[Tko za-1Tt> izbor-r llelavci 'A živeti, ame- IB koristi delav-||udilv*. Dela v-opravičonl do kar produclra|o. paper ia devoted ihe interest« of th« rking claaa. Work-are entitled to all it thev produc e. Katere* a* • eted-etaMja««*, D*<\ 1*7, »t tU po«t ofrt • at Chicago 1(1. ttttdei tr^c* of» onurv, of Maroh Srd. iNTtf. Office: 2146 Blue Island Ave. ►lev. (No.) 116. 'Delavci vseh dežela, združite se", PAZ1TEJ na itevtlkci v okI«pa|u-ki ae nahaja pole« va-ietfa na.lova. prilepil«, noga apodal ali na ovitku. Ako ( t t 7) |e številka . ' tedal varn e prihodnjo številko naeetfa tiara poteče naročnina. Proximo ponovit« |o tako|. Chicago, II1.9 30. novembra (November), 1909. Taki umori se ne pozabijo! ^ ^ i ritalizem bazira ua nasilju, umorih. Kapitalizem^ori, kolje, davi rnlinči in duši v imenu zakona in v imenu Vofita . . . itvo,milioni plovejo k privatnim blagajnam denanh kraljev človeške kri . Vsakega dolarja se drži posušeii^kri prole-,! Kri ae drži vsakega železnega ali jeklenega izdelk ki pride rarne; kri se druži rude, kri se drži premoga . . . Veliva jo Uizem. Kapitalistični umor v premogokepu St. Paul Coal ko^anije v r, 111., je bil umor v imenu profita. Umorili so 330 pre^garjev. retin šestdeset premogarjev je ostalo v gorečem r^i — za Njih trupla bodo vpepeljena in razpršena v atomčkpredno jamo odpro, ktero so kakor se glasi poročilo — zadnjo ilo po-zapečatHi za tri mesece. Zapečatili so janio že dvak^t, tri-Tako je zahteval profit! Zapečatili to jo takoj, ko j« i»uhnil I, in ko so bili delavci v globini še vri šivi! Niso vprašahlaka-žena in otrok — zabili so rov ... Ko so premogarji sprqji na je 400 ton premoga med časom, ko je že gorelo v rovu, SJaat-rova jednostavno zabili izhod in prepustili delavce smrtipre je moral poprej ven kot pa delavci I In premog je bil reši _ ao pa ostali v jami, ktero so nad njimi zapečatili! Zatrti rudnik z ljudmi je ravno tista, kakor bi potisnil človeka vj0-jm plavi in zaprl vrata za nJim. Z drugimi besedami je to P JKIUMOR! T' l' Ropar-vlomilec je pripravljen umoriti vsakega, akcije s sv >m v nevarnosti. Ravno tako ropar-kapitalist: profit — pleifc revarnosti in strahu zanj je ponoril delavce. Ponoril je dela^ bi jih postavil v vrsto in ustrelil vsakega posebej . . . Chicago, Milwaukee & St. Paul železnica, ktera poseduje nesre^ v Cherry, je lansko leto iztisnila 4 miliona dolarjev profitta. Alf i kapitalisti žrtvovali samo nekaj tisočakov od te svote — 33 Zdravnik je rekel, da mora ostati v po zdravilo. I)eč- Leto (Vol.) IV. Kapitalisti morilci otrok. Kapitalisti-morilci v Cherry niso umorili in zadušili sano odraš-čene mezdne sužnje, skrbnike družin, soproge in očete, kteri zapuščajo najmanj dvesto vdov in tisoč nepreskrbljenih sirot, —temveč tudi mali dečki so morali um~ ret za sveti kapitalistični profit v peklenskem žrelu St. Paul pre-mogokopa. 44Amerikanski Slovenec" je zadnji teden priobčil med drugimi poročrti iz kapitalističnega uioriŠ-ča v Cherry tudi sledečo pretresljivo sliko; Pripovedka o "malem Janu". Nujialoatnejia pripovedka izmed v»eh o grozni neareči je pripovedka o malem Janu. Mali Jan leii mrtev v gorečem "peklu", ki iznova vzplamti veakikrat, ko ponku&ajo pognati freve trovalnico, in njegova mati, uboga Barbara Htbtek atoji «ro za uro »loneč ob rudniškem vbodu in ihteč v svojo staro rjavo ogrinjata, prebridko potrta, da bi poslušala sočutne besede onih, ki bi jo radi potolažili. Mali Jan, samo 14 let . star, sin — mogarja, ampak občuten in r„r____ ma nesposoben za delo pod zemljo, o trok ljubeč solnčno svetlobo in L---- neč po srečnih dneh v-loli, je iti v smrtno past, ker je bil, dasi otrok, vendarle tnoi — oakrbovatelj družine. V soboto zjtitraj je bil Jan bolan. i je pripovedovala bolniški strežnici hicage, Ko«|>ej Gilpin, kako bled in čen je* bil dečko videti — kako so njegove drobne ustniee stisnjene ij in kako so se mu solze iskrile mpak iti je hotel," je zaihtela "Vedel je, da moramo živeti in tj je bil v tej trdi šoli. Zatorej |K>ljubila in ponlala v njegovo .. Poslala sem ga umret v ,H Si *poda j /a en dolar in trideeet telim, da bi me bil Bo# smrti, preden sem mu dovoliti hišo. la sem ga. kako je odhajal z >leo v svoji roki, s pritrjeno n svoj bledi obrazek s pogu rtiehom obračajoč proti me mahal z roko in zaklieal: ;bi, draga mamica, priden —in več. ga ne bo. Nikdar vstanu, da ga pokopljem. »voje dni n»»<. bom več ve Strašr zebsti ve£ko, k| nično sli In ta si obtožba družabi — Do mozga mora žaga. kdor le čuti člo-a to pretresljivo res-o nesrečnem dečku! tudi najstrašnejša ega zločinskega Seveda ^er siov>> ne povf> tega; ne V svojim številnim čitateljem mali Jan po vsi človeški pra spadai še v S0j0 ne pa v prei)kop; _ (ja je bil msli Jan kol ^ 14 jet 8tar kakor vemoldrugih virov — torej protizaltim potom oropan svobode lh mladih let in priklenjen V \\no Rllžnost; da je bil mali M kapitalističnih Cherry bi še danes živelo. Ampak dividenda mora biti. It1*1*1 ,n f predpisal zdi ,.7. vT, ■ \ A A i „;rova mati, uboga vdova, je molila, da rintendentje, formani in bossje tudi vedo. da za njih službe niVj ^ denar ^ n^,,,^ premogokop ne plača določen,delež profita! Profit in dividendaak »ali Jan ji je modro povedal, da o - varnostne naprave in varnostno delo za delavca pa po& ^ m stvar! Najprvo zveti, sveti, čez vse sveti DOLAR — potemni, in ga. st oče k je milo zaatokala, ŽIVLJENJI DELAVCA; . . . »Tristotrideset premogarjev je umorjenih. Kapitalist jih je oropal >ti za vse, kar so imeli; —slednjič jih je oropal tudi za življenje, j, ko so mrtvi, kaj ima kapitalist zanje? Pomilovanje! — pfej! hinavsko, navidezno pomilovanje--truge in ko« zapuščene je kamor so zagrebli ostanke izmučenih, premogarjev . . . Kolika roerčnost"! Oim so premogarji spravili na površje nakopani pre-zabili so kapitalisti goreč rov z delavci vred in hitro naročili — t rug t«r "blagohotno" tO odkazati prostorček na svojem poza pokop mrličev, kar jih ni požrl plamen. Kapitalisti pa niso samo uničili nad tristo delavnih moči marveč li so tudi malone ravno toliko žena in okrog tisoč otrok v jni obup in bedo. Razrušili so rodbinsko srečo, oropali nedolžno kruha. S čim bodo sedaj nadomestili vdovam in sirotam drage like. očete? S čim? Mar z denarno odkupnino — s krvavici do-i, ki so jih izželi iz premogarjev predno so jih umorili ? Ali je kje ir — inagari tisoč milionov dolarjev! — da nadomesti ženi ljube-soproga in otrokom skrbnega očeta? Ali zamore prokletl. tisoč-prokleti denar naplačati jedno samo človeško življenje t?? Zali javna "dobrodelnost" posušiti solze vdovam in sirotam? Za- Cheriške vdove in sirote imajo te dni vsepolno "tolažnikov". »italisti, duhovniki, profesijonelni 44dobrodelci" vsake bai.e i rme-časopisje — vse je polno simpatije in sočutja! Poznamo tako hit je" Trajalo bo še nekaj časa — nakar bo zopet vse pozabljeno! tili ae bodo 44dobrodelci" spet, ko kapitalisti v imenu profita kje žbmgje umorijo večje število delavcev. HinaviČina! K v—n (dobrodelnostjo in sočutjem! Kje so pa bili poprej tisti časo-kteri sedaj pretakajo hinavsko solze nad zapuščenimi vdovami »co umorjenih premogarjev v Cherry, da bi vzpodbujali delavce Ini zavednosti in k samoosvoboditvi iz današnjega mezdnega sma? Kje ste poprej, hinavci! Vaša hinavščina je pa tolikanj bolj >vska, ker izrabljate nesrečo bednih proletarcev v svojo umazano 10: češ, to smo mi, ki se zavzemamo za sirote! In lopovska je i, ker ite neposredno tudi vi sokrivci umora 300 premogarjev! Da. ivei ste! — Sokrivec je vsakdo, kdor zagovarja današnji dru-sistem, ki postavlja profit nad človeško življenje! sokrivec je rdo. kdor zagovarja kapitalizem, ki mori delavce v imenu profita! J— Danes se zgražate nad tristokratnim umorom in vpijete: Na zapuščenim sirotam! — ničemniki! — jutri bote pa spet pripo-kandidate ravnoistih morilskih kapitalistov delavcem v izvoli-Skrijte se, prodane hinavske duše! — Zapečatili so pogreli rov — grob 160ih premogarjev — in s je stvar za javnost pozabljena. Pozabljena kakor je že davno po-rijen petatokratni umor premogarjev, ki se je izvišil uprav pred letoma v Monongahu, W. Va in par tednov pozneje dvestokrat-umor v Mariani, Pa. / te Ne pozabijo pa tega umora nikdar zapuščene vdove in sirote in pozabimo ga mi socialisti! TAKI UMORI SE MED NAMI NE POZABLJAJO! Slovenski delavci v Ameriki! Zarežite si globoko v svoja srca lin na nesrečne naše brate v Cherry. 111., ktori so 13. nov. 1900 li nasilno smrt za kapitalistični profit! Spominjajmo se jih vedno, ae spominjamo tudi onih, ki so padli pred temi, in ta spomin spremelja našo borbo proti kapitalizmu, proti obstoječemu siste-ki zakrivi vsak t*k irfnor. Proč s takim zločinskim sistemom! socialistično organizirani človeški družbi bi bil vsak tak umor Zakaj? Zato ker v socialistični druibi bodo premogokopi — vsi ostali rudniki, tovarne itd. — skupna last vseh proizvajal-kteri bodo producirali premog v vporabo ne pa za profit kakor t; ker pa bodo producirali premog samo za vporabo, skrbeli predvsem za najsig^imejše varnostne naprave ,tako, da bo vsaka nesreča kakor požar, eksplozija plinov itd. v rovih popolnoma jučena. Zapomnite si to! Dokler pa privatni kapital podeduje pre->kope in drugo delo, dotljej se bodo taki umori na debelo vedno Ino ponavljali. V kapitalistični družbi ni delavec nikdar varen življenja. Kapitalistu je denarna mošnja prvo — delavec pa Iranska stvar! To je jasno kot boli dan. Zatorej: proč s kapitalizmom! Proč s prokletim profitotn! Dels-bodi gospddar svojega dela! V boj za gospodarsko svobodo! — Kam naj sa pošilja prispevke za vdove in sirote kapitalistič-nlli žrtev v Cherry, III.? V današnji družbi imamo tudi take' vrste ljudi — žurnaliste, ki ob času nezgod glumijo UKrnilje-J nje in so takoj pripravljeni vreči se v javnost za pobiranje miloda-rov. Ta manever pa v svoji nag,oti ni ničesar druzega nego cenena reklama za njihov bizniss. Reklo | bi se1 lahko, da je to Hearstov patent; kajti baš Hearst se je lovil vedno tacih slučajev a la I Gornji telegram nam je poslal katastrofa v San Frančišku pa Charles H. Moyer, predsednik potres v Martinique, da je s svo- Western Federation of Miners in jimi senzacijonelnimi fondi Vzbu-|*e glasi v slovenskem: jal pozornost med občinstvom in Prosim, natisnite delavcem konkuriral svojim bratom — to-| naznilo, da je Homestake Co. v Splošen pregled. STAY AWAY FROM LEAA SOUTH DAKOTA. ' Denver Colo, Nov. 26, 11)09. Proletarian, 2146 Blue Isl. ave., Chicago, III. Please publish notice to workingmen that the Home-stake company, Lead, So. D., has locked out all members of organized labor. — Charles H. Moyer, President Weatern Fe-deratioa of Miners. varišfem na trgu anonc in razpe j Čavattju popirja. Vse takele stva ri imajo zelo privlačno silo, kajti Ijudafrvo — vzgojeno kakor je — j Lead, South Dakoti, odslovila vse organizirane delavee. (Podpis) Iz druzih bratskih listov pa po- vidi V svoji površnosti v taki re- snamemo, da je W. F. of M. na-klaml največjega dobrotnika in povedala boj rečeni kompaniji in zaščitnika; ne vidi pa po drugi da je odpoklicala že 2,500 organi-stra.n kako ga ravno isti 44do-Uiranih rudarjev. Tem se bodo pa brotijik" osmuče kadar ima pri- pridružili še drugi, če kompanija lik o k temu. v kratkem ne sprejme delavce V«ed tega nas veže dolžnost ^pet nazaj, tudi K* slučaju pobiranja prispev- Naše ^^jt poživljamo, da ne kov za vdove in sirote kapitali-Lredo v Lead, So. Dakoto, ker stičnih žrtev v Cherry, 111., opozo-|tam se bije boj med kapitaliiti in riti nase rojake, naj pazijo komu delavci. Kdor bi vzel tam delo, bi izročijo svoje novce. skebal! OD LEAD SO. DAKOTE Mi, ki ne iščemo nobene rekla- |PEOCl me y$i 44Proletarca", ker v njem gnjile sedanje razmere _ . IIP katastrofa ali ne kata- A ~ tuSt, . tuJd,1 _ povemo na tem mestu, da ^ , 1Ml je ^^ se vi tozadevne doneske pošilja mk kraj81 kot v na United Mine Workers r°P,,b !kK . Bank Building, Spring- Jndl ^ n«^!^vanje tako field. Ills., ali pa na blagajnika H*1™0 da v trR0^lnI i" indnatnji slov.W kluba v U Sal le. IH.JP16, 7ht Val Potiska 1237—1st St brezposleci vsaj nekoliko ome.ii. Imenovana Unija U! M. W. of »sta"«vili komiteje, ki A. bo dala tudi vdovam in siro- lf^ajajo nered"° izhajajoče čas-tam organiziranih premogarjev n,kf za brezposleee, ktere dobiv-a- po $150 smrtnine. Dalje bo Unija ^^1,11 d(,,avcl za8t^' da vložila tožbo za vsaeega poneare-eenea. tla dobe njih vdove gotovo odškodnino. Rojaki-delavei! Pazite kaj delate, in ne izročajte denarja vsakemu listu, ki si išče skozi te žalostne razmere svojo reklamo za šifkarte afi reklamo za svoje propadajoče laži žumale. jih prodajajo po peniju. Na ta način se pomaga brezposlecem. zaeno se pa občinstvo poduči o pravih razmerah na delavskem trgu, Brezposelnost v Avstraliji dokazuje, da je zadnja gospodarska kriza, ktero še danes občutimo v Zdr. drž. in ki v Evropi sedaj včinkuje z vso silo, svetovna kri- krvosesih — jen! Zakon dr; vednje vpoalev nikih - pod šest Paul Coal Co. vraga se kapit zakon!!! — krši krat. kajti iz jše umor- Illinois prepo-ečkov v rudni letom. St. ta zakon — zmenijo za j m an j deset-ideset deč fanom vred kov, kteri so z mi robovali bogu piw premogo-kopu, bilo jih jel zanesljivih poročilih nsjmanj so še dopolnili 0 kapitalizem, stljiv in že vse m< je tvoj zločin!!! kteri ni-(tega leta. neodpn-ijoč Kdor želi v ta namen kaj pri- za' K* je Pos,edica današnjega ka-spevati, naj preillaga. da eden po I P^hstičnega načina za proizvod- bere darove in naj se svota od- • . , • » pošlje na že rečena mesta. Ker z,8tem take kn- Pozor torej! kl n08IJ0 in bedo v ^ lavske družine, je treba, da delav- ci delajo na to, da se odstrani — Kapitalistični časniki vedno kapitalistični zistem. To je naj-pisejo spoštljivo o kapitalistih, ki k^jjj lek za KORp(KUrske krize. ' so iz delavcev izprešan denar darovali za človekoljubne namene: za omejitev tuberkoloze (jetike),| — Rimski časniki poročajo malarije, kuge in gradnjo, šol. zgodbo, ki je skoraj neverjetna, KapitaJisti ne žrtvujejo denar le ki se je zvršiln v Rimu, v mestu, za ljudi, temveč tudi za živali, v kterem živi edini nezmotljivi ktere prebivajo v krasnih hlevih, človek na svetu, ki so v primeri s kočami delavcev Pred kratkem je umrl zelo bo-pravcate palače. Za konje, pse, gat prelat. Član kurije, kterega opice, mačke itd. plačujejo po- oporoko so odpeČatili kmalu po sebne učitelje. Ako kapitalsti da- njegovi smrti. Ko je notar preči rujejo le majhen del svote, ktero tal posamezne določbe, ki so do-so vzeli ljudstvu za človeko- ločale za vesele sorodnike velike ljubne namene, še ne dokazuje, da svote, je potegnil iz torbe zapeča-8o kapitalisti človekoljubi. ten kodicil. Vsi navzoči so mislili, .Ako bi bili kapitalisti res člo- da je v kodiciln kakšna zapušč-vekoljubi, bi se borili za vpro- ninska določka za papeža. Ali na-pastenje kapitalistične človeške stalo je splošno razočaranje, ko družbe, ki je največ kriva, da je- je notar Čital, da prelat zapušča tika, kuga, malarija in druge na- za spominsko družbo Giordano lczljivč bolezni razsajajo med de- Bruno 5 tisoč frankov, lavei, da morajo delavski otroci Prelat — pa protiklerikalec! že v nežni mladosti na delo mesto | Stari Ben Akiba bi moral zdaj Delničarji dugoslov, Del. Tisk. Družbe Pozor! - V soboto dne 4. decembra t. 1. ob 8. uri zvečer se vrti v narodni dvorani redni občni zbor jugosl. del. tisk. družbe. Ker je na dnevnem redu nominacija novih uradnikov za leto 1910, se je nadejati, da bo vsak delničar navzoč! John Petrič, tajnik. —t Luterani, metodisti, pravoslavni in katoličani, sploh v«, ki verjamejo v enega boga s ti»r mi glavami in v tri bogove, ki po 4krščanskem" vzoru drug druze-mu ne privoščijo kruha na tem svetu, in žele 44neuinrjoče" duše svojih nasprotnikov vsaj deeet sežnjev globoko v peklensko bre*-dno, so v nekem oziru le edini in složni: uk)vati človeški duh v ttob ne spone. Med vsemi sektami je pa katoliška najnestrpnejša, ki ni izbirčna v bojnih sredstvih napram duhu časa. * " "Rev." Aleksander Burrows, učitelj na novo ustanovljeni katoliški univerzi Lojola je govoril govoranco o 44 misli svobodni in cilju višjih šol". Na piko je vzel Oarnegja. Pa ne radi tega ker je kapitalist in vrjame v kpitali-stično človeško družbo, v izkoriščanje človeka po človeku. Carnegie se je zameril temu bojevitemu služabniku božjemu, ker je denar, kterega so ntu zaslužili delavci v njegovih Človeških klavnicah — t vomica h, dal za biolo-gične preiskave in druge znanstvene ra/iskave. NPo mnenju tega gižnega hlapca gospodovega bi mora] Carnegie 'Tarovnti i/, delavcev izprešan denar za moderno križarsko vojno v obljubljeni * in sveti deželi, za izkopavanje kosti svetnikov, za proglašenje umrlih svetnikom in za rešitev duš iz vic. 4 Proč z Darwinom in moderno šolo, dajte nam krščanstvo." je končal svoj govor. No, če bi šlo po želji tega učenca Lojole, bi zopet vzplamtele kmalu grmade svete v proslavo božjo. Živeti pod amt stavo je dobro! Da, no življenje kaKor imajo, — ako nabi pa tudi.lahko untirjemj rikansko zvednatO ko, koliko več š^ hočei v šolo. Delavec bi bil* pač nespameten ako bi se šel bojevat za domovino, v kateri nima svojega doma. On bi bil sovražnik sam sebe, ako bi branil vlado, katera ga zatira. priznati, da kaj takega Se ni bilo. — Delavci so siromaki! Zakaj? Ker jih kapitalisti in njih hlapci vsal i dan sistematično oropajo za njih zaslužek Glas osvete n^s ftliČe! \z 741bite jame v Cherry nam govori0' ' J' \ \ . . . Umrlt smol ker j«\ jahteval sveti profit tolovajskega kapitalizma ... A vi, Jd »te a oevetite nas s tem, da zrušite kapitalistični sistem in <(oeovobd«lo, da bo vašim in našim otrokom ki jih ostavljamo, vi srečo ^tanje, a ne v prokletitvo, nesrečo in silovito smrt — k \akor je^am — Kapitalistični družbi je ceneje ubijati ljudi kot skrbeti 'za varnostne naprave v industrielnih podjetjih in rudnikih. V socialistični družbi bo pa imelo Človeško življenje najvišjo vrednost, ker ho odpravljen profit. — Chas. L. Warrimer iz Cinci-natija, ki je bil avoječasno blagajnik Big Four železnice, seveda tudi 44gospod" od pete do glave, dober kristjan in obiskovalec cerkve, steber današnje gnile Človeške družbe itd., je baje pone-veril skoraj milijon dolarjev. Do sedaj so mu dokazali, da je pone veril 44le" $643.000. To dejstvo ne dokazuje nič nenavadnega. To je danes že v navadi, da visoko sptrštovani gospodje kradejo kot srake. Ali interesantno je, da je sodišče izpustilo Warrimera proti $20,000 poroštva, proti 3 odstotkom poneverjene svote, in sicer v sporazumu z najvišjimi uradniki okradene železniške družbe. V kapitalističnih časnikih se čita mod vrsticami, če bo mogoče za-braniti višjim uradnikom, . da afera Warrimer sploh ne pride pred sodišče. Zakaj? Mar iz človekoljubja? Ne! Naši železniški magnatje ravnotako ljubijo to čednost, kot peklenšček očenaš. Odgovor na ta vprašanje je lahek. Warrimer vč preveč. Kot blagajniku družbe so mu znane vse 44poštene" finančne operacije svojih predstojnikov in pri obravnavi bi znal kaj povedati, kar bi marnikteremu časti jivemn in občespoštovanemu državljanu tako škodilo, da bi ga ves svet smatral za navadnega hudodelca. — V Franciji svare zmerni klerikalci svoje tovariše, da bi nastopili pod zaatavo' klerikalizma ali ktero drugo kot klerikalci v volilni borbi, ftkof Bnzet pravi: ,4 VeČina volilcev je republikanskega mišljenja. Že sum, da katoliki hočejo spremenitev uatave, lahko škodi cerkvi.' -k* h MMBtffl vi* IH miRHUP^i PJMHf WPWWII'JM ^f! ............... _ _____ _ _ J PROLKTARKC UST ZA INTERESE DELAVSKEGA • LJUDSTVA. IZHAJA VSAKI TOfcEK. Laataik io UdaJat.lJ Jefesletaatka delavtka tiskovna dralba v Chicago, III. Marotaiaa: Za Anaarico 11.90 M celo !«to, Tic u pol lata. Z« Evropo U «a celo l«tov$l sa Dol UU. ________|P Pri tpr;n'm*\ "iraHU* J4paUf našnaniii tudi HTAM/ naslov. PROLETARIAN Owm4 ud pabiiahad Evtir Tuisoav by See t h Slavic Workmen* PaMUkiaf Compaay Chicago, iilinois. _. Glasilo Slovenske socialistične organizacije v Ameriki. Jn Jadh, President; John Petrlch, Secretary; Prank Mladic, Treaaurer. »MCumoN aaraai United States and Canada, UJ0 a year, 7$c lor hall year. Foreign couatrta« Ha year, $1 lor knit year. aavaaTuiMO aaraa oa agreement NASLOV(ADDRESSh "PROL1TAREC" 2146 Bine Island ave. Chicago, 111. Kapitalist na svo| "Zahvalni dan"— V Hvala ti, o gospodine boa, — da ftivim brez atiak in nadlog; -da motnja moja vedno polna je; da ne eejem nič, a žanjem vae!— Hvala za dividende, lep profit, •a moj do zlata atalni apetit . . . Imam rov — hvala ti, o bogi in petato jih imam, ki mi kopljejo premog. Yaak daa jik poženem petato v rov, in vaako uro mi pade tiaočak nov. A ko, naokrog meeee sbefti, moj zlati kup ae za milion pomnoži. Enkrat — rea — rov ae je vnel: Ca boga, režite mi premogi—aem velel... In rešili so ga, hvala ti, o bog! — delavci ao mi reiili premog. Qatalo jih je rea v jami par ato, «i kaj ae jas brigam zato I — , bog, vei, da delavec je "eheap"; novo blago iz Evrope dobim vsak hip. Kn sodnika ai kupim — kakor sem že, pa bo etvar pozabljena, vse O. K. Zato ti hvala, o goepodine bog, da me tako lepo tuvaž vseh nadlogi Bodiva prijatelja, saj deio nama itak midva, gospoda teh kraanih dni . . \ Delajo naj drugi, ki ao že zato — kakor si ti uredil tako pa naj bo . . . is nekaj te prosim, gospodine bog: daj, da delavec, ki koplje premog, in vsak drugi, ki nam zida profit, •atane vedno neumen in zabit! Z lažjo ga odevaj, reanieo akrij; (nt človeka v njemu ubij; delati r ora, a mialiti ne — aa sadnje eva midva, a delavec net To naredi — in hvala til — redila se bova nemoteno do konca dni . k . Ivan Molek. "MI NE BOMO DOČAKALI. "Kaj me marL če sploh kdaj trava zeleni kadar jaz poginem!" je rekel oeel v neki basni. Takih 44oslov" je še dosti. In največ jih je med delavci. Kaj mi mar — pravi marsikteri — kako bo potem, ko mene ni več! čemu bi se trudil za socializem — pravi drugi — saj mi itak tega ne bomo dočakal i . . Kaj pa otroci! Eh, otroci; — odgovarja tak "oael" — otroci naj se pa mučijo in potepajo po svetu kakor se po tepljem jaz. Zjokal se bi človek, če bi kaj pomagalo. Res je, da ml ne bomo dočakali končnega cilja, za kte-rim gremo; toda če bomo posnemali naše zaspane očete, a naši otroci nas in tako dalje, bodo delavce kapitalisti in druga svo-jat, ki nas izkorišča pod krinko raznih religij, lahko še imeli par stoletij za Jurčke in Pepčke. Na-šim očetom sicer še z mirnim srcem oprostimo, ker vem, v kakimi h razmerah so živeli pred par deaetletji — toda naši sinovi nam bi lahko upravičeno očitali, da smo ves čas življenja pošteno spali, kajti današnja doba vendar nudi vsakemu človeku nekaj izobrazbe. Delavec, kteri tako pravi, pokaže, da nič ne misli; on je lahko pri vsaki priliki izdajalec svojega razreda, štrajkolo-mec, skab in obenem* tudi največja žrtev izkoriščanja; za takega je res škoda, da ima otroke. Nemarnež, ali res tako malo ljubiš svojo deco, da ji ne privoščiš boljšega življenja kakor ga imaš ti T Ali Seliš, da tvoj deček k ljubkim nasmehom na obrazku, Itterega držiš v naročaju, ostane tae svoje žive dni, ko odraste, mezdni suženj in da nekega dne ostane za vselej v kte rem rudo-kopu ali premogovniku! Želiš li, da tvoje dekletce t rožnatim li-dicem, ktero s takim veseljem fdaj pestuješ, konča nekega dne v kakem bordelu! Gotovo ne. Ampak v današnjem sistemu je vae to mogoče. Mi ne bomo tega dočakali — aato se pa borimo, da dočakajo naši otroci ali otrok otroci. In ne samo naši, marveč otroci vseh proletarcev. Ker jim tie moremo zapustiti premoženja, zapustimo jim boj, razredno zavest, izobrazo in oni uain bodo hvaležni. Zmaga naših potomcev bo obenem tudi naša zmaga, in veselo se nas bodo spominjali, ko bomo mi že davno v grobu. BODIMO VSTRAJNI! Slovenski delavec je dajidane« ae res ponižen. Ne vsi, ^oda o-gromna večina. Pred vsakim, ki ima le nekaj dolarjev več v žepu, aji Če lastuje le polovico napol podrte prodajalne, razstrgane bajte, skozi ktero žvižga veter od vseh strafti, košček peščene nero-divitpe zemlje, na kteri rastejo le plevel, osat in trnje, se slovenski delavec liaavdno klanja in ga občuduje kot vcleum, vsezna, ženi j, kteregpi je treba pazno poslušati in vbogati, ker i* njegovih ust ne more priti drusega kot neskončna modrost. Slovenski delavec ne spoštuje le te vrste ljudi, ampak se tudi klanja pred vsakim, ki se oblači bahato, ki noai zlato verižico in žepno uro, bri-ljantno iglo aili briljantne prstane. Ni zameriti! Mati ga je v otroški dobi učila: Janezek spoštuj gospode, bodi ponižen, odkri se Petrbajzolnovemu Jaku, kedar ga srečaš na ulici. Ta ima cel grunt. Poljubi roko Koreaovi Neži. Ta ima tvornico in tam dela tvoj ata. Bodi ponižen napram Cibrovem Jaku. Ta ima prodajalno. Tam smo že H gld. dolžni, ker ata slabo zasluži. Spoštuj Martina Šin-tarja. Ta ima mesnico. In tam smo tudi nekaj dolžni. Janezek bodi ponižen in lahko boš živel na svetu! Taki so nauki, ktere dobi slovenski delavec v svoji mladosti. Ni zameriti, če alovenski delavec, ko odraste, špoštuje vsakega, ki se je okoristil na njegov račun, da pazno posluša nauke ljudi, ki ga izsevajo, mesto da bi dal nauke na vago .in se prepričal: Da je v glavah teh ljudi po ogromni množini mesto možganov ajdovica. Majhen preostanek možganov je pa podoben možga-novu ptice roparice, po kterih kroži noč in dan ena misel — kako opleniti svoje drage rojake in človeške pasmi. Mati ga je učila ponižnosti, ni mu povedala, da so vprav ti ljudje krivi, napram kterim mu priporoča ponižnost, da sta roditelja siromaka, da mora Janezek že v najnežnejši mladosti v tvornico, mesto da bi hodU v šolo in se učil. Ni mu povedala, da jo "kunštni" Petrbajzelnov Jaka dere pri sta-narni, "brihtna" Korenova Neža odira očeta pri plači, "premeteni" Cibrov Jaka in "prebisani" Janez $intar pa prodajata sprijeno blago s šestdesitimi ali pa še več odstotki čistega dobička, poleg pa dajeta še slabo vago. Vsega tega ni povedala mati Janezku. Ni mu rekla: To so oderuhi, sleparji in kedar jih srečaš nosi pokonci glavo, ker se rede o naših žuljih in sragah. Priporočala mu je Doiiiinost in Janezek je ostal pdo te spodili iz hiše. delo) itd. AranžU sem potrebno, da se pla Toda temu ni res tako. — 1 čajo Urovi. Truden sem in že- je torej socijalizem! lim sti." Socijalizem je nauk, ki zahts Polbil je ženo in odšel v svo- da sedanje privatno lastništvo 1 jo alnico; zapahnil je vrata, kor rudniki, fabrike, mlini, top namil robec v kloroformu in ga nice, plavži itd. postanejo sph pogil preko svojega obraza in na — ljudska last — ne pa, i ge fibal v spanje, iz kterega se bi ta velikanska podjetja op« nib ne prebudi. | ran delavci za par ma^natov, na konto delavcev bogate, se i .i taki dogodki ne pričajo, da bavajo po letoviščih, delavci \ njo ljudje v kaptalistični druž-|često stradajo in so izpostavlj« na milost in ne milost tem tom. b^e pekel na zemlji! DOPISI Socijalizem je zato, da vec opravičen do vsega kar ducira; da je gospodarsko in bodo mesa več videli na svoji*.............*........"|litično neodvisen; ker se po mizi* La Salle, 111., 22. nov. 1909. jalizmu smatra družba ena drdi Zakaj se godi tako! Zato, ke/ Na pomoč sirotam! na, ktere udje imajo vsi delati i so delavci predobri drugim, sel Vsem Slovencem po širni Ame- skrbeti za blagor nje in blagosti pa ne; oni pripravijo meso, saii-iki je znano, da se je vsled kap. nje vseh. ga pa stradajo. Če bi bili mjlenobe pripetila dne 1«?. nov. t. 1.1 Zakaj se potem bojite družiti vCherrv, 111., grozna nesreča, Uocijalističnim nauki, ko so vei Ker je ta nesreča provzroČila dar v vaš prid in prid vašifc tudi mnogo slovenskih udov in trok! sirot, je slov. soc. klub št. 4 v L& Ali je to naprimer pametno, Salle, na svoji izvanredni seji se bojite.socijalistov zato, kern sklenil pozvati tem potom ves htevajo le-ti popolno plačo slov. narod v Ameriki, da priskoči svoje delo! — Vi rudarji t bednim sirotam na pomoč. na Evelethu se podaste vsako V svrho pobiranja tozadevnih tro v rudnik, ne veste pa, če doneskov, izvolil se je nalašč za I vrnete še kdaj k vašim dr to delo potrebni odbor, ki bo otrokom in ženam. Vsak od skrbel, da bode nabran denar do- pridela najmanje za $12 rude spel na pristojno mesto. dan, dobite pa za tisto le $2.0C Rojaki in slavna društva S. N. Socijalisti* pravijo, da bi raort P. J. priskočite tem udovam na dobiti vsak vseh $12. —Ali je t< pomoč, kajti njih klic po prvih tako nespametno, da se je ilfc pripomočkih je klic naših nesreč- treba zgražati nad socijalizm^l nih aobratov, ki so tako žalostno Gotovo ne! Zgražati bi se m končali svoje življenje v temnih I ljudje nad tistimi, ki pravijo, premogovih rovih. je za vsacega delavca zad Apelujemo na vse slov. soc. plača $1.25 na dan. Seveda, se klube v Ameriki naj pobirajo pro- reklo, da je to ne mogoče, stovoljne prispevke in naj jih po- vati kaj tacega ker je bilo že * šiljajo na spodaj navedeni naslov, nekdaj tako. Ampak to je slabil Še enkrat: pojdite takoj na de- govor. Časi, ko so služile trske ■ lo, kajti kdor hitro da, dvakrat razsvetljavo in ko so bile mali da. Vsi prispevki naj se naslavlja- in osli za prevažanje tovorov ii jo na blag. Val. Potiska, 1237 — pošte so minuli. 1st St., vsa druga navodila ali Nova doba je napredovala ▼ teh uprašanja po na tajnika Thom. niki in spiošni vedi. Imamo elek Golobiča, 203 Union St. Vsa ime- triko, mašinerijo, velikanske na prispe vatel jev in svote bodo športne priprave, automobile točno objavljena. celo zrakoplove. Vse je nap Tom Golohič, tajnik, valo. In človek naj bi še mislil, Valentin Potisek, blagajnik, bo ostalo vedno pri trskah in Jos. Bratkovič in John Puček, lih! Ne! nadzornika. I Kaj pa ljudstvo! Ali naj lj stvo spi, naj se nezgane pol bolj modri, bi si pridržali to mesa, kolikor ga zase potrebu, prej, ko bi ga dovolili doseči v^ takim parasitom, kakor je Ja8 J .Hill. N* KAPITALISTIČNI PEKI Kapitalistični časniki bfij* vsake dogodke, tragedije, vrše v kapitalistični dm ^ pričajo, da imamo pekeL tem svetu. Nemogoče je, d1 ml zabeležili vse take vesti. * P° dajamo le nekaj vsakda4 godkoh, o kterih poroča-^"ca go Tribune" 4 4 Doktor J Želim prod »^oje telo, da ga zrežete — p^11'. 5 temi besedami sobo dr. L. Blake Bal<°« n«ki Prič Able. 44Ne razumi" Je rekel zdravnik. I 44To pomeni, kar rekel, je odgovoril Able, ^rebujem denarja. Dve noči 8^>lodil P° ulicah in nimam W6*^* sem za delom, doklei m°j zadnji cent. Star se* in ne pričakujem, da b?el dol»° Radi tega proda^zadovoljno svoje telo, da bom»ko živel * nekaj dni." 4 4 Koliko pa *vate!" je vprašal zdravnik^ 4 4 Zahtevam Pa ge ne morete plačati* zadovoljim tudi s petakom.' Ker zdravnik***5?1 kdftj bo telo imelo vre^» investiral denarja v to 14Peter vsta'a te vidim," je rekel sodnik ko 80 Po- peljali v so dvorano Petra Oehaba, ker f »kradel nekaj obleke. j . . 44Prosim. ,n,k' V8tal 8em» je Peter o (F*1 v *vižgajočem sopranu, iS™** bil° 6uti ihtenje. . 4 4 Vaša / odgovoril policaj štor t kar posadil jr na sto1 P°le* 8od* nika. Bilrar Wt "Zaka VIe" ffk 1® vprašal 44 Sod' sem 1*®®°' oče nolf^i m°ja 8€8tra Pa ne etiko. Nismo imeli kaj in nioja sestra." e ffa v mladeniški e gUsilA sodba. more bogat, še ni gotovo (obranil bogatatvo v Tri leta nazaj nezgane Eveleth, Minn., 14. nov. 1909.1 splošnega napredka in naj jeSi l>ragi mi Proletarec:— svojimi starimi predsodki in Ker se malokdaj sliši v našem peče pred nekaj mogotci, ki delavskem listu 4,Proletarcu" iz sedujejo zemljo in tovarne, tukajšne naselbine, sem se name- so si pridobili špekulatlvnim nil, da jaz spregovorim nekaj be- tom! Nikakor ne! Ljudstvo, to" sed o tukajšnih razmerah in de- masa, ki je vstvarila vse to, j« avskemu položaju. di deležna vsega tega! In zave Predvsem naj povem, da ne nos t se je že pokazala; volja, t>ora mzkladal danes o kakovosti hoče sama sebe vladati raste pro*peritete, ktere ni, marveč ba- dne do dne. To dejstvo sel viti se hočem ma4ce o trdem spa- v socijalistični stranki. Ta si nju naših slovenskih delavcev na|ka si bo potom svoje siste Mesabe Range, ki se tako malo i ne organizacije priborila not zanimajo za povzdigo delavskega | nadvlado, ki bo pometla stara časopisja, da se niti ne zavedajo j dicije privatnega laatništva ln svojega delavskega časnika "Pro-^domestila to formo s skupnim laiaHA« " 1.4* m« «J. m1 ^L - - ^ * - - _ a._'Ti____m t a «____- * *-' 8tništvom. To bo doba, v kteri vsak delavec sam svoj gospod, letarca", kteri edini jih podpira v boju za delavsko stvar. Dozdaj še nismo imeli v našemi ba, v kterih ne bo sužnjer mestu zastopnika za "Proletar- j hlapcev, doba, v kteri se n ca", sedaj se je pa vendar našel nim otrokom ne bo treba po' zanealjiv aodrug, ki 8i je stavil ti po tovarnah, to bo doba nalogo orati ledino in pripravlja- civilizacije ne samo v maši ti pot našemu vrlemu bojevniku, j temveč življenju človekovem. Mi vsi, ki se zavedamo razredne-j Za to zmago pa bo treba ga boja proti nenasitnemu kapita- ženja proletarcev celega s lizmu, smo prepričani, da bo vrli kajti le tedaj šele, ko bodo p zastopnik pridobil "Proietarcu" tarči to potrebo pripoznali, bo Benjamim nad glavni agent sa'kar največ naročnikov, žalostno ka družba mogoča. _ji delavec ve, da te mu ZA HAOKSTT IN OKOLIOO. ivica, zato eni preklinjajo,1 Li ulg|H premogarake Unije It molijo in trpe na čaat bo i- 266 apadajoče k U. M W of A v ^ n« pomaga nič; kakor je IlH»kett5»a., amo dobili v prilog raj, tako je danea in bo rojaktt J^ Telbana, ki kaudidi drugi teden, drufro leto ra Zll bl^ajuičarja ondotne t ni ler se delavstvo ne zdra- je sledeči: , pridruži blju, katerega T (Prevod) lem vsi narodi bijejo — „ i _ , »i tudi naš nlovcnski, o-, ^.""'^T'5 ^Proletarca " Nnznai.jli*., ,1» j,. Ml Ml „ v. v B. Te,bM< ^ T,,, • i i ♦ v. i „ surer (blagaličarja) lokala 266 m drug<»d temu boju, na- - . ... fuaaia -oo, ■e u» Proletarca in »a 5' ^ • . J W' °Lf A rojen parno. S preklinjanjem in na Kra,.JSke..\ v Aurthji i„ da • . * j v :x J® pnsel s s AT l'■■ * B,i; ko, „trok. T krivda ne tiči niti v posa-( x. , - kapitalistih, ampak v ae-' >: * * lo- rn aktemm ki .lopusča po.jtom v l^rtl * si** ikom, da jim je mogoče iz- *a "Pteiubra \ ko je zapustil w ^ lrov da 8e poda ^ u CoUeffe 0 Bog v<. Ali je rejenf Bog v£, jja je. Ktere vrste meso pa je, da je zraatel tak Goljatf Bog vf Ameriški državljan je. Bog vč, da je. T __ ... .. , uonn In sme govoriti na ulicah in Vj8 w>v i i>L i K f lii\« .. / . 1______ __i__y i fMOL B TAtKO Colorado City, Colo, j Dra*/ Po gorelec. Jakob Dolenc, Box 3, Willock,| Tony Mrak za Haekett, Pa., in, okolieo. Joe Pajk za Pennsylvauije. John Mesojedec, Box 337 Da-1 Mogoč« kdo okli, d« v Ckteagi ai __ Ueega m »m kot v stari domovini. Ampak fc js zmola! -Pri meni s« dobi: domač« klobas«, domač« suho m«o iive kokoši tU* kokoii in m««o m vrst«. On« najniije, blago najbolje. MIHAEL LAOKOVIČ, 376 W. 18tb St., Chicago. parkih! Bog vč, da sme, ako hoče. Ali sme vsak državljan govoriti na ulici f Bog vč, da ne ame. Ali bi g. Tafta aretiral policaj T Bog vč, da ne, I Frank Črne, Cleveland, O. iWk Springs, Wyo.: Valentin iStalick iti alabeje. Jno bodo padle kapitaliatič- injave, mora pasti kapitali- nih ^ - , na ne s prezirom gledati 0x1 je Posebno ><«oben vriiti istično gibanje, ki hoče po- f01*00^ in*lagajničar v Hvatv« n ntanin. amnak ** «5* keF ^^ien gladke , . | Za Chicago in okolico sta naša Mar bi ga obaodil policajski ZAJ,toPnika Mike Kulovec in John sodnik f Bog vč, da ne. 1 .Jereb- Ali so ječe za njega T Bog v*,' An*°n Sterle, Box 368, Chia-i da ni8o. .holm, Minn. Se mar vozi v Pullman vozovih' Anto" Jalovčan, za Hudson,! in avtomobilih? Bog vč, da seT | Wyo* Lorain, O. in okolico: Franki Slovencem in Hrvatom! ■aaaaajamo, da i»ieJu>atno ramonvtu obleke« C M>n<>v,jAmn ^^ u*4>ta> t«?«*™ i* u** 1 LaJo*i lma*no tu<* raans drug« potrsUMaa, k ei» daji v delokrog 'oprave — oblak. Pridite in oglejt« «i nato ixioibo. Z veeta epokovanjem var v* m k) bit) | l»und4vr rov, ua »e puu» vvtla Uoliege, O.,---......■ u« kjer bo obiskov* obrfmTSirto z Ah delavci hodiJo peš in ae vo-1 lA)™ namenom, da ae V teh dokonča- v t^vornih vozovih? Bog vč,'Ve^ar' nih študijah pos^j fie pravnim Jda ^°raj0- 1 " ' I rt!!! morajo Ali g. Ta ft prideluje ■. . ,{u"x doi/n.mti. Ki j m imblagainičar vi ,,tt ne' rr'ui • -S »hrtrfno gibanje, ki hofe po- ^ ^ P^ uliva hrano f Bo, v«, da jo. ^b^g. Mmn.: Frank HitU. , de avatvo o rtanju ainpak ^ » Ali delavci, ki pridelujejo ži- Za Mmne^to: Jernej Crnogoj, uf.rtl M 'n « »P'oh riovan.kitt^t ^ vrf. uživajo zrak in glodajo ko- *>* 477 Evelth. ntA lani »lit hp nrei nrea- . r I l^a.:« ^ 7- I T^m« Hiolo. a______i__ Kenoaha, Wia.: Ignac Radovan. kživež? ®«J"ragh,#Pa. in okolico: Ivan Ring. Hibbing, Minn.: Frank Hitti. AJi učiti ae in pomagati rriteljem, da se čim prej urea-jo te-velike ideje, ki nam kapo t iz vaakdanje sužnoeti v družbo, kjer ne bo brato-zavisti. ne zakrknosti, am-družba, v kteri bo vaak člo-naš brat in cel svet nai dom. irav vsem proletarcem šir-Amerike, tebi dragi list pa >go novih eobojevnikv>v. Frank Jager. Glencoe, O., 21. nov. 1909. Cenjeno uredništvo "Proletar in 8ploh alovanakilSezikov oo-i -----------— ®----. t • ™ « leg pa razume - i* ne govori ,tif B°g da morajo- 'if " Sygan in °k°* — tudi nemški jezik ' - Ali Taft poatilja poiteljof (' ^ t Zadnjih par let a^ zelo zal Bog da ne. k J Frank Verbaja, Vandling, Pa., ' • " v 1 1 Ali leži na mehki in udobni po- D0X atelji? Bog v*, da vedno. | , Kdor želi biti zastopnik lista od Ali počivajo delavci v aenu, na sodmgov naj nam to nama* slami ali pa na golih tieh? Bog mu polijemo pobotne knji- v^, da morajo. j Ali ni g. Taft obljubil dobre ———i— — aciu ia- nimal za večerno šol<^ njegova želja, da vstopi v ColiJ je mak, da se hoče u^iti dalje. , Stanujoč v Haeket £g kot deček, njegovi bratje \ premo w r — |# • V* v/ I , | _n gar ji in vsi odgovorni^^ pavijani ^ Taft obljubil dobre " --- v tej naaelbini ga pripo^;0 čase in polne lonce me8a, če bo Prtfssrsiaju krvaUkim d« najbolj za te stvari, k.iuiij0 Voljen ?Bog v^, da je. i ***o", «dhd k,- pravemu človečanstvu. Ali je dober meietar za proda- 1Ut T Am#rikL Valed tega torej ni^ J jo zemljišč? Bog vč, da je. ^A^^ in"10" ^ ^ nobenih pomislekov v «|anju ^ °^nlJ0 drugi vladarji in na vse tiate, ki žele imeti ^^ papež ? Bog vč, da ^..^»v/ ,v,v— uuDeiun ^(niusifKuv v "$&nju| * wiujv urujji viauarji m _ i"! Zopet potrebujem nekoliko na V8e tiste, ki žele imeti pfoe I papež? Bog vč, da ga. ~ 1 oBtora v naaem priljubljenem | gK {n zanesljivega blagaL,^ -Ali poseča mehikanskega samo- Slovenskoangleška alovnica, i; 44Proletarcu" in upam, da pri liniji — da ga volijol \ držea Diaza? Bog vč, da rad. v> ang. tolmRŽ in "lovar im. Podpisi: Alj ga čialajo ameriški kapita- V' J Kubelka, dobim. V prvi vrsti najsporočam ce-enim Čitateljem, da se bo v na-e okraju to zimo bolje delalo, •or ae je zadnje dve. Pri tukajani Highland Coal Co. alabo gospodarstvo. Delavci trumoma zapuščajo imencva-* Companijo in si iščejo-bojših ^»odarjev. ZAHVALNI DAN. Dne 25. novembra t. 1. so ainl moramo plačati ^ui. w----ski delavci na povelje gospoi Ali bi delal za dolar dnevne Slabo gospodarstvo omenjene kapitalistov morali odložiti svkulače? Bog ve, da ne, Mnpanije ae zrcali namreč v orodje in ostati doma. Ta dani Ali mu je všeč, če drugi delajo | da nAtttftvlin. tuke siinprin- iniRirt namrcii vsi dt>lav N. T. Ali potuje po Amerikj kot berač in prosi inilodarov? Bog vč, da ne. i Ali plača iz svojega žepa vozni-no? Bog vč, da ne. Importiran starokrajski tobak vsake vrste Kdo plača za njega? Bog vč, da / . . . w [>ramo plačati mi. ^a Cigrarete, pipe in žvečenje. Im- ........portirane cigare in cigarete. Vse pristno in p>o zmernih cenah. • VAC. KROUPA9 opasili, da j« fotografija slika najboljii .pomin na vaio poroko. Zakaj n« gr«st« tja, kj«r dobit« najbolj*« i« fi„«iA« slik«. To j« pri J staremu in skuienemu fotografu. 2« 25 let ima «voj atelier na enem in istem prostoru. Se itevilka j« nova 1438-1440 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO. NA VOGALU 14. PLACE. THLBrON ««• TOTA1TOVUWO IMS. *............................. Ill............... Izdelujemo Prodajemo g** $°5 Imamo uCliiko zalo«° modernih klo- bnkov v naj raznovrstnih bojah. V zalogi im?mo t"di ^iogo sr«iC, km. »a vat, jank, spodnjih hlač, opank, i t. d. Za mnogobrojna naročila se priporoča ff mi li s m mar PRVA Hi HC0VINA ZA OBLEKE JURI MAMEK, 1724 S. Centre Ave.. Chirson VI« Jsz pa pravim nak! tega pr^s- vč. »g ve, ua ne more. 1 U 1 1 t- vojaki sal utiraj o? Bog MalO* JOfltiy! Iji je inšpektor rovov puatil rov nika jaz ne pripoznaml " ^ i S-H^f*«^1 ^^TfiUn . A- • . * j rt . r / - , ^lov^al V svojem govoru kJer Je »nbav«. Ali le ne ve« ikoj zapreti in je zaprt še da- Zato pa ne bom izražal amen- PilipV da SQ Voiaki da je največ "bav< v ®°8TILNI. škim Rockefellerjem in drugim izborki #n a a • i is « škim Rockefellerjem in drugim Btirinajat dni po tistem dogod- takim kumpanom, ki so simbolizi-ru je pa šel tamočnjega rova rali zahvalni dan svojemu razre-k>88 sam v rov z odprto avetilni- du nobene zahvale, o, nakar je naatala takoj zopet Zahvalim se pa na današnji dan ksplozija, pri kteri je obležal g. Korčetu in njegovi aoprogi, loaa na mestu mrtev. — Kako kakor sodrugu Pr. Mladiču Johtt Košiček, 590 S«. Centre Ave., CMcieo. III. Sg taki Boasi varjejo delavce, če soprogi za vse, kar »o ml dobrega t niti aami ne znajo? - storili. j 6 milj od Glencoe, t. j. rov št. Frank ftavs. !, pri Seff-u je 10. t. m. pogorel hipped Škode je nad 50 tlsoC VESTI IZ STRANKE. olarjev. Valeh te nezgode je zgu-(ilo nad 300 delavcev delo. Tudi Mahlon J. Barnes, nar. tajnik s neareča je rezultat kapitaliatič- »oc- »tranke nam naznanja, da ae ' zanikrnosti; Je za štrajkujoče na Švedskem na- iZbAr\lcit Bog da ie' Alllnima za mezdne dela VCA1- 1 da nič. . Al! Vedni delavci zanima jo za il Bog da ne ^^^__ klelavci počeli to zi- hočel dobro naravno vino piti, mo* Bo\ oglaai a« pri Kaj denarja Ljobi dela? Bo Taft nevr fS malomarnosti in zanmrnoati; J*5 ■"•J1UJWC u» kJ,CUB"'" " tajti če bi kompanija postavila bralo nri soc. stranki $5,719.67. fan delavca, ki bi imela nalogo Nominacijo v eksekutivni ou-Nuiti zoper ogenj, bi se to ne bilo bor skupne stranke so odklonili godilo. Toliko glede razmer pri sledeči sodrugi: J. O. Rental, Chi- Ali se ti Fatty" Ali ni junction Nejaz. de,8vec bo^JOS. BERNARD-U 620 Bine Island Avenue lenuje "Cincinna- Telefon Canal 842 CHICAGO! ^vč, da ae. p^ nj^n dobil najbolja kaiifomij. ur - — ----—--■»*■' Ijegovo ime 4 4 In- ,ka in importirana vina. ^og vč, da je. ZEMANOVO ^GRENKO VINO", 1 V ^ f**^0 rroje »vntoo mdrtTo proti bolex-wm ielodcA. ir«t m led Tic, Sirti kri in jetra. NBPRESROI jtv LBK ZA MALOKRVNE ŽENE IS DE VOJKE Izdelano u najboljšega rina in idrarilnih uliši ZEMANOVA 44TATRA,% želodečni frenčee.Tatrs jt izdelana is sdravilnih zelišč utras-ake^ gorovja, sdrsvi živčne alaborti, podpira lahko probsvr lelodčevo m se je dobro obnesla proti bolečim revmatisma. . u 0bJt!.!.7,eb aIovanaki]l ^^ kakor tndi pri isdeiovaleo teh najboljših sdraviL ™ Prodaja na debelo in drobno najboljia Caiifornijska viM. ' B. ZEMAN, i iaa. Poročal bi rad kaj a konven- ^aRo. HI.; E. V. Debs, Oirard, ije, toda ker sč je že večinoma Kans.; A. H. Floaten, Denver, se slišalo bom to opustil. Colo.; Chas H. Kerr, Chicago, 111.; ^Omenim naj le, da se O, mein Algernon Lee, New York; Chas ieber Auguštin — Kužniku is H. Moyer, Denver, Colo.; John M. Jlevelanda ni moglo dokazati, da O'Neill, Denver Colo.; A. M. Stir-s dan svetel, noč pa terana. Off ton, New Castle, Pa.; J. G. Phelps 8 saatopal pač "O. S." na kon- Stockes, Stanford, Conn.; Joseph tenciji, sedaj sta pa on in njegovi Wanhope, New York; Fred D. fadje za nas — bin. — Warren, Oirard, Kans.; J. A. F nf.alaoil ITftna . J^j^j Podpiraj pis je 1 Ni 'Proletarca' ildm dela^ (udje za nas — bin. — v* "ftrrou' uuf,,u' — f •• T* Konečno me veže dolžnost zahvs- ^azland' 0i:ard' Ki se elevelandskimf Slovencem White, Brockton, Masa.; G. W,l- ft iskazano čat delegatom 4. red- New York- le konvencije S. N. P. J. Zlaati .Sprejeli nominacijo ao pa? B Te v prvi vrsti zahvala pevske- Berlyn, Chicago, 111.; Janos H m• zboru "Triglav", Sokolu in|Brower, Jolfet, 111.; E. E. Carr čno iaao--ju in ftirits 1010 W 18th 8t Chicago, m. oko Btraso • Ima vW> naiofo ar, variHe, psaia NA6t t I* drugih drafotin. Iavrtaj« Sadi a ^»vnrT vaakovratna popravila v tej stroki p« Mio nitki eeai. La Salle, 111. ! OMittu ga! Conemaugh t nk podboj -- St. bouis, Mlpent Urvštrm r«fali«, kap«, prakoramnlc«, k&f. V baadara itd. Ncw York-Bl sa slovenska droitva najbolj« preskrbi KramaršiČ, f ^ . Emil Hachttian L ^iS^1® pravljenje v 5 dneh nu zboru "ingiav •, ookihu »u a^a^^v., [okolicami ter društvu "ftaprej" John M. Collina, Adolf Germer t 5 S. N. P. J., ki so nas tako Geo H. Geobel, Robert Hunter, JJoKito jubeznjivo sprejeli v svojo sredo, j Morris Kspllart, Thomas J. Mor- fldUlIC V istini, spomini na 4. redno gan, J. W. Slayton, J. E. Snyder, »vencijo S. N. P. J. v Cle vel an-1 Fred G. Strickland, John M. Ali se selit Johnatown, Pa nja. Rabite Gabre- 1719 So. Centre sve., Chicago^Ili To vam nsjboljl« In preskrbi najhitrejša Ibnvencijo S. N. P. J. v Clfcvelan ---- — u. O., mi ostanejo v spominu Work. le življenje! Za glavnega tajnika jc prevzel Bratski pozdrav vsem čitate- nominscijo sopet sodr. Mahlon J. |em Proletarca in članom S. N.| Barnes, ki do danes 9e nima opo-K J. , Naoe Žlemberger. nenta. FRANK UDOVIC, EKSPRESMAN 1343 W. 18th Street . CHICAGO, ILLINOIS Pr«t*ta pohiit.o, p|_ , . •» "rnfo. onli.lt. k prt d j« ra. Oddaljen« aj piiej<> dopil,nico brez noža in bolečin Varicocele, Hydrocele 2^)ZŠ,RANJ* 0«li»Tiiii m«|>, kdo. trpi aa V.rieoMll, StrUtari Dali. ojdrarta »alfjjjiro ti .in. ----|.,7t| ^ nI« ta bol.nl tlCoCIh m motkta. T0<* T« prilik, j. du, tUtim, ki ao lidall to nllk. .,„,. jdr.Tj.lkom »o dO W bili <«d„rlj«U ta ^ ^ ?«»>■» »» M" rtroTlj^l od ^JJT^^Z J« — • ks ** nsvip«luu cdravlj«Dj« m treba alačatl—le - - - Oadravim posiUvao li ledvicah ne glede kako «taia fTb^I^l«^^ " jHrU ... ž«osk« bolesnl f -tadju, beli tok in druge ^^Iri!0!?,-, ________ in tm drug« koftn«- i Jeani kakor nriU* 'r * • ■■siflplj«nj» druge boleli. Pr^ * * ^^^ofal tek i» DE. ZINK, 41 SO. OLAMK iT, OHIOAOO. (M^t lUadolpk i. Lak. »t) Uraduj«: od 8 ur« sjnt. do 8. ar« V a«d»lio? od 9 ur« sjat d« 4 ar« pnp ALOIS VANA f ixdelovatelj — sodorice, mlicralne vode in raznih neopojnfti pijač. •J-»4 P«aH St. Tal. Caaal 1405 DR. F. J. PATERA Ordinuj«: aa Mvrosap. vagla ta MUwaokM Ava' od lt. do S. ur« popold., od 7. do S ur« sv«4«r p« ob torkik la Telefon Hajmarkat M. I'ailus o« varat>«utf inamko a aidroui Delavec Ševlrjov. Povest izza dobe ruske revolucije. Spisal M. vArcibaaev. Poalove- . oil Jože Zavertnik. (Dalje): 14Ali, Maksimova." Nakrat se je prikazala mrtl skuštranimi > vrati suha ženska s beami. "Lj.osa, pusti jo T' je zaklicala hiateriČno. "Ali imajo ti ljudje le iakrico usmiljenja 1 Prokleti naj bodo vail Niso toliko vredni kot tvoj mezinec in ti se ponižuješ pred njimi V* "Zakaj preklinjate? je pričela Maksimova razžaljeno. "Uamilje-noati imamo morda , veš kot "Vi imate uamiljenoat? Ah, vi ate zveri, ne pa ljudje l Človek propada, vi mu prepovedujete«, razžalite ga, da ga potem vržete na ulico ... On ae pa opravičuje, je rekla užaljeno. "Vsi pojdite proč od tukaj 1" "K/ij to pomeno, od tukaj?" Je Maksimova vprašala glasno. "Meni, ni treba iz mojega stanovanja." " "Ven," je kričala bolnica in stegnila je 8vojo roko. "Kaj ho-fcete? Da gremo 401? Pomirita se. Ki pojdemo . . . takoj, ali pred vsem se poberite vil" "Mašenka," je šeptal učitelj. "Ven, veni Vi prokleti ... do amrti ste me mudili. "Žena je segla v laae in ae naglo umaknila v sobo- Mož je naglo atopal za njo in I nekaj govoril, bolnica je pa z razkačenim glasom nadaljevala avoj govor, ali bil je nerazumljiv. Maksimova je obstala za treno-tek, potem je pa s težkim srcem odšla. Aladjev, ki je stal pri vratih svoje sobe, jo je poklical. "Maksimova vstopite za treno-teki" ' Starka je vatopila. "Povejte," je pričel Aladjev, ali ni mogoče malce počakati? . .. Uvidevate lahko, v kakšnem položaju ao ljudje. Sil"Za boga, ne morem! . . . Mar aem to povedala, ker sem nizkotna. Dvornik mi je dal časa do jutri. Ako ne plačam, me bo pos&dil na ulico . . . Zanesla sem se na nje." L 14 Morebiti pa bo šlo . . . ?" "Vi res mislite, da ne poznam usmiljenja? Stara sem in bom kmalu umrla • . . Ne, Sergij Iva-novič ... Ko je vpila, mi je rezalo srce. Ali kaj naj storim. Tri mesece sem čakala . . . dvornika sem prosila na kolenih . . . Zakaj ? Ker me je bolelo pri srcu. Če bi ne imeli usmiljenja drug z drugim ... bi siromak sft vedel kam. Lačen svet živi o usmiljenosti. A-li siromak ne more biti vedno u-smiljen . . . nazadnje mora človek tudi samega sebe usmiliti se • . . Nisem neusmiljene, ampak življenje ne pozna uamiljenja. n Aladjev je začudeno pogledal starko, in smatral je samega sebe za pritlikavca napram nji. "Da — Sergij Ivanovič. Siromaku je od dne do dne težje biti usmiljen. Ako bogatin podari kopej-ko, razveseli samega aebe. Ako jaz podarim kopejko, jo moram pristradati. In radi tega stradanja bom oalepHa kmalu in sie bom videla solnca . . . Ako ne bodo ljudje usmiljeni z < menoj, bom poginila na ulici kot star pes ... . Kako je mogoče še govoriti o neusmiljenosti . . . Razumeti je treba." Starka je zastokala. Aladjev je stal pred njo in roki njegovi ste viseli brezupno niz-dol. "Čujte, Maksimova," je pričel če bi vam plačal za . kako bi bilo potem? ..." "Ah, tako! nisem pošast .... bomo si že pomagali*; . . Zastavi se Ishko kaj . . Ali ti nimajo "Preskrbi m, Maksimova," je mrmral Aladjev, in gledal v zadregi v tla. Starka ga je pogledala zveda-vo, pa ni fnogla spoznati izraza na njegovem obrazu "Vi nimate nič?" "Ali preskrbel bom . . . sposodil si bom pri kakšnem dobrem prijatelju. Zadovoljite se za danes, pohiteti bom tj«, saj ni daleč. Da . . . dajte jim čaja in luči, kajti pri njih je ... Tu je: čaj, slad- neotUočno • i, en mesec kor, zemlje. Vzemite moje, jaz pa odidem." v Maksimova ga je gledala molče, vzela j*t*aj in sladkor, potem je pa zapustila sobo in stresala glavo. • Aladjev je ostal zmeden za nekaj časa sredi sobe. Dozdevalo ae mu je, da se je obnašal nerodno. Ali ni razmišljal' o tem, ampak je preudarjal,\ kje bi dobil najhitreje denar. Ogrnil je plašč in posadil klobuk na glavo. Dirjal je po stopnjicah nizdol, preskakal je po tri stopnje. 8. Proti sedmi uri je prišel branjevec- Dolgo je na hodniku tolkel nove galoše druga ob drugo, obrisal je skrbno svoj rdeči obraz, potem je pa stopil s pokajo-čimi koraki počasi v sobo Oljen- ke- j Maksimova je tam pripravila že samovar. Vodka in en slanik sta bila na krožniku. Oljenka je sedela pri mizi pokonci kot bilk« in s svojimi veliki tužnimi očmi je pa zrla v vrata. "OljaBka, glej, glej, kstten gost nas je obiskal/';j« rekla Ma-kfimova z nenaravno milostnim glasom, s kakršnim ae navadno fovori z otrobi, J Branjevec je vstopil tako previdno, kot bi v la-kastih čevljih atopal po ledu. "Dober dan," je rekel in pomolil veliko znojnato roko z ne-gibienimi prati. Oljenka mu je molče pomolila svoje blede in tanjke prste, ne da bi mu pogledala v obraz; njen povešen obraz je rdel in prsi so se ji dvigale hitro in težko. "To je krasno ... Zabavala se bodeta in malo pogovorila, jaz pojdem pa po čaj . . . " je rekla Maksimova zopet z nenaravnim glasom in ostavila aobo. .Vrata je zaprla trdo za 8eboj. V kuhinji je obstala, na njenem obrazu se je pa prikaza* prejšni žugajoč miloardni izraz. Oljenka je sedela pri mizi in držala roko na nji. Branjevec jc sedel nasproti, težil je stol s svojim velikim vreči podobnim telesom- Do zdaj je videl Oljenko le v cerkvi ali pa v prodajalni, kamor je zahajala le redkokedaj. Motril Jo je pozorno in vsiljivo, kot bi hotel ceniti kakšno reč. O-ljenka je čutila njegove poglede na prsih, nogah in rokah; njen bledi obraz je drhtel; bala in sramovala se je. * Bila je vitka in nežna; ne mogoče je bilo verjeti, da bi njeno šibko telo bilo sposobno za zverske čine. Branjevcu so zamokri-le oči z neko kalno mokroto. Nakrat je napihnil svoje telo, kot bi postal večji in debelejši. "S kom se bavite?" je vprašal s tanjkim glasom, ki je težko prihajal iz mastnega grla. Menda vas nisem motil, kaj?" "Kaj?" je vprašala Oljeuka plaho in dvignila za trenotek svo je proseče oči. "Glej, no.... saj je re8 gluha!' je mislil branjevec. "No — toliko boljše 1 Fina punica!" Zopet jo je pričel meriti z očmj od nog do glave. "Vprašal sem, s kom se bavite?" "Jaz? Z nič . . . ", je odgovorila v strahu, kterega je občutila po vsem životu. Branjevec se je smehljal zado-voljno. "Kaj. pomeni . • . z nič? Fine gospodične ljubijo zabavo in razvedrilo! To ne verjamem — oprostite — da 8i taka gospodična kvari z delom eel dan oči. Vaša očesca sploh niso za to vstvarje-nal" Oljenka ga je zopet pogledala s svojimi jasnimi očmi. Nakrat ji je prihajala naivna misel, da ima ž njo sočutje. Prepričana je bila, da je dober in dostojen človek. ' "Vidite . . . čitam knjige," se je smehljala boječe. "Ah, kaj pa je to .L .knjige! Kedar se bom seznsnil z vami, morda dovolite, da — n. pr. gledališče! To bo mikavnejše kot sedeti pri knjigah!" Oljenka je zopet oživela, njen obraz, ki je postal bled, je zopet zardel aa lahno. "O, ue . . . kako zamoret Mrdi- ti kaj takega . • . No, Čehov rvf če Čitam Čehova. plakam vedno!?! pri njem so vsi ljudje tako revni usmiljcnjs vredni." (Dalje prih.) Svetoven pregled. — V francoski zbornici je so drug Jaures govoril o povišanju davka na tobak in vino. Povdar jal je, da je visoke davke pro vzročil ''oborožen mir," če še v prihodnje, oboroževa blazno, da bode prišel kmalu splo šen bankrot. • • * — Hijene so v Cherry, 111. že na delu. To so "spoštovani advo katje", ki so po vsaki katastrofi takoj na licu mesta, da bi umaza nini potom "zaslužili" denar^Po roča ae: "Advokata George W. Gordon in Charles Cheney Hyde sta pc naročilu avstrijskegs in talijan skega konzula uvedla preiskavo pri vdovah in sirotah ponesrečenih premogarjev, da bi zaznala v koliki meri jih je doletela kataatro fa. Ob ti priliki sta zvedela, da ao bili že pri večini drugi advokatje, ki so ponudili svojo "pomoč' proti 50 odstotkom provizije pri zahtevah za odškodnino napram družbi in smrtnino pri uniji in jednotah. Nektere vdove, ki valed grozne neareče niao mislile jasno in nezmožne angleškega jezika, ao dale tej vrati advokatov že pooblastila. Konzula sta storila ta koj korake, da se varujejo "pra Yice vdov in airot." Mi ne verjamemo prav trdno v pomoč konzulov. Imeli smo že dokaj nezgod, pa tudi navaden umor v Hazleton, Pa., pa do danes še niamo čuli, da ao avstrijski konzuli naatopili tako odločno, da bi sirote in vdove od teh odločnih konzulsrnih korskov tudi žele kakšne vspehe. Naše mnenje je, da vdove in sirote zaupajo strokovni organi zaciji in pa jednotam, kterih čla- ni so bili ponesrečeni bratje. • • * — Vbogi Krištof Kolumb! Ker si odkril Ameriko, ker si imel več soli v glavi, kot puh ogla vi dvorjani, so te v srednjem veku vkovali v železje in vrgli v ječo Dandanes te pa čaka zopet nekaj hudega. V Vatikanu so že storili korake, da te proglase svetnikom. • S kakšnimi tremi cerkvenimi čudeži si dokazal, da si sposoben za katoliškega svetni ka, nam ni znano, dasiravno si zvršil večji Čudež kot vsi tvoji prihodnji tovariši. To agitacijo vodi seveda ameriško katoliško društvo, vitezi Kolumba, ki šteje|250.000 članov in je najmočnejša klerikalna organizacija v Ameriki. Poročevalec lista "Corriere della Sera", ki je o te j zadevi govoril z nekim prelatom, poroča, da šanse za vbogega Kolumba niao zelo ugodne. Kolumb je imel nektere slabosti, kakršnih cerkev nikdar ne odpusti. Najbolj katoliški kraljevski rodbini, ki je dala Kolumba vkovati v železje in ga pustila umreti v ječi, pa tudi ni všeč, da bi Kolumb postal svetnik. Morda bo papež z ozirom na to vendar tako pameten, da bo zavrgel to bedastočo in ne bo osmešil spomin zasluženega človeka s tem, da bi ga proglasil svetnikom. — Kedar umrje kak slovanski pesnik se pulijo za njega liberalci in klerikalci. Dokler je živel, so ga preganjali, metali mu pole na pod noge. ali ga pa pnstjli u mirati počasi lakote. Komaj je mrtev, se prične di-rindaj pri klerikalcih in liberalcih. "Naš je bil, spomenika riiu je treba." tako odmeva povsod. V resnici je pa to gola hinav-ščina. Klerikalcem in liberalcem ae ne gre, da bi narod seznaAili z deli pesnika. Njim se gre za ceneno politično reklamo, ki ima svojo privlačno silo v tem, da se pobira za spomenik. Mar ni to res? Žabe vendar ne morejo umevati Gregorčiča, ne kterega druzih naših pesnikov. Za to jim je tudi vsak mrt^i pesnik dobro reklamo sredstvo, pa nič dmzega. • • e — Klerikalci in liberalci pravijo: "Socialisti so brezdomovinei, upeljsti hočejo svobodno ljubezen. razdeliti premoženje, razdreti družinsko življenje, socializem je sploh nemoralns spaka." Res je čas, da se slovenski narod vzdrami in zavrne te psovke, da tem obrekovalcem pove, da so krivi, da so bi^zilomovinei, goji- nT"' telji svobodne ljubezni, nemoralni, da dele vsaki dan premoženje slovenskega naroda med seboj, da razdirajo družine. -- Pod liberalno in klerikalno via do beži slovenski narod v Ameriko, očetje ostavljajo nedoraslo deco, ustanovljajo se nesramne hiše za gojitev svobodne ljubezni, klerikalni in liberalni kapitalisti si pa po bratovsko delijo med seboj zaslužek delavcev in pridelke kmetov. • • r * — Nesmrtni Viljem št. 2, nemški cesar, V8ezna, napol trinog in napol bedak je blamiral zopet farje do koati, ček, da sam bog poatavlja kralje in cesarje kot najbolj pametne ljudi za voditelje narodov. • "Mogočni" Viljem je zahteval, da se odgonskim potoni izŽene Vengelina, ki je rojen v Elzaciji in je aedaj naturaliziran švicarski državljan, ker je izžvižgaval nemško narodno himno in ponovno zahteval marzeljezo. Le nadut blaznež vidi v izžviž-ganju narodne himne pogibelj za državo. Listu v podporo. Nace Zlemberger, Glencoe, O.: 50c — Hvala! ZA JOUET. POZOR! POZOR! Cenjeni sobratje S. N. P. J. v Jolietu in okolici! Kam se podamo na starega leta večer? Vd v Jolietl na veselico, ktero priredi društvo Jolietska Zavednoat št. 115 S. N. P. J. v korist društvu. V ta namen se najuljudneje vabi vae naše brate in prijatelje v bližini, kakor Chicagi, Aurora, La . Salle, Waukegan in druzih bljižnjih naselbin, da ae tega večera udeleže. Začetek bo ob 7. uri zvečer dne 31. decembra t. 1. Kraj, kjer se bo vršila veselica, se naznani pozneje. , » smctcd*\s»liti, da bi prijela jkdravite se na k i h. so ti izgu- R.ftlCHTE] >A I Kaj ti koristij» močne ml c« trpi* revmntizftip, p ain-expelle® dobro vJpk in La 8aile oliee Stanovanje: 1217 Sheridan vljev, perila in kovčekov. Kdor kupi za pet dolsr, darilo. Ste že obnovili naročn letarca"? — Ce jo še n'ton: te to takoj, da ae VamFtavi lista. ^iMo na- Jako važoo "Ali sem že poslal ročnino na "Proleta Ša ne! — Slovencem in HrtPripor°-čam svoje modernJ100' johtvat» 1837 So. Centre a?cag0' Ul Naročite se na Slovensko-angltfko slovnico, Slovonsko-anglaški tolmač in Angloško-slovonski slovar. Vse tri knjige v eni stane le $1.00 in jo dobii pri V. J. KUBELKA AND CO 538 W. 146. 8t New York, N. Y. Primemo delo dobiš le, ako si I teti je le sdavU zmožen angleščine. HALO! HA1 Kam paf — Na aveie pivo in dobrega vina k Frank Mladiču 611 S. Center Ave, tam ae bomo imeli po domafte." To je pogovor ■ ceete, ki prifta e jem saloon a. Frank «11 8. Center Ave, Prehlajenja in bolečine v minejo takoj, močnih drgnje er", kakor je ci, v kteri Sredstvo se la sleherni le., - , . tp7Je paziti na znamka a sina steklenici. iznebite v prsih pravi par ain Ezpel-0 v knjiži-steklenica. i v Ameriki 25 centov jm ie enavijft, 547 i: Avs^ Chicago. Za dne popol. Od 7 do 9 «ve*ei SE LI Vam steklenica, o, da je va drom na ka Narocijte DELAVC1 IP«. Sinclair«: Mi Dr. W. C. Ohlendorf, Zdravnik sa notranje boleorf in ranocelnlk. iMrarnilka preiakava brespli a.ii i.__1__t, a . . .. ' , 51 647 in 649 Bine nro: Od «, . . sveder. laven CM ive«i botefki aaj piielo alovsM« ^BH sami? o^Hramo britev aa $2.00 iadslane najboljšega materijala, ki ss prodaja sa S4 9%. ■am anfoioyj In orine^ l£> noiih^ o&Z MnuSTu^rtir *t*rim •»<> prodajaSlsJ in ,#t tTTdk0 j0« rii.S u !t britT# l« n*jboljiega r.jala in da jih najbolj sadovole. Vsaka — > ^anUraaa in mi damo v eloiajo, da] aSLtW^JK damo spolno tid^a iŠS Jtiii rnor* britve a*™ ^i faranUramo. Cena tem britvam f-00. Brusimo tndl stare britve, ta kar «6e. sa Chicago. Za isveo pla«nii 6e vel an poštnino. •JOS. KRAI4 417, 41», 421, 423 W. ISth OHIOAOO, ILL, največji / romaJn f' «to' ptja r P kratkim izšla •* 'Cm ^evodu in se že razi I vred $1.25. upr. " Proletarca", I lan