta mnenja pozitivna, kakor se za to priložnost tudi spo do bi, pa naj so bi la iz re če na iz ust pre -prostih ljudi ali pa vplivnih mož slovenskega političnega in kulturnega življenja. Kdor je imel ka ko pa met no mi sel, jo je po ve dal na glas, kdor je o njem mis lil kaj sla be ga, je to raje zadržal zase. V dneh žalovanja so bile tako izpostavljene številne Drnovškove kvalitete, na primer daljnovidnost njegove politike, interese države in državljanov je vsekakor postavil pred strankarske interese, bil je človek dejanj, zaradi katerih je bil pripravljen spre-je ti tu di kak po raz, pri za de val si je za pre -mo šča nje ovir med tu di raz lič no mis le či mi politiki s pomočjo kompromisov, pri čemer mu je bila bistvena tista točka možnega soglasja, ki je še dopuščala dogovor med stranema. Izrazito spontani in čustveno obarvani komentarji ljudi, ki so jih reporterji ustavili na ulici ali kjerkoli že, so očitno priča li o tem, da smo ime li oprav ka s po li ti -kom, ki j e bil nekaj več kot samo to, drugačen od stereotipnega slovenskega politika, ki je danes v medijih največkrat tarča zgražanja in natolcevanj. Presenetljivo občuteno ljudsko žalovanje lahko torej interpretiramo kot željo po boljši politiki, resnejši, usmerjeni k jasnim ciljem, za korist vseh. Zdaj, ko ga ni več in je bi la, po seb no v medijih, priložnost za širšo obdelavo, anali zo in kri tič no oce no nje go ve ga de la, zdaj je tudi slika o njem, kot človeku in politiku jasnejša, celovitejša, bolj objektivna. Kot Slovencu, ki živim izven meja slovenske države, je bila bolj zanimiva Drnovškova zunanja politika, še posebno tista do EU in države, v kateri živim. Tudi na tem področju se je (iz)kazal kot izrazit racionalist in pragmatik, morda še preveč; preveč v smislu logi ke šte vilk in po li tič ne ga prag ma tiz ma iz - vedenca za finančne zadeve. Tudi na očitke, da Slovenci »silimo« v Evropo s pretirano evforijo in da bi že zaradi tega, ker nas sama Evropa želi imeti v svoji sredi, Slovenci lahko postavili tudi kako protizahtevo (tako kot so jo recimo Poljaki), se Drnovšek ni omajal in vztrajal pri tezi, da so pogajanja enosmerna. Še zdaj se spomnim izjave, izrečene v evropskem parlamentu v času sprejemanja Slovenije in ostalih kandidatk, čemu Slovenci tako »rinemo« v Evropo, ko pa brez nas ne bi moglo priti do združitve v srednji Evropi in da bi v nasprotnem primeru bile celo prisiljene (ostale članice EU-ja nareč), da Slovenijo zaprosijo za članstvo. V času, ko se je Slovenija šele začela približevati uniji, so največjo oviro zanjo predstavljali iredentistični pritiski in pogojevanja njene zahodne sosede. Ti so dobili svoj epil og najprej leta 1994 v Oglej u, ki ga j e Drnovšek zavrnil in zadevo rešil s »španskim kom pro mi som«, ta pa ni pred vi de val predkupne pravice za premoženje opatntov. Drnovšek tudi ni dal pobude za internacionalizacijo slovensko-italijanskega vprašanja. Slovenija bi morala kot zmagovalka v drugi svetovni vojni in udeleženka na mirovnih pogajanjih leta 1947 imeti druga čen pris top do zu na nje po li ti ke. Ob rim -skih izsiljevanjih glede vstopa v unijo bi morala, po mnenju pisatelja B. Pahorja, seznaniti mednarodno javnost z vsem, kar ji je pred in med drugo svetovno vojno prizadejala zahodna agresorka. Slovenija je le sprejemala »udarce z leve in desne« in nanje ni re a gi ra la, da le ne bi bil ogro žen njen vstop v unijo. Možnost, da bi to kočljivo vpra ša nje pri šlo na mi zo ka ke med na rod -ne sodne institucije, ni prišla še zdaleč v po-štev. Obvladala je kompromisarska Drnov-ško va po li ti ka, po li ti ka vna prej šnjih dob -rososedskih odnosov in želja po hitrem uspehu v zunanji politiki. Tudi po vstopu v unijo se ob znanih Napolitanovih besedah na ra čun po voj nih ob ra ču nov ni od lo čil za javni nastop, ampak za zasebno pismo italijanskemu predsedniku, katere vsebina pa je ostala tajna. Kljub tem očit kom, za ka te re pa ni od -govoren sam, je bil Drnovšek politik in velik državnik, ki je nedvomno zaznamoval svoj čas. Njegova zgodba je bila zgodba o us pe hu po li ti ka in di plo ma ta, ki ga bo (še -le) zgodovina postavila na mesto, ki mu priti če. KULINARIČNI KOTIČEK Makaroni z melancanami Prejšnji teden sem se mudil v Palermu. Glavno mesto Sicilije je kljub predsodkom vsekakor vredno obiska, seveda pod pogojem, da ne greste tja z avtom, saj je promet kaotičen in v Palermu veljajo pravila, s katerimi so najbrž seznanjeni samo domačini. Palermo je vreden obiska z vseh vidikov, saj je v njem obilo zanimivih kulturnih spomenikov pa tudi nekatere druge, prav nič kulturne znamenitosti si velja ogledati. Med temi je vsekakor velika tržnica na prostem, Vucciria, ki jo je mojstrsko v svojih slikah upodobil veliki sicilski slikar Guttuso. V Vuccirii bo kuhar našel prav vse, kar potrebuje v kuhinji, če ne bo seveda prav natančen, ko gre za higieno. Palermo in na splošno Sicilija se ponašata z bogato in pisano kulinarično ponudbo, kjer prevladujejo sveža zelenjava in ribe. Tudi najbolj zanikrna gostilna vam bo postregla s tipičnimi sicilskimi jedmi. Zato sem bil toliko bolj razočaran, ko so nam na slavnostni večerji v velikem palermskem hotelu postregli... s čim? S prav nič sicilskimi testeninami z gojenimi gobicami in z govejim biftkom v poprovi omaki, kar bi lahko našli v vsaki restavraciji od Sicilije do Stockholma. Kaj bi jih stalo, če bi nas postregli z eno tolikih odličnih sicilskih specialitet, kot so na primer čisto preprosti »makaroni alla norma«? Ker so mi sicilske testenine z gobami ostale v grlu, vam danes posredujem recept tipičnih sicilskih »makaronov alla norma«. Gre sicer za specialiteto iz Catanie, ki je danes postala že skoraj vseitalijanska jed. Potrebujemo 400 gr testenin (če so kratke, boljše, nihče pa se ne bo pritožil, če boste uporabili špagete), 600 gr paradižnikov, 2 melanca-ni, naribano slano skuto ali ovčji sir, 2 stroka česna, baziliko, oljčno olje. Melancane narežemo na rezine ali na kockice, ki jih posolimo in pustimo naj počivajo kako uro, da izgubijo grenki sok. V olju prepražimo česen in dodamo olupljene in ocejene paradižnike in nekaj lističev bazilike. Solimo in pustimo, da vre približno 15 minut. Medtem na močnem ognju ocvremo rezine ali kockice melancane. Ko so ocvrte, jih solimo. Če smo melancane rezali na rezine, pustimo nekaj rezin kot okras, druge narežemo na tenke lističe in umešamo v omako. Isto velja za kocke. Testenine skuhamo v osoljenem kropu, kot vedno, precedimo, pomešamo s paradižnikovo omako in damo na krožnike. Na vsak krožnik nari-bamo slano skuto ali ovčji sir, in dodamo še eno ali dve ocvrti rezini ali prgišče kockic in takoj ponudimo. Dober tek! Ivan Fischer STAREJŠI PRIIMKI V NAŠIH VASEH Bazovica Trije najbolj značilni bazovski priimki Marc, Žagar in Križamančič so tudi med najstarejšimi. Priče pri oporoki Marka Saccarja (Žagarja) leta 1577 sta tudi Matija Marez (Marc) in Mihael Crisman (Križman). Da so Križmančiči le varianta Križmanov naj bi potrjeval podatek iz računskih knjig tržaške občine, ki leta 1599 navaja Križma-na Križmana (sic), leta 1614 pa isto osebo preimenuje v Križmana Križmančiča. Podoben primer najdemo tudi drugod, npr. v Križu, kjer so Tanceti v istem obdobju večkrat imenovani tudi Tančiči. Druga razlaga, ki je nisem mogel preveriti pa trdi, da so vsi Križmančiči potomci nekega Križmana Marca. Ti trije priimki so tu neprekinjeno prisotni že vsaj štiristo let, v različnih obdobjih pa se pojavljajo še drugi, ki so sicer značilni za bližnje (včasih pa tudi bolj oddaljene) vasi in zaselke. To so, med drugimi: Pregarc (16.stol.), Valenčič, Slavec, Gojča (17.stol.), Gombač, Grgič, Ražman, Kalc (18.stol.), Bernetič, Čufar, Fonda, Jeserčin, Mužina, Pellan, Petaros, Ražem, Vrabec in Sto-par (19.Stol.). Nekateri izmed teh ostanejo za dalj časa, drugi pa v kratkem izginejo. To velja tudi za veleposestnika Barovino, ki je zabeležen v 17.sto- letju, in Kufersina, ki ima prav tako posesti na tem področju v 18.stoletju. Gropada Prvi priimek, ki ga najdemo v Gropadi, je danes tam izginuli Benčič leta 1601 (oporoka Gregorja Benčiča, imenovanega »Furlan«). 1605 najdemo tudi priimek Ripnich, ki pa prav tako ne ob-stane.Leta 1607 je omenjen Matej, »figliolo de Mil-cho«. Za dobrega pol stoletja, občasno pa tudi kasneje, se Milcho ustali kot priimek te družine, dokler ne dobi pripone -vič in se spremeni v danšnji Milkovič. Že 1611 najdemo prvega Gojčo, 1617 pa Možino. Kalci, Grgiči in Pečarji so tu že leta 1648, vmes pa se pojavijo še potem izginuli Bani, Slavci, Jakobčiči, Martinčiči, Kavčiči, Rojniči, Švabi, Tavčerji, Čuki in Suniči. V 18. stoletju se za nekaj časa pridruži še priimek Berzar,v 19. stol. zapisan kot Berzer ali Berze, v popisu leta 1777 pa še po ena družina Križmančičev in Miklavcev, očitno prišlekov iz bližnjih krajev. Vsi ostale družine pa nosijo tedaj za vas značilne priimke Kalc, Milkovič, Gojča in Možina. V 19. stoletju ni velikih novosti, tako da do leta 1870 se za en čas pridruži le še Lah iz Dutovelj. Marko Oblak piran - Spominska razstava Obalnih galerij ob stoletnici rojstva slikarja Hermana Pečariča Razstava Oljčni gaj z rdečo zemljo Razstavljena dela bodo na ogled do 13. aprila - Poleg Pečaričevih razstavljena še dela devetih drugih likovnikov PIRAN - Ob stoletnici rojstva slikarja Hermana Pečariča so Obalne galerije pripravile spominsko razstavo z naslovom Oljčni gaj z rdečo zemljo. Razstavo so odprli včeraj v piranski Galeriji Hermana Pečariča, dela pa bodo na ogled do 13. aprila. Poleg Pečaričevih bodo na ogled še dela devetih drugih likovnih ustvarjalcev. Obujanje duha prostora primorske krajine, ki jo je piranski slikar Herman Pe-čarič (1908-1981) tako neutrudno in slikovito upodabljal v svojih delih, je izhodišče skupinskega razstavnega projekta Oljčni gaj z rdečo zemljo, kar je sicer tudi naslov ene od Pečaričevih krajinskih slik (na posnetku spodaj), so sporočili iz Obalnih galerij Piran. Kot pravijo, gre za v preteklosti izjemno priljubljeno žanrsko vsebino, ki je v vsakem umetnostnem obdobju doživljala različne interpretacije, danes pa ni vedno v ospredju zanimanja ustvarjalcev. Kljub temu po mnenju Obalnih galerij ohranja motiv dovolj vznemirljivih posebnosti, da je vredno njegov vsebinski naboj in sporočilnost ponovno raziskati skozi dela sodobnih ustvarjalcev. Razstava v središče postavlja serijo krajinskih slik Hermana Pečariča in dela Aleša Sedmaka, Joni Zakonjšek, Emeri-ka Bernarda, Majde Skrinar, Patrizie Devide, Dušana Podgornika, Ganija Llalloshija, Tilna Žbone in Jerneja Skrta. Gre delno za uveljavljene umetnike s številnimi samostojnimi in skupinskimi razstavami, delno pa za mlajše ustvarjalce na začetku umetniške poti. Herman Pečarič Obalne galerije so umetnike povabile k vzpostavitvi vizualnega dialoga z nekaterimi Pečaričevimi upodobitvami krajine. Slike so jim služile bodisi kot referenčne točke za oblikovanje lastnih interpretacij ali pa so se ponujale kot priložnost, da avtorji primerjalne vzporednice na temo najdejo v lastnh že obstoječih delih, so zapisali galeristi. V dokaj širokem razponu možnih upodobitev izbranega motiva razstavljena dela po mnenju Obalnih galerij kažejo raznolikost medijskih in jezikovnih pristopov, kjer klasične formate slik, risb ali fotografij povsem spravljivo dopolnjujejo tudi konceptualna razmišljanja s posegi v prostor ali avtorske artikulacije vir-tualnega podobotvorja. Z vključitvijo sodobnikov razstavni projekt z zavezujočim vsebinskim okvirom izpostavlja posebnosti individualnih umetniških govoric in z različnih kritiških pozicij ovrednoti segment iz Pečaričeve slikarske zbirke oziroma aktualizira pomen njegovega zapuščinskega opusa. Akademski slikar Herman Pečarič se je rodil 6. marca 1908 na Spodnjih Škofijah. Mlad je zbežal čez mejo v takratno Jugoslavijo, da ne bi bil vpoklican v italijansko vojsko. Kot so o slikarju zapisali na spletni strani koprske občine, je Pečarič leta 1930 dobil stalno službo v Mariboru, kjer se je posvetil tudi slikarstvu, okolica mesta pa je postala njegov prvi "atelje". Sprva je slikal za zabavo, kasneje pa se je začel preizkušati v različnih tehnikah ter izobraževati v različnih šolah. Leta 1940 je imel prvo razstavo. Leto kasneje so ga ob razpadu Kraljevine Ju- goslavije poslali v nemško ujetništvo. Po vojni je odšel v Beograd, kjer je leta 1950 končal slikarsko akademijo. Od tam se je preselil v Piran in postal član Društva slovenskih upodabljajočih umetnikov. Naslednje leto je imel prvo razstavo v Moderni galeriji v Ljubljani. Leta 1957 je začel delati tudi grafiko. V 60-ih letih je učil na italijanski gimnaziji v Piranu, leta 1970 se je upokojil. Devet let za tem so mu Obalne galerije v Mestni galeriji Piran pripravile veliko retrospektivno razstavo. V Piranu je umetnik ustvarjal in ostal do smrti leta 1981. (STA) PISMO Za zajamčenega predstavnika v parlamentu Nelagodje Tamare Blažine glede izbire slovenskega kandidata za senat (Primorski dnevnik, 5. marca 2008, str. 1) je mogoče najbolj zgovoren dokaz, zakaj mora imeti manjšina zajamčenega predstavnika v parlamentu. Mislim, da bi v primeru zajamčenega predstavnika v parlamentu morala obstajati široka možnost postavljanja kandidatov, zaradi česar bi imeli volivci najširšo možnost izbire. Izvoljen bi bil seveda tisti kandidat, ki bi zaradi svoje sposobnosti, dejavnosti in drugih lastnosti užival zaupanje največjega števila volivcev in volivk iz vrst slovenske manjšine. In izvoljeni bi bil v vsakem smislu predstavnik slovenske manjšine v Italijanski republiki. Samo Pahor / ALPE-JADRAN Sobota, 8. marca 2008 3 deželne volitve - Zbiranje podpisov za predstavitev kandidatnih list Stranke so uspešno kljubovale rekordni burji SSk naj bi potrebne podpise na Videmskem zbrala že danes - Mavrična levica v težavah TRST - Slabo vreme in še zlasti močna burja na Tržaškem sta jo v zadnjih dveh dneh hudo zagodla strankam, ki v tem obdobju zbirajo podpise za predstavitev kandidatnih list za deželne volitve. V strankah levosredinskega zavezništva, ki sestavlja Illyjevo koalicijo, kljub temu večjih preglavic ni bilo. Edinole kioskov na ulicah oz. trgih v tržaški pokrajini niso pripravili. V težavah pa je bila glede zbiranja podpisov Mavrična levica, ki je tudi posredovala javnosti ustrezen poziv, medtem ko naj bi stran ka Slo ven ske skup nos ti že danes zbrala potrebne podpise v videm-ski pokrajini in tako že drevi zaključila s potrebnim postopkom. Dokumentacijo naj bi v tem smislu na pristojnem deželnem uradu predstavila že jutri dopoldne. Naj tu spomnimo, da mora SSk za vložitev list na osnovi deželnega volilnega zakona zbrati po 500 podpisov v vsaki pokrajini, medtem ko morajo druge stranke zbrati od tisoč do 1.500 podpisov. Izjema je v Karniji, kjer je treba zbrati od 750 do tisoč podpisov. Kot nam je povedal včeraj deželni tajnik SSk Damijan Terpin, so na Tržaškem in na Goriškem potrebno število podpisov že zbrali. Na Videmskem je bil odziv kljub težavam zelo dober, je ocenil Terpin, ker sta se nezaupljivost in strah iz preteklosti razblinila. Glede na dejstvo, da je pri zbiranju podpisov že včeraj priskočila na pomoč Demokratska stranka (s katero je SSk povezana), bo stranki po Terpinovem mnenju že danes uspelo zbrati potrebno število podpisov. SSk naj bi torej že jutri vložila ustrezno dokumentacijo na osrednjem volilnem uradu v Vidmu. »Žal smo rahlo nejevoljni,« je dodal Terpin, »ker je deželni zakon št. 28 iz decembra lani o izvajanju postopka spre-vrgel vsebino določbe deželnega volilnega zakona (št. 17 iz 18. junija leta 2007).« Deželni volilni zakon pač določa, da je stranki SSk dovolj zbrati polovično število podpisov. Toda v zakonu 28 je zapisano, da to velja le v 3 okrožjih (Trst, Gorica, Videm), a ne v Tolmeču in v Pordenonu, kjer bi morala stranka SSk zbrati »normalno« število podpisov. Zato SSK na tistih območjih ni predstavila kandidatur. To je velika škoda, je povedal Terpin, ker je bila izvzeta Kanalska dolina. Vse to je vsekakor s pravnega vidika vprašljivo, je dodal, ker je v nasprotju z določilom deželnega volilnega zakona. Nekaj težav ima zaradi slabega vremena, kot rečeno, Mavrična levica. Kandidatne liste so sklenili v soboto, nato pa je račune prekrižal val slabega vremena, nam je včeraj povedal deželni svetnik SKP ter kandidat in nosilec liste v tržaškem okrožju Igor Kocijančič. Kljub vremenu so vsekakor pričakovali večji odziv tako v Trstu kot v deželi, pravi Kocijančič, po mnenju katerega imajo sorodne težave domala vse stranke. Zato Mavrična levica poziva vse simpatizerje, da podprejo kandidatno listo na raznih sedežih federacije. Če Demokratska stranka nima težav na deželni ravni, so bili problemi v Trstu. Kot nam je povedal pokrajinski koordinator DS Cristiano Degano, zaradi rekordne burje niso pripravili kioskov za zbiranje podpisov. Deželni svetnik in kandidat na deželnih volitvah Igor Dolenc je dodal, da kljub vremenski nenaklonjenosti večjih težav ne bo. Zbiranje podpisov se je namreč nadaljevalo in se nadaljuje na dveh sedežih in v krožkih DS, kaj več o številu zbranih podpisov pa bo znano danes. A.G. Zbiranje podpisov (arhivski posnetek) je v zadnjih dneh ovirala tudi izredno močna burja trbiž - V nedeljo Revija Primorska in Koroška pojeta TRBIŽ - V nedeljo, 9. marca ob 14.30, se bo v dvorani kulturnega centra na Trbižu začela pevska prireditev Koroška in Primorska pojeta. Prireditev je postala stalnica kulturnega dogajanja v Kanalski dolini, kjer se na tromeji srečujejo slovenski zbori južne Koroške in Primorske. Na letošnjem srečanju bodo nastopali oktet Odmevi iz Saleža, Ženska vokalna skupina Danica iz Vrha, MoPZ Jepa Baško jezero iz Loč, Vokalna skupina Asco-li iz Šentilja ob Dravi, MePZ Ko-rotan iz Šmihela in dekliški pevski zbor Radost iz Godoviča. Prireditelji so SKS Planika, KKZ Celovec, ZSKP Gorica, ZSKD Trst, ZCPZ Trst , ZPZP in Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. Pokroviteljstvo nad prireditvijo so prevzele javne uprave Kanalske doline. (R.B.) videm Poleg državnih in deželnih še pokrajinske in županske volitve Leva sredina strnjeno za Furia Honsella Za župansko mesto ima sedem konkurentov Furio Honsell je neodvisni kandidat leve sredine za videmskega župana VIDEM - Election day bo na Videmskem še posebej razgiban, saj bodo volivci poleg deželne in državne vlade izbirali tudi predsednika Pokrajine in župana. V teh dneh je tudi v Vidmu glavnina pozornosti strank in gibanj posvečena zbiranju podpisov, saj je časa malo in marsikatera lista je še zelo daleč od zastavljenega cilja. Do volitev je le še dober mesec. V minulih dneh so si sledila mrzlična pogajanja na vseh ravneh, saj predstavlja Videm pomembno rezino tega, kar lahko označimo za deželno torto. Največ kandidatov se poteguje za županski stolček v palači DAronco. Leva sredina se je zedinila okoli uglednega imena rektorja videmske univerze Furia Honsella, ki nastopa kot neodvisen kandidat, je pa politično blizu Demokratski stranki. Poleg njega se bo za mesto videmskega prvega občana potegovalo še sedem kandidatov. V desno sredinskem bloku se je predstavil podjetnik Enzo Cainero, ki ga v tej fazi politično spodbuja vidni demokristjan za časa prve republike Adriano Biasutti. Konku- celovec - Od nedelje do srede Sejem GAST letos v znamenju nogometa CELOVEC - Od nedelje do srede bo v koroški prestolnici potekal največji in najpomembnejši strokovni sejem za gostinstvo in hotelirstvo v prostoru Alpe-Jadran GAST 2008. Letošnji jubilejni, 40. sejem, bo potekal popolnoma v znamenju evropskega nogometnega prvenstva EURO 2008, ki bo potekalo tudi v Celovcu. Podrobnosti letošnjega sejma je sejemska družba „Koroški sejmi« predstavila na novinarski konferenci. Razstavna površina je razprodana do zadnjega kvadratnega metra, število razstavljalcev pa se je v primerjavi z lanskim letom še zvišalo. Tako bo 512 gostincev in trgovcev iz 18 držav na celovškem sejmišču predstavilo najnovejše trende v stroki. Vsak peti razstavljalec prihaja iz tujine, največ, kar 44, jih je iz Italije, osem pa iz Slovenije. Direktor sejemske družbe Erich Hallegger je poudaril, da nogometna evforija pred bližnjim evropskim nogometnim prvenstvom ni zajela le navijače, temveč tudi hotelirje in gastronome. Le-ti lahko upravičeno pričakujejo, da bodo na sejmu tokrat imeli v še večji meri kot doslej opravka s kupci in ne le z zainteresirano strokovno publiko. Zato se je sejemska družba tudi odločila, da evropsko nogometno prvenstvo primerno upošteva tudi na sejmu GAST. Med drugim s tako imenovanim kuharskim tekmovanjem »Cooking cup«. Na njem bodo kuharji iz različnih držav-pripravili nacionalne specialitete iz vseh 16 držav, ki se bodo poleti borile za naslov evropskega nogometnega prvaka. Jedi bodo pripravljali v hali 7 v živo pred publiko in jih bodo kajpada tudi postregli. 40. mednarodni strokovni sejem za gostinstvo in hotelirstvo GAST bo odprt od nedelje do torka od 9. do 18. ure, v sredo pa do 17. ure. Vstopnice za odrasle stanejo 18 evrov, za dijake turističnih in gostinskih šol 6 evrov ter za skupine od 10 oseb dalje 12 evrov. Na sejmu pričakujejo blizu 20.000 obiskovalcev, od tega tudi dobršen del iz sosednje Furlanije-Julijske krajine in Slovenije. (I.L.) koroška - Dvojezični krajevni napisi Konsezna skupina se bo predstavila v Bocnu Marjan Sturm CELOVEC - Zaradi interesa, ki ga stalno kaže Južna Tirolska, ko gre za ureditev odprtih vprašanj slovenske narodne skupnosti na Koroškem, se bodo člani t.i. konsenzne skupine, v kateri usklajujejo stališča o namestitvi dodatnih dvojezičnih napisov na Koroškem, predstavili tudi v prestolnici Južne Tirolske, Bocnu. Predstavili pa so se že na Dunaju. Namen predstavitve je, da bi ob političnem zastoju, ki vlada pri reševanju vprašanja dvojezičnih napisov, opozarjali o pozitivnih premikih v sožit'u med slovensko in nemško govorečimi, je v pogovoru za koroš- Bernard Sadovnik ki časnik Kleine Zeitung povedal član konsenzne skupine, predsednik koroškega Hei-matdiensta Josef Feldner. Slednji je tudi potrdil, da bo skupina, v kateri sodelujeta še predsednika Zveze slovenskih organizacij Marjan Sturm in Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk Bernard Sadovnik, vodi pa jo pa avstrijski zgodovinar Stefan Karner, »neomajno nadaljevala pot sprave na Koroškem«. V ta namen bodo v bližnji prihodnosti na sporedu tudi informativne prireditve na južnem Koroškem, je še pristavil Feldner. Ivan Lukan renco mu delajo trgovec Rudy Battilana (član Berlusconijeve stranke), kandidat skrajne desnice Stefano Salme (Movi-mento sociale - Fiamma tricolore), Diego Volpe Pasini (podpirajo ga štiri liste) ter devetnajstletnik Ruggero Maffione (Azi-one sociale), ki velja za najmlajšega županskega kandidata v zgodovini videmske občine. Poleg teh sta v igri še dva županska kandidata, in sicer nekdanji prvak v skoku v višino Massimo Di Giorgio, ki se z listo »Io, tu, voi« nekako kvalunkvistično obrača na »preprostega človeka«, ter bivši občinski odbornik odvetnik Gianni Ortis, ki ga podpirajo tri občanske liste in menda tudi socialisti, cilja pa na pridobitev pretežno zmernih, se pravi sredinskih glasov. Scenarij za Občino Videm bo vsekakor bolj jasen šele v trenutku, ko bodo liste uradno predstavljene. Spričo velikega števila kandidatov pa lahko že danes napovemo, da bo v Vidmu prišlo do ba-lotaže med dvema najboljše uvrščenima županskima kandidatoma. Manj zapletena se kaže slika v bitki za Pokrajino, kjer prihaja do predčasnih volitev po odstavitvi predsednika Stras-solda. Leva sredina je prav v teh dneh dosegla dogovor za skupno podporo podjetniku Diegu Travanu, kije politično blizu Riccardu Illyju in računa na polno podporo Demokratske stranke in Mavrične levice. Manj složni so na desnem bregu, kjer so trenutno v igri trije kandidati. Dosedanji predsednik Marzio Strassoldo se nikakor ni sprijaznil z nezaupnico, ki je je bil deležen s strani lastne koalicije in se predstavlja z avtonomistično listo. Stras-solda je podprl pisatelj, alpinist in kipar Mauro Corona, ki pa že velja za nepredvidljivega čudaka. Desno sredino bo zastopal predsedniški kandidat Pietro Fon-tanini, ligaš, bivši župan in poslanec, ki ga poleg Lige podpirata Stranka ljudstva svobode in Casinijeva sredinska unija. Trojko desnih kandidatov zaključuje desničar Luca Battisti z listo gibanja »La Des-tra«. List in gibanj je torej veliko, slovenskih kandidatov pa, tako zgleda, le za spoznanje. Za videmski občinski svet za enkrat ni znano nobeno slovensko ime. Drugače je za skupščino v palači Belgrado, kjer je govor o kandidaturah v pokrajinskem volilnem okrožju Nediških dolin župana Podbonesca Piergiorgia Domenisa (Demokratska stranka) in Firmina Mariniga na socialistični listi. Slednji naj bi se potegoval tudi za mesto v deželnem svetu. Gre pa le za govorice, saj kandidatur do formalne predložitve list nihče noče potrjevati. (igb) 4 Sobota, 8. marca 2008 GOSPODARSTVO dežela fjk - Odbornik Cosolini in glavni socialni partnerji Podpisan sporazum za izredne socialne blažilce Deležni jih bodo delavci, ki izgubijo delo zaradi kriz v podjetjih in sicer niso kriti TRST - Četudi za njihove delovne profile ni predviden režim mobilnosti ali izredne dopolnilne blagajne, bo približno dva tisoč delavcev v Furlaniji-Julijski krajini vseeno deležno ugodnosti socialnih blažil-cev. Na sedežu Dežele FJK so namreč včeraj deželni odbornik za delo Roberto Cosolini in predstavniki glavnih socialnih partnerjev podpisali sporazum, ki uveljavlja izjemo pri pravilih uporabe socialnih blažil-cev, tako kot se j e že zgodilo leta 2004 za uslužbence carine in pozneje še za nekatere druge. Poglejmo, kdo so delavci, ki bodo vključeni v sporazum o izrednih socialnih blažilcih. Tisti, ki jih bodo v letu 2008 odpustila podjetja, ki delujejo na območjih in v sektorjih v krizi in ki so izključena iz režima redne mobilnosti. Ti delavci bodo lahko prešli v režim mobilnosti za največ osem mesecev, če niso presegli 50 let starosti (45 let za ženske), če pa so to starostno mejo presegli, bodo lahko v mobilnosti do 12 mesecev. V sporazum so vključeni tudi špediterji in avtoprevozniki. Vsi tisti, ki bodo odpuščeni v teku letošnjega leta, bodo lahko v mobilnosti za 12 mesecev, prišteti pa jim je treba še tiste, ki so že v mobilnosti in so starejši od 50 let, in tiste, ki niso bili v mobilnosti več kot 18 mesecev. Za vse ostale velja možnost mobilnosti do osem mesecev. Do socialnih blažilcev so po tem sporazumu upravičeni tudi uslužbenci obrtnih in trgovskih podjetij, če se ta nahajajo na območjih ali sektorjih v krizi. Ti bodo deležni režima izredne dopolnilne blagajne. Enako velja za zaposlene v industrijskih podjetjih z največ 15 zaposlenimi, ki bodo lahko v izredni dopolnilni blagajni za največ osem mesecev. Sporazum posebej vključuje tudi zaposlene v veleblagovnici Effezeta v Prema-riaccu (pokrajina Videm) in v podjetju Cover v Trstu. Podjetji sta v akutni krizi, zato bodo odvečni delavci lahko v izredni dopolnilni blagajni za največ osem oziroma v primeru tržaškega podjetja šest mesecev. Odbornik Cosolini je ob podpisu sporazuma o izrednih socialnih blažilcih poudaril, da ta instrument omogoča zmanjšati razdaljo med različnimi stopnjami zaščite, ki je značilna za italijanski trg dela, v primeru Furlanije-Julijske krajine pa so ti posegi dokazali učinkovitost pri blaženju negativnih ekonomskih in socialnih učinkov izgube dela. Na osnovi včeraj podpisanega dogovora bo Cosolini v ponedeljek podpisal še sporazum na ministrstvu za delo, ki bo deželni sporazum financiralo. trgovina - Predstavitev na sedežu združenja Confcommercio V tržaških izložbah dela invalidnih ustvarjalcev TRST - Pomagati pri promociji pravic invalidnih oseb s sočasnimi aktivnostmi obveščanja o njihovih prob-le mih in po tre bah na eni in pro mo ci -je trgovske ponudbe na ozemlju na drugi strani. To je cilj projekta za naslovom Avtorske izložbe (Vetrine dAutore), ki so ga pobudniki predstavili včeraj na sedežu pokrajinskega združenja Confcommercio v Trstu (na posnetku Kroma). Pobudo so si zamislili pri tržaški občinski upravi, točneje na oddelku za socialno promocijo in zaščito, ki je k sodelovanju povabil združenje tržaških trgovcev na drobno ACD, sicer včlanjeno v pokrajinsko združenje Confcommercio. Pokroviteljstvo nad pobudo je prevzela tržaška Trgovinska zbornica, finančno pa sta jo podprli fundacija CRTrieste in banka Banca di Cividale. Konkretno projekt predvideva razstavitev figurativnih del invalidnih oseb v izložbah središčnih trgovin, ki so včlanjene v Confcommercio. Dela bodo razstavili invalidi, ki so gostje dnevnih centrov Občine Trst in ki bodo imeli tako priložnost, da svojo ustvarjalno sposobnost pokažejo širši javnosti. O pobudi so na včerajšnji predstavitvi govorili občinski odbornik Carlo Grilli, predsednik združenja ACD Franco Sterpin Rigutti in predsednik Confcommercia (in Trgovinske zbornice) Antonio Paoletti. Slednji je poudaril, da so aktivnosti stanovskega združenja v zadnjih dvanajstih mesecih dobile močni socialni naboj, kar dokazuje tudi nagrada za socialno odgovorno združenje 2008, ki jo je tržaški Confcommercio prejel od nacionalne konfederacije trgovcev v konkurenci vseh italijanskih pokrajinskih združenj. Pri tem je Paoletti navedel pobude za spodbujanje enakih možnosti v delovnem okolju, sensibi-liziranje včlanjenih podjetij o pravicah invalidnih oseb, sodelovanje z institucionalnimi telesi (kot je pokrajinska podkomisija za delo) za vključevanje invalidnih oseb v delo in za olajšanje njihove mobilnosti v mestu, kot tudi skrb za zaščito potrošnikov, ki se je konkretizirala s podporo pobudi združenja potrošnikov OTC FJK Prijateljsko nakupovanje (Spesa Amica). Predsednik tržaškega Confcom-mercia je navedel tudi pomoč, ki jo je stanovska organizacija nudila gibanju Emergency in Fundaciji Luchetta, Ota, D'Angelo, Hrovatin. Nato se je ustavil pri iniciativi Bebebenvenuti, ki so si jo pri stanovski organizaciji zamislili za spodbujanje pozornosti trgovin in storitvenih podjetij za najmlajše. Nagrada za socialno odgovorno združenje bo tržaškemu Confcom-merciu uradno podeljena 14. marca na mednarodnem forumu v Cernobbiu, ki se ga vsako leto udeležujejo vidne osebnosti iz političnega, institucionalnega in gospodarskega življenja v Italiji in tujini. vino - V soboto in nedeljo Na dogodku v Buttriu tudi slovenski vinarji GORICA - Vino in ozemlje je naziv pobude, ki na vabilo Gibanja vinskega turizma Furlanije-Julij-ske krajine že šesto leto zapored privablja v našo deželo tuje uvoznike žlahtne kapljice in specializirane novinarje. Letos jih je prišlo več kot sedemdeset in si bodo v teh dneh ogle da li zna me ni to sti de že le in ne ka te re vin ske kle ti. Organizator srečanja, kot je razvidno tudi iz njegovega naziva, želi predstaviti tako vinsko proizvodnjo kot naravne in kulturne lepote naših krajev, zato dogodek poteka v prestižnih in privlačnih krajih. Po vili Manin, Čedadu, Grade-žu, palači Attems v Gorici in muzeju sodobne umetnosti v Tržiču bo pri zo ri šče le toš nje ga dvo dnev -nega strokovno-poslovnega srečanja znamenita vila Toppo Florio v But triu, si cer se dež tra di ci o nal ne spomladanske deželne razstave vin. Pobuda Vino in ozemlje, ki ga Gibanje vinskega turizma FJK (MTV) prireja v sodelovanju z zdru-že njem Fe der Doc, ob čin sko upra -vo But tri a in z go riš ko Tr go vin sko zbor ni co, bo po te ka la v so bo to in nedeljo. Sodelovalo bo približno petdeset kleti, med katerimi so tudi po ses tva Ru bij ski grad z Vr ha, Gradis'ciutta iz Jazbin, Humar, Matjaž Terčič in Komjanc iz Šte-verjana. Vinarji se bodo srečali s približno desetimi strokovnimi novinarji iz različnih držav in s predstavniki šestdesetih tujih podjetij, ki v različne države sveta uvažajo tudi vina iz naše Furlanije-Julijske krajine. Letos bodo poleg klasičnih trgov prisotne tudi vse baltske države, Singapur, Indija, Malezija, moč ni bos ta dan ska in rus ka ude -lež ba in pr vič tu di dva uvoz ni ka iz Ki taj ske. Ta ko da se bo tr ži šče na -še najbolj razpoznavne blagovne znam ke lah ko raz ši ri lo še na no ve države. (aw) slovenija Namesto cestnin za osebna vozila kmalu vinjete LJUBLJANA - Slovenska vlada je včeraj sprejela sklep, da bo za osebne avtomobile za cestninjenje na slovenskih avtocestah uvedla vinjete, tovorna vo zi la pa bo do do uved be sa te lit -skega sistema cestninjenja ostala pri obstoječem sistemu. Podrobnosti o o uvedbi vinjet bodo znane čez dva tedna. Kot je po seji vlade povedal minister za promet Radovan Žerjav, je uvedba vinjet za osebna vozila in ohranitev obstoječega sistema cestninjenja za tovornjake najbolj smotrna in smiselna rešitev, ki tudi zagotavlja finančno vzdržnost Družbe za avto-ces te v RS. Mi nis tr stvo za pro met bo do na -slednje seje vlade, čez dva tedna, pripravilo natančen načrt uvedbe vinjet. Postopki uvedbe elektronskega cestninjenja po Žerjavovih besedah tečejo v skladu z vladnim akcijskim načrtom. »Prihodnje leto bomo imeli tovornjake na satelitih, osebna vozila pa na vinjetah,« je zatrdil prometni minis ter. ( STA) sdgz Obisk slovenskih podjetnikov iz Celovca TRST - Na povabilo Slovenskega deželnega gospodarskega združenja (SDGZ) se bo danes mudila v Trstu delegacija slovenskih podjetnikov iz avstrijske Koroške, članov Slovenske gospodarske zveze (SGZ) iz Celovca. Srečanje s kolegi SDGZ se bo začelo ob 9.30 na sedežu združenja v Ul. Cicerone 8, kjer se bodo gostje pogovarjali s člani predsedstva SDG in se seznanili s storitvenima podjetjema Servis in Euroservis. Ob 12. uri se bo obisk nadaljeval pri Zadružni kraški banki na Opčinah, kjer je predvideno srečanje s predstavniki obeh slovenskih bank v FJK, poleg kraške še Zadružne banke Doberdob in Sovodnje. Ob 13.30 bo sledil ogled Obrtne cone Zgonik, nato pa kosilo v Gostilni Devetak na Vrhu. Popoldne se bodo gostje v spremstvu gostiteljev odpravili v Gorico, kjer bodo imeli srečanje s predstavniki finančne družbe KB 1909 na njenem sedežu v Ul. Malta. L EVRO 1,5319 $ +0,81 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 06. marca 2008 valute evro (povprečni tečaj) 06.03. 05.03. ameriški dolar japonski jen 1,5319 158,55 1,5196 157,65 ruski rubel 36,5990 36,5120 7,4493 britanski funt 0,76380 0,76850 9,3627 norveška krona 7,8340 7,8565 25,048 švicarski frank estonska krona madžarski forint 1,5818 15,6466 263,18 3,5371 1,5807 15,6466 263,01 3,5291 kanadski dolar 1,5097 1,5084 bolgarski lev 1,9558 3,6929 1,9558 3,7185 slovaška krona 32,680 3,4528 32,369 3,4528 latvijski lats 0,6966 2,5483 0,6971 2,5452 islandska krona 101,72 100,99 hrvaška kuna 7,2772 7,2795 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 06. marca 2008 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 3,05813 2,99 2,8925 2,68625 LIBOR (EUR) 4,2125 4,43 4,44 4,43688 LIBOR (CHF) 2,54167 2,80333 2,83417 2,88 EURIBOR (EUR) 4,212 4,429 4,437 4,435 ZLATO (999,99 %%) za kg 20.423,54 € -231,75 I TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 06. marca 2008 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE INTEREI IROPA 38,00 INIEREUROPA KRKA 1 I IKA KOPER 35,67 108,88 -0,72 +0,59 LUKA KOPER MERCATOR MERKUR 75,03 323,25 -0,19 MERKUR PETROL 388,40 710,94 -2,90 -0,19 TELEKOM SLOVENIJE 299,62 -0,08 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ACH 63,00 - AERODROM LJUBLJANA 127,19 -0,24 DELO PRODAJA - - ETOL - - ISKRA AVTOELEKTRIKA 50,50 +0,92 ISTRABENZ 93,49 -0,54 NOVA KRE. BANKA MARIBOR 38,04 -0,39 MLINOTEST - - KOMPAS MTS NIKA - - PIVOVARNA LAŠKO 87,51 +0,16 PROBANKA - - SALUS, LJUBLJANA SAVA 715,00 +0,70 TERME ČATEŽ 552,56 -1,12 ŽITO 275,52 -1,23 MILANSKI BORZNI TRG mib 30: 06. marca 2008 -1,74 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A 2,5725 -2,30 ALLEANZA ATIAMTIA 8,3 -1,31 AILANIIA BANCA ITALEASE RAMICO POPOLARE 20,9 5,92 1171 +0,53 -2,97 BANCO rOrOLARE BCA MPS BCA POP MNAMIO 2,8575 -3,78 -2,14 BCA POP MILANO EDISON ENEL 7,56 1,829 -2,93 -1,77 ENI FIAT 7,08 23,04 1313 +0,50 -1,33 FINMECCANICA FONDIARIA-SAI 21,17 2766 -2,97 -0,61 -0 18 FONDIARIA-SAI GENERALI IFIL 27,91 -1,62 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 4,93 4,2875 -2,05 -2,45 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 23,78 17,81 -1,12 -1,06 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 5,7 12,29 -2,06 -1,36 -2 10 PIRELLI e C SAIPEM SAIPEM 2,5425 0,637 273 -2,23 -1 05 SNAM RETE GAS STMICROELECTRONICS STMICROELECTRONICS 4,4375 -0,35 TELECOM ITALIA TENARIS TENARIS 7,3 1,589 15 76 -3,60 -3,70 -1 51 TERNA UBI BANCA UBI BANCA 2,875 15 01 +0,95 UNICREDITO 4,6925 -2,34 -3,05 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) 105,46 $ -0,01 IZBRANI BORZNI INDEKSI 06. marca 2008 indeks zaključni tečaj ¡prememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP liubliana 9.825,71 2.178,27 -0,14 sbii op, Ljubljana PIX, Ljubljana BIO, Ljubljana 6.423,22 116,99 +0,00 -0,68 +0,19 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS Ranjaluka 4.234,75 2.142,53 -0,77 -0,87 dii\j, dal 1icuukc1 FIRS, Banjaluka Reley 15 Beograd 4.670,21 1.932,94 -4,74 -4,85 dcica 1 j, dcuui cl*_l SRX, Beograd BIFX, Sarajevo NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 1.009,61 5.221,25 28.298,42 7.007,30 -5,16 +0,10 -1,09 -0,06 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 12.040,39 1.712,50 -1,75 -2,34 Nasdaq 100 S&P 500, New York 1.304,34 -2,20 MSCI World, New York 1.444,99 +0,84 DAX 30, Frankfurt FT^F mn I nnrlnn 6.591,31 5.779,40 -1,38 FiSE 100, London CAC 40, Pariz ATX Dunaj 4.678,05 3.745,6299 -1,27 -1,65 -0,70 a i X, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 1.496,3 3.617,68 -1,01 -1,81 EUROSi OXX 50 Nikkei, Tokio 13.215,42 +1,88 STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 2.917,92 23.342,73 4.360,99 16.542,08 +0,25 +0,99 +1,59 / ALPE-JADRAN Sobota, 8. marca 2008 5 koper - Knjiga je delo zgodovinarke Viljenke Škorjanec Predstavitev monografije o poteku osimskih pogajanj Natančna študija pogajanj med Italijo in Jugoslavijo z uporabo še neraziskanih arhivov KOPER - V Kopru so včeraj predstavili monografijo Viljenke Škorjanec z naslovom Osimska pogajanja. Na predstavitev povabljeni profesorji zgodovine so bili enotnega mnenja, da je delo natančna študija ozadja osimskih pogajanj z uporabo še neraziskanih arhivov, ki pomeni pomembno osvetlitev dogodkov ozadja nekega političnega procesa. Predstavitev knjige je pripravilo Znanstveno-raziskovalno središče Univerze na Primorskem. Zgodovinar in profesor Egon Pelikan je ob predstavitvi monografije spomnil, da so bili osim-ski sporazumi podpisani 10. novembra 1975 med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Republiko Italijo v italijanskem mestu Osimo blizu An-cone. Z ratifikacijo v obeh parlamentih so stopili v veljavo 11. oktobra 1977. Kot je dejal, so bili sporazumi vzporednica evropskemu dogajanju o varnosti in sodelovanju v Evropi. Škorjančeva monografija je po besedah Pelikana precej natančna študija o ozadju osimskih pogajanj, pri čemer naj bi imela avtorica srečo, da je prišla do neraziskanega arhiva, kar pomeni pomembno osvetlitev dogodkov ozadja nekega političnega procesa. Monografija po njegovih besedah tako omo-go ča vpo gled v ne kaj, kar do se daj ni bilo jasno raziskano. Kot je spomnil, je bila meja med takratno Jugoslavijo in Italijo z osimskimi sporazumi dokončno začrtana, osimska pogajanja pa so bila tajna, kar daje pričujoči monografiji še posebno noto. "Lahko rečemo, da bi brez osimskih sporazumov tudi kasnejša slovenska osamosvojitev potekala v veliko bolj zapletenih zunanjepolitičnih okoliščinah, vse do možnosti, da do nje morda lahko ne bi prišlo," je dejal Pelikan. Zgodovinar in profesor Dušan Nečak je monografijo označil kot pozi-tivistično deskriptivno v najboljšem pomenu besede, saj naj bi podajala vrsto podatkov in odgovorov na številna vprašanja. "Niza dejstvo za dejstvom, vse pa je naslonjeno na primarne arhivske vire," je dejal. Avtorica je po njegovih besedah uporabila tudi zasebne vire in vire obeh pogajalcev jugoslovanske strani, Miloša Miniča in Borisa Šnuderla. Jugoslovansko-italijanska pogajanja v letih 1974 in 1975, po katerih je prišlo do osimskih sporazumov, so po njegovih besedah dokončno določila mejo med državama. Šlo je za mejo, ki je bila od leta 1954 z londonskim sporazumom sicer dorečena, z italijanske strani pa do osimskih sporazumov nikoli dokončno priznana. Z določitvijo meje pa je prišlo tudi do zelo jasnega popuščanja napetosti med vzhodom in zahodom, še posebej, ker je bilo to v kontekstu evropske konference o varnosti in sodelovanju," je še povedal. Po njegovih besedah knjiga Škor-jančeve ne prispeva le k razumevanju slovensko-jugoslovansko-italijanskih odnosov, temveč tudi k razumevanju slo-vensko-hrvaških odnosov v drugi polovici 20. stoletja. Delo naj bi imelo tako tudi aktualno-politični pomen. "Osim-ski sporazumi niso le temelj odnosov s sosednjo Italijo, temveč se lahko po pristopu in po metodologiji pogajanja uporabijo tudi za pogajanja o drugih mejnih vprašanjih, še posebej med Slovenijo in Hrvaško," je prepričan Nečak. Zgodovinar in profesor Božo Repe se je dotaknil objave diplomatskih dokumentov in obravnavanja diplomatske zgodovine. "Mi nimamo neke sistematične diplomatske zgodovine in sistematičnega objavljanja virov, v svetu pa je to zelo razvito. Zato je pomembno dejstvo, da je Škorjančeva svoje raziskovanje usmerjala skorajda izključno v to tematiko," je dejal. Škorjančeva je na predstavitvi povedala, da je modro podlago na knjigi izbrala, ker je Slovenija z osimskimi sporazumi dobila morje. Dejala je, da so odnosi med državama v pogajalskem pro- A Zgodovinarji Dušan Nečak (desno), Egon Pelikan (levo) in Bože Repe (spodaj) so zelo pozitivno ocenili delo Viljenke Škorjanec javo virov, ki so bili prvotno javnosti zakriti. Avtorica je še pojasnila, da je šlo pri osimskih pogajanjih pravzaprav za dvojna tajna pogajanja; državna diplomatska tajna pogajanja in za možnost posebne oblike pogajanj izven uradnih okvirov. Leta 1973 so se tajna diplo- matska pogajanja neuspešno zaključila, leta 1974 pa se je vodja italijanske krščanske demokracije Giulio Andreotti javno opredelil za sklenitev sporazuma z Jugoslavijo. "Ocenili so namreč, da nerešeno vprašanje meje škoduje globalni italijanski politiki," je še dejala Škorjančeva. (STA) Evropska združena levica solidarna z izbrisanimi LJUBLJANA - Predstavniki politične skupine Evropske združene levice - Zelene nordijske levice (GUE/NGL) so po dvodnevnem obisku v Sloveniji sporočili, da so se pogovori vrteli predvsem okoli socialne, politične in gospodarske situacije na Balkanu ter možnosti sodelovanja z levimi strankami in gibanji v regiji. Izrazili so tudi solidarnost s t. i. izbrisanimi. Skupino GUE/NGL sestavlja 41 članov iz 17 političnih strank iz 13 držav EU, med njimi pa ni Slovencev. Zmeren potres prestrašil Zagrebčane ZAGREB - Prebivalce Zagreba in okolice je v sredo okoli 21. ure vznemiril potres 3,3 stopnje po Richterjevi lestvici. Številni preplašeni Zagrebčani so po poročanju hrvaških medijev zaradi potresnega sunka stekli na ulice, sicer pa oblasti niso zabeležile večje gmotne škode. Središče potresa je bilo deset kilometrov jugozahodno od središča hrvaške prestolnice pri Lučkem. Iz pristojne službe so še pojasnili, da popotresno gmotno škodo ponavadi izzove sunek, močnejši od štirih stopenj po Richterju. Številni Zagrebčani so klicali številko 112 in zahtevali informacije o potresnem sunku, nek Zagrebčan pa je poklical policijo in celo vprašal, ali je morda eksplodirala Nuklearna elektrarna Krško. cesu nihali "korak naprej in dva nazaj". Sama monografija po njenih besedah temelji na dokumentih osebnih arhivov, ki pa so pravzaprav državni arhivi. Tedanji zunanji minister Miloš Minic jih je hranil, danes pa so v arhivu v Beogradu. Arhiv Republike Slovenije je spomladi 2006 pridobil kopije do sedaj nedostopnih dokumentov osimskih pogajanj iz diplomatskega arhiva ministrstva za zunanje zadeve Srbije in Črne Gore, ki jih je avtorica pred objavo knjige, kot je pojasnila, tudi pregledala. Zaradi zgodovinske korektnosti se je odločila za ob- ljubljana - Po slovenskem priznanju Kosova Protestna nota Srbije in odpoklic veleposlanika LJUBLJANA - Srbski veleposlanik v Sloveniji Predrag Filipov je danes na zunanjem ministrstvu državnemu sekretarju Matjažu Šinkovcu izročil protestno noto srbskega zunanjega ministrstva, v kateri izražajo oster protest zaradi priznanja neodvisnosti Kosova. Šinkovec je v odgovoru na noto poudaril, da priznanje Kosova ni uperjeno proti Srbiji, so sporočili z MZZ. Srbija je Filipova tudi takoj odpoklicala. Kot so še sporočili, je Šinkovec poudaril, da želi Slovenija s Srbijo še naprej gojiti prijateljske odnose in jo bo še naprej podpirala na evropski poti. "Slovenija bo na vseh ravneh posebno pozornost namenjala izpolnitvi zavez, ki jih je Kosovo sprejelo v zvezi s položajem in pravicami etničnih skupnosti. Slovenija razume in spoštuje občutke Srbije," je povedal Šinkovec. Državni sekretar Šinkovec je hkrati izrazil upanje, da se bo Srbija odločila za evropsko pot, saj vrata v Evropsko unijo Srbiji ostajajo odprta. Kot je še spomnil, Slovenija pričakuje, da se bo Srbija tudi formalno opravičila za napad na slovensko veleposlaništvo v Beogradu ter poskrbela za pregon storilcev in poravnavo škode. Veleposlanik Filipov pa je ob tej priložnosti slovensko stran še obvestil, da je bil poklican na posvetovanja v Beograd, so še sporočili z MZZ. Kot so sporočili s srbskega veleposlaništva, je Filipov ob izročitvi note izrazil oster protest zaradi sklepa slovenske vlade, da de iure prizna enostransko razglašeno neodvisnost Kosova, s čimer sta bili grobo kršeni Ustanovna listina ZN in resolucija Varnostnega sveta ZN 1244. Ponovil je, da je Kosovo neodtujljiv del Srbije, in pozval Slovenijo, naj znova premisli o odločitvi o priznanju Kosova. Filipov je ob tem ocenil, da je slovensko priznanje Kosova uperjeno pro- ti vitalnim interesom Srbije in njenih državljanov, so še sporočili z vele-pos la niš tva. Srbsko zunanje ministrstvo je v četrtek zvečer, le nekaj ur po slovenskem priznanju Kosova, sporočilo, da je zunanji minister Vuk Jeremič v skladu z akcijskim načrtom zunanjega ministrstva, ki ga je sprejela srbska vlada, ukazal takojšnji odpoklic Filipova. Veleposlanik mora državo gostiteljico zapustiti v 48 urah od izročitve protestne note. S srbskega veleposlaništva so medtem sporočili, da je veleposlanik Filipov včeraj že zapustil Slovenijo. Slovenija je Kosovo priznala, potem ko j e na predlog vlade sklep o tem v sredo sprejel državni zbor. Sklep je na izredni seji DZ potrdil s 57 glasovi za in štirimi proti od navzočih 67 poslancev. Proti priznanju so glasovali poslanci SNS in vodja poslanske skupine nepovezanih poslancev Sašo Peče. (STA) zagreb - Opozicija zahteva pojasnila od vlade Razprava o ERC v saboru v sredo Sanader in evropski komisar za širitev Olli Rehn sta včeraj potrdila, da bi prestavljanje rešitve problema ERC lahko imelo posledice za hrvaška pogajanja z EU ZAGREB - Predsednik hrvaškega sabora Luka Bebič je včeraj napovedal, da bo razprava o hrvaških pogajanjih z EU in o ERC prva točka dnevnega reda na zasedanju sabora v sredo. Poslanske skupine opozicijskih strank so sicer včeraj od premiera Iva Sana-derja zahtevale, da pride v sabor in pojasni potek pogajanj z EU, ki bi se lahko ustavila zaradi sporne cone. Bebič je napovedal, da se bo osebno zavzel, da bo vlada "reprezentativno predstavljena" na sredini seji. Potem ko je opozicija zahtevala razpravo o poteku pogajanj z EU in o ERC je sicer Bebič popoldan uvrstil razpravo o vladnem poročilu glede pogajanj z Evropsko unijo in hrvaške zaščitne ekološko-ribolovne cone (ERC) v Jadranu, vendar poslanci te teme niso mogli obravnavati, ker ni bilo ne vladnega poročila ne predlagatelja razprave, poslanske skupine največje opozicijske stranke, Socialdemokratske stranke (SDP). Poslanci SDP so namreč pred Bebičevo odločitvijo zapustili zasedanje parlamenta zaradi posvetov v poslanski skupini, ker so ugotovili, da vladajoča Hrvaška demokratska skupnost (HDZ) ne želi razpravljati o omenjenih temah. Poslanci SDP so pred tem, na samem začetku popoldanskega dela zasedanja zahtevali, da Sanader nujno pride v sabor in pojasni potek pogajanj z EU. Kot so poudarili, točka o EU na dnevnem redu sedanje seje sabora čaka od 27. februarja. Zahtevam SDP so se pridružile tudi ostale opozicijske stranke, potem ko sta Sanader in evropski komisar za širitev Olli Rehn danes v Zagrebu potrdila, da bi prestavljanje rešitve problema glede ERC lahko imelo posledice za hrvaška pogajanja z EU. Predsednik SDP Zoran Milanovič je izjavil, da gre za "veliko blamažo, v katero je Hrvaško pripeljala politika sedanje vlade". Po srečanju Rehna in Sanaderja je predsednik vladne koalicijske stranke Hrvaške kmečke stranke (-HSS) in podpredsednik sabora Josip Friščič izjavil, da njegova stranka ne bo odstopila od svojih stališč glede uveljavitve ERC. "Slovensko vztrajanje na tem, da Hrvaška odstopi od ERC, je svojevrstno izsiljevanje zaradi teritorialnega popuščanja, to pa ne pride v poštev," je Friščičevo izjavo povzel Večernji list na svoji spletni strani. Friščič je tudi v osrednjem dnevniku Hrvaške televizije (HTV) povedal, da ne verjame, daje kdorkoli na Hrvaškem pripravljen odstopiti od ERC in trgovati z ozemljem, ker gre v primeru ERC za "stotine tisoč kilometrov, do katerih ima Hrvaška pravico". Večernji list je še napovedal, da bo Sanader verjetno v petek začel pogovore z voditelji strank o usodi pogajanj z EU zaradi ERC. (STA) Evropski komisar za širitev Olli Rehn ansa 6 Petek, 7. marca 2008 ITALIJA / delo - Kljub nasprotovanju delodajalcev zaradi zaostritve kazni Ministrski svet sprejel odlok o varnosti na delu Prodi: Polemike žalijo delavce - Odlok ima še dolgo pot pred dokončno odobritvijo RIM - Ministrski svet je včeraj sprejel odlok o varnosti na delu na osnovi pooblastilnega zakona št. 123 iz leta 2007. Gre za enotno besedilo varnostnih predpisov. Skupno obsega 300 členov, ki povzemajo pol stoletja zakonodajne dejavnosti na tem področju. Odlok bodo morali zdaj sprejeti stalna konferenca dr-žava-dežele ter pristojni komisiji senata in poslanske zbornice, nakar naj bi ga vlada dokončno odobrila. Ali se bo res tako, pa ostaja odprto vprašanje, in to ne samo zaradi vlade v odstopu oz. skorajšnjih predčasnih volitev. Odlok namreč prinaša tudi nekatere novosti, ki so naletele na odločno nasprotovanje delodajalskih organizacij. Gre predvsem za kazni, ki jih je vlada v skladu s po-oblastilnim zakonom odločno poostrila. Poleg glob odlok predvideva tudi 6 do 24 mesecev zapora za delodajalce, ki hudo kršijo varnostne predpise, recimo s tem, da ne sestavijo predvidenih dokumentov za oceno nevarnosti na delovišču ali pa da ne imenujejo odgovornih za varnost. »S poostritvijo kazni se ne bo rešilo niti eno samo življenje,« se je ob odlok kritično obregnil predsednik industrijcev Luca Cordero di Montezemolo. »Ključnega pomena je preventiva, medtem ko je težišče vladnega ukrepa na represiji,« je pristavil. S to oceno pa se nikakor ne strinja predsednik vlade v odstopu Romano Prodi. »Ta odlok ni represivne narave, nima na muhi podjetij, pač pa postavlja v središče zaščito človekove osebe in njeno pravico do kolikor mogoče varnega dela,« je dejal na tiskovni konferenci po vladni seji. »Odveč so polemike in kontrapozi-cije, ki žalijo vse, še zlasti pa delavce,« je do dal. Vlada je resnici na ljubo skušala do zadnjega priti delodajalcem naproti. Tako je zadnji hip vnesla popravek, po katerem se predvidena zaporna kazen spremeni v globo od 8 do 24 tisoč evrov v primeru delodajalcev, ki po ugotovljenem hudem prekršku poskrbijo za polno spoštovanje varnostnih predpisov. Po drugi strani pa so z vladnim ukrepom zadovoljni sindikati, čeprav se zavedajo, da odlok ne bo rešil vseh problemov na področju varnosti, kot je včeraj opozoril voditelj sindikalne zveze CGIL Gu-glielmo Epifani. Sindikati namreč vztrajajo, da pogosto nesrečam botrujejo nestalne oblike zaposlitve. To se je zgodilo tudi v ponedeljkovi nesreči z avtocister-no v Molfetti, kije zahtevala življenje petih delavcev in je pospešila odobritev vladnega ukrepa. Premier Romano Prodi je v torek obiskal kraj tragedije v Molfetti, kjer so strupeni hlapi avtocisterne zahtevali življenje petih delavcev podjetja Truck Centre ansa volitve - Ostal je politično izoliran Mastella ne bo kandidiral Zglajen spor med DS in radikalci Clemente Mastella ansa RIM - Vodja stranke Udeur in bivši pravosodni minister Clemente Mastella se je vdal in ne bo kandidiral na aprilskih volitvah. Stranko namreč v zadnjem obdobju zapušča vse več pripadnikov in je Mastella vse bolj politično osamljen. Pet dni po napovedi, da bo kot lider stranke Udeur samostojno kandidiral za premiera, je zdaj očitno drugačnega mnenja. Človek, kije po aretaciji žene in odprtja sodne raziskave poskrbel za padec Prodijeve vlade, je zdaj očitno doumel, da so mu vsi obrnili hrbet. Mastella je obenem tudi zanikal vest, češ da kandidirajo njegova žena oz. njegovi sinovi, in izjavil, da je v resnici žrtev moralnega linčanja, ki so ga gradili na medijski, politični in sodni osnovi. Vodja stranke UDC Pierferdinan-do Casini je s tem v zvezi dejal, da »se mi gnusi, kdor je izkoristil Mastello v svoj prid in ga je zdaj zapustil«. »Kdor je mnenja, daje Mastella odgovoren za vse italijansko zlo, mu ne bi bil smel po- nuditi pisne obljube, da bo v naslednji zakonodajni dobi sedelo v parlamentu več pripadnikov stranke Udeur,« je na-glasil Casini in potrdil vest, da bo v vrstah UDC kandidiral Ciriaco De Mita. Slednji bo nosilec kandidatne liste v Kampanji, medtem ko bo nosilec liste na Siciliji bivši deželni predsednik Sicilije Salvatore Cuffaro. To bo stranki UDC na Siciliji navrglo kopico glasov, kar velja tudi za Kampanjo. De Mita, ki ga Demokratska stranka zaradi starosti ni kandidirala, pomeni okrog 250 tisoč glasov. Četudi bi jih dobil manj, pa bo v Kampanji vrgel težka polena pod noge Demokratski stranki in Ljudstvu svobode. Trenje med Demokratsko stranko in radikalci je medtem pojenjalo. Lider radikalcev Marco Pannella in drugi so namreč podpisali sporazum, na podlagi katerega bodo radikalci podpirali volilno kampanjo Demokratske stranke. To so napravili po ultimatu, ki jim ga je postavil voditelj stranke Walter Veltroni. Turška tovorna ladja nasedla pred obalo Apulije BARI - Včeraj ob 4.15 zjutraj je turška tovorna ladja Marti Pride nasedla približno 2 milji pred obalo Apulije, in sicer na sipini Ugen-to med krajema Santa Maria di Leuca in Gallipoli v Tarantskem zalivu. Ladja ima 2.700 ton bruto nosilnosti in je dolga kakih 90 metrov, na krovu pa je 11 članov posadke. Iz Taranta je bila namenjena v Drač, prevaža pa 153 kontaj-nerjev. V petih od teh je posebno lepilo, ki ga strokovnjaki smatrajo za nevarnega. Kaže, da se med nasedanjem trup ladje ni posebno poškodoval in da se tovor ni nevarno premaknil. Več vlačilcev iz Taranta jo je včeraj poskušalo povleči na odprto morje, reševalno akcijo pa je oviralo razburkano morje. Rimski občinski uslužbenci »najmanj delavni« v Italiji RIM - Rimski občinski uslužbenci so tisti, ki si na leto dovolijo največ dela prostih dni. Vsak uslužbenec ostane doma povprečno 39 dni na leto, v tej številki pa niso všteti dopusti. Če vključimo še dopuste, vsak od 26.000 zaposlenih ostane doma letno kar 68,5 dneva, kar prinaša škodo državi v višini 100 milijonov evrov letno. V ostalih občinah v Laziu so razmere manj zaskrbljujoče: uslužbenci si povprečno vzamejo 25,6 prostega dneva. Odbornik za osebje občine Rim Lucio DUbaldo pojasnjuje, da bo z novimi ukrepi in nadzorom prišlo do ustrezne rešitve. Prvo kazen so javni uslužbenci občutili že lani, ko so bili prikrajšani za dela prost dan ob rojstnem dnevu mesta Rim, ki ga obeležujejo 21. aprila. Zaradi objema devetletnice več kot leto dni za zapahi SAN REMO - Sodišče je uslužbenca sanremskega Rdečega križa, 43-letnega C. R., obsodilo na leto in tri mesece zaporne kazni in plačilo 15.000 evrov, ker je leta 2002 objel in poljubil devetletno deklico. Do dogodka je prišlo v prostorih lokalnega Rdečega križa, po mnenju javnega tožilstva pa so bile pozornosti, ki jih je moški namenil deklici, pretirane in na meji pedofilije. Prvotna obsodba je bila še hujša, dve leti in tri mesece zapora, a so jo zmanjšali, potem ko je obramba predložila dokumentacijo z dokazi, da je obtoženi epileptični bolnik in da je deklico verjetno objel pred epileptičnim napadom. razsodba - Zaradi goljufije Zloraba rešilca bo Selvo drago stala RIM - Po skrajšanem postopku je rim ska sod ni ca za predhodne obravnave Ma ria Gi u lia De Mar co ob so di la se -natorja Gustava Sel-vo na šest me se cev zaporne kazni in mu na lo ži la dves to ev -rov globe. Senator iz vrst Forza Italia (in še pred kratkim član Nacionalnega zavezništva) je bil obtožen goljufije, ker se je 9. junija lani po-služil rešilca, da bi pravočasno prispel v studio televizijske mreže La7, kjer se je nato udeležil neke oddaje. Tistega dne je bil rim ski pro met pa ra li zi ran, ker je bil v pres -tolnici na obisku ameriški predsednik George W. Bush, Selva pa je vsto pil v re ši lec, ki ga je za pe ljal do te le vi zij ske ga studia. Selva je med oddajo vse to opisal in se tudi poba-hal, kar je sprožilo val polemik in pozneje še sodni postopek, po tem ko je pred sed nik De že le La cij Pi e ro Mar raz -zo zahteval pojasnila s strani službe 118. Selva se je po razsodbi odpovedal kandidaturi za izvolitev v senat, dodal pa je, da se bo še naprej posvečal delu v korist Ljudstva svobode in Silvia Berlusconija. Gustavo Selva milan - Bivši minister Girolamo Sirchia obtožen korupcije MILAN - Bivši minister za zdravstvo v desnosredinski vladi Girolamo Sirchia je obtožen korupcije. Javna tožilca Mauri-zi o Ro ma nel li in Euge nio Fus co sta včeraj zanj zahtevala dve leti in devet mese cev za por ne kaz ni, ker naj bi kot prima-rij milanske bolnišnice Policlinico redno prejemal podkupnine s strani mednarodnih družb, ki so bolnišnici dobavljale razno opremo. Po do mne vah to žil cev naj bi Sir chi a dalj ča sa pre -jemal letna mastna plačila, katerih skupni znesek naj bi bil 200 tisoč evrov; transakcije naj bi potekale preko tujih tekočih računov. Morebitnih dokumentov, ki bi dokazovali, da je Sirchia v zameno za denar ponujal strokovne nasvete, nista našla. Sirchio zastopata odvetnika Pa o lo Gras so in Gio van ni Ma ria De do la, ki tr di ta, da je primarij ponujal strokovne nasvete in zavračata vsakršno obtožbo. Javna tožilca sta za drugih šest obtožencev zahtevala od sedem mesecev do tri leta in štiri mesece za por ne kaz ni. Girolamo Sirchia gravina in puglia - Tragedija bratcev Papalardi vztraja, da ni ubil svojih otrok s % Filippo Pappalardi dp BARI - »Sem nedolžen. Ni res, da s em svoj a otroka videl na Trgu Notardomenico v Gravini in Puglia, ko se je 5. junija 2006 zvečer izgubila vsaka sled za njima.« Tako j e povedal Filippo Pappalardi, ko gaje včeraj zaslišala sodnica za predhodne preiskave v Bariju Giulia Romanaz-zi. Pappalardi je že dolgo zaprt pod obtožbo, da je Francesca in Salvato-reja ubil in da je njuni trupli skril. Toda obtožnica se je hudo zamajala, potem ko so minulega 25. februarja našli na dnu vodnjaka posmrtne ostanke obeh dečkov ter ugotovili, da otroka nista bila deležna nasilja, preden sta v vodnjak nesrečno padla. Kot se je razvedelo, je Pappalardi včeraj odgovoril na vsa zastavljena mu vprašanja ter se spustil v jok ob misli na kruto smrt, ki je doletela Francesca in Salvatoreja. Sodnica bo predvidoma v ponedeljek razsodila, ali moškega izpustiti na svobodo, kot zahtevajo njegovi branilci. Petek, l. marca 2008 IZ Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it miela - Spletanja. O delu, angažiranosti in zasebnem življenju žensk Odsev usode ženske novega tisočletja V • ( • / • f • i V VI | •• • • # ••• I V - • Srečanje sta priredili tržaška pokrajina in njena komisija za enake možnosti Med sugestivnimi črno belimi oblekami se je na odru gledališča Miela včeraj popoldne odigrala ženska zgodba. V pol-temi je zadonel občuten ženski glas igralk Nikle Petruške Panizon in Barbare Della Polla, ki sta občinstvu postregli z utrinki včasih res nelahke ženske usode. »Spletanja. Delo, družbena angažiranost in zasebno življenje v ženskem prepletu« je bilo naslov srečanju o ženskah tretjega tisočletja, ki sta si ga zamislili Pokrajina Trst in pokrajinska komisija za enake možnosti. Za igralkami so na oder gledališča namreč stopile predsednica tržaške pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat, pokrajinska svetnica za enake možnosti Wally Trinca in predsednica pokrajinske komisije za enake možnosti Eloisa Ci-gnatta. Bassa Poropatova se je uvodoma zaustavila pri naslovu srečanja,» pri tistem spletanju oziroma vzpostavljanju odnosov, ki so ga zmožne predvsem ženske.« V svojem posegu je zaobjela dosedanje ukrepe, ki jih je tržaška pokrajina udejanila v podporo ženskam in pa nadaljnje korake; pri tem je omenila skorajšnjo izdajo brošure »Pokrajina in ženske«, izrazila željo po dokončni ureditvi delovanja mednarodnega doma žensk, po prirejanju tedna posvečenega ženskam in nagrade za predstavnico »nežnega spola«, ki se je izkazala na kulturnem, športnem ali podjetniškem področju. Opozorila je na vlogo doma žensk, ki naj bi spodbujal izobraževanje, raziskovanje in študij, ter na sodelovanje z Deželo FJK, Zdravstvenim podjetjem in tržaško univerzo pri razpisu štipendije za podiplomski študij na temo nasilja nad ženskami. Nasilja se je lotila tudi Eloisa Ci-gnatta. Spomnila se je stavke v newyorški tovarni leta 1908, v kateri je življenje izgubilo 129 žensk, in izpostavila temo nasilja. Število žrtev nasilja (fizičnega, spolnega ali psihičnega) se krepko dviga, največkrat je očem skrito, saj se dogaja v družini, »in ženske večinoma molčijo.« Trincova se je zaustavila predvsem pri diskriminaciji, ki ji še vedno ne znamo kljubovati, pri žal res številnih ovirah na ženski službeni poti in pa predsodkih. Besedo je nato prevzela pisateljica Silvia Zetto Cassano, ki je predstavila žensko »med preteklostjo in prihodnostjo«, film Brodeuses- Vezilje pa se je lotil njenih najintimnejših skrivnosti. (sas) Na odru gledališča Miela je bila včeraj protagonistka ženska kroma D t •m A. #f« •i 7\ Jil tfL ! i univerza - Raziskava odbora za enake možnosti 70% moških docentov Vprašane pa še najbolj prizadene nepriznavanje in nespoštovanje njihovega dela Bolj kot konkretna diskriminacija prizadene študente, profesorje in uslužbence tržaške univerze nepriznavanje in nespoštovanje njihovega dela. Kvaliteto življenja merimo namreč tudi po tem, kako se počutimo na svojem delovnem mestu; h kvaliteti življenja prispeva tudi tisti kanček veselja, ki izhaja iz izkazanega priznanja... Tako je sociologinja Donatella Barazzet-ti strnila rezultate ankete, ki jo je odbor za enake možnosti tržaške univerze izvedel v preteklem letu. Docentka na Kalabrijski univerzi je tudi poudarila, da jo je ob pregledovanju rezultatov presenetilo nič kaj razveseljivo dejstvo: neverjetna razlika med številom moških in ženskih docentov. Pravo vprašanje je, zakaj je na tržaški univerzi preko 70% profesorjev, profesoric pa nekaj manj kot 30%, je dejala Barazzetti. Odgovor na to vprašanje se morda skriva v »običajnih« dejstvih, ki jih je naštela predsednica odbora za enake možnosti Flavia Dimora. Na primer v dejstvu, da je zaposlenim ženskam težko uskladiti delovne obveznosti z družinskimi, da ostaja drugačna, bolj elastična organizacija dela sanjska zadeva, razpoložljivo mesto v jaslih pa prav tako. Njen odbor se je vse- kakor v svojem enoletnem delovanju ukvarjal le z dvema primeroma diskriminacije: z uslužbenko z »atipično pogodbo«, ki ji univerza ni hotela priznati porodniškega dopusta, in s trans-seksualcem, ki ni želel, da bi med zahtevnim in mučnim postopkom spreminjanja spola v študentskem indeksu ostal zapisan njegov prvotni spol. Oba primera je odbor pozitivno rešil. Metodologijo raziskave je predstavila Margherita Sartorio iz družbe za javnomnenjske raziskave Swg. Vprašalnik so po elektronski pošti poslali skoraj tisočim univerzitetnim docentom, nekaj več kot osemsto tehnikom in administrativnim uslužbencem ter 20.478 študentkam in študentom: nanj je odgovorila le dobra tretjina profesorjev in uslužbencev ter samo 3,7% (ali 763) študentov. Iz študentskih odgovorov pa je mogoče, kot je ocenila študentska predstavnica v odboru za enake možnosti Nadia Sollazzo, izslediti nekaj zanimivih zaključkov: skoraj 80% vprašanih je na primer prepričanih, da bi morali v sklopu univerze odpreti poseben urad, namenjen vsem, ki se počutijo diskriminirane (v prvi vrsti zaradi svojih spolnih nagnjenj ali barve kože). (pd) APrimorski ~ dnevnik 7 Dolinska občina Mednarodni praznik žensk bodo s sklopom prireditev proslavili tudi od-borništvo za enake možnosti Občine Dolina, SKD Slovenec Boršt-Za-brežec in SKD Prešeren iz Boljunca. Že včeraj so v srenjski hiši v Borštu odprli razstavo ročnih del domačih žensk ter razstavo tipičnih slaščic podeželskih žena iz Savinjske doline. Danes se bo odbornica za enake možnosti Tatiana Turco udeležila tradicionalnega srečanja italijanskih, slovenskih in hrvaških žensk, ki se je s schengensko mejo preselil z mejnega prehoda pri Škofijah na Dragonjo. Osrednji kulturni program pa bo zaživel jutri ob 18.30 v boljunskem občinskem gledališču, kjer so predvideni priložnostni nagovori županje Fulvie Premolin, odbornice Turco in deželne svetnice Tamare Blažina, a tudi skeči, plesne točke, recitacije in razstava umetnin Danile Tuljak Ban-di. Vse ženske dolinske občine lahko sodelujejo tudi na tekmovanju slaščic. Opčine Danes ob 20.30 bodo pri Skd Tabor v Prosvetnem domu na Opčinah odprli fotografsko razstavo Staranzano - le donne, i lavori nel Novecento (Štarancan - ženske in delo skozi dvajseto stoletje). O razstavi ter ženskem vprašanju bodo spregovorili: Riccar-do Marchesan, Nadja Debenjak ter Poljanka Dolhar. Za pevski pozdrav ob 8. marcu bo poskrbel Ženski pevski zbor Vesna iz Križa, pod vodstvom Zulejke Devetak. Bazovica SKD LIPA iz Bazovice prireja ob dnevu žena srečanje z žensko ustvarjalnostjo. Na sedežu društva bo v nedeljo ob 18. uri odprtje razstave kle-kljarskih izdelkov, ki nastajajo izpod veščih rok skupine tečajnic, ki se enkrat tedensko zbirajo v bazovskem domu (doslej so se v Borštu). Skupina je pripravila že več razstav in poučnih izletov, tokrat pa bo prvič razstavljala tudi pred bazovsko publiko. Ob ročnem delu bo na vrsti tudi predstavitev knjige »Kruh in vino«. To je zbirka ljudskih zgodb od Bržanije prek Trsta do Soče, ki jih je zbrala in uredila Nada Ravbar Mo-rato. Med velikim številom zbranih zgodb (okrog 500) je mnogo napisala domačinka Slavka Cetin Čufar, ki se je že večkrat predstavila na društvenih prireditvah s svojimi ročnimi in literarnimi izdelki. Glasbeno kuliso razstavi in knjigi bo prispevala ženska pevska skupina Ivan Grbec iz Škednja, ki jo vodi Marjet-ka Popovski. ondina peteani - V gledališču Miela občutena slovesnost v spomin na bivšo partizanko in deportiranko »Tovariši, to ni bila neodgovornost, ampak navdušenje: prepričani smo bili, da se borimo za boljšo družbo!« Lepo je živeti svobodno. Ondina Petetani je ta stavek zapisala v bolniški postelji, na koncu svoje razvejane življenjske poti. Zgodovinarka Anna Di Gi-anantonio je z njim naslovila knjigo, ki jo je posvetila partizanki, deportiranki, babici, neutrudni politični in družbeni delavki, Tržačanki Ondini. Knjigo so včeraj predstavili v polnem gledališču Miela na občuteni slovesnosti, ki jo je povezovala Tjaša Ruzzier, izoblikoval pa tudi Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič. Iz besed prisotnih zgodovinark, predvsem pa ljudi, ki so Ondino poznali, je velo veliko spoštovanje in prepričanje, da je ostala vse življenje zvesta vrednotam, za katere se je borila. V prvi vrsti svobodi in želji po enakopravnosti, ne toliko med spoloma, temveč med različnimi narodi in družbenimi razredi. »Komunistka je bil za Ondino že sinonim za enakopravno žensko,« je dejala avtorica, za sindikalista Riccarda Devescovija pa sinonim za veliko željo po svobodi. Svojo zvestobo socialističnim in komunističnim vrednotam je udejanjala na najrazličnejše načine: z ustanovitvijo in vodenjem »pionirskega krožka Ho Chi Minh« (njegove člane je spremljala tudi na shode v bivšo Nemško demokratično republiko - DDR), tako da je kot babica nudila pomoč porodnicam (med drugimi tudi mami sindikalista Renata Kneippa, ki se je On- dine spomnil z ganjenimi besedami), s prenašanjem teh idealov na mlajše generacije, »z medgeneracij-skim dialogom, ki se nam zdi danes nemogoč,« kot je dejala Ester Pacor. O tem priča tudi zvočni zapis, v katerem je Ondina pojasnila mladim tovarišicam in tovarišem, da je medvojno ilegalno delovanje njene generacije bilo sad navdušenja in ne neodgovornosti: »Prepričani smo bili, da se borimo za boljšo družbo!« Knjiga E' bello vivere liberi je napisana na berljiv način, kar je za zgodovinska dela prej izjema kot pravilo. Nastala je predvsem na podlagi raziskav in materiala, ki ga je neutrudno zbiral Ondinin sin Gianni, kot je poudarila avtorica, a tudi s pomočjo neštetih pričevalcev. Kdor jo bo vzel v roke, bo spoznal pokončno žensko, kije ljubila ljudi in knjige in imela na roki natisnjeno številko 81672. Nacistični Auschwitz je v njenem telesu pustil tudi druge sledi, ki so imele dolgoročne posledice in veliko desetletij kasneje povzročile njeno smrt. A tudi nekaj prijetnih spominov: kot takrat, ko ji je ukrajinska de-portiranka pojasnila pomen 8. marca in sta skupaj potihoma zapeli Internacionalo. V sredo jo je na odru gledališča Miela zapel partizanski zbor, s stisnjeno pestjo pa se mu je pridružil tudi marsikdo v dvorani ...(pd) Ondine Peteani se je spomnil tudi TPPZ Pinko Tomažič kroma 8 Petek, 7. marca 2008 TRST / pristaniška oblast - V sodelovanju z deželno upravo in spomeniškim varstvom V starem pristanišču bo nastal muzej z bogato zgodovinsko zbirko 108 let staro hidrodinamično centralo bodo zopet pognali - Prostor za izobraževanje v pristaniških poklicih Muzej pristaniške zgodovine, ki bo nastal v prostorih nekdanje hidrodinamič-ne centrale, bi lahko bil prvi korak na poti postopnega prebujanja za 700 tisoč kvadratnih metrov veliko in povečini zapuščeno območje starega pristanišča. Z načrtom za obnovo stavb in elektromehanske strukture ter ureditev muzejskih prostorov se ukvarjajo Pristaniška oblast, deželna uprava FJK in deželno spomeniško varstvo za arhivistiko. Dežela FJK je projektu namenila prispevek v višini 255 tisoč evrov na leto za prihodnjih 20 let (vsega skupaj 5,1 milijona evrov). Hidrodinamično centralo, ki velja za mojstrovino industrijskega inženir-stva, je leta 1890 zgradilo neko praško podjetje, preko 12 kotlov pa je že pred 108 leti s segrevanjem vode proizvajala čisto energijo; tovrstnih struktur je bilo na svetu baje samo pet. Šlo bo za največji industrijsko-arheološki poseg v FJK, hidrodinamično centralo pa bodo obnovili in jo ponovno pognali (iz nje naj bi zopet črpali električno energijo) po zgledu hamburškega in bremenskega pristanišča. Obe nemški pristanišči se ponašata z velikimi muzejskimi in turističnimi objekti, ki so vredni občudovanja in, kolikor je to mogoče, posnemanja. Ob hidrodinamični centrali bo nastal sodoben muzej z bogatim arhivskim gradivom, ki je dragoceno za proučevanje zgodovine tržaškega pristanišča in mesta. Večji del gradiva je trenutno uskladiščen v Llo-ydovem stolpu, na sedežu Pristaniške oblasti, pomembni dokumenti pa bodo prišli tudi iz arhiva družbe Fincantieri. Ob tem velja omeniti obstoj še drugih neuporabljenih zgodovinskih virov: arhiv podjetja Acegas vsebuje med drugim plane vodovodne mreže od časov Marije Terezije dalje. Novi muzej pa naj bi služil tudi didaktičnim namenom: v novih prostorih naj bi v sodelovanju z navtičnim zavodom potekalo strokovno izobraževanje za pristaniške poklice, ki predstavlja za Trst zaenkrat še šibko točko. Predsednik Pristaniške oblasti Claudio Boniciolli, ki je včeraj predstavil načrt skupaj z deželnim odbornikom za kulturo Robertom Antonazom, je povedal, da so v teku pogovori za aktivno sodelovanje na področju izobraževanja s pomorskima fakultetama v Portorožu in na Reki. (af) Včerajšnja predstavitev načrta na sedežu Pristaniške oblasti v Lloydovem stolpu kroma tržaška občina - Včeraj uradno poimenovanje Trg Chino Alessi Poklon nekdanjemu odgovornemu uredniku in založniku dnevnika Il Piccolo Trg med Ul. Gessi, Murat in Campo Marzio nosi od včeraj ime po Chinu Alessiju, nekdanjem odgovornem uredniku in založniku italijanskega tržaškega dnevnika II Piccolo. Rodil se je v Bologni leta 1919, umrl v Trstu leta 1996. Il Pic co lo je vo dil od le ta 1954 do leta 1977, bil pa j e tudi med ustanovitelji tržaške zasebne televizijske postaje Telequattro. Med včerajšnjo slovesnostjo se je sedanji odgovorni urednik Picco-la Sergio Baraldi spomnil »vztrajnega dialoga med Alessijem in bralci«. Moškega oživljali na Goldonijevem trgu Policisti iz komisariata pri Sv. Soboti so se v torek opoldne vozili po Goldonijevem trgu, ko je nek moški z mahanjem rok pritegnil njihovo pozornost. Dove-del jih je do avtomobila z ljubljansko registrsko tablico, ki je bil ustavljen pred semaforjem sredi trga s prižganimi smernimi kazalci. Voznik je bil v nezavesti in glavo je imel na volanu. Kmalu je bilo jasno, da ga je zadela srčna kap: srce ni bilo, pa tudi dihal ni več. Policisti so takoj obvestili službo 118, medtem pa so moškega povlekli iz vozila ter mu skušali rešiti življenje s srčno masažo in umetnim dihanjem. Poseg se je obnesel, saj je moški zopet zadihal, rešilec pa ga je odpeljal v katinarsko bolnišnico. Prognoza je bila včeraj še vedno pridržana. Ukradli generatorje Neznanci so v noči na sredo čez okno vlomili v trgovino z elektrotehničnimi proizvodi Tecno-camper v Ul. Rio Primario, nedaleč od Rižarne. Odnesli so štiri generatorje elektrike, dva DVD bralnika, dve manjši televiziji in satelitski sprejemnik, medtem ko so iz blagajne vzeli pičlih deset evrov, kolikor jih je pač bilo. Skupna vrednost plena znaša približno tri tisoč evrov, s primerom se ukvarja policija. Pristaniška kapitanija zadržala tovorni ladji Zaradi očitnih pomanjkljivosti v zvezi z varnostnimi predpisi je tržaška pristaniška kapitanija zadržala dve tovorni ladji. Inšpektorji so med pregledovanjem pet tisoč ton težke ladje Sea Bright (z zastavo Sierre Leone, v lasti sirskega ladjarja) in 999 ton težke Skylark (z otokov St. Vincent in Grenadine, v lasti turškega ladjarja) ugotovili, da je dokumentacija preskromna, posadka pa slabo pripravljena. Ladji sta privezani na šesti oz. sedmi pomol, na krovu pa se nahaja vsega skupaj 26 oseb. Odvezali ju bodo, ko bodo minimalni varnostni standardi zadoščeni. vreme - Močan veter in hud mraz pestita Trst in okolico Burjin sunek dosegel 151 kilometrov na uro Gre za najmočnejši sunek zadnjih desetletij - Veter ruval drevesa, zbijal motorna kolesa in oviral ladijski promet, strešnik pa je žensko ranil v obraz Burja je včeraj zares pokazala zobe in se besno razdivjala. Ruvala je drevesa, razbijala okna, zbijala motorna kolesa na tla in krušila strehe, gasilci in mestni redarji pa so se morali pošteno namučiti, da bi zajezili učinke močnega vetra. Okrnjen je bil tudi ladijski promet: nekatere ladje (med temi tudi tur- ški trajekt) so več ur čakale v zalivu, ker zaradi močno razburkanega morja niso mogle pristati. Pristaniško delo je bilo posebno težko pri sedmem pomolu. Pri navtičnem zavodu so ob 9.30 izmerili rekordni sunek, ki je dosegel 151 kilometrov na uro. Poveljnik Gian-franco Badina, meteorolog tržaškega navtičnega zavoda, je povedal, da je burja dosegla podobno moč nazadnje leta 2005, takrat pa se je najsilnejši sunek ustavil pri 148 kilometrih na uro. Včerajšnji sunek vsekakor ni podrl absolutnega rekorda: leta 1956 je burja zapihala celo do kakih 180 kilometrov na uro, točnega podatka pa ni, ker se je anemometer takrat celo razbil. Tržaški gasilci so v teku dneva pose gli več kot 70 --krat, popoldne so bile na delu tri ekipe iz Trsta, ena z Opčin in ena iz Milj, marsikdo pa je moral delati nadure. Tako kot mestni redarji, ki so prejeli na stotine telefonskih klicev, so se ukvarjali s padanjem strešnikov in vejevja ter z okenskimi razbitinami in smetnjaki, ki so zadevali avtomobile, v Barkovljah (na sliki Kroma desno), v Ul. Settem-brini in na Krasu pa so padala cela drevesa. Avtobusu linije št. 10 je veter s silo odprl prednji pokrov z lučmi vred, tako da je med vožnjo po nabrežju drsel pokrov po tleh. Burja ni bila prizanesljiva do motornih koles: pred parkiriščem pri železniški postaji jih je prevrnila kot kocke domina (na sliki Kroma levo). V splošnem kaosu se je poškodovala tudi neka gospa, ki je hodila po Ul. Settefontane: strešnik ji je nenadoma padel na obraz in jo lažje ranil, zdravili so jo v katinarski bolnišnici. (af) / TRST Petek, 7. marca 2008 9 repentabrska občina - Po padcu schengenske meje »Teater absurda« na mejnem prehodu Fernetiči Avtomobili z Opčin ne morejo zapeljati do lekarne ob meji, temveč morajo na obvoz v Slovenijo Ko bi Eugene Ionesco bil živ, bi na post-schengenskih Fernetičih lahko dobil kopico navdiha za svoj teater absurda. Kajti na nekdanjem mejnem prehodu se zadnje čase dogaja marsikaj absurdnega. Na primer to, da mora italijanski državljan, lastnik stanovanja tik ob nekdanji meji, ob vrnitvi z openske smeri domov zapeljati prej v Slovenijo ter se po slovenski strani pripeljati na dom. Podobno velja za repen-tabrske občane, ki hočejo v edino lekarno v občini: če nočejo prekršiti prometnega zakonika in tvegati odvzem vozniškega dovoljenja, morajo najprej v Slovenijo in nato s slovenske strani privoziti do lekarne. »Krivec« za to povsem neracionalno obkrožnico je kakih petdeset metrov dolg odsek ceste, ki pelje z nekdanjega mejnega prehoda proti Opčinam. Ta odsek je enosmeren. Ko avtomobil privozi z odcepa hitre ceste Trst-Sesljan na Ferne-tiče ima dve možnosti: ali nadaljuje pot čez mejni prehod proti Sežani, ali pa ob rdečem opekastem poslopju nekdanje obmejne policije zavije levo ter nato spet levo, proti Opčinam. Zavijanje v levo je obvezno, ker je cesta z mejnega prehoda proti Opčinam enosmerna. To pa povzroča težave ljudem prvih poslopij takoj po mejnem prehodu, na levi strani ceste, v smeri proti Opčinam. Tam živi slovenska družina ter delujejo edina lekarna v občini, zlatarna in bar Emi. Zaradi enosmerne ceste je dovoz iz smeri Opčine do teh poslopij prepovedan. Zato morajo vozniki najprej prevoziti območje nekdanjega mejnega prehoda, privoziti do bencinske črpalke na desni strani ceste, v smeri proti Sežani, nadaljevati do krožišča na blagi vzpetinici, zavoziti levo čez most nad avtocesto, se z vzpetini-ce spustiti na avtocesto do slovenske strani meje, privoziti na italijansko stran in šele nato jim je dovoljeno parkiranje ob tamkajšnjih poslopjih na desni strani (v smeri proti Opčinam). »Okoli riti v garžet,« je včeraj dopoldne to obkrožanje slikovito pokomentiral Giulio Gulič s Kontove-la v Baru G na nasprotni strani ceste. Do lanskega decembra, ko so mejni prehod še zapirale zapornice, so obmejni policisti in finančni stražniki razumevajoče dovoljevali krajanom, da so lahko - kljub enosmerni cesti - previdno prevozili tistih 50 metrov do parkirnih prostorov ob poslopjih, ne da bi jim bilo treba prej v Slovenijo. Po dokončnem odprtju meje so se stvari spremenile. Policisti in finančni stražniki so zapustili mejni prehod, nadzor so občasno prevzeli karabinjerji, ki niso bili do domačinov in tistih, ki delajo v javnih lokalih na mejnem prehodu, tako razumevajoči. »Ko sem hotela prejšnji teden privoziti z one strani ceste do parkirišča, so me karabinjerji ustavili ter so mi hoteli odvzeti vozniško dovoljenje,« je potarnala Pat-rizia Dolce, upraviteljica lekarne ob meji. »Prišla sem zjutraj, da bi odprla lekarno, nekaj ljudi je že čakalo, karabinjerji pa so me kake pol ure zadržali. Povedala sem, da opravljam javno službo, pa so vztrajali, da bi morala do lekarne po slovenski strani.« Dolcejeva je opozorila na absurd: lekarni dostavljajo zdravila vsakodnevno s kombiji. Vsak dan pripelje tudi do deset kombijev. Ali bi morali vsi prej v sosednjo državo, da bi preko nje dobila lekarna potrebna zdravila? Gospod Carli, tudi tam delujoči trgovec, je omenil drugi absurd. Bo že res, da bi lahko osebne avtomobile ustavili kakih 50 do sto metrov nižj e, v smeri proti Opčinam. Kaj pa v primeru dostave nafte za ogrevanje? Ali naj tudi tovornjak s cisterno zapelje prej v Slovenijo? In plača po zakonu predvideno trošarino za kakih 300 metrov obvoza v sosednji državi? Emi Rotella, upraviteljica bara Emi, je tožila nad izgubo klientov. »Ti ne bodo tvegali odvzem vozniškega dovoljenja zaradi kavice v baru,« je ugotavljala. V zadnjih mesecih se je število klientov znižalo za 30 do 40 odstotkov, je ocenila, in napovedala: »Če se bo tako nadaljevalo, bom konec leta prisiljena zapreti lokal.« Tako Nekdanji mejni prehod Fernetiči: levo poslopja, do katerih s smeri z Opčin ni dostopa kroma Elena in Marko Gregoretti pa bodo začeli Fernetiči umirati, je pokomentiral eden od vaščanov. Tudi včeraj je po cesti skozi Ferne-tiče vozilo na stotine tovornjakov. Odprta meja je sicer odpravila dolge kolone težkih vozil, vožnja ob mejnem prehodu pa je postala vse hitrejša in zato bolj nevarna. »Otroke moram z avtomobilom zapeljati nekaj sto metrov do postaje šolabu-sa, da bi jim zagotovil varen prihod v šolo,« je bojazen nad vse večjo hitrostjo ob meji izrazil Marko Gregoretti, skupaj z ženo Eleno upravitelj bara G, na desni strani ceste, v smeri proti Sežani. Kljub temu, da je ob vhodu v njegov lokal parkiranje prepovedano, se na tem odseku, predvsem ob koncih tedna, ustavijo tovornjaki. Preteklo soboto jih je bilo toliko, da je kolona segala nekaj sto metrov dlje, vse do odcepa hitre ceste. Težka vozila so dostop za- prla, da je morala poseči policija. Na pustno soboto je bilo še hujše: eden od tovornjakov je v prometnem vrvežu zavozil v odcep hitre ceste, od koder prihajajo vozila na Fernetiče. Kaka dva kilometra je vozil v nasprotni smeri, preden ga je policijska izvidnica z vrtoglavo vožnjo prestre-gla in ustavila... Domačini zahtevajo, naj oblasti ukrepajo, da bi postalo življenje v vasi bolj znosno in predvsem bolj varno. Ne hudu-jejo se nad domačo občinsko upravo, ker jim je znano, da je ta že večkrat posegla v Trstu. Konkretnih rezultatov pa ni bilo. Tudi predlog župana Aleksija Križmana o ureditvi krožišča na meji, ki bi upočasnilo promet, so le vzeli v vednost... Domačin Marko Gregoretti je opozoril še na zadnji, skoraj 30 let dolg absurd na Fernetičih. Sredi mejnega prehoda, pred nekdanjo policijsko postajo, stoji rdeče opekasto pritlično nadstropje. V prednjem traktu, proti mejnemu prehodu, je deloval sedež avtomobilskega kluba ACI z menjalnico. V zadnjem, proti Ferneti-čem, so bila urejena javna stranišča z umivalniki. Poslopje je bilo zgrajeno leta 1979. Dimnik je počrnjen, dokaz, daje bilo poslopje pozimi ogrevano, da ne bi cevi poledenele in popokale. Ampak: vrat stranišč niso nikoli odprli. Že 29 let so vztrajno zaprta, je žalostno ugotovil Gregoretti. Šipe na vratih je potemnil prah skoraj 30-letnega čakanja, da so postale nekakšna tabla za mimoidoče, ki hočejo na njih pustiti sled o svoji prisotnosti na Fernetičih. Na levi zgoraj so se podpisali »Brč-ko fanaticos«.. Marjan Kemperle Zbiranje podpisov za Mavrično levico Mavrična levica poziva člane, simpatizerje in sploh vse, ki se prepoznavajo v združeni levici, da podprejo kandidatno listo za deželne volitve. Do zapadlosti roka za vložitev list manjkata namreč le dva dneva. Mavrična levica, ki združuje Stranko komunistične prenove-Evropsko levico, Stranko slovenskih in italijanskih komunistov, Zelene, Demokratično levico in humaniste, mora v ta namen na Tržaškem zbrati od tisoč do 1.500 podpisov. Slabo vreme in burja sta v zadnjih dneh v bistvu onemogočila postavitev ustreznih kioskov na ulicah in trgih. Mavrična levica poziva zato člane in simpatizer-je, da podprejo kandidatno listo na sedežu pokrajinske federacije Stranke komunistične prenove v Ul. Tarabochia št. 3 (prvo nadstropje). Zbiranje podpisov bo nepretrgoma od 9. do 19. ure. Zbiranje podpisov za Demokratsko stranko Med tistimi, ki zbirajo podpise, je tudi Demokratska stranka, katere predstavniki bodo danes zbirali podpise od 9. do 19. ure na strankinih sedežih v Ul. Geppa št. 9 in Ul. Donota št. 1 ter v raznih krožkih. V primeru, da bo vreme naklonjeno, bodo podpise zbirali tudi pri ustreznih kioskih na sledečih točkah: na Borznem trgu, v Ul. delle Torri, na Trgu sv. Jakoba, v Ul. Stock v Rojanu (nasproti veletrgovine Pam), na Trgu Stare mitnice in na Opčinah na križišču med Narodno in Pro-seško ulico (v slučaju slabega vremena bodo podpise zbirali v prostorih Slovenskega kulturnega društva Tabor v Prosvetnem domu). Podpise bodo zbirali tudi v športno-kulturnem centru v Zgoniku od 15. do 16. ure. Institucije, stranke in civilna družba Demokratični laboratorij Bruno Pincherle prireja danes na Pomorski postaji javno srečanje na temo »Institucije, stranke, civilna družba: vez, ki jo je treba obnoviti«. Zasedanje, ki bo v dvorani Oceania z začetkom ob 17. uri, bo uvedel in povezoval predsednik organizacije Piero Alzet-ta, pred sklepno razpravo pa bodo govorili univerzitetni docent Sergio Bartole, novinar Corrado Belci in poslanec Gianni Cuper-lo. volitve - Na Pomorski postaji sinoči predstavili kandidate NZ za deželo in za Rim »Nacionalno zavezništvo mora potrditi svojo vlogo v okviru Ljudstva svobode« Nacionalno zavezništvo je sinoči na Pomorski postaji pod geslom »Piu sicu-ri c'e Alleanza« priredilo zborovanje, na katerem so predstavili tržaške kandidate, ki se bodo kosali na aprilskih deželnih in državnih volitvah. Na skupno šest kandidatov je samo ena ženska. Za mesto v deželnem svetu FJK bodo skupno štirje kandidati, medtem ko bo za senat in poslansko zbornico po en kandidat. Srečanje je povezoval pokrajinski komisar NZ Claudio Giacomelli, ki nadomešča pokrajinskega tajnika Parisa Lippija in ki je predstavil vse kandidate. Vsak od njih se je nato predstavil javnosti: govorili so deželni kandidati Piero To-noni, Alessia Rosolen, Fulvio Sluga in sam Lippi, kandidat za senat Sergio Dres-si ter kandidat za mesto v poslanski zbornici Roberto Menia. S srečanja je izšla ugotovitev, da si v okviru Ljudstva svobode zaslužijo glas kandidati NZ. To je namreč pomembno politično obdobje, so povedali, v katerem mora Nacionalno zavezništvo potrditi svojo vlogo v koaliciji. Postrojeni kandidati Nacionalnega zavezništva kroma 10 Petek, l. marca 2GG8 TRST / obisk v uredništvu Študenti politične geografije z ljubljanske Filozofske fakultete pri manjšinskih ustanovah Na obisku v redakciji Primorskega dnevnika je bila včeraj skupina devetih študentk in študentov politične geografije z ljubljanske Filozofske fakultete. Skupino je vodil izredni profesor dr. Jernej Zupančič, študentje pa se v okviru študija spoznavajo z manjšinsko stvarnostjo v sosednjih državah na predavanjih in tudi z neposred- nimi obiski raznih manjšinskih ustanov. Tokrat jih je pot vodila na Tržaško, kjer jim je dobrodošlico najprej zaigrala rekordno močna burja, njihov delovni program pa je predvideval obiske na NSS Srečka Kosovela na Opčinah, v Narodni in študijski knjižnici, Slovenski kulturno-gospodarski zvezi, Svetu slovenskih orga- Na obisku v redakciji Primorskega dnevnika je bila včeraj skupina študentov politične geografije s Filozofske fakultete v Ljubljani kroma nizacij, Primorskem dnevniku in podjetju Euroservis. V uredništvu dnevnika je gostom iz Ljubljane urednik Rado Gruden spregovoril o zgodovini in pomenu manjšinskega tiska, v pogovoru pa je beseda tekla tudi o splošnem položaju slovenske manjšine v Italiji. opcine VZPI-ANPI: Rozaliji v spomin Na Opčinah se vsako leto dan pred 8. marcem spomnijo obletnice mučeniške smrti ženske, kije bila za ta kraj nekakšen simbol odpora proti fašizmu in nemškemu okupatorju. To je bila Rozalija Kos Kocjan - Guličeva, ki so jo Nemci pred 64-imi leti obesili na drevo ob glavni cesti v Narodni ulici. Na pročelju hiše s številko 28, pred katero je prišlo do gnusnega zločina, so na pobudo krajevne sekcije VZPI-AN-PI in ob sodelovanju drugih vaških organizacij postavili ob 50. obletnici njene smrti spominsko ploščo, pred katero se vsako leto v tem času poklonijo njenemu spominu. Tako bo tudi danes ob 10.30, ko bo na pobudo openske sekcije VZPI-ANPI krajša a pomenljiva spominska svečanost. Pomenljiva tudi zaradi tega, ker se je poleg številnih va-ščanov vsako leto udeležijo tudi učenci bližnje slovenske osnovne šole Franceta Bevka s svojimi učiteljicami. To potrjuje hvalevredno skrb prirediteljev svečanosti, da se zgodovinski spomin na tragične in junaške dni narodnoosvobodilne borbe in njegove vrednote prenese na mlajše generacije. Otroci 3., 4. in 5. razreda osnovne šole bodo zapeli nekaj pesmi, medtem ko bodo predstavniki VZPI-ANPI polagali venec na spominsko ploščo.Priložnostno besedo bo podala Majna Pangerc. Arabske priseljenke in integracija Na pobudo združenja AD-DIWAN bo danes od 16.30 do 19.30 posvet o ženskah, ki so se k nam preselile iz ranih arabskih držav in se vključujejo v novo okolje. V prostorih javnega socio-zdravstvenega podjetja Itis (Ul. Pascoli 31) bodo na to temo spregovorile strokovnjakinje, ki se s pojavom srečujejo v svojem vsakodnevnem poklicnem delu. Včeraj danes U Kino Danes, PETEK, 7. marca 2008 FELICITA Sonce vzide ob 6.32 in zatone ob 18.00 - Dolžina dneva 11.28- Luna vzide ob 6.18 in zatone ob 17.58. Jutri, SOBOTA, 8. marca 2008 DAN ŽENA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 3,8 stopinje C, zračni tlak 1017 mb raste, veter 71 km na uro vzhodnik severo-vzhodnik, burja s sunki do 142 km na uro, nebo oblačno, vlaga 62-odstotna, morje močno razgibano, temperatura morja 7,9 stopinje C. [12 Lekarne Od ponedeljka, 3. marca, do sobote, 8. marca 2008 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Tor. S. Piero 2 (040 421040), Ul. Revoltella 41 (040 941048), Žavlje - Ul. Flavia 39/c (040 232253). Zgonik - Božje polje 1 (040 225596) -samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Tor. S. Piero 2, Ul. Revoltella 41, Trg Goldoni 8, Žavlje - Ul. Flavia 39/c. Zgonik - Božje polje 1 (040 225596) -samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Goldoni 8 (040 634144). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. ALCIONE - 18.15, 20.00, 22.00 »Lascia perdere, Johnny!«; 21.30 srečanje s Fa-briziom Bentivogliom. AMBASCIATORI - 15.50, 18.00, 20.10, 22.20 »Grande, grosso e Verdone«. ARISTON - 16.00 »Odette Toulemon-de - Lezioni di felicità«; 18.00 »Fanny e Alexander«; 22.15 »La rabbia«. CINECITY - 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Jumper«; 16.15, 20.00 »Prospettive di un delitto«; 20.20, 22.00 »Rec«; 18.10, 22.00 »John Rambo«; 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »Non e' un paese per vec-chi«; 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »Swee-ney Todo - Il diabolico barbiere«; 16.30, 18.30 »Cenerentola e gli 007 nani«; 16.00, 17.00, 18.30, 19.30, 21.15, 22.00 »Grande grosso e ... Ver-done«. EXCELSIOR - 16.15, 18.00, 20.00, 21.45 »Persepolis«. EXCELSIOR AZZURRA - 16.00, 18.30, 21.15 »Non è un paese per vecchi«. FELLINI - 16.30, 19.00, 21.30 »Il pe-troliere«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.45, 18.30, 20.30, 22.10 »Il fal-sario«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.20, 22.20 »Sweeney Todd: Il diabolico barbiere di Fleet street«. KOPER - KOLOSEJ - 16.50, 19.00, 21.10, 23.20 »Juno Juno«; 20.30, 22.40 »Darjeeling Limited«; 17.20, 19.30, 21.40, 23.50 »Wilsonova vojna«; 18.40 »Tea tea«; 17.30 »Divji safari«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Jumper«; Dvorana 2: 16.30, 22.15 »Rec«; 18.00, 20.15 »Ca-os calmo«; Dvorana 3: 16.30, 18.30, 20.30 »Cenerentola e gli 007 nani«; Dvorana 4: 16.30, 22.15 »Rendition -Detenzione illegale«; 20.30, 22.15 »Prospettive di un delitto«; 18.30, 22.15 »Parlami d'amore«. SUPER - Prepovedan mladini pod 18. letom starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.20, 19.50, 22.15 »Grande, grosso e Verdone«; Dvorana 2: 17.50 »Jumper«; 21.10 »Grande, grosso e Verdone«; Dvorana 3: 17.40, 20.40 »Il petroliere«; Dvorana 4: 17.45, 20.00, 22.10 »Non è un pae-se per vecchi«; Dvorana 5: 17.30 »Sweeney Tood: Il diabolico barbiere di Fleet street«; 20.00, 22.00 »Prospettive di un delitto«. ¿i Čestitke 6. marca je sneg zapau, da se je lahko ta študij končau... IVANA in SARA so zmerej fejst pupe ble, od včeraj pej so še dohtorce! Vsa klapa Vama srčno želi še veliko takih dni...in se lepših noči!!! Danes slavi naš dragi stric FRANC svoj 80. rojstni dan! Še mnogo zdravja in še naprej tako korajžno mu želijo Pamela, Diego, Nevenka in sestra Marija. Draga ROZI!Za ta velik dan vse najboljše in dosti zdravja. Ostani vedno taka! Tvoj Gino - Italo. Naš dirigent Aljoša Tavčar je postal očka. Njemu in soprogi čestitamo, mali VERONIKI pa želimo, da bi rasla v pridno deklico. Vsi pri pihalnem orkestru Ricmanje. Danes v Borštu okrogla leta nekdo slavi... Vse naj naj mu želimo iz srca Lisa, Gaia, Dana, Katarina, Deana in mali Jakob. __Včeraj je rC IVANA TERČON diplomski študij končala in DOKTORICA IZ KOMUNIKACIJSKIH VED postala. Ponosni ji čestitamo in iz srca želimo še mnogo uspešnih in srečnih dni tata, mama, sestra in nona. Naša odbornica Ivana Terčon je uspešno zaključila študij komunikacijskih ved na tržaški univerzi. Še mnogo življenjskih in društvenih uspehov ji želijo člani dramske skupine in odborniki SKD Slavec Ricmanje-Log Naša Ivana je doktorica komunikacijskih ved postala. Iskreno ji čestitamo Lorena, Roberto, Caterina, Nicola in Cvetka Ob zaključku uspešnega študija na tržaški univerzi čestitamo Sari Posar vsi pri zavarovalnici Unipol Trst, Opčine, Milje, Sv. Jakob Dobrodošla, Veronika Naj ti bo bodočnost polna glasbe, zdravja in veselja! Čestitke našima kolegoma, novopečenima staršema Aljoši in Raffaelli ensemble Nomos SI Šolske vesti DNSŠ SV. CIRILA IN METODA - GLASBENI LABORATORIJ prireja tridnevno »8. glasbeno revijo«, v prostorih šole v ulici Caravaggio 4, po sledečem razporedu: danes, 7. marca, ob 16. uri (1. del) in ob 17. uri (2. del). Nastopajo kot solisti in v komornih skupinah učenci osnovnih in nižjih srednjih šol s slovenskim in italijanskim učnim jezikom iz tržaške pokrajine. PEDAGOŠKI IN DRUŽBOSLOVNI LI-CEJ Antona Martina Slomška vabi starše dijakov 1., 2. in 3. razreda na srečanje z dr. Querello, ki bo govorila na temo »Raba in zloraba interneta in drugih sodobnih medijev«. Srečanje se bo odvijalo v šolskih prostorih v Ul. Caravaggio 4, v sredo, 12. marca, od 17. do 18. ure. Vljudno vabljeni! PEDAGOŠKI IN DRUŽBOSLOVNI LI-CEJ Antona Martina Slomška vabi starše na govorilne ure, ki bodo potekale v šolskih prostorih v Ul. Caravaggio 4, v sredo, 12. marca, od 17. do 19. ure, za 4. in 5. razred ter od 18. do 20. ure za 1., 2. in 3. razrede. Vljudno vabljeni. M Izleti ŠD BRINJ POVIR - Pohodniška sekcija, vabi v nedeljo, 9. marca, na 10. povirski pohod. Zbor pohodnikov je izpred prostorov Športnega društva (za Zadružnim domom) v Povirju ob 13. uri. Pohod je na lastno odgovornost. AŠD-SK BRDINA organizira društveno tekmo v nedeljo, 16. marca v Forni di Sopra. Vabljeni vsi tečajniki, člani in prijatelji. Za prijave pokličite društveno št. 347-5292058 ali 340-1653533 (Valentina). Vljudno vabljeni! KRUT vabi na štiridnevni izlet na Dansko (odkrivanje Kopenhagna, Severne Zelandije in njenih gradov, vikingov in stare prestolnice Roskilde) od 24. do 27. aprila. Podrobnejše informacije in vpisovanje na sedežu krožka v ul. Cicerone 8/B, tel. št. 040-360072. Vabljeni! SPDT organizira konec marca tridnevni zimski vzpon na Monte Grappa. Program: v petek, 28. marca, odhod z osebnimi avtomobili do kraja San Liberale in vzpon do koče Camparonetta, kjer bomo prenočili; sobota, 29. marca, pohod po lepi razgledni poti »sentiero panoramico delle Meatte«, vzpon na vrh Monte Grappa, ter preko grebena »cresta dei Solaroli« vrnitev v kočo; v nedeljo, 30. marca, po-vratek (po drugi poti) v San Liberale. Izlet vodi Franc Starec, kateri Vam nudi vsa potrebna navodila na tel. št. 338-4913458. Število udeležencev je omejeno, zato je nujna takojšnja prijava. Priporočamo zimsko opremo, žepno svetilko in spalno vrečo. VABIMO VAS na lep in prijeten štiridnevni izlet v Plitvice, Šibenik, Split, Medjugorje, Mostar in Sarajevo. Odhod bo 24. aprila iz Trsta ali iz Opčin. Info na tel. št. 3331461383. Bi Osmice BERTOTONKIČ v Doberdobu je odprl osmico. Toči belo in črno vino in nudi domač prigrizek. OSMICO je odprl Damian Glavina v Lonjerju št. 255. OSMICO je odprl Paolo Pernarčič v Medji vasi, 21. OSMICO so odprli pri Coljevih v Sa-matorci št. 53. Tel. št. 040-229586 ali 340-1461778. OSMICO sta odprla Ivan in Andrej An-tonič (Cerovlje 34), tel. št. 040-299800. OSMICO je odprl Benjamin Zidarič v Praprotu št. 23. V ZGONIKU je odprl osmico Janko Kocman. Prispevki V spomin na Sergija Klabjana darujejo soletniki 70,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. Namesto cvetja na grob Amalije Kozina vd. Kuret daruje družina Gobbo 20,00 evrov za SKD Slavec. V spomin na Amalijo Kozina darujeta Giordano in Mirka 20,00 evrov za KD Slavec - Ricmanje. Namesto cvetja na grob gospe Karline Klabjan daruje družina Vitez 30,00 evrov za KD Valentin Vodnik. V spomin na Marija Bogatca daruje Drago Sedmak 30,00 evrov za SKD Vesna. Danilo Magaina daruje 50,00 evrov za AŠD Breg. V spomin na Ivanko Paškulin daruje Danica Šemec 10,00 evrov za God-beno društvo Nabrežina. / SKD TABOR- OB MEDNARODNEM DNEVU ŽENSK Danes, 7. marca, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah odprtje fotografske razstave STARANZANO - LE DONNE, ILAVORINEL NOVECENTO ŠTARANCAN -ŽENSKE IN DELO SKOZI DVAJSETO STOLETJE Predstavitev: Riccardo Marchesan (SPI-CGIL Staranzano), Nadja Debenjak (odbornica za enake možnosti Občine Zgonik) in Poljanka Dolhar (novinarka in kulturna delavka) „ Nastopil bo Ženski pevski zbor Vesna iz Križa, pod vodstvom Zulejke Devetak. 13 Obvestila SKD LONJER - KATINARA vabi na praznovanje v počastitev mednarodnega praznika žensk, ki bo v soboto, 8. marca, ob 20. uri v ŠKC v Lonjeru. ANTROPOZOFSKO DRUŠTVO organizira na sedežu v Trstu, Ul. Mazzini 30, dve srečanji o RAVNOVESJU IN MOČI DUŠE - opazovanja in presojanja o antropozofski disciplini. Mau-rizio Barut bo predaval danes, 7. marca, ob 20. uri, o »Soglasju misli z voljo« in v soboto, 8. marca 2008, ob 20. uri, na temo: »Moč, ki preraja čustva v življenje«. Vstop prost. Tel.: 3397809778 (Tullio). ASTRA - Združenje za zdravljenje odvisnosti od alkohola obvešča, da deluje slovenska posvetovalnica v na-brežinskem zdravstvenem okraju v prvem nadstropju, vsak četrtek od 11. do 12. ure. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM vabi na filmski večer »S kamero v podvodnem svetu«, na katerem bo Marko Civardi predstavil nekaj svojih najbolj uspešnih in zanimivih filmov. Večer bo danes, 7. marca, ob 20.30 v Marijinem domu v Rojanu (Ul. Cordaroli 29). Prisrčno vabljeni! NARODNI DOM v Trstu išče študente, ki bi bili na razpolago za dežurstva ob razstavah v galeriji. Podatke lahko posredujete na elektronski naslov in-fo@narodnidom.eu; dodatne informacije Slovenski informativni center, ul. Filzi, 14, tel. št. 040-3481248 (urnik: ponedeljek-torek-četrtek: 10. - 12. ure; sreda-petek: 16. - 18. ure). SKD FRANCE PREŠEREN Boljunec -Pilates in telovadba: zainteresirane obveščamo, da danes, 7. in v petek, 15. marca vadba ODPADE. VZPI-ANPI OPČINE sporoča, da bomo, ob 64. letnici mučeniške smrti ROZALIJE KOS KOCJAN - GU- Bari 60 49 15 42 68 Cagliari 31 71 82 42 37 Firence 1 82 77 85 30 Genova 39 56 57 7 12 Milan 61 47 32 46 44 Neapelj 51 10 21 23 58 Palermo 32 69 62 54 87 Rim 16 76 62 3 54 Turin 4 22 64 27 19 Benetke 78 43 8 14 16 Nazionale 11 25 26 55 74 1 16 32 51 60 61 jolly78 Nagradni sklad 17.218.163,46 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 15.514.467,00 € Brez dobitnika s 5+1 točkami 0,00€ 3 dobitniki s 5 točkami 189.299,62€ 1.191 dobitnikov s 4 točkami 476,82 € 41.979 dobitnikov s 3 točkami 13,52 € Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 3 dobitniki s 4 točkami 47.682,00 € 141 dobitnikov s 3 točkami 1.352,00 € 2.198 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 15.633 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 35.787 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € Društvo Rojanski Marijin dom vabi na filmski večer S KAMERO V PODVODNEM SVETU na katerem bo MARKO CIVARDI predstavil nekaj svojih najbolj uspešnih in zanimivih filmov. Večer bo DANES, 7. MARCA, ob 20.30 v Marijinem domu v Rojanu (ul. Cordaroli 29) LIČEVE, danes, 7. marca, ob 10.30, počastili njen spomin. Ob petju učencev 3., 4. in 5. razreda OS F. Bevka in priložnostnih besedah Majne Pan-gerc, bomo položili venec na spominsko ploščo v Narodni ulici št. 28. Vabljeni. KD IVAN GRBEC (Škedenjska ul. 124), v sodelovanju s škedensjkimi levičarskimi ženami, bo počastilo, v soboto 8. marca, ob 19.30 stoletnico dogodka, ki je sprožil nastanek Mednarodnega Dneva Zena s kulturnim programom, kateremu bo sledila družabnost. LJUDSKI DOM iz Podlonjerja (ul. Masaccio, 24) vabi ob Mednarodnem dnevu žena na večerjo ob glasbi, v soboto, 8. marca, od 20. ure dalje. Rezervacije na št. 040-572114. OBČINA DOLINA - ODBORNIŠTVO ZA ENAKE MOŽNOSTI v sodelovanju s SKD Slovenec Boršt - Zabrežec in SKD Prešeren Boljunec vabi ob Mednarodnem Dnevu Zena na ogled »Razstave ročnih del domačih žensk in razstave tipičnih slaščic gostujočih Podeželskih žena Toplice iz Okonine pri Ljubnem in iz Braslovč v Savinjski dolini«, ki bo do 9. marca v srenjski hiši v Borštu. Urnik razstave: v petek od 16. do 20. ure, v soboto od 15. do 18. ure, v nedeljo od 10. do 12. in od 16. do 20. ure. V soboto, 8. marca, ob 18.30 v občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu, bo kulturni program. Nastopili bodo: MPZ Upokojencev iz Brega, Elena Husu in Tatiana Turco, par plesne šole Ga-brielle Alcarcon, Danila Tuljak Ban-di. Sledil bo priložnostni pozdrav županje Fulvie Premolin in odborni-ce Tatiane Turco. V fojerju bo na ogled razstava slik in ročnih del Danile Tuljak Bandi, sledili bosta tekmovalna razstava domačih slaščic in nagrajevanje peciva ob družabnosti. Kdor želi sodelovati pri razstavi, naj prinese pecivo v gledališče v soboto, 8. marca od 16. ure dalje. ŽENSKE IZ DOLINE bomo s pestrim programom praznovale mednarodni dan žena v nedeljo, 9. marca, ob 17. uri v prostorih SKD Valentin Vodnik v Dolini. Vabljene! OBČINI REPENTABOR IN ZGONIK - V sklopu projekta Interreg Italija - Slovenija »Spoznaj Kras«, vabita v nedeljo, 9. marca 2008, na brezplačni vodeni ekskurziji na sv. Lenart. Zbor po-hodnikov pri balinišču v Samatorci (Zgonik) ob 9.15 za jutranja izleta (z vodenjem v italijanščini oz. slovenščini) ter ob 14.30 za popoldanski izlet (samo v italijanščini). Hoje je za približno tri ure, višinska razlika pa znaša 100 m. Priporočamo planinske čevlje. Dodatne informacije: mobi št. 340/5569374 in e-naslov »mailto:cu-riosidinatura@libero.it«. SPDT prireja 39. zimske športne igre, ki se bodo vršile v nedeljo 9. marca 2008 na Trbižu. Vabimo vse člane in tekmovalce, da se iger udeležijo. Predviden je prevoz z avtobusom, odhod ob 6.15 na ul. F. Severo pred sedežem Rai. Prijave in informacije do četrtka na Zsšdi (tel 040/635627). ZSKD v sodelovanju s kulturnimi društvi vabi na ogled kabaretne predstave »Radio-aktivni live!« po sledečem razporedu: v soboto, 8. marca, ob 20. uri, Kulturni dom na Colu (Col 18, v organizaciji KD Kraški dom), v nedeljo, 9. marca, ob 17. uri, Srenjska hiša v Gročani (Gročana 56, v organizaciji SKD Krasno Polje), v sredo, 26. marca, ob 20. uri, Štalca v Šem-polaju (v organizaciji SKD Vigred). DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV IN KNJIŽNICA DUŠANA ČERNETA vabita v ponedeljek, 10. marca, v Peterlinovo dvorano v Ul. Donizetti 3, na okroglo mizo o zbirki 129 življenjepisov po- TRST membnih, a premalo znanih slovenskih žensk POZABLJENA POLOVICA. Govorile bodo članice uredniškega odbora dr. Alenka Šelih, Alenka Puhar in dr. Marta Verginel-la. Prisoten bo tudi glavni urednik Založbe Tuma Goran Č. Potočnik. Začetek ob 20.30. SKD VIGRED obvešča, da bo po zimskem premoru, v društvenih prostorih v Šempolaju, ponovno potekal tečaj priprav narodnih noš in sicer ob ponedeljkih, od 18. do 20. ure (prvo srečanje v ponedeljek 10. marca). Vabljene tudi nove tečajnice. SKD VIGRED vabi ob Mednarodnem dnevu žena na »Kulturni večer« v ponedeljek, 10. marca, ob 20.30 v Štal-co v Šempolaju. Nastopajo: venderi-goli Vanka in Tonca in ZPZ Vesna pod vodstvom Zulejke Devetak. TEČAJ ZA DOJENČKE v priredbi Š.c. Melanie Klein in državne zbornice kliničnih pedagogov se bo začel 10. marca. Tečaj predvideva masažo dojenčka in dejavnosti v bazenu. Prijave in informacije na tel. št. 3284559414, info@melanieklein.org. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA prireja Otroške urice v NŠK. Naslednja pravljica bo na sporedu v torek, 11. marca 2008, ob 16.30 v otroškem kotičku v knjižnici. Pravljico Bela muca bo pripovedovala Fjo-na Mezgec. SKD IGO GRUDEN prireja trimesečni tečaj vadbe »Za zdravo hrbtenico«. Prvo srečanje bo v sredo, 12. marca, ob 18. uri v dvorani kulturnega doma v Nabrežini. Obvezen je predhodni vpis. Za pojasnila tel. 040-200620 ali 349-6483822 (Mileva). PREDSEDNIK UO SLOVENSKEGA VISOKOŠOLSKEGA SKLADA SERGIJ TONČIČ obvešča, da bo redni Občni zbor v četrtek, 13. marca, na sedežu v ulici Ginnastica, 72, v prvem sklicu ob 19. uri in v drugem ob 19.30. SKD FRANCE PREŠEREN - ŠIVANJE NOŠ: obveščamo, da se bo tečaj odslej vršil v prostorih občinske knjižnice, ki se nahaja za gledališčem (vhod nasproti vrtca, tik pred mostom Na jami). SLOVENSKA VINCENCIJEVA KONFERENCA vabi svoje člane, dobrotnike in prijatelje na tradicionalno pripravo na Veliko noč, ki bo v četrtek, 13. marca 2008, s sveto mašo ob 16. uri, pri šolskih sestrah pri sv. Ivanu v Trstu, ul. Delle docce 34. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST vabi člane, da se udeležijo 54. rednega občnega zbora, ki bo v četrtek, 13. marca, v Gregorčičevi dvorani ul. sv. Frančiška 20 ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV HOSPICE ADRIA ONLUS vabi v četrtek, 13. marca, ob 18. uri v dvorano Ba-roncini v Trstu (Ul. Trento št. 8) na predavanje »Bolnikove pravice«. Govoril bo redni profesor privatnega prava na tržaški univerzi Paolo Cendon. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV Krut, Slovenski klub, Narodna in študijska knjižnica, Fotovideo Trst 80 in Kons v sodelovanju z Galerijo Božidar Jakac - Kostanjevica ob praznovanju Dneva žena vabijo v petek, 14. marca, v Narodni dom v Trstu, na kulturni večer »Mimoze za vas«. Večer se bo pričel ob 19. uri z odprtjem razstave »Misli« likovne umetnice Ande Klančič. Ob 19.45 bo sledil pogovor s kulturnima delavkama Marino Cernetig in Luigio Negro, s podjetnico Martino Malalan, s sestro Immaccolato iz Gorice in s predstavnico Združenja slovenskih kmečkih in podeželskih žena Susanno Lovren-cich. Intervjuje vodi Martina Repinc. REDNI OBČNI ZBOR pihalnega orkestra Ricmanje, bo potekal v četrtek, 27. marca, v Babni hiši v Ricmanjih, v prvem sklicanju ob 20. uri in ob drugem sklicanju ob 20.30. Letos se izteče tudi mandat upravnemu odboru, zato bomo na občnem zboru izvolili tudi nove člane odbora. Zato je še posebej zaželena prisotnost vseh članov! Naj še opozorimo, da se v volilno listo lahko prijavi vsak polnoletni član. Volilna lista je izobešena v prostorih sedeža vse do 20. marca. NŠK - SLOVENSKI INFORMATIVNI CENTER razpisuje natečaj za znak oz. grafično podobo Narodnega doma v Trstu. Dodatne informacije in razpis so na razpolago v Sic-u (ul. Filzi 14, tel. št. 040-3481248, urnik: ponedel-jek-torek-četrtek 10-12 in sreda-petek 16-18, elektronski naslov info@na-rodnidom.eu) in v Narodni in študijski knjižnici (ul. sv. Frančiška št.20). Natečaj zapade 15. aprila 2008. 81 Prireditve UČENCI IN UČITELJICE OŠ Frana Milčinskega toplo vabijo starše sorodnike in prijatelje na proslavo Dneva slovenske kulture v sredo, 12. marca, ob 18. uri v Dijaškem domu. COŠ P. TOMAŽIČ, v sodelovanju z SKD Primorec iz Trebč vabi na ponovitev igrice Ostržek, ki bo danes, 7. marca, ob 14. uri, v Ljudskem domu v Trebčah. Igrico so pripravili učenci in učitelji COŠ P. Tomažič. Prisrčno vabljeni vsi, še posebej žene, mame, none... SINDIKAT UPOKOJENCEV CGIL ZVEZA SV. IVANA vabi člane in simpati-zerje na praznik Dneva žena ter praznik včlanjevanja v sindikat upokojencev, ki bo danes, 7. marca, ob 15.30, na sedežu v ulici S. Cilino št. 44/A. SKD TABOR vabi ob Mednarodnem Dnevu Zensk, na odprtje fotografske razstave »Staranzano - le donne, i la-vori nel Novecento (Štarancan - ženske in delo skozi dvajseto stoletje), ki bo danes, 7. marca, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. O razstavi bodo spregovorili: Riccardo Marchesan (SPI- CGIL Staranzano), odbornica za enake možnosti Občine Zgonik Nadja Debenjak ter novinarka in kulturna delavka Poljanka Dol-har. Nastopil bo ZPZ Vesna iz Križa, pod vodstvom Zulejke Devetak. ZVEZA ŽENSK BOLJUNEC v sodelovanju s SKD F. Prešeren, priredi v okviru praznovanja Mednarodnega Dneva Zena danes, 7. marca, od 20. ure dalje družabnost za vse žene in dekleta »Čakajoč na osmi marec«. ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - TRST, Zveza pevskih zborov Primorske, Zveza slovenskih kulturnih društev Trst-Gorica-Videm, Zveza slovenske katoliške prosvete inJav-ni sklad RS za kulturne dejavnosti v sodelovanju s CPZ Sv. Anton Novi vabijo na koncert revije Primorska poje 2008 v soboto, 8. marca, ob 20.30 v Marijinem domu v Trstu (ul. Risor-ta, 3). Nastopili bodo: Oktet Borea -Ajdovščina; Vokalna skupina Snežet - Tolmin; Pevski zbor Planina - Postojna; MoPZ Kras - Opatje selo; Komorni zbor Iskra - Bovec; MePZ Tabor Kalc 1869 - Knežak. RADIJSKI ODER obvešča, da bo v nedeljo, 9. marca, na sporedu zadnja predstava Gledališkega vrtiljaka. V režiji Lučke Susič bo nastopil Slovenski oder iz Trsta z igrico MEDVEDEK PU. V dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu (Ul. Brandesia 27), ob 16. uri (red SONČEK) in ob 17.30 (red ZVEZDA). SKD KRASNO POLJE GROČANA, PESEK IN DRAGA v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev, vabi ob priliki Mednarodnega dneva žena, v nedeljo, 9. marca, ob 17. uri v sren-jsko hišo v Gročani, na kabaretno predstavo »Radio-aktivni live!« v izvedbi Teatra Komigo. SKD LIPA iz Bazovice vabi na otvoritev razstave »Dan žena ob ženski ustvarjalnosti« - razstavo klekljar-skih izdelkov tečajnic bazovskega doma, ter predstavitev zbirke ljudskih zgodb »Kruh in ribe« Nade Ravbar Morato, v nedeljo, 9. marca, ob 18. uri v Bazovskem domu. Glasbena kulisa ZPZ Ivan Grbec iz Škednja. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v sodelovanju s Kulturno rekreacijskim društvom Dom Briščiki, vabi na koncert v sklopu mednarodne zborovske revije Primorska poje v nedeljo, 9. marca, ob 17. uri v Kulturni dom v Briščikih. Koncert bodo izoblikovali slovenski lovski pevski zbor Doberdob, Mešani pevski zbor Rečan iz Garmeka, Vokalna skupina Drežni-ca iz Kobarida, Moški pevski zbor Slavnik iz Hrpelja in Kozine, Nonet Vasovalci iz Dol nad Idrijo ter Moški pevski zbor Anton Klančič iz Mirna. RICMANJSKI TEDEN 2008: v torek, 11. marca, ob 20.30 bo v galeriji Babna hiša odprtje likovne razstave »Pogled na mlečno cesto« Piera Conestaba; predstavil jo bo dr. Mario Berdič, sodeloval bo Dekliški pevski zbor Kraški slavček, vodil pa bo Mirko Ferlan. V četrtek, 13. marca, ob 20.30 v vaški cerkvi sv. Jožefa bo celovečerni koncert MePZ Jacobus Gallus, vodil bo Matjaž Šček. Petek, 7. marca 2008 SKD IGO GRUDEN prireja koncert zbora Obalca iz Kopra pod vodstvom Aleksandre Pertot v soboto, 15. marca, ob 20.30 v Kulturnem domu Igo Gruden v Nabrežini. ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - TRST, Zveza pevskih zborov Primorske, Zveza slovenskih kulturnih društev Trst-Gorica-Videm, Zveza slovenske katoliške prosvete in Javni sklad RS za kulturne dejavnosti vabijo na koncert revije Primorska poje 2008 v soboto, 15. marca, ob 20.30v cerkvi sv. Marije Magdalene v Bazovici. Nastopili bodo: Združeni zbor ZCPZ - Trst, ZePZ Sinji galeb DU - Izola, MePZ Ivan Kokošar - Koritnica, ZuPZ Sveta Lucija - Piran, MoPZ Mirko Filej - Gorica, MePZ Adriatic - Hrvatini. V BAMBIČEVI GALERIJI na Opčinah, Proseška 131, je do 21. marca na ogled razstava slik Geni Gruden - Pejsaži. Urnik: od ponedeljka do petka od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. S Poslovni oglasi IŠČEMO PRODAJALCA/KO-URADNIKA/CO za delo v trgovini. Pogoji: obvladanje slovenskega jezika in računalništva. Telefonirati ob uri obedov na 040200718 ali 3299436846 KUPIM ALI VZAMEM V NAJEM vinograd ali zemljišče v okolici Križa, Proseka ali Kontovela. 3334310688 DAN ŽENA v soboto, 8. marca bomo praznovali v Gostilni Sar-doč v Prečniku 1/B z glasbo v živo. Za rezervacije tel. 040/200871 AGRITURIZEM IŠČE ob sobotah in nedeljah mlado resno nataka-rico/ja. 347-7838110. IŠČEM VARUŠKO za 3 otroke: 3, 4, 5 let, sobota in nedelja. 040/32220486, 346-1463238 0 Mali oglasi 4000 KV. METROV nezazidljivega zemljišča, med Opčinami inRepnom, dostop z avtom, prodam za 20.500 evrov.Tel. 347-6145807. AGRITURIZEM UŠAJ v Nabrežini št. 8 je odprt ob petkih, sobotah, nedeljah in ponedeljkih. Tel. 339-4193779. DAJEM V NAJEM delno opremljeno stanovanje v Gabrovcu, 45 kv. metrov, vhod, spalna soba, dnevna soba s kuhinjo, kopalnica, 400,00 evrov mesečno. Tel. na 347-6259771. DAJEMO V NAJEM delno opremljeno stanovanje, 85 kv. metrov v Križu. Klicati v večernih urah na tel. št. 3479020254. KMEČKI TURIZEM v Gabrovici pri Bogdanu in Marlenki bo odprt v marcu ob petkih, sobotah in nedeljah. Tel. na 040 - 2296068. KMEČKI TURIZEM ŠVARA (Trnovca 14) je odprt ob četrtkih, petkih, sobotah in nedeljah. Tel. št. 040-200898. NA OPČINAH prodam stanovanje z lastno garažo in velikim skupnim vrtom. Tel. št. 340-2244780. POŠTENA DELAVKA, 50-letna, iščem nekajdnevno zaposlitev kot čistilka ali varuška. Tel. 340-7774550. PRODAM Lancia Y 1.2 LS, 16 ventilov, letnik oktober 2000, 62.000 km, v zelo dobrem stanju. Tel. št. 3805180355. PRODAM udobno stanovanje na Greti, v bližini svetilnika, v lepi, elegantni stavbi. Tel. št. 335-5319333. PRODAM BOX GARAŽO za dva avtomobila v bližini komercialnega centra »Il Giulia«, primeren tudi za skladišče, 32 kv m. (višina 3,80 m, širina 3 m in dolžina 10 m). Tel. št. 349-8633811 ali 040-566323 ob uri obedov. PRODAM motor Yamaha fazer 600, 6.800 prevoženih km, v odličnem stanju. Cena po dogovoru. Tel. na 040228575. PRODAM pletilni stroj znamke Necchi, dvoredni (doppia frontura). Tel.: 3334555403. PRODAM v Boljuncu dvoetažno hišo z vrtom. Možen tudi polovičen odkup. Tel. št. 348-7844620. Loterija • • _ 6. marca 2008 Super Enalotto Št. 29 Superstar ii 12 Petek, 7. marca 2008 KULTURA / zgodovina - Zbornik Qualestoria Zgodovina ob meji v zapisih slovenskih avtorjev Publikacijo je v celoti posvečena slovenski historiografiji V Državni knjižnici v Trstu so predvčerajšnjim predstavili zanimivo publikacijo, ki je v celoti posvečena slovenski historiografiji. Zbornik z naslovom Qualestoria je izšel ob koncu prejš nje ga le ta, gre pa za revijo, ki jo že vrsto let izdaja Deželni inštitut za zgodovino osvobodilnega gibanja v FJK. Tokratno številko, ki so jo naslovili La storia al confine e oltre il confine. Uno sguardo sulla storiografia slo-vena, je uredila dr. Marta Verginella, v bogati publikaciji pa so zbrani prispevki številnih slovenskih zgodovinarjev, ki bodo bralcem odprli nove perspektive v razumevanju slovenskega zgodovinopisja. Vse bi no in na men zad nje šte vil -ke revije Qualestoria sta na uradni predstavitvi orisala glavni urednik revije Tristano Matta in urednica tokratne številke Marta Verginella. Uvodno besedo je prevzel Matta, kije povedal, Tristano Matta in Marta Verginella na tržaški predstavitvi kroma da ima pričujoči zbornik povsem monografski značaj, ob tem pa je še po-uda ril, da si ome nje ni in šti tut že od nekdaj prizadeva biti povezovalni člen med slovensko in italijansko historio-grafijo. Govornik je še dejal, da je Marta Verginella njihova redna sodelavka, ki je v pre teklih le tih med dru gim ure -dila še en monografski zbornik. Ta je obravnaval slovensko zgodovinopisje v letih po osamosvojitvi Slovenije oz. avtorje, ki pripadajo mlajši generaciji zgodovinarjev. V nadaljevanju je besedo prevzela Marta Verginella, ki je raz-lo žila, zakaj se je odlo či la za mo no gra -fijo, posvečeno slovenskemu zgodovinopisju, ki obravnava izključno teme, povezane z zgodovino ob meji. V knjigi bralci lahko preberejo historiograf-ske študije, ki so bile narejene v zadnjih letih, in ki bi jih, kot meni Marta Verginella, morali brati tisti, ki te teme preučujejo v italijanskem jeziku. Na srečanju je bilo tudi slišati, da je bila slovenska historiografija dolgo časa vkalupljena v stereotip, češ da gre za monolitno historiografijo, ki naj bi bila prežeta najprej z ideološkimi in kasneje nacionalističnimi idejami. Da temu ni tako, kaže nova publikacija, v kateri so avtorji, kakor je zagotovila Verginella, s precizno interpretacijo novih zgodovinskih virov predstavili in orisali zgodovino naših krajev. Svoje razprave so v reviji Qualestoria prispevali ugledni zgodovinarji, ki so se lotili različnih vsebinskih sklopov. Denimo Nevenka Troha obravnava ženske in njihovo vlogo v politiki, Metka Gombač zelo natančno ana li zira de lo vanje de žel ne ga odbora za nacionalno osvoboditev Primorja in Trsta (1944 - 1947), Bojan Godeša pa go vo ri o slo ven skih ko munis tih in vprašanju Trsta med drugo svetovno vojno. Ti avtorji so se lotili politične zgodovine naših krajev, zelo zanimive pa so razprave, ki obravnavajo temo emigracije in komunikacije. Ta tema-ti ka je rde ča nit pri spevka, ki ga je na -pisal Aleksej Kalc, ki je za srž svojega raziskovalnega dela izbral primer tržaške družine, ki je emigrirala v Avstralijo. Vida Rožac Darovec je za osrednje področje svojega raziskovalnega dela izbrala žensko mobilnost in spomine istrskih žena na prehajanje meje, Bojan Baskar, sicer znani antropolog, pa je v svojem prispevku precej polemičen, v žarišče raziskovalnega dela pa je postavil nekatere tekste Pa-ola Rumiza. Med prispevki gre omeniti še razpravo Marte Verginelle, ki obravnava mit o slovenskem Trstu, poleg te razprave pa je Marta Verginella h knjigi prispevala tudi spremno besedo. Čisto ob koncu revije pa bralci lahko preberejo še prispevek Toneta Fe-renca, ki govori o knjigi kaplana Pie-tra Brignolija. V celoti gledano predstavljajo zbrani teksti pomemben prispevek k poznavanju in razumevanju slovenske zgodovine v teh krajih. Raziskave omenjenih avtorjev, v katerih so upoštevali različne in inovatvne raziskovalne pris tope, naj bi torej spre me ni le ustaljen pogled na slovensko zgodovinopisje. Mar ta Ver ginel la je zato ob kon cu srečanja izrazila željo, da bi pričujoča publikacija ovrgla nekatere ustaljene in zakoreninjene poglede na slovensko zgodovinopisje, ki je vse prej kot monolitno, in odprla nove perspektive v raz ume vanju te prob le ma ti ke. ( sč) ljubljana - Pogovori - kronologija duha Izbor intervjujev Mance Košir Vsestranska dr. Manca Košir (-roj.1948) je po različnih visokošolskih študijskih izkušnjah in po začetni novinarski karieri postala asistentka na ljubljanski FSPN (FDV), od leta 1993 pa ima naziv izredne profesorice. Vrsto let je bila predstojnica katedre za novinarstvo, vidno vlo go ima tudi kot čla ni ca uredništva Nove revije in slovenskega oziroma mednarodnega PEN centra itd. Njena obsežna bibliografija zajema stotine novinarskih prispevkov, poljudnoznanstvenih, strokovnih in znanstvenih člankov ter devet objavljenih knjig. Morda pa je šir šemu ob čes tvu manj zna no, da je poleg vse ga ome nje ne ga do slej kot novinarka in publicistka napisala tudi več kot tisoč intervjujev. V pričujoči knjigi je predstavljen izbor 22-tih vrhunskih in-tervj uj ev od leta 1979 do 2006, v katerih so ji dušo na stežaj odprli mnogi znameniti sonarodnjaki različnih profilov. Nobena skrivnost ni, da je Koširjeva posebej rahločutna do knji žev ni kov in umet ni kov, kar navsezadnje potrjuje tudi njen izbor, v katerem so nje ni sogo vor ni -ki Marjan Rožanc, Rudi Šeligo, Dane Zajc, Vitomil Zupan, Ivan Potrč, Loj ze Kovačič, Mar ko Pogač -nik, Jože Felc, Iztok Geister, Boris A. Novak, Jože Ciuha, Brina Svit idr. Sama pravi, da so jo vedno zanimali ljudje in njihove življenjske zgodbe, vendar ne ljudje kot nosilci vodstvenih funkcij, niti zgolj kot strokovnjaki ali bog ne daj kot »junaki« senzacij, škandalov in afer. Sogovorce si je vedno izbirala sama in ne po diktatu ali direktivah uredni kov, prav tako se ni ko li ni udinjala mogotcem kapitala, ki (-ne)posredno »držijo vajeti« vseh pomemb nej ših tis kanih in dru gih medijev. Zanimajo jo predvsem ljudje kot samosvoje osebnosti, kot telesna, duševna, duhovna in socialna bitja, ki nesebično delujejo, čustvujejo in razmišljajo. Povsem v sozvočju s takim pristopom do so-člo ve ka je njen zna ni mo to, ki pra -vi: »Misliti svet in čas, in misliti sebe v tem svetu in času.« Manca Košir je iz svoje bogate »pogovarjalne dejavnosti«, ki sega daleč čez konvencionalne novinarske žanre, odbrala tiste zapisane in objavljene pogovore, za kate- re je trdno prepričana, da tvorijo takšno kronologijo slovenskega duha s kakršno lahko miselno, čustveno in seveda tudi kritično ovrednoti mo čas in raz me re v katerih smo Slovenci kot posamezniki in kot pri-pad ni ki šir še skup nos ti v raz lič nih družbenih ureditvah (pre)živeli zadnja tri desetletja. Peter Kolšek pravi, da Koširjeva ni edina dobra sloven ska no vinar ka po voj ni, bi la pa je prva, kije novinarski posel zastavila s sta liš ča »spo dob ne ne sram -nosti«. Njena globoko vrtajoča vprašanja, ki jih je postavljala in-tervjuvancem, niso tako imenitna sa mo zato, ker so lo gič no ostra in pogos to ne izprosna, am pak tudi zato, ker »od znotraj« soustvarjajo svojevrsten espri in intelektualno razpoloženje. Vse kakor je avtorici us pelo na noge postavit kar nekaj pomembnih standardov, ki jih v novodobni pre-vla di rume ne ga tis ka naj bolj us peš -no pri življenju ohranjata njeni učenki in naslednici Nela Malečkar in Vesna Milek. To kar niti danes, kljub dokajšnji časovni odmaknjenosti ne gre spregledati, je njena in-ti utiv na spo sob nost izbi re sogo -vorcev v pravem trenutku. Pred njo so se sko raj vsi odpi ra li kot školj ke, ki jim primanjkuje kisika, zaupali so ji svoje stiske in radosti, tudi najbolj skrite misli in pomisleke. S posebno vne mo in zano som se je lo teva-la pogo vo rov z nek da njim sopot ni -kom Marjanom Rožancem, vendar je s podobnim žarom opravila tudi druge zastavljene cilje, denimo pogovore z nekaterimi težavnimi oziroma težko dostopnimi osebnostmi, kot je bil de ni mo pi sa telj Vitomil Zupan; prva je odličnim intervjujem v okvirih nekdanjih jugoslovanskih repub lik me dij sko »promo vira la« velikana slovenske poezije - pesnika Daneta Zajca itd. Manca Košir kot vodilo svojega delovanja z lastnimi besedami izpostavlja naslednje: »Pogovori z (mojimi) sodobniki orisujejo čas s pečati avtentičnosti in globine, ki imajo za slovensko kul turo dra go cen pomen. Zame osebno pa predstavljajo bogastvo, zara di katerega se čutim ob da rova-no dialoško bitje, ki so mi medčloveški odnosi največja vrednota in osrednji smisel življenja.« Slavko Gaberc boris pahor Danes gost centra Veritas V tr žaš kem cen tru Veritas (Ul. Monte Cengio 2/1 a) prirejajo danes ob 18.30 srečanje s pisateljem Borisom Pahorjem. Izhodišče za pogovor bo italijanski pre vod njego ve Ne kro pole, ki je ta čas kot znano med najbolj prodajanimi knjigi v Italiji. Predvaja li pa bodo tudi is toi men ski do -ku men tarec Gi or gia Pi las tra in Fran ca Tosa. stalno gledališče fjk - V tržaški Rossettijevi dvorani Varietejsko zasnovani musical Christian De Sica vsestransko nadarjeni showman - Predstava posvečena očetu, slovitemu Vittoriu, predvsem pa je poklon igralskemu poklicu Christian De Sica s svojimi božičnimi filmi vsako leto privabi v kinodvorane trume gledalcev, čeprav kritiki, kulturniki in verjetno tudi marsikateri gledalec, sicer povsem upravičeno, vihajo nosove nad njihovo kvaliteto, obenem mu isti kritiki poleg nalezljive simpatije priznavajo tudi nesporen igralski talent. Verjetno Christianu De Sici ni dosti mar za tako zmrdovanje in je morda prav obožujočim kritikom veliko do tega, da bi nadarjeni igralec v zahtevnejši nalogi dokazal, česa vsega je sposoben. Kakorkoli že, s predstavo Parlami di me, ki sta si jo zanj zamislila Maurizio Costanzo in Enrico Vaime in ki je ta teden na sporedu v veliki dvorani Rossettijeve-ga gle da li šča, je Chris ti an De Si ca go tovo us li šal vse njihove želje, saj se je v nizu raznolikih prizorov s ske-či, pevskimi in plesnimi točkami, komičnimi skeči, razmišljujočimi pogovori z občinstvom in vrh vsega z odrsko priredbo duhovite črtice Antona Čeho-va izkazal kot odličen vsestranski showman. Poleg tega je predstava pravo razkošje, ne samo zaradi množice kostumov in scenografije, ki omogoča zelo raznolike prijem in situacije, ne da bi zavirala ritem predstave same, temveč predvsem zaradi zasedbe, saj poleg De Sice nastopajo igralsko, pevsko in plesno nadarjeni soigralci, trije odlični plesni pari, vse pa v živo spremlja velik orkester, kar je v Italiji prava redkost. V varietejsko zasnovanem musicalu Christian De Sica veliko govori o sebi, še zlasti o svojem odraščanju poleg slovitega očeta Vittoria, vendar v bistvu ne gre za avtobiografsko predstavo, temveč prej za poklon igralskemu poklicu, ki daje zadoščenje vsem, tudi tistim, ki se niso uveljavili. V skoraj dve uri dolgi predstavi brez odmora imajo priložnost za daljši ali krajši solistični nastop tudi ostali člani zasedbe: Laura Di Mauro, Giorgio Raucci, Mara Ariani Mazzei, Stefania Caracciolo. Simone Tuttobene, Fabio De Filippis, Alex La Rosa, Davide Marrone, Chiara Monteforte, Zheren Pan, Laurence Patris in Gioia Vicari.Devetnajstčlanski orkester The Universe Orchestra vodi Marco Tiso, ki je tudi priredil izvedene skladbe. Režiser predstave je Marco Mattolini, pri uresničitvi so sodelovali še koreograf predstave Franco Miseria, scenograf Mario Catalano, kostumografinja Laura Costantini, mojster zvoka Beppe Andolina in mojster osvetlitve Gi an ni Ma stro pie tro. Bogati predstavi s tekočim ritmom morda manj ka ne ko li ko topli ne, poleg tega so ne kateri pri -zori premalo povezani, vsekakor pa je bodisi kot celota bodisi po posameznih sestavnih elementih na zelo visoki ravni. (bov) C N Predstava je v splošnem zelo razkošna, začenši z zasedbo / SVET Četrtek, 6. marca 2008 13 gospodartvo - Kljub pozivom industrijcev in drugih gospodarskih sredin ECB ni znižala obrestne mere Evro spet potisnjen v višave ECB znižala pričakovano gospodarsko rast v območju evra z 2,0 na 1,7 odstotka v letu 2008 FRANKFURT - Svet Evropske centralne banke (ECB) na včerajšnjem zasedanju, kot je bilo pričakovano, ni spremenil ključne obrestne mere za območje evra, ki že od junija lani vztraja pri štirih odstotkih. Pozive k znižanju obrestnih mer zaradi pe-šanja gospodarske rasti in rekordne vrednosti evra je tako znova utišala visoka inflacija v območju evra. Že samo pričakovanje odločitve ECB je skupno evropsko valuto potisnila v nove višave. Evro je tako v jutranjem trgovanju zabeležil vrednost 1,5347 dolarja, kasneje pa je padel na 1,5317 dolarja. Dolar se krepi tudi na osnovi nespodbudnih statistik o ameriškem gospodarstvu, saj zadnji podatki kažejo na dodatno zmanjšanje povpraševanja po ameriških industrijskih izdelkih ter krčenje storitvenega sektorja v ZDA. Vse močnejši evro skrbi tudi predstavnike evropske industrije. Predsednik konfederacije evropskih gospodarskih združenj BusinessEurope Ernest-Antoine Seilliere je poudaril, da je tako visoka vrednost evra alarmantna, saj slabi položaj evropskih izvoznikov in s tem negativno vpliva na gospodarsko rast v območju evra. Dejal je tudi, da "bi bilo znižanje obrestnih mer s strani ECB nedvomno pozitivno". O negotovih obetih za gospodarstvo območja z evrom kot posledici pretresov na finančnih trgih je na novinarski konferenci po seji Sveta ECB govoril tudi predsednik ECB Jean-Claude Trichet. Kljub temu je Trichet poudaril, da so člani Sveta soglasno sprejeli odločitev za ohranitev obrestnih mer na nespremenjeni ravni. Po mnenju ECB se namreč pritiski na inflacijo v območju evra v zadnjem času močno krepijo, obenem pa ostajajo tudi v srednjeročnem obdobju inflacijska tveganja zaradi nadalje krepke rasti posojil ter denarja v obtoku visoka. ECB je objavila tudi popravljeno gospodarsko napoved za leti 2008 in 2009, V njej je znižala pričakovano gospodarsko rast v območju evra z 2,0 na 1,7 odstotka v letu 2008 ter z 2,1 na 1,8 odstotka v letu 2009. Obeti glede inflacije so istočasno še bolj pesimistični. ECB tako za leto 2008 napoveduje 2,9-odstotni dvig splošne ravni cen v letu 2008 (za 0,4 odstotne točke več kot v prvotni napovedi), v letu 2009 pa naj bi inflacija znašala 2,1 odstotka (0,3 odstotka več kot sprva predvideno). ECB tako po besedah Tricheta pričakuje "daljše obdobje povišane inflacije kot pred nekaj meseci", poroča francoska tiskovna agencija AFP. "Poudarjamo, da je trdno sidranje srednje do dolgoročnih inflacijskih pričakovanj najvišja prioriteta Sveta ECB," je de- jal Trichet in dodal, da bo monetarna politika ECB temu cilju sledila. Ekonomski strokovnjaki kljub pesimističnim napovedim glede inflacije napovedujejo, da bo ECB do konca leta ključno obrestno mero morala znižati na 3,5 odstotka, da bi tako dvignila zaupanje v gospodarstvo v območju z evrom, ki ga je globalna finančna kriza sodeč po nekaterih zadnjih ne ravno obetavnih statistikah le prizadela. Zasedanja Sveta ECB se je udeležil tudi minister za finance Andrej Bajuk, ki je predsedujoči Svetu EU za ekonomske in finančne zadeve ter podpredsednik evrosku-pine. Na zasedanju je predstavil poglede ministrov evroskupine na trenutne razmere v evropskem gospodarstvu Ključno obrestno mero je sicer včeraj nespremenjeno pustila tudi britanska centralna banka, saj se na Otoku kljub upočasnitvi gospodarske rasti prav tako krepijo skrbi zaradi inflacije. Ameriška centralna banka Zvezne rezerve (Fed) je medtem v zadnjem obdobju svojo obrestno mero že večkrat znižala, tako da je sedaj pri treh odstotkih. (STA) Sedež Evropske centralne banke v Frankfurtu ansa Rusija odpravila sankcije proti Abhaziji Moskva/Tbilisi - Rusija je včeraj sporočila, da je odpravila trgovinske sankcije proti gruzijski separatistični regiji Abhaziji. "Rusija se ne čuti več zavezana dogovoru Skupnosti neodvisnih držav iz leta 1996, ki prepoveduje gospodarske, trgovinske, finančne in prometne vezi z Abhazijo," so sporočili z ruskega zunanjega ministrstva. Rusija je ob razglasitvi neodvisnosti Kosova opozarjala na možnost učinka domin, a je doslej zavračala priznanje Abhazije in Južne Osetije, dveh proruskih separatističnih regij na ozemlju Gruzije. Analitiki ocenjujejo, da bi lahko Rusija tam odprla svoji diplomatski predstavništvi, kar bi pomenilo de facto priznanje teh dveh ozemelj. Namestnik ruskega zunanjega ministra Andrej Denisov je za rusko tiskovno agencijo Interfax sicer zatrdil, da "ukrep nikakor ni povezan s Kosovom". "Nobene povezave ni. O tem ukrepu smo dolgo razpravljali," je dejal. Gruzija je odločitev Rusije kritizirala. Gruzijski minister za združitev Te-muri Jakobašvili je dejal, da je ukrep Moskve "poskus priključitve dela gru-zijskega ozemlja v ekonomskem smislu". "Rusija se je s to odločitvijo postavila v neroden položaj nasproti vsemu svetu. Na ta način jasno sporoča, da je v abhazijskem sporu vpletena stran in ne posrednik," je dejal. ZN ustanovili "letečo" srbija - Prevladali proevropski ministri blizu predsedniku Tadicu diplomatsko ekipo Srbska vlada zavrnila sporno resolucijo o približevanju EU BEOGRAD - Srbska vlada je včeraj glasovala proti predlogu resolucije skupščine, v skladu s katero naj bi Srbija zamrznila svoje približevanje EU, če ta ne bo priznala njene ozemeljske celovitosti oziroma Kosova kot sestavnega dela Srbije. Negativno stališče do resolucije je zavzelo zunanje ministrstvo, pozitivno pa ministrstvo za Kosovo. Omenjeno resolucijo z naslovom "Resolucija Narodne skupščine Republike Srbije o zaščiti ozemeljske celovitosti Republike Srbije v odnosih z mednarodnimi organizacijami" je predlagala Srbska radikalna stranka (SRS). V skupščini bo verjetno sprejeta, saj naj bi jo poleg radikalcev podprle še Demokratska stranka Srbije (DSS) premiera Vojislava Koštunice, Nova Srbija (NS) in Socialistična stranka Srbije (SPS). Srbska skupščina je sicer razpravo o predlogu resolucije začela že v sredo, a je predsednik parlamenta Oliver Dulic, ki prihaja iz vrst Demokratske stranke (DS) proevropskega predsedni- Predsednik države Boris Tadič ka Borisa Tadica, sejo kmalu po začetku prekinil, češ da se mora o predlagani resoluciji najprej opredeliti srbska vlada, šele nato pa bodo lahko o njej odločali poslanci. Skupščinska razprava naj bi se nadaljevala danes. Za razliko od skupščine imajo v srbski vladi večino proevropske sile, tj. Tadiceva DS, kateri pripada tudi srbski zunanji minister Vuk Jeremic, in pa G-17. Kar 15 ministrov se je tako opredelilo proti resoluciji radikalcev, sedem ministrov iz vrst Koštuničeve vlade, med njimi minister za Kosovo Slobodan Samardžic, pa jo je podprlo. Sporna resolucija EU poziva, naj "jasno in nedvoumno" pove, da je Kosovo del Srbije, sicer se pristopna pogajanja med unijo in Srbijo ne bodo nadaljevala. Predlog med drugim tudi obsoja "nezakonito odločitev EU, da v Srbijo (na Kosovo) pošlje misijo Eulex, s čimer EU krši osnovna načela mednarodnega prava". Predsednik Tadic je sicer včeraj izjavil, da bi ne glede na vse nemudoma podpisal stabilizacijsko-pridružitveni sporazum z EU, če bi bil ta Srbiji ponujen, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug. "Imam to pravico. Tak sporazum bi ščitil interese Srbije in našo identiteto v Evropi, varnost in celovitost naše države," je dejal. Kot je ocenil, se bo Srbija v prihodnjih letih, če se bo odrekla EU, zagotovo odrekla tudi svoji celovitosti, medtem ko bi lahko kot članica EU npr. preprečila članstvo Kosova v pove zavi. NEW YORK - Generalni podsekretar ZN za politične zadeve Lynn Pascoe je v sredo predstavil novo pobudo za posredovanje na svetovnih kriznih žariščih. Kot je dejal, so ustanovili posebno mediacij-sko ekipo v pripravljenosti, v kateri so strokovnjaki s področij, ki so potrebna za urejanje sporov. Pascoe je dejal, da je sredstva za delovanje ekipe v prvem letu poskrbela Norveška, ker pa ve, da bodo njihove usluge zelo iskane, je izrazil upanje, da se bo ekipa v prihodnje razširila in postala stalni del svetovne organizacije. Dva člana ekipe sta sicer že odpotovala v Kenijo, kjer po spornih volitvah urejajo spor med vlado in opozicijo. Pascoe je dejal, da bodo člani ekipe 80 odstotkov časa preživeli na terenu, saj tudi najbolj izkušeni odposlanci ZN potrebujejo strokovne nasvete. Pobudo za ustanovitev takšne "leteče" ekipe mediatorjev je dal odposlanec ZN za Darfur Jan Eliasson, po besedah Pascoeja pa bodo potrebni na primer tudi v Somaliji, Ugandi in drugod po svetu. Potrebe po takšnem delu v zadnjih letih vse bolj naraščajo in razmere so vse bolj zapletene, zato je pomoč strokovnjakov nepogrešljiva in toliko boljša, če pridejo čimprej na teren. (STA) zanimivosti - Po podatkih ameriške revije Forbes Moskva nova svetovna prestolnica milijarderjev NEW YORK - Moskva je prehitela New York kot mesto, kjer j e doma največ milijarderjev, je nedavno objavila ameriška revija Forbes, ki je v ruski prestolnici naštela 74 super bogatih prebivalcev. V New Yorku živi 71 tovrstnih bogatašev, v Londonu, ki je pristal na tretjem mestu, pa se ponašajo s 36 milijarderji. "Rusija je letos znova prevladujoča zgodba. Njeni milijarderji so hitri in neustrašni. To, kar je navdušujoče, je, da so vsi med njimi svoje bogastvo ustvarili iz nič," je dejala urednica Forbe-sa Lui sa Kro ll. " Ne bomo zaš li v po-drob nos ti, kako so us peli, ven dar pa nihče od njih ni podedoval bogastva in povprečno so stari 46 let," je dodala. Skupno je v Rusiji trenutno 87 milijarderjev. S tem številom je z drugega mesta seznama izrinila Nemčijo, ki je zdaj tretja, na prvem mestu pa so ZDA s 469 milijarderji. Najbogatejši človek na svetu je po navedbah revije Forbes z 62 milijardami dolarjev trenutno Warren Buffett iz ZDA, sledita pa Carlos Slim Helu iz Me- Najbogatejši Človek na svetu Warren Buffett hike s 60 milijardami dolarjev in Američan Bill Gates z 58 milijardami dolarjev. Predsednik investicijskega podjetja Berkshire Hathaway Buffett je tako prehitel največjega lastnika in predsednika družbe Microsoft Gatesa, kije po premoženju zaostal tudi za Slimom. Kot ocenjuje Forbes, se je Buffetovo premoženje v obdobju februar 2007 - februar 2008 povečalo za 10 milijard dolarjev, premoženje Slima, mehiškega telekomunikacijskega mogotca, potomca libanonskih emigrantov, pa je vredno 60 milijard dolarjev. Premoženje Gatesa se je v omenje- nem obdobju povečalo za dve milijardi dolarjev na 58 milijard dolarjev. Na četrtem mestu najbogatejših ljudi na Zemlji je indijski jeklarski mogotec Lakshmi Mittal, na petem in šestem mestu pa mu sledita tudi Indijca Mukesh and Anil Ambani (Reliance Group). Ustanovitelj Ikee Ingvar Kamprad je na sedmem mestu z 31 milijard dolarjev premoženja in tudi najbolje uvrščeni Evropejec, Indijec Kushal Pal Singh lastnik družbe DLF je osmi z 30 milijardami dolarjev. Ruski "jeklarski baron" Oleg Deripaska je deveti z 28 milijardami dolarjev, deseterico pa zaključuje Nemec Karl Albrecht, solastnik podjetja Aldi, s 27 milijardami dolarjev premoženja. V 54 državah je trenutno 1125 milijarderjev, kar je za 179 več kot v letu poprej. Premoženje 1125 milijarderjev je bilo vredno 4400 milijard dolarjev, povprečna starost milijarderjev pa se je znižala na 61 let. To je predvsem zasluga milijarderjev iz Rusije in Kitajske, kjer je povprečna starost milijarderjev 46 oz. 48 let. (STA) španija - Pred nedeljskimi volitvami Baskovska stranka PNV Zapateru predlagala pakt MADRID - Zmerna baskovska nacionalistična stranka (PNV), kije na oblasti v Baskiji, je včeraj španskemu premieru Joseju Luisu Rodriguezu Za-pateru predla gala pakt, s katerim bi ob -likovali nov model španske države. Ta bi temeljil na "svobodni pripadnosti njenih narodov", s čimer sta mišljeni predvsem Baskija in Katalonija, ki imata že sedaj veliko avtonomijo. Predsednik PNV Inigo Urkullu je ob tem izjavil, da želi s svojim predlogom "ponuditi roko" Zapateru še pred nedeljskimi volitvami, na katerih sodeč po zadnjih javnomnenjskih anketah slednji velja za favorita. S paktom bi prišli do dogovora, s katerim bi "postavili temelje za rešitev baskovskega političnega konflikta". Načrt je neke vrste alternativni predlog načrtom baskovskega premiera Juana Joseja Ibarretxeja, ki je 28. septembra napovedal, da bodo v Baskiji 25. oktobra 2008 pripravili referendum o njeni prihodnosti, ki bo vključeval tu- di možnost neodvisnosti. Ibarretxe, ki je v preteklosti že predlagal "prosto zvezo" med Španijo in Baskijo, je takrat napovedal, da bo skušal najprej doseči pakt s špansko vlado, vsebino tega pakta pa bi nato dali na zavezujoč regionalni referendum. Če pa z vlado ne bi uspeli doseči dogovora o paktu, bi sklicali nezavezujoč referendum. Načrt je španska vlada ostro zavrnila in poudarila, da bi bil tak referendum protizakonit. Glede včerajšnjega predloga PNV se Zapatero zaenkrat še ni izrekel. V primeru, da bodo Zapaterovi socialisti na nedeljskih volitvah uspeli zbrati zgolj relativno večino v parlamentu, na kar namigujejo ankete, bi bila Zapaterova manjšinska vlada znova odvisna od glasov manjših strank, med drugimi tudi baskovskih in katalonskih nacionalističnih strank. Vsakršnim načrtom za povečanje avtonomije tako Baskije kot Katalonije se sicer močno upira opozicijska Ljudska stranka (PP). 1 4 Sobota, 8 . marca 2008 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it gorica - Da bi preprečili nepotrebno potrato javnega denarja V Gabrjah, Jamljah in Bračanu zapirajo kasarne karabinjerjev Poslopja bodo zaprli javnosti 31. marca - Problema varnosti na Goriškem ni Z leve Patat, D'Ambrosio, De Lorenzo, Vizintin in Petejan V ponedeljek, 31. marca, bodo uradno zaprli kasarne karabinjerjev v Gabrjah, Jamljah in Bračanu. Novico so sporočili med tiskovno konferenco na sedežu pokrajinskega poveljstva karabinjerjev, ki so se je včeraj udeležili tudi goriški prefekt Roberto De Lorenzo, sovodenj-ski župan Igor Petejan, doberdobski župan Paolo Vizintin in župan občine Krmin Luciano Patat. Zaprtje kasarn bo omogočalo karabinjerjem, da se bodo odslej posvečali kontrolam na teritoriju. Pokrajinski poveljnik karabinjerjev Stefano D Ambrosio je povedal, da bodo tri kasarne zaprli iz praktičnih in ekonomskih razlogov. Kasarni v Gabrjah in Jamljah bodo pravzaprav zaprli le javnosti, saj bodo karabinjer-ji še nekaj časa ostali v teh dveh poslopjih. Priložnosti, v katerih so se občani obračali na urade omenjenih kasarn, je bilo po DAmbrosiovih besedah tako malo, da ni upravičevalo nadaljnjega vzdrževanja sedežev. »V letu 2007 so v kasarni v Jamljah zabeležili le enajst prijav, vse tri kasarne skupaj pa so jih zbrale 90,« je povedal DAmbrosio. »Menim, daje odločitev dobrodošla, saj bo preprečila nesmiselno potrato denarja in ovrednotila prisotnost sil javnega reda na teritoriju,« je ob včerajšnji priložnosti povedal prefekt Roberto De Lorenzo, pozitivno pa so zaprtje kasarn ocenili tudi trije župani. bumbaca Včerajšnje srečanje z novinarji je bilo obenem tudi priložnost za obračun delovanja karabinjerjev na območju pokrajine. DAmbrosio je poudaril, da je na Goriškem pretirano govoriti o problemu varnosti, saj je razširjenost kriminala na našem območju omejena. Kljub temu je poveljstvo karabinjerjev od leta 2005 do danes povečalo pogostost kontrol na teritoriju za celih 45 odstotkov, kar je omogočilo, da so ujeli kar 38 odstotkov več storilcev kaznivih dejanj. Storilce tatvin so prijeli v 7,8 odstotkov primerov, kar je zelo veliko, če pomislimo, da drugod po Italiji ne dosegajo treh odstotkov. (Ale) gorica - Zavetnika Paolo Maurensig letošnji nagrajenec Paolo Maurensig bumbaca Letošnji dobitnik nagrade zavetnikov Sv. Hilarija in Tacijana je goriški pisatelj Paolo Maurensig. Ime nagrajenca so včeraj odkrili na goriški občini, kjer so župan Ettore Romoli, odbornik Antonio Devetag, dekan Arnaldo Greco, predsednik Furndacije Goriške hranilnice Franco Obizzi in predsednik goriškega univerzitetnega konzorcija Ni-colo Fornasir utemeljili soglasno sprejeto odločitev ter opisali program ob podelitvi priznanja. Avtorju uspešnic, kot sta Lune-burška varianta in Canone inverso, bodo nagrado slovesno izročili v petek, 14. marca, v goriškem avditoriju. Ob 20.30 bosta pozdravila goriški nadškof Dino De Antoni in župan Romoli, nato se bo začel koncert skupine Gorizia Guitar Or ches tra, ki ga bo po klo ni la glas be na šola Citta di Gorizia. Ob 21.30 bo na vrsti podelitev, večer pa bo sklenil drugi del koncerta goriškega orkestra. gorica - 8. marec ronke - V občinski sejni dvorani predstavili glasilo kulturnega društva Jadro Ženske m ■ • • ■ va do niedijev NOVICC IZ 1.8Sl^a »Zakaj pa toliko razpravljamo o ženskah« je bila tema desetega literarnega natečaja Glas ženske, ki ga je priredila goriška pokrajina, z elaborati v slovenščini in italijanščini pa se gaje udeležilo približno sto dijakinj in žensk z obeh strani meje. Zmagovalke natečaja bodo nagradili jutri v pokrajinski sejni dvorani v Gorici ob 16.30, včeraj pa so o tej pobudi in od drugih prireditvah ob 8. marcu spregovorile pokrajinske odbornice Licia Morsolin, Sara Vito in Mara Černic, funkcionarka pokrajine Marjeta Kranner in predsednica združenja SOS Rosa Rosaria Di Dato. Po besedah Krannerjeve je letos več udeleženk natečaja razmišljajo, kako mediji poročajo o ženskah; zanimivo je, da so mlade z obeh strani mej e na podoben način ocenjevale delo novinarjev, ki so po njihovem mnenju tako v Sloveniji kot v Italiji premalo pozorni do problematik nežnega spola. V okviru praznovanja dneva žena bo v sredo, 12. marca, ob 15.30 v pokrajinski sejni dvorani posvet o usklajevanju delovnega urnika in prostega časa; že danes ob 18.30 bodo v galeriji sodobne umetnosti v Tržiču odprli razstavo vinjet Emanuele Ma-rassi o ženskah in moških, medtem ko bodo v organizaciji sindikata CGIL v soboto, 15. marca, ob 15.30 v središču za starejše občane nastopili zbor Starši ansambel in Mali romjanski muzikanti. V občinski sejni dvorani v Ronkah je bila minula sreda zelo lep dan za pripadnike slovenske narodnosti in njihove prijatelje, saj so se predstavnice klek-ljarskega krožka društva Jadro predstavile z razstavo čipk in druge domače obrti in tako lepo proslavile že dvajseto obletnico delovanja. V svoje vrste so povabile tudi predstavnike slovitega idrijskega festivala čipk, s katerim tesno sodelujejo. Vrh »slovenskega dne» v občinski dvorani v Ronkah pa je bila gotovo popoldanska predstavitev jubilejnega letnika glasila Jadro, ki ga skrbno vsa leta pripravlja duša društva iz Laškega Kar-lo Mucci. Dvorana se je dobesedno napolnila, prišla je tudi podžupanja Marina Cuzzi in lep večer se je začel z uvodnim nastopom mladega kitarista Matije Ferletiče, kije prepričljivo zapel pesem Mrtva reka, nato pa je prisotne nagovoril Karlo Mucci in povedal, zakaj so čutili potrebo obeležiti dve dvajsetletnici. Zatem je predal besedo domači pesnici Liliani Visintin, da je s pesniško besedo uvedla večer. Liliana Visintin je tudi vse svoje pesmi, ki jih je prebrala v slovenskem in italijanskem jeziku, posvetila ženam in predvsem svoj i mami Vidi. Podžupanja Marina Cuzzi je v uvodnem pozdravu povedala, da si želi še več takih prireditev, ki samo kažejo na bogastvo Laškega, in je potrdila, da bo občinska uprava tudi v prihodnje prisluhnila potrebam slovenske narodne skupnosti v Laškem. Pozdravila sta tudi predsednik goriškega pokrajinskega S predstavitve glasila kulturnega društva Jadro altran "8. marec - Dan Žena" Vabljeni na odprtje razstave slikarke MARINE BRUMAT iz Fare ob Soči (Go) DANES, 7. MARCA 2008, OB 18. URI KULTURNI DOM V GORICI (UL. I.BRASS, 20). sow odbora SSO Janez Povše, ki je članom društva Jadro in vsem, ki si prizadevajo za kulturno življenje v Ronkah, iskreno čestital in jih bodril, naj tako nadaljujejo tudi v prihodnje; v imenu ZSKD za Goriško je pozdravil Aldo Rupel, ki je izkoristil priložnost, da je prisotnim ženam ob bližnjem 8. marcu voščil dobrega. Bogato glasilo Jadro, ki letos praznuje 20. letnico, je predstavil Jurij Paljk in dejal, da z veseljem spregovori o glasilu, pri katerem je pred dvajsetimi leti s prijateljem Davorinom Devetakom, rojakom iz Laškega, tudi sam sodeloval. Pravzaprav je Paljk izrazil trdno prepričanje, daje tako prav, ker gre življenje naprej in je po njegovem lepo in dobro, da pri Jadru sodelujejo mladi, ki nadomestijo tiste, ki se odselijo, ali pa umrejo, kot je to razvidno iz glasila, ki se spominja treh prijateljev Laškega in sicer Bernard-ke Radetič, Mirka Špacapana in Filiberta Benedetiča. Paljk se je spomnil vseh treh prijateljev, se tudi zahvalil vsem občinskim upravam v Ronkah, ki so vedno imele posluh za slovensko narodno skupnost in si zaželel, da bi tako bilo v prihodnje. Za glasilo Jadro je dejal, da je izjemnega pomena za domoznansko literaturo za osrednjo Slovenijo, saj prinašajo v glasilu različni avtorji ogromno novic iz Laškega, ki je razpeto med nebom in morjem, o čemer je veliko govora v glasilu, saj je posvečeno predvsem dogajanju ob morju in tudi bližnjemu letališču, dvema stvarnostma, ki od vedno pogojujeta življenje in delo ljudi v Laškem. Prav tako je Paljk naglasil, da je skrb za jezik izjemnega pomena in dejstvo, da je letošnje glasilo Jadro uredila profesorica Rudica Požar, je pomembno, saj j e jezik tisti, ki nas ohranja. Za zaključek lepega večera sta poskrbela Amerigo Visintin in Liliana Visintin, prvi je bral izjemno lepe pesmi v bizjaškem narečju, medtem ko je Li-lijana Visintin občuteno prebrala prevode v slovenščino in s svojim poklonom materi in vsem ženam zaključila lep kulturni večer, ki mu je seveda sledila dru-žab nost. / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 8. marca 2008 1 J pevma - Učence šole Josip Abram obiskala slikarja Robert in David Faganel Dan slovenske kulture poživili z akvareli in čopičem Osnovnošolci so radovedno prisluhnili gostoma, nato pa se je učilnica spremenila v slikarski atelje Kljub koledarskemu zamiku so tudi učenci in učitelji osnovne šole Josip Abram v Pevmi oblikovali svojo Prešernovo proslavo. Primerno so po-čas ti li slo ven sko be se do in se z re ci ta -cijo in pesmijo poklonili veličini naših pesnikov in pisateljev. Spomnili so se predvsem Prešerna in Župančiča, čigar letos obeležujemo 130. obletnico rojstva, kulturni praznik pa je bil tudi priložnost, v kateri so spoznali skrivnosti likovne umetnosti. Torkovo jutro so namreč pevmski osnovnošolci popestrili z gostovanjem dveh goriških likovnih umetnikov, in sicer Roberta in Davida Faganela. Otrokom sta z vso potrebno preprostostjo prikazala, kako ustvarjalec z lastnimi očmi in mišljenjem išče slikarski navdih v svetu, ki ga obdaja, kot tudi tehniko, s katero se izraža na platnu. Gosta sta se v svojem skoraj enour nem po go vo ru po sve ti la ma lim radovednim poslušalcem in odgovarjala na številna vprašanja, ki so jima pozorni otroci postavljali. David Faganel, ki je po izobrazbi ar hi tekt, je zas no val ar hi tek ton sko podobo slovenskega Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici. Učencem je razkril svojo nagnjenost do risanja, ki se ga prav v otroš ka le ta in ki mu je bila od vedno predvsem igra. Pri tem je otroke opozoril, naj svoje veselje do ustvarjanja v teku življenja vedno negujejo in dopolnjujejo. Podobnega menja je bil tudi Robert, ki je poudaril, da je slikanje zadeva, ki nima velikih zahtev in uporablja preproste rekvizite. Učilnica se je kasneje prelevila v pravi slikarski atelje in prepustila glavno besedo otroški domišljiji, ki so jo učenci skupaj z nasveti uglednih gostov ujeli na papir in jo oživili v barvah akvarelov in v zamahih čopičev. »Iz otroškega likovnega izražanja lahko marsikaj črpamo tudi odrasli. V svojih kompozicijah izražajo dušo tudi brez upoštevanja osnovnih likovnih pravil, kot so na primer svetloba, globina ali tridimenzionalnost,« je ob robu srečanja z učenci povedal Robert Faganel. Zadovoljstvo nad potekom srečanja je bilo med učenci in umetnikoma veliko. Zato sta se zavezala, da se bosta ob prijetnejših in toplejših spomla-dan skih dneh zo pet vr ni la med pevmske učence. Z njimi bosta na šolskem dvo ri šču v briš kem oko lju, kjer se šola nahaja, spoznali skrivnosti upodabljanja pokrajine in slikanja v naravi. (VaS) jamlje - Drevi Kulturni praznik od Trsta do Števerjana Od Trsta do Števerjana je naslov praznika ob dnevu slovenske kulture, ki ga drevi ob 20. uri prireja kulturno društvo Kreme-njak iz Jamelj. Slavnostni govornik bo Livio Semolič, kulturni program pa bodo oblikovali otroški pevski zbor Kremenjak pod vodstvom Ivane Sulline, otroški pevski zbor F.B. Sedej iz Števerjana pod vodstvom Martine Hlede, otroška in mladinska plesna skupina društva Kremenjak, ki jo vodi Jelka Bogatec, gojenci Glasbene matice in društveni harmonikarji, ki sta jih za nastop pripravila Neda Sancin in Andrej Gro-pajc, dalje plesna skupina MOSP iz Trsta, ki jo vodi Raffaella Petro-nio, ter oktet Odmevi iz Saleža. Prireditev, ki je vključena v niz Prešernovih proslav ZSKD, bo potekala v večnamenskem centru društva Kremenjak v Prvomajski ulici v Jamljah. Učenci (zgoraj) z zanimanjem poslušajo Roberta in Davida Faganela bumbaca gabrje - ZSKD V nedeljo na potezi mladi ustvarjalci Na sedežu kulturnega društva Skala v Gabrjah se bo v nedeljo, 9. marca, od 10. do 13. ure predstavilo šest likovnih ustvarjalcev ter dva s svojimi povsem različnimi zamislimi in proizvodi. Pobuda Zveze slovenskih kulturnih društev sodi v niz drugačnih srečanj in razstavljaj, saj se bo vse dogajalo v tistih treh urah - ogle di, do ti ki, po kuš -nje. Gre za drugo, novo skupino po us pe li po bu di v Pod go ri, ko so se javnosti predstavili mladi ustvarjalci Mitja Rupel, Tanja Curto, Petra Pavšič, Rebe-ka Bernetič, Mitja Morgut in Klavdij Colussi. Pri Zvezi slovenskih kulturnih društev sicer že napovedujejo, da se bo po nedeljskem gabrskem srečanju kje drugje pojavila drugačna skupina v sveži sestavi. V nedeljo bo na sedežu kulturnega društva Skala v Gabrjah tridimenzionalno opredmetil svojo zamisel Andrea Pahor, ki se pogosto »poigrava« z različnimi scenariji, sicer pa sodeluje pri uresničevanju raznih po bud v go riš kem Kul tur nem domu. S plastičnostjo, gibkost-jo in toplino lesa se ukvarja Ivan Zotti, ki svoje miselne in čustvene projekcije ponuja na ogled tan ko čut nim opa zo val cem. Fo -tografskim posnetkom se kot mno go dru gih, a na svoj stven na čin, po sve ča Bo ris Prin čič -do ku men tar no in iz po ved no, po naročilu in po navdihu, statično in dinamično, od strani in ne po sred no. Na sre di no te ga le ta ka so -di ženski lik: Susi Makuc išče ravnotežja in posreduje nape-tos ti sko zi le de ne od se ve ob de -lanega stekla in z akrilnimi barvami na širokih ploskvah. Arhi-tek tu ra nas ne bi pri te gni la, če ne bi obstajali odtenki, detajli: slednjim se posvečata Igor Cro-sel li in Ro bert Oc ret ti, ko se po -trpežljivo učita govorice kraškega kamna. Metamorfoza materije je čaroben postopek Andrej Rosano in Mitja Morgut sta vari la in zva ri la ne kaj po žir kov obrtniškega piva za pokušnjo; na ogled bo tudi vrsta značilnih pivskih vrčkov. gorica - Glavni svet Kmečke zveze o deželnem načrtu za podeželski razvoj 2007-2013 Nujna ustanovitev akcijske skupine Odborniki so se pogovorili tudi o problematiki novega jezu na Soči - »Premalo podatkov o učinkih rečne pregrade« Goriška Kmečka zveza namerava spodbujati ustanovitev lokalne akcijske skupine na Krasu in v Brdih, ki bo omogočila koriščenje denarja iz deželnega sklada za programe »Leader«. Le-ti so namreč predvideni v načrtu za podeželski razvoj FJK v obdobju 2007-2013, o katerem je tekla beseda na sredinem zasedanju glavnega sveta Kmečke zveze za Gorico. Sestanka so se ob tajniku zveze Ediju Bukavcu, goriškem predsedniku Stanku Radikonu in odgovornemu za goriški urad Walterju Mikluzu udeležili odborniki Ivan Humar, Danilo Štekar, Marija Cibic, Mirko Klanjšček in Robert Komjanc. Ob vprašanju lokalnih akcijskih skupin med javnimi in drugimi ustanovami teritorija ter drugih postavkah deželnega načrta za obdobje 2007-2013 je med srečanjem tekla beseda tudi o projektu gradnje novega jezu na Soči. »Trenutno imamo premalo podatkov o učinkih nove rečne pregrade, da bi se lahko izrekli za ali proti načrtu. Priznati pa moramo, da je problem vodnatosti Soče realen in bo potrebno poiskati rešitev,« je povedal Mikluz. Občni zbor Kmečke zveze bo potekal 18. aprila. (Ale) Z zasedanja Kmečke zveze bumbaca 16 Petek, 7. marca 2008 GORIŠKI PROSTOR / šempeter - Iskra Avtoelektrika predstavila svoj nov proizvod gostom iz raznih držav Prvi na svetu razvili hibridni motor za plovila Markič: »Gre za kombinacijo motorja na notranje izgorevanje in električnega pogona« Šempetrska Iskra Avtoelektrika je včeraj pripravila konferenco o hibridnih pogonih za marinske in industrijske aplikacije, na kateri je sedanjim in potencialnim poslovnim partnerjem, proizvajalcem plovil in industrijskih vozil predstavila svoj razvoj in tehnologije na področju hibridnih pogonov. Iskra Avtoelektrika je namreč edina na svetu razvila hibridni pogon za plovila. Konference je udeležilo sto gos tov iz razl ič nih evrop skih dr žav. Hibridni pogoni se najpogosteje omenjajo v avtomobilski industriji, nekateri znani proizvajalci, kot so Toyota in Honda jih že vgrajujejo v svoja vozila, ki se serijsko proizvajajo. Iskri-ni strokovnjaki so na tej osnovi zasnovali rešitve za plovila in industrijska vozila, kjer so prisotni s svojimi produkti. Gre za kombinacijo motorja z no tra njim izgo revanjem - bodi si ben -cinskega ali dizel motorja - in električnega pogona. »Kombinacija dizel motorja in elektro motorja omogoča hkratno delovanje, s tem tvorita skupaj večjo moč, kot bi jo samo dizel motor. Lahko pa gre samo za posamični pogon, tako da ladjo v marini, na primer, poganja sa mo elektro mo tor, kar je tišje in okolju prijaznejše. Na odprtih vodah pa dizel pogon,« pojasnjuje Stojan Markič, vodja razvoja električnih rotacijskih sistemov v Iskri Av-toelektriki. Prednosti takšnega hibridnega motorja so torej v nižji porabi energije in večji moči motorja ter v tem, da je prijaznejši do okolja. To je pomembno predvsem tam, kjer so zahteve glede onesnaževanja vode in ozračja ter hrupa strožje, denimo v ma rinah, na jeze rih, kana lih in zapr -tih zalivih. »Gre pa za novost, ki ponuja še veliko odprtih možnosti, ki danes morda še niso odkrite. To pa bo predmet nadaljnjega razvoja za naslednjih nekaj let pri nas,« še dodaja Mar-kič. »V Iskri Avtoelektriki smo sistem razvijali pet let, v zadnjem letu in pol smo v serijski proizvodnji. Najprej smo začeli sodelovati s proizvajalci motorjev za navtično industrijo iz Avstrije in Francije, v bodoče pa nameravamo to tržišče širiti na celoten trg zahodne Evrope in Severne Amerike. Takega sistema v marinski aplikaciji namreč na sve tu še ni, zato na čr tujemo, da bo ta pro dukt predstavljal ene ga od stebrov naših visokotehnoloških produktov,« pojasnjuje Tomaž Groff, direktor prodaje v Iskri Avtoelektriki. (km) Vodja razvoja električnih rotacijskih sistemov Stojan Markič ob hibridnem motorju foto k.m. m j-' _ rJI a ¿ solkan - V Ljubljani podelili nagrade GZS Uršič nagrajen Priznanje si je prislužil zaradi uspehov podjetja Instrumentation technologies V Ljubljani so že 40. zapored podelili nagrade Gospodarske zbornice Slovenije za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke posameznikom v minulem letu. Gre za najstarejša in naj-prestižnejša tovrstna priznanja v Sloveniji. Med sedmimi nagrajenci za leto 2007 je tudi Rok Uršič, direktor solkanskega podjetja Instrumentation technologies, ki ponuja sistemske rešitve za merjenje položaja žarka v pospeševal-nikih osnovnih delcev. Uršič se bo tako zapisal med imena 278 nagrajenih slovenskih gospodarstvenikov, kolikor jih je doslej že prejelo to pomembno nagrado. Gospodarska zbornica Slovenije podeljuje priznanja tistim gospodarstvenikom, ki že vrsto let uspešno vodijo svoja podjetja. »Pri nagradi gre hkrati za pomembno povezavo osebnosti - vodilnega človeka družbe in družbe same, ki se s tem zapisuje v zgodovino slovenskega gospodarstva,« je med drugim zapisano v obrazložitvi nagrad. foto k. m. Letošnjih nagrajencev je 7, prihajajo iz štirih regij in šestih panog. Poleg Roka Uršiča iz solkanskega podjetja Instrumentation Technologies so nagrade prejeli še Franjo Bobinac, Gorenje, Anton Papež, TCG UNITECH Lth-ol, Franci Pliberšek, MIK, Celje, Janez Škrabec, RIKO, Savinka Urbašek, NIE-ROS Metal in Aleksander Zalaznik, Danfoss Trata. »Rok Uršič je uspešen, dinamičen gospodarstvenik, dobitnik številnih priznanj, njegovo podjetje pa je ne sa- mo finančno zelo uspešno, ampak se lahko ponaša z razvojno zelo prepričljivimi koncepti, dolgoročno razvojno strategijo, z nastopom na najzahtevnejših svetovnih trgih, z veliko hitrostjo pri osvajanju novih trgov in ekspanzijo na obstoječih,« so zapisali v komisiji za nagrado GZS v obrazložitvi Uršičeve nagrade. Komisijo so prepričala tudi dejstva, da podjetje prodaja svoje produkte pod lastno blagovno znamko po vsem svetu, njegov inovativen pristop pri sodelovanju s kupci z vsega sveta in podatek, da vložek v razvoj podjetja znaša več kot petdeset odstotkov, od 30 zaposlenih pa jih ima 30 odstotkov doktorat, magisterij ali pa gre za mlade raziskovalce v gospodarstvu. Podjetje deluje pod sloganom: Loti se tistih niš, kjer lahko postaneš globalni vodja, delaj s strastjo, razumi in nenehno izboljšuj poslovni model. »Čeprav je podjetje majhno, ima vse velike atribute najboljših,« še dodajajo pri omenjeni komisiji. (km) rupa - Društvo Rupa-Peč priredilo predavanje v pričakovanju na dan žena Nasveti za dobro počutje žensk Udeležencem večera je spregovorila terapevtka iz Izraela Avigail Mor - Nastopil ženski pevski zbor Vesna iz Križa Del udeležencev večera v Rupi bumbaca Prosvetno društvo Rupa-Peč je v pričakovanju na 8. marec priredilo rožnato obarvano predavanje, ki je v druš tve ne pro sto re v Rupi pri tegni lo lepo število poslušalcev. Na temo »Ženska-izvir življenja: dom, služba in kar je vmes« je spre go vo rila Avi gai -l Mor, učiteljica in terapevtka komplementarne medicine iz Izraela. Mo rova je izku šena tera pevtka, ki že veliko let živi v Sloveniji, kjer je ustanovila center za zdravje in lepoto žensk. V zadnjih dvajsetih letih se je poglobila v študij različnih tehnik alternativne medicine in izoblikovala naravni sistem zdravljenja Psihoterapija telesa z 8. ključem. Morova, ki so jo v torek spremljale štiri sodelavke, je pu bli ko popelja la na potovanje do izvira ženske energije in predstavila, kako naj sodobna ženska izpolni svoje sanje med opravljanjem vsakodnevnih obveznosti ter kako naj ohrani zdravje, lepoto in dobro duševno počutje. Predavanju je sledila pokuš-nja posebnih jedi. Zadovoljstvo zaradi rajonov Predsednik SSO Janez Povše izraža zadovoljstvo ob dekretu v državnem listu, ki dovoljuje nadaljnje delovanje rajonskih svetov do prihodnjih upravnih volitev. »Na ta način bodo rajonski svet še naprej lahko opravljali dragoceno vlogo pri reševanju vsakodnevne problematike v ožjih mestnih območjih. Ne nazadnje se na njihovi ravni na najbolj učinkovit način udejanjajo tudi pridobitve Zaščitnega zakona. Priznanje za ohranitev temeljnih upravnih enot gre goriški občini in še posebej deželi FJK, ki sta na podlagi številnih prizadevanj podvzeli vse potrebne odgovarjajoče korake,« poudarja Povše. Močna burja v Tržiču V Tržiču je včeraj pihala močna burja, zaradi katere tovorna ladja Grimaldi s 1.100 natovorjenimi avtomobili ni uspela pri-pluti v pristanišče in je morala čakati sredi morja na izboljšanje vremenskih razmer. Nekaj težav je bilo tudi v mestnem središču, kjer je burja prevrnila nekaj zabojnikov za odpadke, gasilci pa so morali nekajkrat posredovati zaradi odlom-ljenih vej. Illy v Škocjanu in Turjaku Predsednik deželna vlade Riccardo Illy je včeraj obiskal občini Turjak in Škocjan, kjer se je srečal s tamkajšnjimi občinskimi upravitelji. Z županjo iz Škocjana Silvio Caruso se je Illy med drugim pogovarjal tudi o uporabi in obnovi vil Setti- Rože za tvoj dan Ženski pevski zbor Rože podarja ženskam ob njihovem prazniku brezplačen koncert Rože za tvoj dan. Nastopila bosta tudi zbora Provox in Trnovo. Koncert bo danes ob 19. uri v sejni dvorani mestne občine v Novi Gorici. (km) Spring School v Gradišču Danes ob 9.30 bodo v palači Monte di Pieta v Gradišču odprli letošnjo izvedbo mednarodnega tečaja International Film Studies Spring School. Gre za enotedenski niz filmskih delavnic, ki se jih bodo udeležili študentje in raziskovalci iz raznih evropskih univerz. Ob delavnicah in predavanjih so predvidene tudi večerne projekcije, veliko pričakovanje pa vlada tudi nad obiskom svetovnega mojstra video-umetnosti Petra Campusa. Le-ta bo predaval udeležencem tečaja v torek, 11. marca, zvečer pa bo predstavil svoja dela širši publiki. Trije zborovski koncerti V okviru 39. revije Primorska poje, ki je letos posvečena 500. obletnici rojstva Primoža Trubarja, bo danes ob 20. uri koncert v kulturnem domu v Šempasu. Nastopili bodo mešani pevski zbor Maestral Koper, moški pevski zbor Matajur iz Kle-nija, mešani pevski zbor Angelski spev Otlica, moški pevski zbor Triglav iz Trente, lovski pevski zbor Dekani, mešani pevski zbor Čepovan in vokalna skupina Vi-nika iz Goriških Brd. Jutri ob 20. uri bodo v kulturnem domu v Braniku nastopili moška vokalna skupina Lipa iz Bazovice, moški pevski zbor Golobar iz Bovca, mešani pevski zbor Brnistra iz Kopra, vokalna skupina Grgar in mešani pevski zbor dr. Frančišek Lampe iz Črnega Vrha nad Idrijo. V domu krajanov Negovan Nemec v Biljah se bodo v nedeljo, 9. marca, ob 17. uri predstavili ženska vokalna skupina Jezero iz Doberdoba, zbor Naše vasi iz Tipane, Fantje s'pod velba iz Vipave, mešani pevski zbor Anton Klančič iz Mirna in primorski akademski zbor Vinko Vodopivec iz Ljubljane. (km) Ustvarjalnost v Ajdovščini V Pilonovi galeriji v Ajdovščini bo danes ob 19. uri predstavitev zgibanke Ajdovščina sprehod skozi stoletje ustvarjalnost. Publikacija vabi v čase prehojenih življenjskih poti in stez, ki so jih skupaj ali posamič ubirali Veno Pilon, Danilo Lokar in Milan Klemenčič. (km) Improvizacijski performans V galeriji TiR solkanske Mostovne bo dre-vi ob 22. uri Improvizacijski plesni performans. Prireja ga Goriško umetniško društvo Krea v družbi japonskega buto plesalca Ryuze Fukuhare. (km) GORISKI PROSTOR Petek, l. marca 2008 1 J / GORICA - SZ Dom Prirejajo plesni tečaj za otroke in nastnike Na svoji zadnji seji si je odbor športnega združenja Dom iz Gorice zadal nalogo, da v svojo pestro ponudbo panog uvede še nekatere oblike telesnokulturnih dejavnosti. Gre za dejavnosti, ki niso vezane na kako že obstoječo športno panogo, temveč za pobude, ki bi na eni strani veljale za dopolnilne, na drugi strani pa bi ponudile otrokom in najstnikom, ki se ne ukvarjajo z aktivnim športom, neko tekesnokul-turno zvrst, ki bi lahko naletela na njihovo zanimanje. V tem primeru gre za Športno šolo, namenjeno učencem osnovnih šol, ki bo mladim ponudila vadbo plesnih prvin. Čeprav ne gre za ponudbo neke klasične športne discipline, velja ples za izjemno priljubljeno sredstvo, ki poleg usklajenosti gibov in sproščanja fantazije, nudi tudi dokaj raznolike oblike razgibavanja. Vadbene ure modernih in hip-hop plesov bodo na sporedu ob sobotah od 10. do 12. ure v Kulturnem domu v Gorici, torej v času, ki je zelo primeren za dečke in deklice med šestim in enajstim letom starosti. Tečaj bo vodil priznani strokovnjak Franci Vaupo-tič, ki ga naša mladina dobro pozna, saj je že večkrat uspešno prenašal plesno »znanost« na mlade. Vpisovanje na tečaj že poteka in se bo zaključilo 20. marca. Prijave sprejema urad društva v Kulturnem domu (tel. 0481-33288) vsak dan od 17.30 do 19. ure. Urad nudi tudi vse potrebne informacije v zvezi s tečajem in drugimi dejavnostmi, ki jih nudi ŠZ Dom. Začetek tečaja je predviden v soboto 24. marca, sama vadba plesnih zvrsti pa bo trajala do konca maja, ko bo na sporedu tradicionalna zaključna prireditev vseh sekcij Doma. (vip) Zveza slovenskih kulturnih društev Zveza slovenske katoliške prosvete Kulturno društvo Briški grič - Števerjan Zveza cerkvenih pevskih zborov Zveza pevskih zborov Primorske ter Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti vabijo na koncert v sklopu 39. revije PRIMORSKA POJE Šte\er|an, tlom na Bukovju danes, 7. marca dd 20.30. uri Kmečka Banka-KB1909: 10 let Boris Peric in Karlo Devetak Vodi: Aljoša Sosol Danes. 7. marca 2008 ob 18.00 uri Quentin Tarantino STEKLI PSI Režiser VITO TÄUFER 20.30, Kulturni dom (z italijanskimi nadnapisi) z obrazi svojega casa pokrovitelj sezone v Gorici center [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI TRAMONTANA, ul. Crispi 23, tel. 0481-533349. DEŽURNA LEKARNA V MOŠU MORETTI, ul. Olivers 70, tel. 048180220. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU REDENTORE (Ternoviz), ul. IX Giu-gno 36, tel. 0481-410340. DEŽURNA LEKARNA V ŠTARANCANU ZANARDI, ul. Trieste 31, tel. 0481481252. ~M Gledališče GLEDALIŠČE VERDI V GORICI sezona 2007-08: danes, 7. marca, koncert orkestra Pomeriggi Musicali »La via prosegue senza fine«; 13. marca nastop Jin Xing Dance Theatre »Shanghai Tango«; informacije pri blagajni gledališča, ul. Garibaldi 2/a v Gorici, tel. 0481-33090. Q Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.50 - 22.10 »Grande, grosso e Verdone«. Dvorana 2: 17.50 «Sweeney Todd: Il diabolico barbiere di Fleet street«; 20.10 - 22.10 »Il mattino ha l'oro in bocca«. Dvorana 3: 18.00 - 20.00 - 22.00 »Jumper«. CORSO Rdeča dvorana: 17.50 - 20.00 - 22.15 »Persepolis«. Modra dvorana: 17.50 - 20.00 - 22.15 »Prospettive di un delitto«. Rumena dvorana: 17.50 - 20.00 - 22.15 »Mr. Magorium e la bottega delle me-raviglie«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.20 - 19.50 - 22.15 »Grande, grosso e Verdone«. Dvorana 2: 17.50 »Jumper«; 21.10 »Grande, grosso e Verdone«. Dvorana 3: 17.40 - 20.40 »Il petroliere«. Dvorana 4: 17.45 - 20.00 - 22.10 »Non e un paese per vecchi«. Dvorana 5: 17.30 »Sweeney Todd: Il diabolico barbiere di Fleet street«; 20.00 - 22.00 »Prospettive di un de-litto«. NOVA GORICA: 18.00 »Estrelita«; 20.15 »Darwinova nočna mora«. H Čestitke Naši MAJI 18x vse najboljše! Nagrada za dobro delo je v dejstvu, da smo ga opravili (Seneka). No-vopečenemu doktorju iz filozofije PA-TRIKUZULIANU čestitajo odborniki AŠKD Kremenjak iz Jamelj. Zadružna Banka Doberdob in Sovodnje čestita svojemu članu in nekdanjemu odborniku Mariju Mucciju ob prejemu pomembnega priznanja. ra Razstave NA MIRENSKEM GRADU, v dvorani Gnidovčevega doma je na ogled razstava keramik z naslovom Zemlja; razstavlja Michele Petruz, mladi umetnik iz Doberdoba; do 15. aprila vsak dan od 16. do 18. ure; informacije na tel. 003865-3984300. SLIKARSKA RAZSTAVA TERPICTURA (Avstrija - Italija - Slovenija) v organizaciji kulturnega centra Tullio Cra-li je na ogled do 15. marca v razstavnih prostorih Državne knjižnice v ul. Mameli v Gorici. Razstavljajo Birgit Bachmann, Antonio Crivellari, Jaun Arias Gonano, Arjan Pregl, Claudia Raza, Larissa Tomassetti, Etko Tutta, Klavdij Tutta in Gloria Zoitl; urnik: od ponedeljka do petka med 10.30 in 18.30, ob sobotah med 10.30 in 13.30. V GORIŠKI KNJIŽNICI FRANCETA BEVKA bo do 12. marca na ogled razstava z naslovom Trubar - Vsem Slovencem. V GOSTILNI KORŠIČ v Števerjanu bo do 21. marca na ogled fotografska razstava Marka Lutmana, Renata Elie in Simona Komjanca na temo pomladi. V HIŠI MORASSI v grajskem naselju v Gorici je do 8. marca na ogled fotografska razstava Gianfranca Abrami-ja z naslovom Z Istro v srcu; urnik: 10.30 - 12.30 ter 16.30 - 17.30 razen nedelje in ponedeljka. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA-TUŽ bo do 12. aprila na ogled razstava Rudija Skočirja z naslovom Moji srčni kraljici. V PALAČI ATTEMS-PETZENSTEIN v Gorici bo do 24. marca na ogled razstava »Abitare il Settecento«; od torka do nedelje med 9. in 19. uro, informacije na tel. 0481-547541. V PAVILJONU POSLOVNEGA CENTRA HIT na Delpinovi 7a v Novi Gorici je na ogled razstava izbranih del grafičnega oblikovalca Miljenka Li-cula, letošnjega Prešernovega nagrajenca; do 30. aprila vsak dan od 10. do 19. ure. ~M Koncerti ANFFAS IZ GORICE ob 40-letnici delovanja združenja prireja koncert pihalnega orkestra Mesta Gorica v soboto, 8. marca, ob 20.30 v avditoriju v ul. Roma v Gorici; vstop prost. V KULTURNEM CENTRU MOSTOVNA v Solkanu bo v soboto, 8. marca, ob 22.30 koncert skupine Salamandra Salamandra in njihovega gosta Fea Vo-lariča. VEČERNI KONCERTI KULTURNEGA ZDRUŽENJA LIPIZER: 14. marca, ob 20.45 bo v deželnem avditoriju v Gorici koncert z naslovom »Fagottissi-mo«, nastopili bodo Mihai Timofte, Costica Marcut, Pavel Ionescu in Gorge Hariton; informacije v turistični agenciji IOT, ul. Oberdan 16 v Gorici (tel. 0481-533838), v Ticket-pointu v Trstu (tel. 040-3498276) in v uradu ACUS v Vidmu (tel. 04322014191). ZDRUŽENJE MUSICA APERTA iz Gorice prireja koncerte v sklopu niza »Gorizia classica«: v soboto, 15. marca, ob 17. uri v dvorani pokrajinskih muzejev v grajskem naselju v Gorici bo nastopil pianist Ferdinando Mus-sutto; vstop prost. S Izleti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo v soboto, 8. marca, odpeljal na Trubarjevo domačijo na Dolenjskem prvi avtobus ob 6. uri izpred cerkve v Doberdobu, nato s postanki na Poljanah, v Sovodnjah in Štandrežu. Drugi avtobus pa bo odpeljal ob 6. uri s Ška-brijelove ulice v Gorici, nato s postanki pri Pevmskem mostu - pri vagi, v Podgori pri športni palači in v Štandrežu pri cerkvi. PD RUPA-PEČ prireja izlet v Rusijo od 21. do 29. avgusta. Ob velikem zanimanju je na razpolago še nekaj prostih mest v drugem avtobusu; vpisovanje in informacije na tel. 0481882285 (Ivo Kovic). PD ŠTANDREŽ prireja šestdnevno avtobusno potovanje na Poljsko med 22. in 27. aprilom; informacije in vpisovanje čimprej na tel. 0481-20678 (Božo) in na tel. 347-9748704 (Vanja). PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA prireja v nedeljo, 9. marca pohod na Sella Buinz (2480 m) - zahodne Julijske Alpe. Zelo zahtevna pot v skupini Montaža z izhodiščem na Ne-vejskem sedlu. Prevoz z osebnimi avtomobili. Obvezna popolna zimska oprema. Odhod ob 5. uri izpred društvenih prostorov; informacije pri vodniku Stanislavu Jablanšček (tel. 0038631-883169). UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo štiridnevni izlet z avtobusom v Turin in okolico od 30. maja do 2. junija; informacije in vpisovanje na tel. 0481-78398 (drogerija Mila), na tel. 0481-78000 (gostilna pri Ivici) in na tel. 380-4203829 (Miloš). UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA sporočajo, da bo 8. marca avtobus za izlet v Abano odpeljal ob 7.15 iz Ronk (pi-cerija Il Gambero), ob 7.30 iz Doberdoba pri cerkvi in ob 7.40 iz Jamelj. PD RUPA-PEČ IN ASKD VIPAVA organizirata v nedeljo, 9. marca, izlet na sneg in v terme v Bad Kleinkirchheim. Odhod iz Rupe ob 6.30; informacije in vpis na tel. št. 3286979597 (Martina). Ü3 Obvestila EKOLOŠKI OTOK V STRAŽICAH bo od 1. marca odprt ob sobotah med 10. in 20. uro, med tednom pa med 14. in 20. uro. V Podgori in Ločniku pa bosta ekološka otoka še naprej odprta med 8. in 20. uro ob sobotah, med tednom pa med 14. in 20. uro. GALERIJA SPAZZAPAN v Gradišču obvešča, da je odprta z novimi urniki in sicer od 9. do 12. in od 16. do 18. ure, ob ponedeljkih zaprto. OB PRILOŽNOSTI SMUČARSKIH TEČAJEV SPDG v nedeljo, 24. februarja, je prišlo na avtobusu do zamenjave otroških smuči. Lastnik smuči znamke elan x integra 5.0 JR, dolžine 113 cm, rumene barve, naj se javi na tel. 0481-882620 v večernih urah. POKRAJINSKO TAJNIŠTVO SLOVENSKE SKUPNOSTI obvešča, da je v teku nabiranje podpisov za listo kandidatov SSk za deželni svet, ki kandidirajo v goriškem okrožju. Kdor hoče podpisati listo, se lahko obrne do go- Čitalnica knjižnice D. Feigel KBcenter riškega sedeža stranke vsak dan od 8.30 do 9.30 ter od 17. do 19. ure ali do izvoljenih predstavnikov SSk. RIBIŠKO DRUŠTVO VIPAVA prireja v sodelovanju z občino Sovodnje, s so-vodenjsko civilno zaščito in z ribiškim zavodom ETP čistilno akcijo bregov Soče in Vipave v nedeljo, 9. marca. Zbirališče ob 8.30 na sedežu društva Vipava v Sovodnjah. SKPD F.B. SEDEJ iz Števerjana razpisuje 38. Festival narodno-zabavne glasbe Števerjan 2008, ki bo 4., 5. in 6. julija letos. Rok za prijavo bo zapadel 1. maja (upošteva se poštni žig). Prijave na posebej pripravljenem obrazcu je potrebno nasloviti na naslov: SKPD F.B. Sedej, Trg Svobode 6, 34070 Števerjan (Gorica, Italija); informacije na sedežu društva (tel.- faks 0039-0481-884037) ali, vsak dan razen sobot in nedelj od 14. ure dalje, pri Andrejki Hlede (tel. 0039-0481884909 ali 0039-339-5720418, e-mail andrejkah77@yahoo.it), Franki Padovan (tel. 0039-0481-884160 ali 0039-338-7812271) in Filipu Hledetu (tel. 0039-329-0744269). USTANOVLJENI ČEZMEJNI GORIŠKI MEŠANI MLADINSKI ZBOR z zborovodjo Gregorjem Klančičem vabi fante med 15. in 18. letom, ki jih zanima petje v zboru na preizkus v Točko ZKD na ul. Gradnikovih brigad 25 v Novi Gorici pred vajami zbora ob 16.20 vse petke v marcu; informacije na tel. 003865-3330311. 0 Prireditve KULTURNO DRUŠTVO SKALA v sodelovanju s SKD Vipava in SD Karni-val vabi v soboto, 8. marca, ob 20.30 v Gabrje na praznovanje dneva slovenske kulture. V ŽUPNIJSKI DVORANI V DOBERDOBU bo v nedeljo, 9. marca, ob 19.30 Prešernova proslava z naslovom Dobra volja je najbolja v priredbi pihalnega orkestra Kras in kulturnih društev Kremenjak, Jezero in Hrast. S spletom glasbe, plesa in gledaliških prizorov bodo nastopili otroci in mladi iz doberdobske občine. KULTURNO DRUŠTVO OTON ŽUPANČIČ vabi na večer slovenske kulture v torek, 11. marca, ob 20.30 v domu Andreja Budala v Štandrežu. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL IN ZTT vabita na predstavitev zbirke poezij Marine Cernetig »Pa nič nie še umar-lo« v torek, 11. marca, ob 18. uri v čitalnici Feiglove knjižnice v KB Centru v Gorici. O zbirki bosta spregovorila Miha Obit in Martina Kafol, ob koncu pa bo Lucia Trusgnach podala kratek povzetek letošnjega jubilejnega 50. Trinkovega koledarja. KROŽEK ANTON GREGORČIČ vabi v ponedeljek, 10. marca, ob 19.30 v Kulturni center Lojze Bratuž v Gorici na pogovor na temo Slovenski medijski prostor. Z direktorjem televizije RTV Slovenija Jožetom Možino se bo pogovarjala novinarka Erika Jazbar. OBČINA ROMANS prireja v petek, 7. marca, ob 20.30 v avditoriju Galupin na trgu Candussi v Romansu predstavitev novega Zvezka literarne nagrade Celso Macor. Izdajo 2004/2006 Zvezka št. 2-3 bosta predstavila Fer-ruccio Tassin in Hans Kitzmuller. ONAV (vsedržavna organizacija po-kuševalcev vin) obvešča, da bo v soboto, 8. marca, veliko praznovanje in večerja s pomembnimi gosti in vini iz kleti Goriška Brda; informacije in rezervacije na tel. 0481-32283 (Daniela Markovič). SEMINAR ZBOROVSKEGA PETJA pod vodstvom priznanega skladatelja in zborovodje Ambroža Čopija z naslovom »Kako preko stilno raznolikega programa vzgojiti dobrega pevca/pevko?« bo v soboto, 15. marca, in v soboto, 26. aprila, od 14. do 17. ure ter od 18. do 21. ure v Točki ZKD, Gradnikove brigade 25, v Novi Gorici. Zaključno srečanje bo v soboto, 31. maja, ob 20. uri v veliki dvorani Mestne občine Nova Gorica; predhodna prijava in informacije na e-naslov: mepz.sontius@gmail.com ali na tel. 00386031-371618. V CENTRU MARE PENSANTE v parku Basaglia v ul. Vittorio Veneto 174 v Gorici bodo vsak ponedeljek srečanja z naslovom Za psihično zdravje skupnosti: v ponedeljek, 10. marca predavanje na temo strahu; večer bo povezovala Giusy Bellusci. V KULTURNEM CENTRU MOSTOVNA v Solkanu bo danes, 7. marca, ob 22. uri improvizacijski plesni performans v organizaciji goriškega kulturnega umetniškega društva KREA. Nastopata japonski buto plesalec Ryuze Fu-kuhare in njegova dva ameriška spremljevalna glasbenika George Cre-maschi (kontrabas,elektronika) in Liz Allbee (trobenta, elektronika). ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV, Krut, Slovenski klub, Narodna in študijska knjižnica, Fotovideo Trst 80 in Kons v sodelovanju z Galerijo Božidar Jakac - Kostanjevica ob praznovanju dneva žena vabijo v petek, 14. marca, v Narodni dom v Trstu na kulturni večer Mimoze za vas. Večer se bo pričel ob 19. uri z odprtjem razstave Misli likovne umetnice Ande Klančič. Ob 19.45 bo sledil pogovor s kulturnima delavkama Marino Cernetig in Luigio Negro, s podjetnico Martino Malalan, s sestro Immaccolato iz Gorice in s predstavnico Združenja slovenskih kmečkih in podeželskih žena Susanno Lovren-cich. Vodila bo Martina Repinc. AŠKD KREMENJAK iz Jamelj vabi na Prešernovo proslavo z naslovom Od Trsta do Števerjana danes, 7. marca, ob 20. uri v večnamenskem kulturnem centru v Jamljah. Govornik bo Livio Se-molič, sodelovali bodo OPZ Kremen-jak, OPZ F.B. Sedej iz Števerjana, plesni skupini Kremenjak, plesna skupina MOSP in oktet Odmevi. Mali oglasi PRODAM avto Fiat 600, letnik 2005, cena 4.000,00 evrov. Tel. št. 3355387249. PRODAM diatonično harmoniko »Melodija«. Cena 1.100,00 evrov. Tel. št. 335-5387249. Pogrebi DANES V GORICI: 10.30, Renato Valentini iz bolnišnice Sv. Justa v cerkev Sv. Justa in na glavno pokopališče. DANES V TRŽIČU: 10.35, Antonio Cataldo s pokopališča v cerkev Sv. Jožefa in na glavno pokopališče; 13.20, Angela Manca vd. Paron iz bolnišnice Sv. Nikolaja in na pokopališče v kraju San Pier d'Isonzo. Petek, 7. marca 2008 Št. 9 (62) Pri strani sodelujejo Aleksandra, Andrej, Erik, Ivan, Jana, Martina, Maruška, Mateja, Tereza, Tomaž in Veronika. e-mail: klop@primorski.it mešani mladinski pevski zbor trst Izražanje preko glasbe Glasba se prične tam, kjer se končajo besede. (Heinrich Heine) Gotovo se vam je že večkrat pripetilo, da ste začeli peti na glas vašo najljubšo popevko, naj bo to pod tušem, sredi gozda, v razredu med poukom ali pa doma, ko vas nihče ne more slišati. Včasih nam pomaga pri tem glasba, ki izzveni iz zvočnikov, včasih kitara, klavir in še kaj, včasih pa nam je dovolj le naš glas. Kaj pa je lepše kakor peti s prijatelji, mogoče ob tabornem ognju, ko se nad tabo svetijo zvezde, mogoče na avtobusu, ko se peljete na šolski izlet... Če pa svojo ljubezen do glasbe lahko delite tudi z drugimi, pojete v zboru, nastopate in posredujete poslušalcem čudovite občutke, ali ni to najlepše, kar lahko naredimo z našim glasom? Ljubezen do petja je pri Mešanem mladinskem pevskem zboru Trst prav gotovo prisotna. Kl.o.p. se je odločil, da bo tokrat intervjuval pevovodkinjo Aleksandro Pertot in mlado pevko Maro Gersinich, da bi bralci spoznali, kaj vse se skriva za zborom, ki zadnja leta žanje toliko uspehov okrog po Italiji. Kaj več o njih pa boste lahko prebrali v nedeljo! Aleksandra in Mara, prepuščamo vama besedo! MARA GERSINICH Da, pojem pri drugih dveh zborih, in sicer pri MePZ, Mešanem pevskem zboru Fran Venturini od Domja, ki ga vodi Cinzia Sancin, in pri Lonjerski pevski skupini, ki jo vodi Manuel Purger. Ko sem obiskovala srednjo šolo, sem igrala tudi klavir. Pri zboru Aleksandre Pertot pa pojem že četrto leto. Že na srednji šoli mi je profesorica glasbene vzgoje, kakor tudi drugim ljubiteljem petja, ponudila možnost, da bi nadaljevala s petjem tudi na višji šoli. K zboru nisem pristopila takoj, ko pa sem ga slišala peti na nekem nastopu, sem se nad njim navdušila in v meni se je porodila želja, da bi pristopila k temu zboru. Nemudoma me je prevzela, saj je zelo iznajdljiva in temperamentna, rada spodbuja mlade in v njih vzbudi voljo do dela, izredno je zagrizena in ne popusti zlahka. Verjame v to, kar dela. Pri vsakem projektu je znala iz malenkosti ustvariti nekaj krasnega, saj je izredno kreativna. Kot vsak profesor, zborovodja itd. pa je prepričana, da je zbor, še posebno, ko se bliža kak nastop, na prvem mestu, vsak pevec pa ima tu- V pivnici Kariš na Pesku bo jutri - ob Dnevu žena - veliki žur za vse punce (in tudi fante seveda). Za vsako bo na voljo mimoza in dobra glasba, za zabavo bo poskrbel DJ-D! di druge obveznosti, katerim daje prednost, npr. šoli. Zbor se deli v dve skupini, in sicer v mlajšo in v starejšo. Mlajša skupina ima pevske vaje dvakrat na teden po eno uro in pol, na Liceju Franceta Prešerna, medtem ko imamo starejši člani vaje enkrat na teden, približno dve uri, na Glasbeni matici. Mislim, da je ena vaja znatno premalo, raje bi imela vaje dvakrat tedensko, kljub temu pa smo naredili veliko in smo precej napredovali, res smo zelo dober zbor! Najprej delamo vaje za ogrevanje, včasih pa imamo tudi razgibalne vaje, da sprostimo mišice in boljše pojemo. Nato začnemo s petjem skladb. Če so nove in se jih komaj učimo, se razdelimo v dve skupini, moški so na eni strani, dekleta pa na drugi. Moške uči Aleksandra, korepe-titor deklet pa je Irene Ferro Casagrande. Tako porabimo manj časa in se hitreje naučimo. Nato zapojemo vsi skupaj, šti-riglasno (delimo se na soprane, alte, tenorje in base). Nekoč smo celo zapeli osemglasno!! Na koncu, ko ima kdo rojstni dan, sledi zakuska ... Bliža se nastop v Bazovici, 14. marca, ki je tudi glavni projekt naše sezone, saj bomo predstavili našo prvo zgoščenko. Meni osebno ne, ker mi je zelo všeč in se neizmerno zabavam. Za nekatere, ko imamo prenatrpan program, še posebno ob božičnih praznikih, pa je zelo utrudljivo. Če moram biti iskrena, večina zbora dresa ne mara. Punce smo oblečene v črna krila, ki nam segajo do kolen, in v barvane majice (rumene, oranžne ali rdeče). Ob pasu nam visi trak z barvami zastave miru, ki so izraz mladosti in želje po miru. S tem sporočamo ljudem, da smo mi mladi za mir. Fantje pa nosijo črne hlače in barvane majice, trak pa si zavežejo okoli vratu. Pesmi izbira večinoma Aleksandra, včasih kak pevec prinese note novih pesmi in jih predlaga zboru. Lilija, ki je tudi vodilna pesem nove zgoščenke, napisal pa jo je Adi Danev. Občasno nas spremlja s klavirjem Beatrice Zonta, za popevko Svet pa sede na klavirski stolček Tomaž Baldassi. Ko ni ne enega ne drugega, poskrbi za klavirsko spremljavo Irene Ferro Casagrande, ki pa včasih spremlja tudi z violončelom. Pogosto nas je tudi že spremljala harfistka Erika Bersenda, občasno pa, to je odvisno od pesmi do pesmi, uporabljamo pevci razna tolkala. Zbor je kvalitetno že zelo dober. Upam, da se bo iz leta v leto še izboljšal. Dobra zborovodkinja mora znati privabljati pevce, jim vliti ljubezen do petja ter jim seči z glasbo globoko v srce. Vendar mora imeti tudi trdo pest in obdržati disciplino, le tako lahko zbor napreduje. Poleg tega jo morajo pevci globoko spoštovati. Če ima že po naravi dober glas, ni treba delati veliko. Vendar dober glas ni vse. Vseeno mora pevec stalno vaditi in na tak način razviti svoj glas. Rada bi se preizkusila v opernem petju in, zakaj pa ne, tudi sama bi rada postala zborovodkinja. 1) 3) 4) 5) 6) 7) 8) 9) 10) 11) 13) 14) 15) 16) 17) 18) 19) 20) 21) 22) Aleksandra Pertot, kje in kaj ste študirali? Mara, ali se ukvarjaš z glasbo tudi izven zbora? Kaj vaju je spodbudilo, da se bosta ukvarjali z zborom? Mara, kaj meniš o zborovodkinji Aleksandri Pertot, Aleksandra., kaj pa vi menite o svojih pevcih? Koliko vaj imate na teden in ali menite, da jih je dovolj ali premalo? Mara, povej nam, kako potekajo vaje? Mara, kateri je vaš naslednji nastop? Ali je vse skupaj zelo utrudljivo? Aleksandra, po čem sodite, kako so se mladi odrezali na nastopu? Mara, kako ste oblečeni in Aleksandra, kdo je izbral obleke za nastop? Mara, kdo izbira pesmi? Katera pa je tvoja najljubša pesem? Večkrat imate tudi glasbeno spremljavo ... Kdo vas spremlja? Aleksandra, koliko novih pevcev se vpiše letno? Kaj menite o vašem zboru? Je že dober ali je treba še kaj izboljšati? Katere lastnosti mora imeti dobra zborovodkinja? Kaj pa pevec? Vaše ambicije? Ali mislite obe nadaljevati s petjem oz. z dirigiranjem pri tem zboru? Najlepši spomin, vezan na zbor? Kaj vam pomeni glasba? Povabite bralce na koncert! Na koncu pa pozdravite še vse ostale člane zbora! O tem ni dvoma. Doslej je moj najlepši spomin povezan s prvim koncertom niza božičnih koncertov, ki se je imenoval Božični utrip 2. Koncert je bil v cerkvi na Opčinah. Zelo sem bila vznemirjena in bilo je nekaj zares enkratnega, krasnega. Glasba mi pomeni življenje; prinaša mi dobro voljo, poleg tega pa je trenutek sprostitve, trenutek veselja, saj sem s prijatelji. Dragi bralci! Ni treba, da odprete svoje rokovnike in kontrolirate, če ste prosti, saj že vem, da v petek, 14. marca, nimate nobene druge obveznosti! Ravno zato, če vam je kaj mar za petje in če si želite doživeti vesele in blažene trenutke, pri- ALEKSANDRA PERTOT Najprej sem študirala violino in diplomirala leta '85 na tržaškem konser-vatoriju Tartini. Nato sem študirala še v Ljubljani in diplomirala leta '89 v so-lopetju. Leta 2001 sem opravila diplomo prve stopnje iz glasbene didaktike in pedagogike, vedno v Trstu, sledila pa je specializacija v zborovskem dirigiranju. Mladi!!! To pa, ker so luštni, imajo polno energije in ker so naša bodočnost! Oh, o tem bi lahko govorila tri leta! So pač kakor vsi mladi, nepredvidljivi in živahni. Absolutno premalo. Sploh pa je zaradi drugih obveznosti uskladiti čas z vajami nemogoče. Vzemimo na primer mlajšo skupino, ki imajo vaje ob ponedeljkih in četrtkih takoj po šoli. Neka- kota lahko bil pomanjkljiv. To je gradnja, ki se obrestuje s časom. Barve sem izbrala jaz, ker so žive, tople, prikazujejo mladost in zagnanost. Da je naš dres tak, pa je čisto slučajno. Navsezadnje nimamo dovolj denarja, da bi si lahko privoščili enoten dres za cel zbor, kar je velika škoda. Potrebovali bi sponzorja, če je kdo zainteresiran, naj mi to kar sporoči! Ne vem točno ... Veliko jih pride, a veliko nas tudi zapusti. Povem naj samo, da nas je bilo v prvi sezoni, to je bilo leta 2001, petindvajset, sedaj pa nas je že približno petinštirideset. (Smeh) Kvalitetno nisem nikoli zadovoljna, zbor stalno rase, se spreminja in razvija, bodisi tehnično kot kvalitetno. Treba pa je pomisliti tudi na to, da je vsako leto nekaj novih glasov, ki se komaj začnejo učiti petja. Gotovo več kakor eno. Zame sta dve lastnosti še posebno važni: odnos do ljudi in strokovnost. Čim bolj si sposoben, tem boljše je. Zborovodja mora poznati ves vokalni aparat, mora znati odpraviti napake in mora biti podkovan vsaj v enem instrumentu. Glede človeških odnosov sem prepričana, da moraš imeti človeka, s katerim delaš, rad, in sicer vsakega pevca posebej. S takimi pogoji sem pripravljena oditi z zborom tudi na Luno. Želim si, da se vsak pevec predstavi tak, kakor je, s svojimi čustvi in s svojimi občutki, ter da jih zna pravilno posredovati sopevcem in publiki. Meni je že dovolj to, da pevci sodelujejo, prihajajo redno na vaje in da jih glasba gradi kot osebe. Najbolj me lahko razveselijo tako, da ko bodo odšli v svet, bodo vedno nosili glasbo v srcu in da bodo peli celo življenje. Petje je zelo bogata umetnost in nam pomaga, da prejemamo in dajemo ljubezen. Da, dokler bom imela moč in voljo. In dokler si bodo tega želeli mladi. Navdušenje mora prihajati z obeh strani, to je zelo pomembno. Osebno? Ko smo skupaj pripravi- dite v Bazovico, na naš koncert! Obljubim vam, da se ne boste kesali in da se boste vrnili domov polni nepozabnih občutkov! Živio vsem, vidimo se zvečer, na vajah! Priporočam se za prisotnost!!! Lahko dodam še nekaj? Upam, da bo prišlo na koncert veliko mladih, ki se bodo nad petjem navdušili in nato odločili, da pristopijo k našemu zboru! Lep pozdrav vsem, vidimo se naslednji petek! teri mi prihajajo le enkrat na teden, kadar pač morejo, in to je zanje absolutno premalo. Če se s pevci razumemo, je vse veliko lažje in predvsem lepše. Če pa kaj ne gre, je seveda vse veliko težje. Jaz vem, česa so zmožni in koliko so pripravljeni. Če na nekem nastopu dosežejo svoj maksimum, sem s tem zadovoljna in je bil zame nastop odličen, čeprav bi s kakšnega drugega zornega li projekt za mojo diplomo. Skupaj smo dosegli maksimum oz. 110 s pohvalo. Oni so to dosegli z mano in res mi je pomenilo ogromno. Zame je glasba življenje. »Sine musica, nulla vita, sine vita, nulla musica!« Pridi, pridi! Ker boš dobil lepo darilo za oči, ušesa, srce in še kaj ... Zlati moji, imejte se lepo in uživajte, ma ne pozabite, da so v ponedeljek pevske vaje!!! Petek, l. marca 2008 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it APrimorski ~ dnevnik 19 motociklizem - Začetek svetovnega prvenstva Najbrž spet dvoboj med Stonerjem in Rossijem Pedrosa začenja poškodovan - Uvodna dirka v Katarju pod reflektorji DOHA - Potem ko so dirkači svetovnega prvenstva v reliju po tradiciji prvi začeli s tekmovanji v novi sezoni in bodo dirkači formule 1 svoje bolide prvič zares pognali čez dober teden, bo uvod najelitnejšega motornega tekmovanja na dveh kolesih že ta konec tedna. Casey Stoner, Valentino Rossi in druščina bodo sezono SP v motoGP začeli v Katarju. Letošnji uvod bo nekaj po seb ne ga, saj se bo do mo to ci klis -ti na dirkališču Losail v Katarju pomerili zvečer po lokalnem času pod reflektorji, kar bo prva takšna preizkušnja v zgodovini SP. Dirkališče v Losai-lu je precej zahtevno, s številnimi zavoji, zaradi bližine puščave pa niso redki občasni nanosi peska na stezo, tako da bodo morali biti vsi udeleženci ob noč ni pre mi e ri še po se bej po -zor ni. Lanski naslov v elitnem razredu motoGP bo branil mladi, šele 22-let-ni Avstralec Casey Stoner. Ducatijev dirkač se je lani prvič izkazal prav v Katarju, kjer je dosegel prvo zmago v SP, v neposrednem boju premagal Rossija in napovedal bleščečo sezono. V letu 2008 je popolnoma nared, potem ko je ob koncu lanskega leta zacelil poškodovano ramo. Za nameček pa so pri Ducatiju pripravili še novo nevarno orožje, model desmosedici GP8, nadgradnjo lanskega zmagovalnega modela GP7. »Veselim se, ker se spet začenjajo dirke. Zadovoljen sem z opravljenim med treningi. Ducatijevi strokovnjaki so naredili dobro delo, novi dirkalnik ima izboljšano moč delovanja pri najvišjih vrtljajih in se bolje drži steze,« je pred novo sezono dobro razpoložen svetovni prvak. Stoner bo imel v sezoni 2008 novega sotek-movalca; namesto veterana Lorisa Capirossija - preselil se je v tovarniško moštvo Suzukija - bo barve italijanske tovarne v boju z Japonci branil Marco Melandri. Njegov slavnejši rojak Valentino Rossi je odločen, da se po dveh sušnih letih, po petih zaporednih naslovih svetovnega prvaka je tako v sezoni 2006 kot 2007 moral priznati premoč tekmecem, spet vrne na vrh: »Pripravljen sem na nove izzive. Kar nekaj časa je minilo, odkar sem nazadnje stal na startni črti. Yamaha je pozimi naredila veliko delo. Na splošno sem zelo zadovoljen z opravljenim v pripravljalnem obdobju.« V nekoliko slabšem položaju je mladi Hondin tovarniški dirkač Dani Pedrosa. Španec, ki se je v prejšnji se- Za naslov prvaka naj bi se tudi letos potegovala predvsem Casey Stoner in Valentino Rossi ansa zoni večkrat vmešal v boj za najvišja mesta in z zmago na zadnji dirki v Va-lencii Rossija še zrinil z drugega mesta v skupnem seštevku, bo sezono začel poškodovan. Na testiranjih v Maleziji si je poškodoval zapestje, kljub vsemu pa ne namerava izpustiti začetka sezone. Podobno kot lani bo drugo polovico Hondine udarne naveze predstavljal Američan Nicky Hayden, svetovni prvak iz leta 2006, ki se lani ni najbolje znašel in je pravo formo ujel šele ob koncu leta. »Vesel sem, da se spet začenja dirkanje. Katar bo z nočno dirko zanimiva preizkušnja. Mislim, da bo pestro, na nočnih testih sem vselej užival,« je dejal Hayden. Med tistimi, ki so pozimi zamenjali ekipe, je tudi nekdanji Kawa-sakijev dirkač Randy de Puniet, ki bo letos tekmoval s Hondo ekipe LCR. Njegovo mesto je zasedel John Hopkins, nekdanji Suzukijev dirkač. V elitnem razredu so letos trije novinci, ki doslej niso tekmovali z najmočnejšimi motocikli. Prvo ime je zagotovo Španec Jorge Lorenzo, svetovni prvak v četrtlitrskem razredu z Aprilio, ki bo ob Rossiju sestavljal močno zasedbo Yamahinega tovarniškega moštva. Novinec bo tudi Italijan Andrea Dovi-zioso (JiR Scot Honda), ki je bil svetovni podprvak zadnjih dveh sezon v razredu do 250ccm, družbo pa jima bo delal Alex de Angelis (San Carlo Honda Gresini), ki je lani prav tako še priganjal četrtlitrske motorje. Njegov sotekmovalec v ekipi bo izkušeni Japonec Šinja Nakano. Zadnji novinec je Britanec James Toseland. Pridružil se je nekdanjemu Ros-sijevemu moštvenemu kolegu Američanu Colinu Edwardsu, za razliko od mladih tekmecev iz četrtlitrskega razreda pa je Britanec pred prihodom v motoGP uspešno - lani je bil svetovni prvak - dirkal v razredu superbike. Šibkejši razred bo tako ponudil možnost naskoka na vrh novim dirkačem, saj je trojica najboljših presedlala v motoGP. Glavni kandidati za visoke uvrstitve na vrh zmagovalnih stopničk v razredu do 250 ccm so Finec Mika Kallio, Japonec Hiroši Ao-jama in Španca Alvaro Bautista ter Hector Faubel. V najšibkejšem razredu do 125 ccm pa bo naslov branil Madžar Gabor Talmacsi, ki se je odločil, da bo vsaj še eno sezono ostal na enako močnem jeklenem konjičku. Koledar 2008 bo dirkače po uvodu v Katarju popeljal v Španijo in Portugalsko, maja bo na sporedu kitajski Šanghaj, sledi pa evropska turneja s Francijo, Italijo, Katalonijo, Veliko Britanijo, tradicionalno sobotno dirko v Assnu na Nizozemskem in Nemčijo. Ameriška Laguna Seca, kjer bodo nastopili samo dirkači razreda motoGP, bo julija zadnja preizkušnja pred enomesečnim poletnim premorom. Nadaljevanje bo avgusta na Češkem, po dirki v San Marinu pa bo 14. septembra na sporedu novost letošnje sezone, druga ameriška dirka v slavnem Indianapolisu. Zadnja četrtina sezone bo azijsko-avstralska z dirkami v japonskem Motegiju, avstralskem Phillip Islandu in malezijskem Sepangu, končna odločitev v letu 2008 pa bo padla 26. oktobra v Va-lencii. nogomet - Uefa Fiorentina nadigrala Everton FIRENCE - Prandellijeva Fiorentina je na prvi tekmi osmine finala pokala Uefa z 2:0 premagala Everton. Prvi gol je v 70. minuti dosegel Kuzmanovic, enajst minut kasneje pa je še drugič zadel v polno Montoli-vo. Bayern je v gosteh kar s 5:0 premagal Anderlecht. EVROLIGA - Top 16, skupina G (4. krog): Lottomatica Rim -CSKA Moskva 54:82. Ruska peterka (trenira jo Ettore Messina) vodi s 6 točkami na lestvici. Lottomatica pa je zadnjem mestu. ODBOJKA - Liga prvakov (četrtfinale, prva tekma): Sisley Tre-viso - VfB Friedrichshafen 2:3 (16:25, 22:25, 25:14, 25:22, 11:15). HOKEJ NA LEDU - Polfinale (5. tekma) lige Ebel: Linz - ZM Olim-pija 4:2 (stanje 2:3). Šesta tekma bo v nedeljo v Ljubljani. VATERPOLO - Italijanska moška reprezentanca je na kvalifikacijskem turnirju za OI v Oradei v Romuniji igrala neodločeno 5:5 proti Nemčiji, ki si je tako zagotovila nastop v Pekingu. Italija bo zadnjo olimpijsko vozovnico skušala stakniti na današnji četrtfinalni tekmi proti Rusiji. Poleg Nemčije si je nastop na OI zagotovila še Grčija. KOLESARSTVO - Slovenski kolesar Jani Brajkovič je na tretji etapi dirke po Murcii zasedel 56. mesto. Na 146 kilometrov dolgi preizkušnji od Puerto Lumbrerasa do San Pedro del Pinatarja je bil sicer najhitrejši Argentinec Haedo pred Špancem Fernandezom in Avstralcem Brownom. BJÖRNDALEN - Moško bia-tlonsko tekmo v sprintu (10 km) v ruskem Hanti Mansisku je dobil Norvežan Ole Einar Björndalen, žensko pa Nemka Neuner. Björndalen je osvojil že svojo 82. zmago v svetovnem pokalu, sedmo letos in si tako zagotovil mali kristalni globus. športna literatura - V Trstu predstavili novo publikacijo Olimpijska dežela V knjigi Olimpia zbrani podatki in zgodbe 253 udeležencev olimpijskih iger iz FJK 253 imen deželnih olimpijcev, 192 strani z bogatim slikovnim gradivom in pet poglavij kolikor je olimpijskih krogov. Nekako tako je porazdeljena publikacija Olimpia, ki so jo včeraj popoldne predstavili v multimedijski dvorani Tiziano Tessitori na Oberdankovem trgu v Trstu. Knjigo, ki je izšla na pobudo deželnega CONI-ja (na predstavitvi je za mizo sedel tudi deželni predsednik Emilio Felluga, v imenu Dežele je pozdravil odbornik za šport Roberto Antonaz) in jo je izdala založba Selekta, so sestavili športni novinarji Alessandro Kuris, Ezio Lipott, Alessandro Maganza, Luciano Provini, Umberto Sarcinelli, Francesca Spangaro in Bruno Tavosanis. Prvo obdobje je modro obarvano (kot prvi olimpijski krog) in opisuje obdobje od prve moderne olimpijade leta 1896 v Atenah do Hitlerje- vih olimpijskih iger v Berlinu leta 1936. Sledijo poglavja od londonskih do rimskih iger 1960, ter do zadnjih v Atenah. Poglavji zase so še paraolimpijade in kandidatura za ZOI »Brez meja«. Med olimpijci iz naše dežele so tudi športniki slovenske narodne skupnosti (kot taki niso nikjer omenjeni), ki so doslej oblekli dres »azzurrov« na OI: Ari-anna Bogatec (Barcelona 1996 in Atlanta 1996), Edi Podberšček (Montreal 1976), Matej Černic (srebrna medaljav Atenah 2004), Claudia Coslovich (Sydney 2000 in Atene 2004), Gregor Fučka (Sydney 2000), Pino Kressevich (Helsinki 1952) in Jure Uršič (Tokio 1964). Rekorderja z največ nastopi doslej na olimpijskih igrah sta jadralec Agosti-no Straulino in lokostrelec Ilario Di Buo, ki se poteguje tudi za sedmi olimpijski pečat na letošnjih OI v Pekingu. (jng) ALI RES? Škoda za zadnjih 10 minut ! Dimitrij KriZman Zadnje čase sem se res nekoliko za-pičil v tempiranje forme, a kaj, ko je ta dejavnik večkrat odločilen za uspeh, sploh če gre za sezonsko tekmovanje z neposrednim izločanjem. Nekatere nogometne ekipe sem že pošteno obdelal, spominjam se pa tudi svetlega zgleda v tem smislu, magične Rossijeve Triestine, ki se je tako v C2 kot C1 ligi v končnico podala z najmanj ugodnega (petega) mesta, a vsakič prepričljivo ugnala po dva tekmeca. No, nič manj pomembno ni tudi razporejanje moči v sklopu posamezne tekme. Ko ti prehitro zmanjka »bencina« sta razloga lahko dva: ali pač nisi optimalno pripravljen ali pa si moči slabo razporedil. Pustimo zdaj prvo možnost in se osredotočimo na drugo. Praktični primer. Rokometaši velenjskega Gorenja so v Ligi prvakov dvakrat izgubili doma proti objektivno veliko boljšima tekmecema, Ciudad Realu in Gummer-sbachu. Obakrat so stik z nasprotnikom držali do zadnje četrtine tekme, čisto v finišu pa so pogoreli in visoko izgubili. Nič hudega, saj je šlo za boj Davida proti Goljatu. Zanimiva pa je razlaga, ki jo je obakrat dal njihov trener: tako visok poraz ne odraža poteka tekme. Mnenja sem, da velja bolj to, da so tri četrtine tekme rokometaši Gorenja igrali nad svojimi zmogljivostmi, v zadnji četrtini pa so to veliko zavzetost plačali v obliki po- polnega mrka. Prepričan sem, da bi rezultat ob enakomerni razporeditvi moči bil podoben kot s taktiko »načrtovanega samomora« - namesto, da bi vseh osem golov zaostanka nabrali v zadnji četrtini tekme, bi v vsaki četrtini nabrali po dva gola minusa in 4 krat 2 je neizprosno 8! Trditi, da je rezultat nerealen, pa je... nerealno. Še en primer, ki se v Sloveniji nemalokrat pojavlja. Smučar(ka) odlično prevozi prvi del proge, ima odličen vmesni čas, nato pa pade. Smola? Prej bi rekel, da je smučar precenjeval svoje sposobnosti, smučal prehitro, v drugi polovici spusta pa je z napako plačal pretirano psiho-fizično obremenitev iz prve polovice proge. Tako komentatorji kot sami tekmovalci trdno vztrajajo na tem, da če ne bi padli, bi celoten spust opravili v ritmu (odličnega) vmesnega časa. Če nekoliko pretiravam, sta omenjena primera podobno, kot če bi se podpisani pojavil v finalu olimpijskih iger na 800 metrov, prvih 200 metrov pretekel v 24-25 sekundah, s takim tempom vodil, nato logično omagal, vendar trdil, da je v prvem delu teka imel možnosti za zmago. Čudi me, da realnega ocenjevanja svoje predstave in torej svojih sposobnosti niso sposobni profesionalci, ki bi iz tega morali črpati dragocene informacije, kako biti naslednjič boljši. (dimkriz-man@yahoo.it) 20 Petek, l. marca 2008 ŠPORT / odbojka - Matej Černic se še ni odločil iti pod nož Za mnenje bom vprašal tudi zdravnika, ki je operiral Ronalda Na kvalifikacije za OI v Tokio ne bo šel - Zakaj Dinamu Moskva ne gre najbolje Poraz prejšnjega tedna proti Friedrichshafnu v ligi prvakov je Mateju Černicu najbrž nekoliko prekrižal račune. Če bi ruski velikan Dinamo Moskva premagal nemško ekipo, bi se najbrž ta teden vrnil v Italijo, saj bi v naslednji fazi lige prvakov igral proti Sisleyju iz Trevisa. »Pogrešam sonce, saj je tu v Moskvi skoraj vedno oblačno, večkrat sneži, zrak pa je nasičen s smogom,« je priznal Matej, ki se bo najbrž na sončno stran Alp vrnil konec aprila. »Še dobro, da preživljam veliko časa v telovadnici in doma. A bi se s sončnim dnevom prav rad sprehodil po Moskvi. Včasih mi si cer tudi us pe, a res pored ko ma ... Veči no ma ho dim ven zve čer,« je do -dal. Na kvalifikacijskem turnirju v Turčiji si si ponovno poškodoval koleno. Kako je sedaj s poškodbo? Bolje. Januarja po olimpijskih kvalifikacijah v Izmiru nisem treniral mesec dni, ampak sem sledil le rehabilitacijskim vajam. Nato sem začel redno trenirati, a sem včasih moral vse prekiniti zaradi bolečin. Teden dni pa treniram spet normalno, kot vsi ostali. Trenerju sem na razpolago tudi na tekmah, a večinoma ne igram. Ker nisem še v optimalni formi, ne morem odigrati še cele tekme. Pomagam predvsem pri sprejemu -imam v bistvu vlogo tretjega napadalca, kar pa ni najboljše. Najbrž bom igral šele v finalu ruskega prvenstva. Si že odločil, ali boš šel na operacijo? Vsi italijanski specialisti pravijo, da je operacija nujna. Sedaj bom mnenje vprašal še zdravnika, ki je operiral Ronalda. Obenem pa si bo moje izvide ogledal tudi brazilski zdravnik: Giba (brazilski reprezen-tant, ki letos nastopa pri Iskri Odin-tsovo), ki se je pravkar vrnil v Brazilijo, mu jih bo nesel. Rad bi zbral še nekaj mnenj ... Boš šel na operacijo šele maja? Ne vem še. Lahko že v bližnji prihodnosti ali pa šele maja, po prvenstvu. Prejšnji teden se je na finalu italijanskega pokala moj me-nadžer pogovarjal s predstavniki Di-nama. Odvisno je, kaj si klub želi: ali želi podaljšati pogodbo ali ne. Bi ti sicer ostal pri Dinamu? Pri odločitvah gledam tudi ekonomsko plat. Odvisno bo tudi od tega, kdo bo v ekipi ostal. Odločitev bo padla po zaključku prvenstva. Takrat bo najbrž jasno, kaj si klub želi. Če bi se odločil, da greš na operacijo kmalu, obstaja verjetnost, da bi nastopil tudi v Pekingu? Mogoče. Rehabilitacija traja od 4 do 5 mesecev, tako da je tudi to možno. Na zadnje kvalifikacije v To-kijo pa prav gotovo ne grem. Rad bi se udeležil tudi teh olimpijskih iger, saj je to enkratna izkušnja. Res pa je, da je moj delodajalec klub, ne pa reprezentanca, čeprav daje nastop z izbrano vrsto veliko zadoščenje. Mogoče pa bom šel v London leta 2012. Hmmm... koliko bom sploh star? (smeh!) 34? Pri tolikih letih so nastopali še Papi in Giani, torej bo mogoče uspelo še meni, čeprav ne vem, ali bom v formi kot so bili takrat oni ... (smeh!) Nepričakovano je Dinamo izgubil v ligi prvakov in tako izpadel iz boja za končnico. Poraz ste doživeli tudi v ruskem prvenstvu. Kaj se je takrat zgodilo? To je bila kriza, ki je šla mimo. Nismo bili sposobni igranja. Večina ekipe je sestavljena iz mladih igralcev, ki pa niso še tako izkušeni, da bi lahko igrali na takem nivoju. So preveč vzvišeni in jih ne krasi skromnost. Mislim, da se izbira tolikih mladih ni obrestovala. Najbrž bo naslednje leto več sprememb v igralskem kadru. Obenem pa Rusi niso pripravljeni, da bi trdo trenirali. Kaj misliš s tem? Bagnoli je hotel vnesti italijanski model treningov, mu pa ni uspelo. Tako da so treningi sedaj bolj blagi. V Italiji pa je vse bolj profesionalno, več je treningov in višji je tudi ritem dela. Mislim, da bi ruski igralci zaradi takega načina iz Italije takoj ušli. Matej Černic še ne ve, ali bo ostal v Moskvi, tam pa zagotovo pogreša sonce Se je zaradi teh neuspehov majal tudi stolček Bagnolija? On ima dveletno pogodbo, dobil pa je že ponudbe iz Italije. V ruskem prvenstvu še velja pravilo, da lahko igrata samo dva tujca. Kaj misliš o tem? V Italiji jih je preveč, tu pa po mojem premalo. Mogoče bodo vključili še tretjega, kar bi bilo pozitivno. Sicer mislim, da bo prišlo do zamenjave pravila šele čez nekaj sezon. Veronika Sossa V Tokiu »azzurri« v razmeroma lahki skupini Zadnjo vozovnico za Peking 2008 bodo italijanski odbojkarji skušali vnovčiti na kvalifikacijskem turnirju v Tokiu od 31. maja do 8. junija. Po opravljenem žrebu so jim bili za nasprotnike določene reprezentance Japonske, Južne Koreje, Avstralije, Alžirije, Irana, Tajske in Argentine. Igralo se bo po sistemu vsak proti vsakemu, na OI pa se bosta uvrstila zmagovalec in najboljša od petih azijskih ekip ali pa druga najboljša azijska ekipa (ne glede na uvrstitev), če bo azijska ekipa hkrati tudi zmagovalec turnirja. Najnevarnejša nasprotnika »azzurrov« sta menda Japonska in Argentina, skupina pa je na primer mnogo lažja od tiste v Duesseldorfu, kjer bodo moči merile Nemčija, Tajvan, Kuba in Španija. Tretja skupina bo v Espinhu na Portugalskem, kjer bodo igrali Portugalska, Indonezija, Portoriko in Poljska. Brazilija, Rusija, Bolgarija, Egipt, Srbija, ZDA in Venezuela so se poleg gostitelja Kitajske že uvrstile na OI. odbojka Delegacija FIVB preverja možnosti Trsta Od včeraj zvečer se mudi v Trstu delegacija mednarodne odbojkarske zveze FIVB, ki bo po ogledu tržaške dvorane Palatrieste in pogovorih s športnimi in političnimi oblastmi še zadnjič preverila kandidaturo Trsta kot eno možnih prizorišč svetovnega pr-ven stva v moš ki odboj ki, ki bo v Italiji leta 2010. Delegacijo FIVB sestavljajo Italijan Piero Rebau-dengo, predsednik brazilske zveze Ary Gracia (oba sta že v Trstu), predsednik srbske zveze in podpredsednik evropske zveze Alek-sanda Boričic ter Dominikanec Cristobal Marte Hoffix. Za organizacijo SP kandidirajo Milan, Turin, Verona, Parma, Modena, Trst, Rim, Ancona, Firence, Catania in Reggio Calabria. Osnutek programa, ki ga bo treba še odobriti, predvideva prvo fazo s šestimi skupinami s po štirimi eki pami. Tri naj bolj še uvr šče -ne ekipe iz vsake skupine naj bi se uvrstile v naslednjo fazo z novimi šestimi skupinami. Iz teh novih skupin bi izpadlo še šest moštev, tako da bi se v tretji fazi za naslov še naprej potegovalo 12 ekip v štirih nadaljnjih skupinah, iz katerih bi izšli polfinalisti. Skupno bi odigrali kar 72 tekem. smučanje - V nedeljo na Trbižu Za 39. zimske športne igre se je prijavilo 309 smučarjev iz devetih slovenskih društev Za nastop na 39. zimskih športnih igrah, ki bodo v nedeljo na Trbižu, se je prijavilo 309 smučarjev in smučark, pripadajo pa devetim različnim slovenskim klubom, štirim iz Italije, petim pa iz Slovenije. Tekmovanje v veleslalomu prireja Slovensko planinsko društvo Trst, odvijalo pa se bo na progi Priesnig C, na katero je samo v torek zapadlo 25 centimetrov novega snega, do nedelje pa se bo ga morda nabralo še za nekaj centimetrov. Podroben pregled vpisov kaže, da sta največ tekmovalcev prijavila SPDG in SK Devin (vsak po 64), sledijo pa SK Brdina (51), SK Kalič Postojna (46), SK Nova Gorica (39), SPDT (3l), Kraški zidar Sežana (12), SK Javornik Črni Vrh (10) in ŠD Mladina (9). Začetek tekmovanja bo ob 10. uri. Možen bo tudi predhodni ogled proge. Za tekmovalce s startno številko do 150 (žreb bodo opravili danes) bo ogled od 9.15 do 9.30, za tekmovalce z višjimi startnimi številkami pa od 9.30 do 9.45. Vsi tekmovalci bodo nastopili na isti progi, le za kategoriji baby in superbaby bo proga krajša. Podelili bodo tudi 3. pokal Del Linz za najboljše uvrščena tekmovalca v najmlajšem letniku v moški in ženski konkurenci, seveda pa bodo nagrajeni vsi najmlajši in prvi trije uvrščeni iz vsake starostne kategorije. Zimske športne igre veljalo letos tudi kot 2. preizkušnja za 3. Primorski pokal. Prvo tekmo za podjetja je organiziral SK Brdina, naslednja bo 15. marca Pokal prijateljstva treh dežel na Piancavallu, zadnja pa bo tekma notranjsko-primorske regije 22. marca v Cerknem. namizni tenis - Ženska A2-liga Kras ZKB želi tokrat presenetiti Jutri se bodo Krasove A2-ligašice pomerile na domačih tleh z lombardijsko ekipo TT. San Donatese. Ekipo sestavljajo solidna Kitajka Wang Yu, Giulia Cavalli, dobra dugokategornica in članica državne reprezentance ter bivša krasovka Lisa Ridol-fi, ki je prav tako kot Cavallijeva v krogu reprezentance. S to ekipo so se naša dekleta že pomerila v prvem delu prvenstva; obakrat so krasovke izgubile. Jutri bo ponovno zaigrala tudi Krasova tujka Helena Halas; slednja je v letošnji sezoni premagala že marsikatero dobro nasprotnico; tokrat pa bo najbrž tudi ona imela težko nalogo. Ekipa San Donatese je na papirju boljša od naše, toda krasovke se ji bodo vseeno skušale postaviti po robu in po tihem upajo v podvig. Končni izid bo prav gotovo v veliki meri odvisen od postave obeh ekip. Naj povemo, da San Donatese ne cilja na napredovanje v A1 ligo, saj društvo že razpolaga z ekipo, ki nastopa v najvišji italijanski ligi. Ta konec tedna bodo stopile za zeleno mizo tudi B-ligašice. V zgoniški telovadnici se bo namrec odvijal zadnji turnir. Eki- kroma pa Kras A bo tokrat igrala proti slabšemu TT. Auer Ora ter proti solidni ekipi iz Vidma TT. Rangers. Kras B pa se bo pomeril z ekipama Tramin A in B, ki ju sestavljata mlade in še neikušene igralke. Moški predstavniki C1 lige se bodo jutri podali na gostovanje pri Sarmeoli, ki zaseda zadnja mesta na lestvici. Krasovci ne bi smeli imeti večjih težav, z zmago pa bi si že zagotovili napredovanje v B2 ligo. Tudi C2-ligaši bodo jutri igrali v gosteh, in sicer proti vi-demski ekipi CUS Udine. Moška ekipa, ki nastopa v D1 ligi, pa bo v nedeljo igrala proti tržaškemu TS Sistiana. (M.E.) košarka - Moška D-liga Naši ekipi spet v središču pozornosti V osmem krogu povratnega dela prvenstva sta tekmi Poggi - Breg in Polispor-tiva Isontina - Konto vel Sokol gotovo najpomembnejša spopada v boju za končnico prvenstva oz. obstanek. Združena ekipa bo tekmo v Pierisu igrala že drevi ob 20.30, tako da so igralci ta teden imeli trening manj kot ponavadi. V zameno pa bo imel trener Šušteršič končno spet na razpolago skoraj popolno postavo, saj so po številnih poškodbah in boleznih okrevali prav vsi igralci - odsoten bo le mladi playmaker Gantar. V popolni zasedbi so igralci Kon-tovela Sokola gotovo boljši tekmec od Ison-tine in zato tudi favoriti za zmago tudi na neugodnem igrišču v Pierisu. To so delno že dokazali v soboto z zmago proti Don Boscu - Salezijanci so namreč v prvem krogu premagali Isontino za 13 oz. 12 točk v prvem oz. povratnem delu. Prvo tekmo pri Briščikih so Paoletič in soigralci nerodno izgubili s 70:73, tako da bodo morali tokrat zmagati vsaj s štirimi točkami naskoka, da bi imeli na koncu boljšo koš razliko. Večja razlika bi jim dala še večjo gotovost, da bi dosegli obstanek, tudi če bi na koncu deli- li uvrstitev z Isontino in enim izmed ostalih neposrednih nasprotnikov v boju za obstanek. Tudi Breg čaka tokrat sorazmerno težka naloga na drugem zaporednem gostovanju v Miljah. Po sobotni visoki zmagi z Nabom bodo tokrat igrali proti tretjemu zaporednemu nasprotniku iz zgornje polovice lestvice. Predvsem pa si Poggi ne more privoščiti poraza, če hoče še naprej upati v uvrstitev v končnico prvenstva, saj ima že dva poraza več od San Vita in Brega. Šestih točk zaostanka in dveh porazov v medsebojnih spopadih pa v sedmih krogih enostavno ne more nadoknaditi. Tekma se bo tokrat pričela že ob 19.00, tako da bosta zaradi delovnih obveznosti odsotna visoka Laudano in Škorja, medtem ko bo Jevnikar gotovo na igrišču kljub težavam z gležnjem, zaradi katerih je miroval v torek. Odsotnosti bosta najbrž spravili v škripce trenerja Pre-garca, saj bo moral pod košema omejiti Ce-lego, Glavino in Galaverno. V zunanjih pozicijah pa so Brežani enostavno boljši in bodo morali to izkoristiti s hitro in agresivno igro. (Mitja Oblak) nogomet Kaznovanih je kar šest igralcev Vesne Kriška Vesna bo v nedeljo v Tolmeču nastopila v zelo okrnjeni postavi. Po porazu in sodnikovem »ra falu« rde čih ter rume nih kartonov na tekmi proti Juventini je disciplinska komisija deželne nogometne zveze ta teden kaznovala kar šest Vesninih nogometašev. Dva kroga bo prisilno miroval Manuel Montebugnoli, po en krog pa še Matteo Cheber, Maksi Grgič, Martin Cheber, Simone Mervich in Andrea Ervigi (zadnji trije zaradi četrtega opomina). Vesnin trener Marco Della Zotta pa ne bo smel na klop do 14. t.m (en krog). V 1. amaterski ligi je bil za en krog kaznovan branilec Sovodenj Daniele Bregant. Na jutrišnjem slovenskem derbiju 2. amaterske lige med Zarjo Gajo in Bregom pa bo vzhod no-kraš ka enajste rica igrala brez Bernetiča in Sattija. Oba bosta tekmo preskočila zaradi četrtega rumenega kartona. / ŠPORT Četrtek, 6. marca 2008 21 naš pogovor - Hitra hoja je za Lonjerca Fabia Ruzzierja del njegovega življenja »Najbolj sem zadovoljen, ko premagam mlajše tekmovalce« Trenira vsak dan, tudi ob nedeljah - Iz nočne službe naravnost na tekmo - Na dolgih razdaljah boljši kot pred 20 leti Dolgoletno sopotnico je Lonjerc Fa-bio Ruzzier spoznal naključno. Vsekakor bolj za šalo kot zares. Pri klubu Adria j e v sedemdesetih letih treniral mlade atlete, med njimi tudi dva hitrohodca. Navadno je na treningih ob njima tekel, saj se je že kot mladenič ukvarjal s tekom in mnogoboji, nekega dne pa gaje varovanec prosil, da bi ob njima raje hodil, češ da ga njegov tek moti. »Prošnji sem takrat ugodil. Že isti teden sem sodeloval na tekmi hitre hoje pri sv. Jakobu in bil tretji,« se natančno spominja Ruzzier, ki je hitro hojo spoznal pri 28 letih. »Stavili smo, da ne bom dokončal niti prve tekme, naposled pa sem mesec kasneje prehodil 20 km, po treh mesecih pa še 50 km ... Ko te hoja prevzame, je kot prava bolezen.« Nočne ure preživljate v službi. Kako sploh poteka vaš dan? Iz službe pridem navadno ob 5. uri, ob šestih pa grem spat. Navadno spim do 11.00 ali 11.30. Treningi pa so prilagojeni letnemu času. Poleti treniram zvečer, pozimi pa pred kosilom. Po kosilu grem v vsakem letnem času na polje, tam delam do večera, nato pa grem v službo. Koliko pa trenirate? Vsak dan vključno z nedeljo. Dolžina treningov je odvisna od tekme, za katero se pripravljam. Vsak dan prehodim najmanj 14 km. Enkrat na teden pa se preizkusim v daljši razdalji: če imam na primer tekmo na 50 km, prehodim enkrat tudi 30 ali 35 km, ko treniram za 20 kilometrsko tekmo, pa se preizkusim na tej razdalji tudi na treningu. Ni pa vsak trening enak: lahko prehodim vedno iste razdalje, a na različne načine. Vadim tudi vzpone, ponovitve, fartlek (hodim 2 minuti v najhitrejšem ritmu, nato v počasnejšem, in spet pospešim). Vzpone na primer vadim v Gropadi. Vzpenjanje krepi moč, spuščanje pa izboljšuje tehniko. Hoja navzdol sili k skakanju, vadba pa omogoča, da se naučiš biti stalno v kontaktu s terenom. Trenirate samo hojo? Sedaj tolčem kole doma (smeh!). No, sicer imam doma na podstrešju svojo telovadnico s švedsko lestvijo, sobnim kolesom in utežmi. Od novembra do polovice decembra treniram z utežmi, potem pa preneham, saj ni priporočljivo. Uteži napenjajo in krepijo mišice, pri hoji pa moraš nasprotno mišice iztegniti. Med vadbo z utežmi torej ne trenirate hoje? Vadba z utežmi je moj drugi dnevni trening, navadno večerni. Večinoma krepim roke, hrbtne in trebušne mišice, manj pa noge. Velja prepričanje, da so pri hoji najvažnejše samo noge. To pa ne drži, saj uporabljaš pri hoji veliko tudi zgornji del tele- sa: hrbtne in trebušne mišice namreč držijo hrbet raven, veliko pa delajo tudi roke. V letu dni trenirate vedno ali imate tudi kaj počitka? Treniram vedno, saj tekmujem celo leto. Teoretično treniram vsak dan, ampak se kdaj pa kdaj zgodi, da zaradi delovnih obveznosti, vremenskih razmer ali pa poškodb ne treniram. Pred mesecem dni sem zaradi slabih vremenskih razmer izbral stezo, ker sem moral opraviti daljši trening. Na pokriti 100 m dolgi progi sem prehodil 30 kilometrov (3000 krat 100 m progo op. a.). Kaj pa prehrana? Jem vse, razen ocvrtega. Prašičjega mesa prav gotovo ne jem pred tekmo. Dan pred tekmo zaužijem večinoma le ogljikove hidrate, in sicer pašto, kruh in slaščice, nič mesa, mogoče le kaj narezka. Kateri pa je najboljši naravni doping? Pašta s paradižnikom. Če imam tekmo popoldne, pa jem špagete z oljčnim oljem. Če ste ponoči v službi, zjutraj pa imate tekmo, kako to usklajujete? Če je tekma v deželi, se po službi vrnem domov, spim dve do tri ure, pojem »poket coffie« in se odpravim na tekmo. Skoraj vse osebne rekorde sem dosegel tako. Med tekmo sploh ne občutim pomanjkanja spanja, šele po njej je mučno. Nekoč celo tri noči nisem spal zaradi težav v službi, četrti dan pa sem šel na tekmo. Vse se je izteklo v najboljšem redu. Seveda če bi spal kot vsi ostali, bi bil najbrž bolj učinkovit. To bom preizkusil čez dve leti, ko bom šel v pokoj ... (smeh!) Imeli ste veliko uspehov: koliko sploh pomenijo vaši dosežki v atletskem svetu? Če bom zaključil svoj nastop na svetovnem članskem pokalu v Rusiji maja letos, bo to boljši dosežek kot vseh dvajset veteranskih svetovnih naslovov. Tudi uvrstitev med prvih deset v Italiji med člani velja kot zmaga na svetovnem prvenstvu veteranov ali celo še več. Italija ima namreč dolgo tradicijo in je konkurenca zelo močna. Vsem naslovom in uvrstitvam je treba dati pravo težo. Nikoli pa ne bom pozabil svojega prvega nastopa na svetovnem pokalu v Tu-rinu leta 2002, ko sem v Italiji nastopal s slovensko reprezentanco. Pravico do nastopa na pokalu sem imel že leta 1989, ampak me je takrat italijanska reprezentanca odvrnila, češ da sem prestar. V reprezentanco so namesto mene vpoklicali tudi tekmovalce, ki so na državnem prvenstvu dosegli slabši rezultat. Naposled pa sem izvedel, da vpliva na vpoklic največkrat pripadnost vojaškim klubom oz. tistim, ki imajo nekaj de- Fabio Ruzzier je star 55 let. V svoji karieri je na svetovnih veteranskih prvenstvih osvojil že 20 naslovov prvaka, 13 v dresu italijanske, 7 pa v dresu slovenske reprezentance legatov v atletski zvezi. Pred dvajsetimi leti ste dosegali slabše rezultate kot sedaj. Kako to? Na krajših razdaljah sem slabši, na daljših pa k boljšim rezultatom veliko pripomorejo izkušnje. Dobro veš, kako moraš začeti, koliko se moraš prehranjevati in kako stopnjevati moči. Na svetovnem pokalu v Rusiji maja meseca boste tekmoval tudi z olim-pijci. Če se bo izteklo vse v najboljše redu, katera je najboljša možna uvrstitev? Uvrstitev se bo sukala najbrž med 50. in 60. mestom, saj računam, da bom 50 km progo prehodil v 4 urah in 20 minutah. Tekmovalcev pa bo približno 120. Na svetovnem pokalu pa boste najbrž med najstarejšimi? Seveda. Že v Turinu leta 2002 sem bil najstarejši, sedaj pa imam še šest let več. Bi lahko sicer lahko nastopil tudi na olimpijskih igrah? Ne, saj so tam norme nižje. Pri OI določa normo mednarodna atletska zveza. Za nastop morajo tiste države, ki imajo več kvalitetnih tekmovalcev, doseči normo A, za ostale države pa velja višja norma B. Za svetovni pokal pa določi normo tvoja država. Sicer pa je kvalitetnejši svetovni pokal, saj ima tam pravico do nastopa več vrhunskih tekmovalcev, na OI pa je število omejeno, in sicer lahko nastopajo le trije iz vsake države. Spodletel pa mi je nastop na na OI v Sydneyju, saj je norma B takrat znašala 4.07:00 in sem bil jaz tedaj še za minuto boljši. Takrat pa sem bil član italijanske reprezentance (sedaj nastopa za slovensko reprezentanco op. a.), ki je zahtevala čas pod štirimi urami. Koliko pa se lahko še izboljšate? Pri veteranih se krivulja učinkovitosti na začetku počasi dviga, nato se postopno spušča, potem pa se naenkrat spusti navpično dol. Torej lahko čas v letu dni poslabšaš za deset minut in jih nikakor ne moreš več nadoknaditi. Naposled pa krivulja še naprej pada ... Ne vem, če mi bo še uspelo doseči take rezultate. Sedaj sem usmerjen predvsem v letošnjo sezono in nastop na svetovnem pokalu. Redno tekmujete tudi na evropskih in svetovnih veteranskih prvenstvih. Kakšna je sploh kvaliteta teh prvenstev? Kvaliteta svetovnih veteranskih prvenstev je odvisna od tega, kje tekmovanje poteka. Če prvenstvo organizirajo v Evropi, je kvaliteta visoka, sicer pa je nižja, saj si lahko daljša potovanja privoščijo samo nekateri. Koncentracija hitrohodcev je v Evropi, zato sta kvaliteta evropskega in svetovnega prvenstva podobni. Ali je večina tekmovalcev, ki nastopajo na veteranskih prvenstvih, bivših tekmovalcev? Pri hoji so večinoma vsi že prej tekmovali, ker je to tehnična disciplina. Trdnost bokov onemogoča, da bi s hojo začeli pozno. Nasprotniki so večinoma bivši Naši balinarji več kot častno zastopali Trst v Coneglianu Tržaška balinarska reprezentanca je prejšnji teden nastopila v Coneglianu na tradicionalnem turnirju, imenovanem »La grande sfida«, ki ga domače društvo San Giorgio vsako leto prireja v čast svojega preminulega člana Luigija Tadiotta. Ekipo je vodil Bruno Guštin, ki je imel pri izbiri tekmovalcev, ki so branili barve pokrajinskega komiteja FIB, res srečno roko. Osredotočil se je predvsem na slovenske predstavnike dveh društev in sicer Gaje in Portualeja. Ker je pravilnik predvideval, da mora vsaka ekipa razpolagati z balinarji vsaj treh različnih društev, je v reprezentanco sklical tudi miljskega pred- stavnika Massimiliana Kovaca, to je sina izkušenega Donata, ki je več let uspešno nastopa za Portuale. Glede na močno konkurenco, saj so se tekmovanja udeležili pretežno A in B kategorniki, so bile ambicije naših balinarjev dejansko nične. Toda z brezhibnim nastopom vseh jim je celo uspel preboj do nedeljskega polfinala. Kljub temu, da je bilo tekmovanje izredno naporno (povratek domov pa je bil v gosti megli poglavje zase) je vsem skupaj zapustilo odličen vtis. Ob odlični organizaciji, ki jo ob podpori radodarnih sponzorjev zmore le malokate-ro društvo (nastopajoči vključno s tehničnimi vodji so prejeli zlate medalje v skupni vrednosti približno 5.000 evrov), so se naši predstavniki odlično znašli tako na balinarskih stezah, kot zunaj njih. Četverka v postavi Ko-vac-Bonin-Balos in Calzi sicer v uvodnem nastopu pro- ti Gorici ni startala s pravo nogo (ob prvem lučaju so zaostajali že z 0:5) nadaljevanje pa je bilo veliko uspešnejše, saj so na koncu zasluženo slavili. Sledile so tri serije štafet, tako da je bilo na sporedu kar 24 medsebojnih obračunov. Prav uspešna nastopa Skupka in Balosa, ki sta bila boljša od Gorice in Belluna, sta pripomogla k temu, da je ekipa napravila lep korak naprej proti polfi-nalu. V nedeljskem polfinalu proti Vidmu pa je presenetila predvsem trojka v postavi Kovac-Bonin (Gabriel-li) in Calzi. Premagala je visoko kategoriziranemga nasprotnika. Sledil je sicer nato poraz, vseeno pa je tretje mesto za tržaško vrsto edinstven uspeh. Danes se v Domu pristaniških delavcev končuje tridnevno tekmovanje dvojic, ki ga tudi tokrat pripravlja balinarska komisija pri ZSŠDI-ju. (Z.S.) reprezentanti, olimpijci in svetovni prvaki. Potem so tu še tekmovalci vzhodnih držav, za katere zveza vlaga enako kot za člane: v zimskih mesecih imajo celo priprave. Nekaj pa je tudi takih, ki prvenstva izkoristijo le za potovanje. Na tekmo sicer pridejo, ampak enostavno hodijo. Trenirate kot pravi profesionalec. Zakaj še vedno vztrajate? Ne treniram zaradi veteranskih naslovov. Še vedno imam izkaznico člana, kot dvajsetletniki. Tekmujem med veterani samo zato, ker mi to dopušča starost. Všeč pa so mi predvsem tekme med člani. Pri zmagah na veteranskih prvenstvih nimam pravega zadoščenja. Tekmujem sicer z nekdanjimi olimpijci in prvaki, ki pa so povsem izčrpani. Ko sem zmagal prvo veteransko svetovno prvenstvo, sem bil sicer zelo navdušen. To pa je bila enostavno zmaga med sebi enakimi. Zadoščenje je povsem drugačno, če premagam dvajsetletnike. Tako pač razmišljamo tisti, ki se z atletiko ukvarjamo od mladih nog. Veliko veteranov pa ni enakega mnenja: na vsak način želijo na veteranskih prvenstvih nekaj doseči, česar niso uspeli prej. Kljub temu pa ste prepotovali svet zaradi veteranskih prvenstev ... Daljša potovanja jemljem kot dopust: z mano potuje vedno tudi žena. Japonske najbrž ne bi nikoli obiskal, če ne bi bilo prvenstva. Kdo pa krije vse stroške? Stroške potovanja krije delno koprski klub, dres in vpisnino pa reprezentanca. Ostalo pa poravnam sam, tudi čevlje ... Koliko čevljev sploh porabite v letu dni? Če bi čevlje zamenjal vsakič, ko jih preluknjam, bi letno moral kupiti pet parov. Nosim jih h čevljarju, ki mi pritrdi trpežnejšo gumo. Do kdaj pa bo Fabio Ruzzier tekmoval? Hoja je že del mojega življenja. Treniranje sploh ni naporno: zadovoljen sem, ko grem na trening. Ko se bom prvič vprašal, zakaj si obuvam čevlje, takrat bom končal. Kako pa vašemu športnemu udej-stvovanju sledi žena? Z razumevanjem. Ve, da mi hoja zelo ugaja. Z mano je veliko potovala. Ko preveč tekmujem, je sicer malo nejevoljna. Imate kamenček v čevlju, ki ga še niste odpravili? Škoda, da nisem začel s hojo deset let prej. Olimpijski zmagovalec v Helsinkih Bordoni mi je pri 40 letih potrdil, da bi bil v tem primeru gotovo član italijanske članske reprezentance. Najbrž bi se udeležil tudi olimpijskih iger. Veronika Sossa □ Obvestila ŠZ DOM prireja Športno šolo za osnovnošolske otroke. Vadbene ure bodo namenjene plesnim zvrstem in bodo na sporedu ob sobotah od 10. do 12. ure. Tečaj bo vodil strokovnjak na področju plesnih veščin Franci Vaupotič. Pričetek vadbe je predviden za soboto 29. marca. Informacije glede prijave in vpisa na tečaj nudimo na sedežu društva v Gorici - Ul. Brass, 20 - tel. 0481 33288 od ponedeljka do petka med 17.30 in 19. uro. ALPINISTIČNI ODSEK SPDT vabi na prosto plezanje na novi umetni steni v športnem centru Bazovica ob torkih in četrtkih od 18.30 do 20.30. Informacije nudi Goran na tel.št. 3408597787. Toplo vabljeni !! AŠD-SK BRDINA organizira v nedeljo, 16. marca društveno tekmo v For-ni di Sopra. Vabljeni vsi tečajniki, člani in prijatelji. Za prijave pokličite društveno št. 347-5292058 ali 340-1653533 (Valentina). Vljudno vabljeni! SK DEVIN prireja društveno tekmo za vse člane, tekmovalce in udeležence smučarske šole jutri, 8.marca 2008 s pričetkom ob 10. uri na progi Cimacuta v kraju Forni di Sopra. Zaželena čimvečja prisotnost. Vpisovanje na info@skde-vin.it, ali na tel. 335 8180449 (Erika) 22 Petek, l. marca 2008 trst - Čas žetve S filmom promovirati kakovostno staranje Čas žetve-zrela življenjska doba v kinematografiji. Filmski pregled o tem, kako se učimo dobrega staranja. Sedanja družba nedvomno teži k temu, da prednja či več no mlad in zdrav človek pri tem pa se izloča vsakršna dru ga življenj ska do ba, ki ne sovpada s takim modelom. Sedanjost, še močneje pa prihodnost, prikazuje družbo, kjer so starejše osebe v vedno večjem številu, ter imajo vsekakor pravico do izražanja ter uveljavljanja lastnih potreb, materij moramo posvetiti posebno pozornost in primerno ukrepati. Ta pojav je izrazito prisoten v Trstu, kjer ima tretjina prebivalstva preko 65 let, kar 75% tega segmenta prebivalstva pa ima med 70 in 90 let. V tej stvarnosti se izkazuje kot nujna promocija kultura staranja, da se tako ublažijo občutja nelagodnosti, ki se često pojavijo že v srednjih le tih, ko zač ne mo izgubljati uperjenost v bodočnost in odštevamo čas z obzirom na dobo, ki nam še pre ostaja. Nujno je torej usmerjati vzgojo na tista obnašanja in stil življenja na katere se moramo opirati, da čim dlje zadr žimo pri mer no psihofizično stanje in dobro počutje. Ko se potrudimo živeti na kakovosten način, si obenem zagotavljamo boljše pogoje življenja v zrelih letih, ki bodo še vedno bogata z mnogimi sadovi. Javna ustanova za usluge oseb ITIS, ARIS ter zadruga BONA-WENTURA-MIELA, ki na različnih ravneh promovirajo tako kulturo v Trstu, predlagajo javno srečanje, tako občanom kot javnim ustano vam, na ome nje no tema ti -ko. Srečanje bo potekalo z uporabo kinematografskega medija, ki je z veliko učinkovitostjo ponazoril osnovne aspekte staranja v našem času. Znana kulturna osebnost bo orisala filmsko tematiko, nakar bo sledila razprava z občinstvom. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Rossetti Rainer Werner Fassbinder: »Le lacrime amare di Petra von Kant« / Nastopajo: Stalno gledališče iz Umbrije, Stalno gledališče iz Turina in v sodelovanju z Théâtre National Populaire Villeurbanne - Lyon. Režija: Antonio Latella. Urnik: v sredo, 12. marca ob 20.30, v četrtek, 13. ob 16.00 in 20.30, v petek, 14. in v soboto, 15. ob 20.30 ter v nedeljo, 16. marca ob 16.00. DVORANA BARTOLI Clive Duncan: »Wild weekend« / v angleščini nastopa Vienna's English Theatre. Urnik: danes, 7. ob 11.00 in 19.00 in jutri, 8. marca ob 11.00 in 17.00. Patrick Sueskind: »Il contrabasso« / Apas Produzioni. Režija: Marco Risi. Urnik: od 10. do 15. marca ob 21.00 v nedeljo, 16. marca ob 17.00. La Contrada Tennessee Williams: »La rosa tatua-ta«. Nastopa The Dreamers Productions srl. Režija: Francesco Tavassi. Urnik: danes, 7. in jutri, 8, ob 20.30, v nedeljo, 9. ob 16.30, v torek, 11. ob 16.30, v sredo 12., v četrtek, 13., v petek, 14. in v soboto, 15. ob 20.30 ter v nedeljo, 16. marca ob 16.30. Gledališče S. Giovanni (Ul. S. Cilino 99/1) Harold Pinter: »Prove d'autore« in »Victoria station«. / Nastopa gledališka skupina Teatro incontro. Režija: Simonetta Feresin. Urnik: jutri, 8. ob 20.30 in v nedeljo, 9. marca ob 17.00. Gledališče Miela Jutri, 8. marca ob 21.00 / V okviru niza komičnih predstav bo na sporedu v monologu Roberta Citrana predstava »Ciao nudo - Memorie di un chiri-chetto«. GORICA Kulturni dom V torek, 11. marca ob 20.45 / Gledališka predstava »Stekli psi« v izvedbi SNG Nova Gorica. V soboto, 15. marca ob 20.45 / Gledališka predstava skupine "Gradisca... Il teatro": »Mi e caduta una cavalla nel-l'letto« (Padla mi je ena kobila v posteljo). Režija: Salvatore Zona. TRŽIČ Občinsko gledališče V soboto, 15. marca ob 20.45 / Ulde-rico Pesce: »Fiato sul collo. I 21 giorni di lotta degli operai della Fiat di Mel-fi«. Nastopata Ulderico Pesce in Andrea Satta. VIDEM Teatro Palamostre Werner Schwab: »Sterminio« / Nastopa Teatro delle Albe v okviru sezone "Teatro contatto 07/08". Režija: Marco Martinelli. Urnik: od 11. do 13. marca ob 21.00, 15. marca ob 19.00 in 22.00 ter 16. marca ob 21.00. _SLOVENIJA_ ILIRSKA BISTRICA Kulturni dom Jutri, 8. marca ob 19.00 / Marco Tas-sara: »Amour, amore, Liebe... na trnek se lovijo ribe«. Komedija v dveh dejanjih. Prvič v slovenščini. Prevedel in priredil Sergej Verč, jezikovna obdelava Minu Kjuder. Režiser Sergej Verč, pomočnica režiserja Minu Kjuder. Gledališka skupina KD »Brce« iz Gabro-vice pri Komnu. SEŽANA Kosovelov dom V nedeljo, 9. marca ob 20.00 / Gledališče Špas teater Mengeš nastopa z delom »5 žensk.com«. V ponedeljek, 10. marca ob 20.00 / Matjaž Zupančič: »Razred«. Gostuje SNG Drama Ljubljana. LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder Danes, 7. marca ob 18.00 / Matjaž Zupančič: »Vladimir«. V nedeljo, 9. marca ob 20.00 / Zijah A. Sokolovic: »Glumac ... je glumac ... je glumac«. V torek, 11. ob 18.00 in v sredo, 13. marca ob 19.30 / Dane Zajc: »Jagaba-ba«. V sredo, 12. marca ob 19.30 / Tennessee Williams: »Orfej se spušča«. V petek, 14. marca ob 19.30 / Dane Zajc: »Jagababa«. Mala drama Danes, 7. marca ob 20.00 / Aleš Berger: »Zmenki«. Jutri, 8. in v ponedeljek, 10. marca ob 20.00 / Brian Friel: »Jaltska igra. Poigra«. V torek, 11. marca ob 20.00 / Yukio Mi-shima: »Markiza de Sade«. V sredo, 12. marca ob 20.00 / Julian Barnes: »Prerekanja«. V petek, 14, marca ob 20.00 / Yukio Mishima: »Markiza de Sade«. V soboto, 15. marca ob 20.00 / Brian Friel: »Jaltska igra. Poigra«. MGL Veliki oder Danes, 7., jutri, 8. in v nedeljo, 9. marca ob 19.30 / Joe Masteroff, John Kan-der, Fred Ebb: »Kabaret«. V ponedeljek, 10. marca ob 19.30 / Vladimir Nabokov: »Lolita«. V torek, 11. marca ob 19.30 / Vladimir Nabokov: »Lolita«. V sredo, 12. marca ob 15.30 in 19.30 / Drago Jančar: »Lahka konjenica«. V četrtek, 13. marca ob 19.30 / Vladimir Nabokov: »Lolita«. V petek, 14. in v soboto, 15. marca ob 19.30 / Joseph Stein, Jerry Bock, Sheldon Harnick: »Goslač na strehi«. Mala scena MGL Danes, 7. marca ob 20.00 / Sergi Bel-bel: »Mobilec«. Jutri, 8. marca ob 20.00 / Miro Gavran: »Vse o ženskah«. V ponedeljek, 10. marca ob 17.00 / Sergi Belbel: »Mobilec«; ob 20.00 José Sanchis Sinisterra: »Carmela in Paulino, variete na fino«. PRIREDITVE V torek, 11. marca ob 20.00 / Sergi Belbel: »Mobilec«. V sredo, 12. marca ob 20.00 / Tom Stoppard: »Rozenkranc in Gildenstern sta mrtva«. V četrtek, 13. marca ob 20.00 / Miro Gavran: »Vse o ženskah«. V petek, 14. marca ob 16.00 / Jasen Boko: »Gledališka ura«; ob 20.00 Jana Pavlic: »Tosca«. Šentjakobsko gledališče Danes, 7. in jutri, 8. marca ob 19.30 / C. Goldoni: »Prebrisana vdova«, komedija. Režija: Luka Martin Škof. V sredo, 12. ob 19.30, v četrtek, 13. ob 17.00 in 19.30 / W. Allen: »Bog«, komedija, režija Gašper Tič. V petek, 14. marca ob 17.00 / V. B. Tartuffe: »Kralj na fiziki«. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Rossetti Maurizio Costanzo in Enrico Vaime: »Parlami di me«, muzikal / Urnik: danes, 7. in jutri, B. marca ob 20.30 ter v nedeljo, 9. marca ob 16.00. V ponedeljek, 10. marca ob 20.30 / Nastopil bo Quartetto Emerson v priredbi tržaškega koncertnega društva v okviru sezone 07/0B. GORICA Kulturni center Lojze Bratuž V četrtek, 13. marca: / Koncert Duo Sluga - Corazza: Sluga Aleksander -čelo, Carlo Corazza - klavir. Avditorij V petek, 14. marca ob 20.45 / »Fagot-tissimo«. Mihai Timofte, Costica Mar-cut, Pavel Ionescu in Gorge Hariton. VIDEM Dvorana Aiace V nedeljo, 9. marca ob 11.00 / Koncert Gorni Kramer Quartet in Martina Feri. Teatro Nuovo Giovanni da Udine V četrtek, 13. marca ob 20.45 / Simfonični orkester FJK. Dirigent: Umberto Benedetti Michelangeli. Jeffrey Swann - klavir. V nedeljo, 16. marca ob 20.45 / »U- Theatre / Shaolin kun fu. A hit of Zen«. Plesno-glasbeni spektakel. _SLOVENIJA_ NOVA GORICA Kulturni dom Jutri, 8. marca ob 20.15, velika dvorana / Koncert ob B. marcu: »Neisha«. V ponedeljek, 10. marca ob 20.15, velika dvorana / Komorni orkester »Spi-rit of Europe«. Karmen Pečar - violončelo. Dirigent: Martin Sieghart. LJUBLJANA Cankarjev dom »Yin & Yang«, Linhartova dvorana, baletni večer. Nastopa Balet SNG Opera in balet Ljubljana. Urnik: v torek, 11. in v sredo, 12. marca ob 19.30. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST V Palači Gopcevich bo do 15. marca na ogled razstava »Da Vienna all'Eurpoa, Arthur Schnitzler e il suo tempo«. Urnik: od 9. do 19. ure. V Državni knjižnici bo do 11. aprila na ogled razstava Adalberta Stifterja z naslovom »Stifter x 3«. Urnik: od ponedeljka do petka od 9.00 do 18.30, ob sobotah od 9.00 do 13.00. Muzej židovske skupnosti / do 31. marca bo na ogled razstava del Annamarie Ducaton Wolinsli z naslovom: »La Porta dellAnima - Omaggio ad Anna Frank«. Urnik: ob nedeljah, ponedeljkih, sredah, četrtkih in petkih od 10. do 13. ure, ob torkih od 16. do 19. ure. Razstavni prostor Sanmichele 11: do 14. marca bo na ogled razstava »a+u« Dimitrija Waltritscha. Urnik: od ponedeljka do petka od 10.00 do 13.00 in od 16.00 do 19.00. V galeriji Narodnega doma razstavlja bolgarski fotograf Zafer Galibov. Razstava bo na ogled še danes, 7. marca od 17. do 19. ure. Narodna in študijska knjižnica (Ul. sv. Frančiška 20), na ogled je likovna razstava Emme Malina Marinelli. Občinska umetnostna dvorana: do 16. marca razstavlja pod naslovom »Bian-co d'ombra« Marina Brumat. Odprto od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 20.00. BORŠT Srenjska hiša: do 9. marca bo na ogled razstava ročnih del domačih žensk in razstava tipičnih slaščic gostujočih Podeželskih žena Toplice iz Okonine pri Ljubnem in iz Braslovč v Savinjski dolini. Urnik: danes, 7. od 16.00 do 20.00, jutri, 8. od 15.00 do 18.00 in v nedeljo, 9. marca od 10.00 do 12.00 in od 16.00 do 20.00. MILJE Muzej sodobne umetnosti Ugo Cara: »Pokopališče cigaret. Poetični projekt pepelnikov«. Urnik: od torka do sobote od 17.00 do 19.00, ob četrtkih in nedeljah od 10.00 do 12.00, ob ponedeljkih zaprto. Ogled možen do 28. marca. OPČINE Bambičeva galerija (Proseška 131): do 21. marca je na ogled razstava slik Geni Gruden - Pejsaži. Odprto od ponedeljka do petka od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00. REPEN Muzej Kraška hiša je odprt v zimski sezoni samo po dogovoru z upravitelji. Informacije na tel. št. 040-327240 ali po elektronski pošti na naslovu: info@kra-skahisa.com. DEVIN Jadranski zavod združenega sveta: »Il silenzio dei campi« je naslov razstave Ericha Hartmana, ki bo odprta do 4. aprila. NABREŽINA Kavarna Gruden: na ogled je razstava grafik Judite Horvath Fontana »Odsevi v modrem«, ob sredah zaprto. V dvorani Igo Gruden razstavlja Dezi-derij Švara izbor slik s naslovom »Prostor in umetnost«; odprto ob nedeljah od 10.00 do 12.00 in po dogovoru. (Info.: 040-299632 in 040-200123). GORICA Državna knjižnica (Ul. Mameli): slikarska razstava Terpictura (Avstrija -Italija - Slovenija) v organizaciji kulturnega centra Tullio Crali. Razstavljajo Birgit Bachmann, Antonio Crivellari, Jaun Arias Gonano, Arjan Pregl, Claudia Raza, Larissa Tomassetti, Etko Tutta, Klavdij Tutta in Gloria Zoitl; na ogled bo do 15. marca od ponedeljka do petka med 10.30 in 18.30, ob sobotah med 10.30 in 13.30. V hiši Morassi v grajskem naselju, je do 8. marca na ogled fotografska razstava Gianfranca Abramija z naslovom Z Istro v srcu; razen nedelje in pone-dljka je odprto med 10.30 in 12.30 ter med 16.30 in 17.30. V dvorani APT na trgu Martiri della Liberta d'Italia (palača postaje) bo do 15. marca odprta razstava z naslovom »Prossima fermata... viaggio nei 150 an-ni di trasporto pubblico in Provincia, Gorizia e dintorni«; od ponedeljka do sobote med 15. in 19. uro (razen sred in nedelj), za skupine tudi zjutraj s predhodno najavo na tel. 0481-593506. Kulturni dom: od danes, 7. marca (otvoritev ob 18.00), do 20. marca bo razstavljala slikarka Marina Brumat iz Fare ob Soči. Možnost ogleda od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro ter med 16. in 18. uro, v večernih urah pa med raznimi kulturnimi prireditvami. Kulturni center Lojze Bratuž: do 14. marca, bo pod naslovom »Moji srčni kraljici« razstavljal likovnik Rudi Skočir. Odprto od ponedeljka do petka od 17.00 do 19.00. (Nadalje možen ogled do 24. aprila ob prireditvah ali po domeni). ŠTEVERJAN V gostilni Koršič bo do 21. marca na ogled fotografska razstava Marka Lut-mana, Renata Elie in Simona Komjan-ca na temo pomladi. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11. in 13. uro, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16. in 18. uro; informacije na tel. 0481-966904. CODROIPO V Vili Manin bo do 25. marca na ogled razstava sodobnega avstrijskega kiparstva »Hard Rock Walzer«. Urnik: od torka do nedelje od 9. do 18. ure. _SLOVENIJA_ KOPER Sedež Banke Koper: do konca maja bo razstavljal slike Zvest Apollonio. Galerija Meduza: do konca marca bo razstavljal grafike Zvest Apollonio. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in ri- -/ sbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen od srede do nedelje od 9.00 do 12.00 in od 14.00 do 18.00, zaprto ob ponedeljkih in torkih, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. SEŽANA Kosovelov dom: v veliki galeriji razstavlja slike z naslovom »Žarjenje življenja« Mirjam Kocjan. MC Podlaga Sežana: od danes, 7. (otvoritev ob 20.00) do 29. marca, bo na ogled fotografska razstava »Mladi brez meja«. Fotografije so nastale v sklopu projekta Mejni dogodki na temo povezovanje ljudi z obeh strani meje ob padcu Schengenske meje. Izbrane fotografije avtorjev starih med 15 in 30 let. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). AJDOVŠČINA V Pilonovi Galeriji je še danes, 7. marca med 10. in 17. uro na ogled razstava arhitekta Svetozarja Križaja, rojenega v Ajdovščini. Prirejajo jo ob 30-obletnici postavitve stalne zbirke v Pi-lonovi galeriji, ki jo je Križaj uredil in oblikoval ter zanjo bil leta 1976 nagrajen s Plečnikovo nagrado; informacije na tel. 003865-3689177. VIPAVA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 15. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13. do 17. ure; Sveta Gora ob nedeljah od 10. do 16. ure; grad Dobrovo od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 12. do 16. ure; Kolodvor vsak dan od 10. do 17. ure; najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). Mestna galerija (Trg Edvarda Kardelja 5): še danes, 7. marca, je na ogled razstava z naslovom Potovanje po delu Bojana Štoklja; odprto od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure. V paviljonu poslovnega centra HIT na Delpinovi 7a je do 30. aprila, vsak dan od 10. do 19. ure, na ogled razstava izbranih del grafičnega oblikovalca Mil-jenka Licula, letošnjega Prešernovega nagrajenca. IDRIJA Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00, Turistično informacijski center Idrija odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LOKAVEC Kovaški muzej: Orodje in oprema, stalna razstava. LJUBLJANA Cankarjev dom / v Prvem preddverju bo do 12. marca na ogled Prva dama -najstarejša človeška upodobitev na Slovenskem. Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 6. marca 2008 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 7. video natečaj 2007 - Veronika Carli, Meta Lovrenčič: Konec koncev smo vsi otroci 20.30 Deželni TV dnevnik 23.00 Čezmejna TV - Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.10 Nan.: Baldini e Simoni 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina (vodita E. Daniele in L. Giurato) 10.40 Aktualno: Dieci minuti di...pro- grammi dell'accesso 11.00 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Variete: La prova del cuoco (vodi A. Clerici) 13.30 Dnevnik in Gospodarstvo 14.10 Variete: Festa italiana Storie (vodi C. Balivo) 14.45 Nad.: Incantesimo (i. V. Alfieri, M Campironi) 15.50 Variete: Festa italiana 16.15 Aktualno: La vita in diretta (vodi M. Cucuzza) 16.50 Parlament - Dnevnik - vremenska napoved 18.50 Kviz: L'eredita (vodi P. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Kviz: Soliti ignoti 21.10 Glasb. odd.: Sanremo dalla A alla Z - Emozioni (vodi M. Giletti) 23.35 1.10 Dnevnik 23.40 Aktualno: Tv7, sledi Appuntamen-to V^ Rai Due 6.20 Aktualno: Focus 6.25 17.20, 19.50 Resničnostni show: X Factor 7.00 Variete: Random 9.15 Aktualno: TGR: Montagne 9.45 Aktualno: Un mondo a colori - Magazine 10.00 Dnevnik - Punto.it 11.00 Variete: Piazza grande 13.00 Dnevnik, običaji in družba, potovanja 14.00 Variete: L'Italia sul 2 15.50 Aktualno: Ricomincio da qui (vodi Alda D' Eusanio) 18.05 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 19.00 Nan: Squadra speciale Cobra 11 19.50 Risanke 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: E.R. - Medici in prima linea (i. M. Tierney) 22.40 Nan.: Medical Investigation (i. K. Williams) 23.25 Dnevnik, sledi Punto di vista 23.40 Nan.: Crime Stories 0.25 Aktualno: Parlament 0.35 Proza: Via Tarquinia 20 - Biografia di un sogno (Nagrada Annalisa Scafi) ^ Rai Tre 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes II caf-fe di Corradino Mineo; Italia, istru-zioni per l'uso 8.05 Aktualno: La storia siamo noi 9.05 Aktualno: Verba volant 9.15 Aktualno: Cominciamo bene 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.25 Aktualno: Dnevnik - Cifre in chia-ro 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.15 Nan.: Saranno famosi a Los Angeles 14.00 Deželne vesti in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Dnevnik - Leonardo - Neapolis - Flash L.I.S. -15.15 Variete: Trebisonda 16.15 Dnevnik - GT Ragazzi, sledi Mele-visione 17.00 Aktualno: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & Geo 19.00 Deželne vesti, vremenska napoved in športne vesti 20.10 Variete: Blob 20.30 Nad.: Un posto al sole (i. S. Rossi) 21.05 Aktualno: Mi manda Raitre 23.10 Dnevnik - deželne vesti, sledi Primo piano 23.45 Variete: Tintoria Show 0.35 Nočni dnevnik in vremenska napoved 0.55 Aktualno: Economix - L'Economia che ci riguarda Rete 4 Dnevnik, sledi Secondo voi Nan.: Kojak Nan.: Magnum P.I. Nan.: Nash Bridges Nad.: Hunter Nad.: Saint Tropez Dnevnik in prometne informacije Nad.: Febbre d'amore Nad.: Vivere Nan.: Un detective in corsia Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Sessione pomeridiana: Il tribunale di Forum Nan.: Wolff - Un poliziotto a Ber- lino Film: Gioventu bruciata (dram., ZDA, '55, i. J. Dean) Dnevnik - kratke vesti in prometne informacije 21.10 Nad.: Tempesta d'amore Nan.: Walker Texas Ranger Film: Donne - Waiting to Exhale (kom., ZDA, '95, r. F. Whitaker, i. W. Houston) 18.40 20.20 23.25 8.00 8.50 11.00 13.00 13.40 14.05 14.10 14.45 16.15 17.20 18.50 20.00 20.30 21.10 23.30 1.20 ; Canale 5 Dnevnik - Prima pagina Promet, vremenska napoved, borza in denar Jutranji dnevnik, Insieme Aktualno: Mattino cinque (vodita Barbara d'Urso in Claudio Brachi-no) Aktualno: Forum (vodi Rita Dalla Chiesa) Dnevnik, okusi in vremenska napoved Nad.: Beautiful 16.50, 17.05, 18.15 Resničnostni show: Grande fratello Nad.: CentoVetrine Aktualno: Uomini e donne (vodi Maria De Filippi) Resničnostni show: Amici Nan.: Settimo cielo (i. d. Gallagher) Kviz: Chi vuol essere milionario (vodi Gerri Scotti) Dnevnik in vremenska napoved Variete: Striscia la notizia - La voce della persistenza Nan.: I Cesaroni (i. C. Amendola, A. Fassari) Aktualno: Matrix (vodi Enrico Mentana) Dnevnik in vremenska napoved O Italia 1 6.10 Nan.: Otto sotto un tetto 6.35 Risanke 9.05 Nan.: Happy Days 10.00 Nan.: Dharma & Greg 10.30 Nan.: Hope & Faith 11.00 Nan.: Prima o poi divorzio! 11.25 Nan.: Still standing 12.15 Aktualno: Secondo voi 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 17.15 Risanke 15.00 Nan.: The O. C. 15.55 Nan.: Zack e Cody al Grand Hotel 16.50 Nan.: Ned - Scuola di sopravvi-venza 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.10 Nan.: La vita secondo Jim 19.40 Risanke: Simpsonovi 20.05 Risanke: Futurama 20.30 Kviz: La ruota della fortuna (vodi Enrico Papi) 21.10 Variete: Le Iene show 23.45 Nan.: I Soprano (M. Imperioli) ^ Tele 4 7.00 7.20 8.00 8.10 8.50 9.00 9.30 10.35 11.05 12.10 8.35, 13.10, 16.40, 19.30, 20.30, 23.02, 1.32 Dnevnik 17.00 Risanke 8.30, 10.30 Aktualno: Buongiorno con Telequattro 2008- Svetnik dneva, horoskop, pregovor Dnevnik - pregled tiska A tu per tu: Lettere a Don Mazzi Dokumentarec o naravi Debatna odd.: Formato famiglia Nad.: The flying doctors Klasična glasba 2008 Aktualno: Obiettivo lavoro 12.50 Gledališče: II Rossetti 13.30 Inform. oddaja: su di giri 14.00 Okrogla miza: La tv delle liberta 15.00 Aktualno: Questa settimana vi parlo di... 16.00 Nan.: Zanna Bianca 17.00 Risanke 18.45 Aktualno: Speciali - Fondazione Crup per il territorio 19.00 Aktualno: Le perle dell'Istria 19.55 Športna oddaja 20.00 Šport: Košarka - Snaidero passio- ne basket 20.15 Aktualno: Borghi nel FVG 21.00 Glasbena odd.: Musica, che pas-sione! 21.15 Film: The woman's room (dram., '80, i. L. Remick) 22.50 Aktualno: Qui Cortina 23.55 Nan: Garibaldi, eroe dei due mon-di LA 7.00 9.15 9.30 10.30 11.30 12.30 13.00 14.00 16.30 18.00 19.00 20.00 20.30 21.10 23.55 La 7 Aktualno: Omnibus Aktualno - Due minuti un libro Nan.: In tribunale con Lynn Nan.: Il tocco di un angelo Nan.: Cuore e batticuore Dnevnik in športne vesti Nan.: Il commissario Scali Film: Sfinge (pust., ZDA, '81, i. L.-A. Down, F. Langella) Dok.. Atlantide - Storie di uomini e di mondi Nan.: Jag - Avvocati in divisa Nan.: Stargate SG-1 0.50 Dnevnik Aktualno: Otto e mezzo Aktualno: Le invasioni barbariche Aktualno: Tetris Slovenija 1 6.10 Kultura, sledi Odmevi 7.00 8.00, 9.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05 Dobro jutro 9.05 15.40 Risana nanizanka 9.30 Igrana nanizanka 9.55 Kratki film: Moj zob strahopetec (pon.) 10.10 Enajsta šola 10.45 Štafeta mladosti (pon.) 11.30 Osmi dan (p.) 12.00 Dok. oddaja 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Duhovni utrip (p.) 13.30 Nad.: Doktor Martin 14.20 Slovenci v Italiji 15.10 Mostovi - Hidak 16.05 Iz popotne torbe: Nakit 16.25 Nan.: V dotiku z vodo 17.00 Novice, slovenska kronika, vremenska napoved in športne vesti 17.30 Posebna ponudba 17.45 0.20 Dok. serija. Queen Mary 2 (pon.) 18.40 Risanke 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.55 Nan.: Začnimo znova 20.30 Na zdravje! 22.00 Odmevi, kultura, vremenska napoved in športne vesti 23.05 Polnočni klub (t Slovenija 2 6.30 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 9.35 Glasnik 10.00 Opus 10.25 Evropski magazin (pon.) 10.55 Črno beli časi (pon.) 11.10 Diagonale (pon.) 12.20 Film: Alfie (pon.) 14.10 Športna odd.: Šport špas 14.45 Sveto in svet 16.00 Primorski mozaik 16.30 Študentska 16.55 Lillehammer: SP v smučarskih skokih 18.45 Valencia: Atletika - EP v dvorani 20.50 Amer. nad.: Bram in Alice 21.15 Film: Amos in Andrew 22.45 Film: Popoln dan 0.15 Nad.: Deadwood Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - TG R FJK - Deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Vesolje je... 15.00 Četrtkova športna oddaja 15.30 Film: Katera bo prava? (kom., ZDA, i. W. Tepper, M. Kidder) 17.00 Biker Explorer 17.30 Mlad. oddaja: Fanzine 18.00 Študentska (program v slovenskem jeziku) 18.20 Pravljice Mike Make 18.35 Vremenska napoved, sledi Primorska kronika 19.00 Vsedanes - TV dnevnik, vremenska napoved, športne vesti 19.30 Vsedanes aktualnost 20.00 Mladinska odd.: Ciak Junior 20.30 Potopisi 21.00 Dok. oddaja: Potovanje po Nemčiji 21.55 0.15 Vsedanes - TV dnevnik 22.10 Globus 22.40 Arhivski posnetki 23.30 Valencia: EP v atletiki v dvorani 0.30 Čezmejna TV - TV dnevnik v slovenskem jeziku Tv Primorka 10.30 Dnevnik in vremenska napoved (pon.) 11.00 0.00 Videostrani 17.00 Spomini borcev (pon.) 17.55 19.55 Epp 18.00 Miš Maš 18.40 Video spot meseca (pon.) 18.45 Kultura - Brez vstopnine za leto 2007 19.15 Rally magazin (pon.) 19.45 Kulturni utrinek 20.00 23.00 Dnevnik Tv Primorka in vremenska napoved 20.30 Mi znamo 21.00 Razgledovanja 21.30 Jesen življenja 22.00 Vedeževanje RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro, vmes koledar, pravljica in napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Kulturne diagonale: Film Kamera Ekran; 9.00 Radioaktivni val z Borisom Devetakom in Markom Sancinom; 10.00 Poročila; 10.10 3x3 je deset; 10.20 Odprta knjiga: Desa Muck: Pasti življenja - drugič! (18. nad.); 10.40 World glasba; 11.00 Studio D; Napovednik; 13.20 Zborovski utrip; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: Kaj neki je tam, kjer se pride drugam; 14.40 Jezikovne reže; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Jazz odtenki; 17.50 Glasbeni list; 18.00 Kulturni dogodki; 18.45 Postni govori; 19.20 Napovednik, sledi Večerni list; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30,13.30,14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 Predstavitev koncerta Je vse res; 10.45 Projekt koprske osrednje knjižnice Mare nostrum; 12.30 Opoldnevnik; 14.00 Rekel in ostal živ; 16.15 Glasba po željah; 17.00 Pregled prireditev; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Radio bla bla; 19.30 Rončel na obali; 22.30 Moj radio je lahko balon; 0.05 Nočni program. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; vremenska napoved in prometne vesti; 8.00-10.30 Dnevnik jutra; 8.05 Horoskop; 8.33 Nogometna kabala; 8.45 Govorimo o... ; 9.00 Posebnosti o ekonomiji; 9.33 Pregled dogodkov; 10.00 Predstavitev dnevnika; 10.10 Vremenska napoved, radijski seznam oddaj; 10.33-11.00 RC everywhere; 11.00-12.00 Odprti prostor; 12.10 Predstavitev dnevnika; 12.15 Sigla single; Vremenska napoved in prometne vesti; 13.00-14.00 Chiacchieradio; 13.15 Secondo Casadei; 14.00-14.30 Prosa; 14.35 Euro notes; 14.40 Glasbeni program; 15.05 Pesem tedna; 15.10 Predstavitev dnevnika, vremenska napoved in prometne vesti; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 Ob 16-ih; 18.00 The magic bus; 19.00 Glasbeni spored; Vremenska napoved in prometne vesti; 20.00 Radio Capodistria zvečer; 21.00 Odprti prostor; 22.00 Ameriška duša; 22.30 Posebnosti o ekonomiji; 23.00 Album charts; 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.009.00 Jutranji program; 5.30 Jutranja kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Gremo naokrog; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste...?; 9.30 Radio Ga-Ga; 11.15 Radi imamo Radio; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Evropska postaja; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Kulturni fokus; 21.05 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 O morju in pomorščakih; 23.05 Literarni nok-turno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.00, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 8.00, 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevka tedna; 9.45 Val v izvidnici; 12.00 Izjava tedna; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.40 Izbor popevk tedna; 15.10 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.30 Centrifuga; 16.55 Minute za rekreacijo; 17.00 Vreme ob koncu tedna; 17.10 Evrotip; 17.40 Šport; 18.00 Povzetek izjave tedna; 18.45 Črna kronika; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Stop pops 20; 21.00 Nova elektronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Klub klubov. SLOVENIJA 3 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Iz sveta kulture; 10.20 Skladatelj tedna; 11.05 Eppur si muo-ve; 11.25 Concertino narodov; 12.05 Arso-ve spominčice; 13.05 Odprti termin; 13.30 Zborovski kotiček za mlade; 14.05 Oder; 15.00 Šanson; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Kulturni dnevnik; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Recital; 18.20 Likovni odmevi; 19.00 Radijski dnevnik; 20.00 Koncert; 22.05 Zborovski koncert; 23.00 Jazz ars. RADIO KOROŠKA 18.10-19.00 Utrip kulture; Radio Agora: 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan: 2.0010.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 170 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestitke in zahvale po formatu. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG |Fj Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manj šinskih dnevnikov MIDAS K Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 7 Sobota, 8. marca 2008 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno X\ zmerno oblačno oblačno Ô rahel dež a A zmeren ÜÜ dež ÔC Ùa mocan dež nevihte veter megla vremenska slika Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. C \VATE - , J2/18 " -— „ v - 1010 ^ 1_ Nad Sredozemljem je ciklonsko območje, ki preusmerja Nad Sredozemljem je ciklonsko območje. Od severov-proti nam v prizemlju suhe severovzhodne tokove, v zhoda doteka k nam razmeroma hladen in spet bolj višinah pa vlažen južni zrak. vlažen zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.32 in zatone ob 18.00 Dolžina dneva 11.28 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 6.18 in zatone ob 17.58. A BIOPROGNOZA Danes bodo z vremenom povezane težave pogoste, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Spanje v noči na soboto bo moteno. Priporočamo večjo previdnost. MORJE Morje rahlo razgibano, temperatura morja 7,8 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 3.44 najnižje -36 cm, ob 9.37 najvišje 47 cm, ob 15.54 najnižje -63 cm, ob 22.17 najvišje 55. Jutri: ob 4.16 najnižje -41 cm, ob 10.08 najvišje 44 cm, ob 16.19 najnižje -58 cm, ob 22.44 najvišje 57. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m ............ 3 2000 m 1000 m ........... 3 2500 m 1500 m ...........-2 2864 m . .-3 .-3 . -3 UV INDEKS Ob jasnem vremenu bo UV indeks sredi dneva v gorah 7,5; po nižinah 6,5; ob oblačnem vremenu ne bo presegel 3. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg močan mm, sneg fjlAJUUi.l topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče ' a središče ' ciklona ^anticiklona Jtj'.O TOLMEČ O -4/3 id" TRBIŽ O -S/2 o -3/4 KRANJSKA G. VIDEM O 3/12 PORDENON 4/11 ČEDAD 0\ 4/11 A GORICA O 6/12 CELOVEC O 0/6 O TRŽIČ 1/5 O GRADEC 2/8 o 1/6 S. GRADEC MARIBOR O 2/7 M. SOBOTA O 2/7 N. GORICA 3/10 O KRANJ O LJUBLJANA 2/7 POSTOJNA O 1/3 KOČEVJE O CELJE 2J6 ^sù^ 1 PTUJ o N. MESTO 2/6 O ZAGREB 2/6 O ^NAPOVED ZA DANES Pretežno oblačno bo z rahlimi krajevnimi padavinami, ki bodo verjetnejše ob morju. Ponoči in zjutraj bo še pihala močna burja, ki bo čez dan postopno oslabela. Meja sneženja bo v Alpah nad okrog 700 m, v predalpah pa nad okrog 1500 m. Pretežno oblačno bo, občasno bodo ponekod manjše padavine, po nižinah deloma dež deloma sneg. Pogostejše bodo zvečer in v noči na soboto. Burja na Primorskem bo slabela in v noči na soboto ponehala. TOLMEČ O -1/S VIDEM O 3/11 O PORDENON 4/10 TRBIŽ O -2/4 o -8/4 KRANJSKA G. ČEDAD O 4/10 ¿22, CELOVEC O -5/7 O /v TRŽIČ -3/4 O KRANJ o GRADEC -2/7 o -4/3 S. GRADEC CELJE 0/6 O MARIBOR O-1/6 PTUJ O M. SOBOTA O-1/6 O N. GORICA 2/9 O LJUBLJANA 1/5 POSTOJNA O-1/3 N. MESTO 1/4 o ^ ZAGREB 1/5 O (NAPOVED ZAJUTRI Pretežno oblačno bo z možnostjo rahlih krajevnih padavin. Jutri bo večinoma oblačno z občasnimi manjšimi padavinami, po nižinah bo predvsem deževalo. V noči na nedeljo se bo v notranjosti Slovenije prehodno delno zjasnilo, v nedeljo pa od zahoda spet pooblačilo, a bo večinoma suho. Zapihal bo jugozahodnik. Topleje bo. MADRID - Dramatično pristajanje slovenskih atletov na poti na svetovno dvoransko prvenstvo v Valencii Nekateri so se križali, drugi molili • •• VALENCIA - Peterica slovenskih reprezentantov na čelu z Marijo Šestak, ki letos edina na svetu v tro-skoku preskočila 15 metrov, je v sredo zvečer prispela v Valencio, kjer se bo od petka odvijalo tridnevno dvoransko svetovno prvenstvo v atletiki, na po ti pa so ime li tu di obi li co sre če, saj je imelo letalo med pristankom v Madridu veliko težav zaradi vetra. "Letalo je nekaj minut pred pristankom krepko premetavalo levo in des no, ne kaj krat pa je do be sed no padlo v zračno luknjo," je prve začetke težav pred pristankom v Madridu opisal zdravnik reprezentance Rastko Stok. Damjan Zlatnar, ki si bo skušal v teku na 60 m ovire priteči najmanj polfinale, je bil na drugi strani letala in je sko zi ok no vi del kri lo. "Le ta lo je bilo tik pred pristankom nagnjeno pod kotom skoraj 45 stopinj in se j e z desnim krilom skoraj dotikalo tal. Pilot Lufthanse pa je ohranil prisebnost in letalo takoj preusmeril nazaj v zrak in po petnajstminutnem krogu nad špansko prestolnico v nekoliko varnejših razmerah pristal. Še pred vsemi temi težavami sem premišljal, kaj so pred dobrim tednom dni v Hamburgu razmišljali ljudje, ki so bili v letalu, ki se je zaradi podobnih vetrovnih razmer s krilom celo dotaknilo tal, pa je na srečo tudi ta dogo dek mi nil brez po le dic. Mis lil sem, da so kričali. Pa sedaj vem, da verjetno ni bilo tako. V našem letalu je bila smrtna tišina in vsak se je pogrez-nil v svoje misli," ni mogel pozabiti poleta Zlatnar, ki je takoj, ko je bilo to mogoče, poklical svoje dekle. "Večina potnikov je z aplavzom nagradila pilota, ko smo pristali, sam pa sem mu, kot še nekaj drugih, tudi osebno dal roko in se mu zahvalil za veliko olajšanje, ki smo ga doživeli, ko se je letalo varno peljalo po pristaja-lišču," pa je dejal nepogrešljivi fizio-te ra pevt slo ven ske at let ske eki pe Khalid Nasif. "Prvi pristanek sem še videl, nato pa me je zaradi nenadnih dviganj, sunkov vetra, ki je premetavalo letalo, postalo slabo in sem s sklonjeno glavo skušal preprečiti, da bi bruhal," je povedal Matija Šestak, mož in trener Marije Šestak ter slovenski rekorder v teku na 400 m. Tudi telo Mirana Vodovnika, 197 centimetrov visokega in krog 150 kilogramov težkega hrusta iz Oplotnice, ki so mu rezervirali dva sedeža na letalu, je tako pretresel nemiren let, da je moral zaradi bolečin v vratu vzeti asi-pirn. "Sama na srečo nisem imela nobenih težav in sem lahko gledala druge potnike, kako so zadnji del poleta spremljali z grozo v očeh. Nekateri so se križali, drugi molili, spet tretji so le nemočno gledali v zrak... Moči mi Airbus A340-642 nemškega prevoznika Lufthansa arhivski posnetek je pobral le dolg polet, saj imam le en dan pre mo ra pred po memb ni mi pet -kovimi kvalifikacijami," pa je dejala Šesta ko va. Po hit rem po le tu z do ma čim prevoznikom v Frankfurt je pilot slabe pol ure pred pri stan kom po ve dal, da na letališču poteka stavka in da je pričakovati zaplete, tudi s prtljago, kar je izzvalo precej nejevolje v slovenski eki pi. Šes ta ko va se je ta koj spo mni la lanskega 25. julija, ko je bila v Monte Car lu na mi tin gu za su per ve li ko nagrado IAAF druga s 14,48 metra, a je tam nastopila v opremi hrvaške zvezdnice v skoku v višino Blanke Vla šič. "Šprin te ri ce imam se daj ved -no pri sebi v letalu, tudi tokrat," je pojasnila Šestakova. Na srečo pa je po pristanku v Valencii ekipa vendarle dobila vso opremo razen postojnske novinke na SP Nine Kovačič (60 m), ki pa jo je ne kaj po enaj sti zve čer vod -ja ekipe Boris Mikuž vendarle prevzel. " Imam pa res nič no smo lo. Iz tek sem lahko zaradi zamude opravila le v hotelu," je povedala Kovačičeva. "Neverjetno, ampak kljub stavki je v Frankfurtu vse skupaj potekalo še enkrat hitreje, kot v Španiji, kjer se je delo odvijalo po ustaljenem ritmu," je zmajeval z glavo Stok. Slovenka ekipa je z letališča Jožeta Pučnika na Brniku odšla ob 7.55, v Madrid je prišla nekaj po tretji uri popolne in je po novih zapletih in zamudah letal zaradi premočnega vetra po osmi uri zvečer prispela v Valencio, štiri ure pozneje, kot je bilo načrtovano. "Zaradi stavke je imelo letalo v Frankfurtu naprej eno uro zamude, pilot je sicer nadoknadil nekaj časa, nato smo v Madridu med vmesnim pristankom nekaj po tretji uri popoldne pretekli sko raj ce lot no le ta li šče, ki je res ogro mno, ter pri šli na ter mi nal še tik pred vzletom letala. Vendar pa so Španci že dali naše sedeže drugim, ker se pred tem nismo mogli prijaviti na tem letališču. Tudi za drugi polet sva bila z Zlatnarjem na čakalni listi, na srečo pa sva na koncu vendarle tudi midva potovala z ekipo," je po- Marija Šestak vedala Romanova, ki se je odločila, da bo tekla na 1500 m. Normi ima še za 800 m, kar je "odpisala" že pred časom, odpovedala pa se je tudi teku na 3000 m. Zap le ti pa se se za ra di sla be or -ganizacije prirediteljev nadaljevali tudi naslednji dan, saj so športniki na akreditacije čakali več kot eno uro, ker se jim je pokvaril računalniški sistem, na trening so morali s taksiji zaradi slabe organizacije prevozov, potem pa so ugo to vili še, da bodo iz dvo -rane za ogrevanje na tekmo šli po jeklenih montažnih stopnicah štiri nadstropja navzgor na prostem. "Tekmovalke in tekmovalci bodo dobro ogreti, potem pa bodo šli na tekmo po hladnem, saj tu zjutraj in zvečer, ko bodo tekme, ni pretirano vroče," je dejal Šestak, ki je dodal, da njegovo ženo zelo boli glava po vsem, kar je doživela dan prej, podobno pa so meni li tu di dru gi šport ni ki, tu di iz dru -gih držav, ki so bili na letalu za Madrid. (STA)