62. številko.
V Ljubljani, v fttrteft T?, marca I9Z1.
LIH. leta
OVENSKI
tzhA\n Tiili dan popoldne tumali nedelj* 1b prasnit*.
interatl i Prostor 1 mm X *4 m'm za male oglase do 27 m/m višine 1 K,
od 30 ml m villna dalje kupčljski in uradni oglasi l m/m K 2*—, notice; poslano, preklici, izjave in reklame 1 m/m K 3*—. Poroke, taroka 80 K. Zenitne ponudbe, vsaka beseda K 2"—* Pri večjih naroČilih popust
Vprsianiein glede taseratov naj se nriloai znamka aa odgovor.
0pr3vntttro »Slov. Naroda1' In ,,Narodna Tlakama1' allca it. 5, pritlično. — Telefon- it. 304.
mammmnmmmmmai am ammmmmmmmn
3 nanosa
tl81ofomkl Narod* volja v Jngoalavijis
celoletno naprej plačan  •   K SDr> —
polletno. 150*—
3 mesečno......  m 75-—
• m .... •»» 23"
w L|nbl|attl in po posti s V laoaoaaatvofl
celoletno......K 4*d*—
poltetno t,510*— S mesečno ......  M10V—
.....   u 35*—
Pri morebitnem pivišanju 3e ima daljna naročnina doplačati. Novi naročniki nai pošljeio v prvič naročnino   vedno   ^MT  po nakaznici. Na urno nlsmem naročila brez noslatve denaria se ne moremo ozirat!.
DradnUtva n81ov. Naroda11 Rnaflova nlloa it. 9, I« nadatropie«
Teielon ttev. 34.
Doplao sprejema le podpisano hi zadostno frank o van a, pjajr-   Rokopisov no vrata. ig&A
Posamezna Številka velja 1*20 K
PoStnina platana v gotovini.
Pripravljen atentat.*)
(Še en memento pred trgov
Te dni so iz Beograda poročati, da je odpotoval v Rim italijanski delegat g. Scarpa, ki bo poročal svoji vladi o ugodnih rezultatih svojih razgovorov z našimi trgovskimi. Industrijskimi in finančnimi krogi. Radi verjamemo, da so ti rezultati ugodni za Italijo, ker so brezdvomno le izraz posameznih več ali manj intere-siranih krogov, katerim ni za splošen blagor naSe celokupne države. O teh krogih bomo povedali svojo besedo ob drugi priliki. Pa tudi o načinu teh razgovorov bo treba informirati našo javnost.
Italijanski atentat na našo gospodarsko samostojnost je torej pripravljen. In mi? Zdi se, da se naši merodajni faktorji ne zavedajo svoje velike odgovornosti napram narodu in državi. Naše časopisje priobčuje razne več ali manj uradne notice o trgovskih pogajanjih z Italijo, sicer pa molči kakor svetopisemski pravičnik. Naši gospodarski strokovnjaki, ki so precej gostobesedni, kadar gre za njihove ožje interese, imajo zaprte oči in za maš en a ušesa ali pa ne vidijo čez vaški zvonik in ne slišijo italijanskih zdravic na račun naše gospodarske svobode in našega narodnega bogastva. Ali naj res ponudimo prijateljski Italiji še drugo stran našega obraza potem, ko smo dobili v Rapallu že pošteno zaušnico?
1» naSlh Izvajanj o težkih in nevarnih posledicah na slepo sklenjene trgovske pogodbe z Italijo, ne sledi, da bi ne smeli sklepati trgovskih pogodb s sosedno Italijo. Kot evropska država hočemo vzpostaviti dobre mednarodne trgovske in Industrijske »veze z vsemi državami In z vsemi našimi sosedi. Toda od Italije zahtevamo lojalnost in iskrenost v pravem pomenu besede. Ne one italijanske lojalnosti, ki jo dobro poznamo, ampak pravo in Iskreno lojalnost, katere se morajo Italijani šele naučiti. Mi zahtevamo, da se ta lojalnost izraža v dejstvih in ne samo v praznih besedah. Predvsem morajo prenehati sistematična preganjanja našega elementa, ki je del našega naroda. Italija mora smatrati naše ljudi, ki jih je dobila po rapallski pogodbi, kot enakopravne državljane z vsemi pravicami in dolžnostmi. Te pravice ne smejo ostati samo na papirju. Prenehati mora sodelovanje italijanske vla-
Iz primorskih krogov.
skimi pogajanji z Italijo.)
de in italijanskih državnih organov s fašisti. Za to sodelovanje imamo dokaze. Najlepši dokaz pa bomo imeli ob priliki političnih volitev v italijanski parlament, ko nad 500.000 Ju-gosloveno v JI talij! ne bo dobilo najbrž niti enega zastopnika v parlamentu. Za to bodo poskrbeli vlada in fašisti s potvorjenimi listami, zahrbtnim postopanjem, terorjem, aretacijami in ubijanjem. Fašisti bodo s pomočjo vlade preprečili glasovanje naših ljudi, ali pa bodo eventuelno izvoljene poslance pravočasno odstranili. Kdor je živel v Primorju v času najhujšega italijanskega terorja, ta ve. da to ni pretirano. To niso prazne fraze, ampak sklepi talne fa-šistovske konference ob priliki njihovega kongresa v Trstu, ki se Je vršil pred par dnevi.
Ako vkljub temu sklenemo ožjo zvezo z Italijo, se bo neobhodno dogodilo, da bo lepega dne izginila na Adriji »čožotska bracera«, drugi dan bo uničena poslovna zgradba italijanskega podjetja v našem področju, potem bo ubit kak posebno predrzen Italijan itd. K r i n i v o d a ! Italija ne bo mogla pozvati naše viade na odgovornost, ker Italija sama odklanja odgovornost za nečloveška dejanja italijanskih fašistov, čeprav je oči-vidno, da je Italijanska vlada sokri-va fašistovskih zločinov. Fašiste sta ustvarila Giolitti in italijanska vlada. Mar ni znan odgovor Giolitfjja in Salate na pritožbe naše tržaške deputacije, ki se je v Rimu pritožila zaradi brezpravnega stanja Jugoslove-nov pod Italijo? Odgovor se je glasil: Vlada ne more ničesar storiti. Smo v popolni anarhiji! Če se pomisli, da je vlada v neposredni zvezi s fašisti in da tajniki fašistovskih organizacij stalno in osebno referirajo civilnim komisarjem o svojem delovanju, tedaj je ta hinavščina italijanske vlade naravnost presenetljiva. Jasno te kot beli dan, da so pri takih razmerah prijateljski ednošaji nemogoči.
Toda tudi v slučaju, da se razmere v zasedenem ozemlju spremenijo, so prijateljski in iskreni odnošaji med nami in Italijo tako dolgo nemogoči, dokler se ne revidira rapallska pogodba, po kateri je dobila Italija napram naši državi tak geografiČni in strategični položaj, ki se nikakor ne krije z etničnim položajem. Poleg tega pa je Italija do sedaj dokazala, da ni zmožna postopati pravično z drugimi narodnostmi v svojih mejah.
Vse kaže, da namerava Italija v svoji politiki slediti bivši avstro-ogrski monarhiji napram bivši kraljevini Srbiji. Tudi Italija naj si zapomni, da je morala Avstrija svojo politiko dra-<zo plačati in da ie njena politika samo pospešila ono. kar je moralo priti in kar čaka tudi Italijo, pa če bi bila na njeni strani magari Nemčija! Zgodovine in evolucije ni mogoče ista vi ti
Končno pa je tudi jasno in samo no sebi ranljivo, da moramo pri pogajanjih z Italijo storiti vse, da kolikor
mogoče največ koristimo svojim bratom v zasedenem ozemlju. Italijanska vlada jim mora povrniti škodo ter jim zajamčiti svoboden naci-.ionalni razvoj. To moramo storiti, čeprav vemo, da bo Italija vkljub pogodbi s svojim sistemom prevarila nas in svet. Tudi je Jasno, d* mora biti trgovska pogodba za sedaj ramo provizorična, ker kot nova država nimamo še nobenih izkušenj glede odnošajev s prijateljsko Italijo. V praksi bomo šele videli, v koliko in kako smemo sklepati zveze z Italijo.
Dr. Ivan Oražen - Sokol.
Govoril brat E. Gangl na žalnnem aborovanje 13, t. m. v Narodnem domu.
Na široki, dolgi cesti, ki se vije iz preteklosti v sedanjost, iz sedanjosti v bodočnost, žare rdeči cvetovi, kakor bi vzrasli iz srčne vroče krvi. V cvetovih je življenje in moč, zdravje in lepota, krepost in plemenitost. Na zgornjem koncu, v sredi, spodaj, levo, desno — povsod in vselej v tem nikoli mirujočem, neprestano gibljivem morju rdečih cvetov in moči, zdravja in lepote, kreposti in plemenitosti on. naš brat starosta — dr. Ivan Oražen I
V dobi, ko se je vse Sokolstvo do globine zavedlo svoje prerojeval-ne, do narodne samobitnosti in zavesti vodeče vzgojevalne in kulturne naloge. Je dvignila svobodna volja našega članstva brata Oraina na vodilno mesto v naših vrstah; pa si je 5 ponosom ovil trobojnico preko junaških prsi — zunanji znak starosto-vanja. »Mavrica na tri pramene« ie na Vidov dan leta 1919. na Sokol-skem saboru v Novem Sadu prelila in pretopila svoje boje iz slovenske ožine v širjavo in vseobsežnost dr-
Polttičnt razmera v parlamentu In Izven njega so se pretekli teden 5e poslabšala. Pri glasovanju o vladni iz.a-vi k dogodkom v Krompachu so se stranke češke delovne stranki razkrojile v dve skupini, prva, narodni demokrat}© in ljudska stranka, je glasovala proti vsakemu odi oženju, druga, socialni demokrati«, če-Ski socia'cl in agrarci. pa je glasovala s komunisti za predlog nemškega socialnega demokrata dr. Czecha. da naj se končno glasovanje o vladni Izjavi odloži do vrnitve preiskovalne komisije, posTane v Krom-pach. Ta se je sicer že vrnila. aH do sporazuma še ni priSlo, marveč treba še vedno zagotoviti vladno večina Soc. dem. desnica koleba, je neodločra in se daje terorizirati po kormmistih. ps čaka, kako se razvijejo reči v RusPi. To kolebanje ima že na vest! odstop dr. En~ isa. Ob teh razmerah, ko se sestavlja vladne večina vedno le »ad boe-, je pa tudi omajano stališče min. predsednika dr. Černega. Morda pride do kake i/premembe v vladi, kajti fronta proti uradri'ki vladi se }ači.
V prihodnji seji ima poslaifska zbornica rešiii v plenumu sakoi e stanovanjski reformi z izpremernbarni senata, ki bo imeJ 17. in nastopne dni zaključne seje pozfoiskosa zasedanja. Spo-mlrdansko zasedanje prične Po Štiritedenskem odmora. Ako se sporazumejo ČesLe stranke, se reši v tem zasedanju %3 prehranjevalni načrt. Treba pa bo iz-premembe, ker ga v sedanii obliki rocialističu© stranke mg sprejmejo.
Zunanja situacija je tudi Jako važna, kakor le reke* dr. Benes" v senatu, poudarjajoč, da stoji pred Evropo težko vprašanje, pri katerega roSitvi se jedva izognemo mednarodni krizi. Odločitev v tem ali onem .smislu mora imeti dalekosežne posleJice. ki hi odmevale tudi med nami. 2ato je naSa dolžnost da smo za vse slučaje pripravljeni. Treba je, da je naša ravnost mirna pa tudi more biti pcpolnoma mirna. Današnje normalno stanje ne bo izpremenjeno tu tudi ni zato nikakega vzroka. Dostavil ie. da so nastale vest! o mobilizaciji v mrši repnbTkl na prosto izmišljeno in ne more biti sploh govora o kaki mobilizaciji. Mada pa He opušča potrebnih priprav slede na možne kompffka-
žavnega prapora. Pa to je bila zgolj zunanja, vidna izprememba na Oraž-novih prsih. Znotraj, v duši, je naše ujedinjenje živelo že davno prej — tam izza žalostno-vesele dobe njegovih mladeniških let!
Z resnostjo v ljuti borbi življenja dozorelega moža se je lotil svojega sokolovanja. Vodilo ga je TyrSevo načelo, ki je ž njim vdahnil življenjsko silo in nepremagljivo moč Sokol-sfcvu, načelo namreč, da Sokolstvo nI ustanovljeno za stranke, ampak za ves narod. Sokolstvo ni izpremen-Ijivo. kakor so to politiški ali kaki drugi nazori, temveč ie večno resnično ter tako veličastno In važno, da stoli visoko nad vsemi časovnimi spori! — Sokolstvo je vsenarodna organizacija, zato ne more služiti nobeni poli tiski stranki ali pa drugim stanovskim organizacijam. Le narod je temelj vsej kulturni, politlški in gospodarski organizaciji, zato mora biti Sokolstvo skupna narodna last, da dobimo In obdržimo eno vez, ki spaja posamezne sestavne dele v harmonično celoto; da dobimo eno os, ki se ob njej suče kolo našega naroda sreče in blaginje!
Tako je žarela vsa notranjost naicga prvega Saveznega staroste
brata dr. Oražna v blesku in toplini sokolskih krepost!. Ne bilo bi plemenitih delanj, če bi ne bilo plemenitosti v duši. Tvrševa dediščina je planila vanj z vso svojo Tmasmločo ?;] in prepojila vse njegovo mišljenje in čuvstvovanje. Vsaka njegova misel, vsaka njegova želja je bila posvečena sreči naroda in domovine. Zase se je odpovedal vsakemu uživanju, vsakemu razkošju, vsaki priliki iv vsaki vabi, ki je segala kolikaj preko meje največje skromnosti zavednesra Sokola demokrata. Kolikor Je bilo največ mogoče njegovim materialnim in moralnim mečem, je brezpogojno služil načelom socialne pravičnosti, da ublaži trpljenje in bedo si-rotnikov, da ne izleči in uteši samo telesnih bolečin in ran. nego da tudi razboljenim, ranjenim srcem donese blažilnih in hladečih lekov. Nfecova duša nI iskala nič tega in takega, kar bi sirilo pohlepnost individualnega egoizma, ki ga je njegova sokolska zavest potisnila daleč stran od ravne ceste njegovega moštva in značaja! Svoji lastni sreči, kakor jo označujemo v vsakdanjem zmislu, se je odločno odpovedal v tistem hipu, ko mu je prisega večne zvestobe načelom in sokolskemu bratstvu naložila svečeništvo žrtvovanja, samo-
9. marša lv21.
cije v Nemclii za slučaj, da bi bi!a naša država ogrožena. Minister narodne obrambe rhtsak hoče naprositi v najbllžniih dnes dovoljenje za izvanredno potrebe v »vrha preskrbe vofsfce z opremo, porttom in obutvijo. Ta predloga se ima razpravljat? se pred Veiko nočjo kakor tudi predloga ra dovoljenje kredita 677 milijon v ss kritje Sknd. povzročenih z madžarskim uradom na Slovaško leta 1919.
V skupini nase nacionalna mladine je venfkfo novo grbanjc. rre za postavitev feaseiia, na katerem bi se osredotočili politični in kslturni delavci idealistične smeri. V našem javnem življenju sa zelo oV čuti omalovaževanje idej in principov. lastno okoriščanje in stanovska politika se razširja na škodo javnih interesov. Tudi v literaturi in v umetnosti se opaža to tok. Zato ima te gibanie Mnlogo, da ojael idealistično strernUenje. Filozofska polaga gibanju so misli francoskega fPozofa Fmila Duutronza, ki jih nahaiamo slično tudi pri češkem filozofu ideaMsru dr. Marešu. Gibanje je vsbudjlo živo zanimanje in odobravanje so izrekli dr. Kramar. Viktor Dvk. rektor d**. MareS m drugi. Organ gibanja bo tednik »Zitrek*.
Rojsni dan predsednika M a-s a r y k a ie proslavilo akad. droSrvn »Ju-Boslaviia« 6. t. m. v fizikalni dverani če^-ške tehnike. Otvoril je proslavo s srčnim nagovorom predsednika MilivoJ Pausavlje-vić. na kar je deklamira] Andrić pevem »Suza t7. G. Masarvka«, ki jo je zložil B. Lovrlć in so jo priobčili ^Nar. Lisrv* v nedeljski številki. Senator dr. Herben bi dr. Drag. Prohazka sta predavala o Masarvku in njegovem pomenu.
Dne 37. marca pričaš Izhajati vladni list »Prager Pres se« dvakrat na uan. Objavljeni program pravi, da bo listu cilj sporazumevanje 3 vsemi, brec razlike narodnosti, razreda, politične pripadnosti, vere In stanu. Glavno pozornost bo posvečal list življenjskim potrebam naše republike, bo demokratičen in ne lokalnf, marveč evropski list ki bo Posredoval med zanadni-mi državami in onimi v srednji in vzhodni Evropi, državami na Balkanu is Rusijo.
!. K. 5.
zatajevanja in izpopolnjevanja v dobrem, lepem in resničnem.
In ne bilo bi plemenitih dejanj, če bi ne bilo ljubezni v duši, zakaj dejanje brez ljubezni je kakor studenec, ki usahne v peščenih tleh. In le ena ljubezen je, ki se opleta okrog dejanj rnoža Sokola zdaj kot mučeni-škj venec, zdaj kot krona zmagovalca in vladarja — in to je ljubezen do domovine!
In ta ljubezen brata dr. Oražna je bila globočja od morja In višja od naših gora in zvesta in stalna do črne jame globočln! Iz nje je prikipelo in se rodilo vse. kar je blagotvornoga sipalo z radodarnimi rokami med brate in sestre, nikogar vprašujoč, kakšno ti je ime in zvanje, čigav rl je izvor in kam se nagibljeS s prepričanjem. Ako je bil pečat poštenosti vžtfran v tvojo dušo. si svobodno potrkal na njegova vrata. Clm bed-nejša je bila tvoja usoda, tem bliže si stal njegovemu srcu. Sam otrok bolesti, truda in solz. je nosil v svojih prsih bolečine vseh, kakor je užival ob skupni sreč! vseh in iz skupne blaginje pil edino blagodat svoje iskrene duše.
Vsi otroci iste matere domovino so dobili od brata Oražna toliko, kolikor je mo^el in znal dati. a do-
Plsnio Iz Usrsaue«
T a r s a v a, marca m*>fl*ra 1921.
Borbi ea- ne<wl^        Poljske gl h kraja: vprašanje o njenih nhodntH mojah »o je končno rešilo na eni .'a<* njih soj mirovne konferencije v lUci. a v vprašanju zapadnih moj eaka mlado poljbko rlriavo v najbližnji-i dneh {20. marca) sadnja razprava, plebiscit prastaro poljsko zemljo, Gornjo blezijo, ki naj odloči o ekonomski sili in ko-epodarski moći nadvislanske liopubliltj v prihodnosti.
Zmagovita na polja vojno u oro.V j*m. oj-Tč^n* po zvezi s Francijo, p« mora soda] Poljaka, ki fe bila doslo. po-rsem saposlena z obrambo krvavo pridobljeno cvobode, posvetiti ^.ureditvi svojih notranjih razmer, delu sa obnovo Matijo, uničor."? po volni, sen v ::i gospodarskih prilik, v prvi vTsti valutnih, in obenem zaščiti publiko pred zločinskimi maJiinacijnrni destruktivnih olemontov. Witos. k:ncc v kmrtskt opravi, je na M a vlad« kot ministrski predsednik in se je lotil tndt boja r. notranjimi sovražniki države, s £ pek u lani jo. veriiniitvom in s »divjimi< frtraj-ki, in sicer s isto energijo, ki jo roiiln Poljsko pred boljaevisko poplavit v zgodovinskih avgueto ?Lh dneh preteklega leta.
Vsa Poljska jo sedaj pod vtlskoro energičnega postopanja rlado proti bankam, ki so izkoriščalo anormaJ-Fio borzno konjuktu.ro, si"tematlcno dojele na znižanje vrednosti poljske va*-lute in na umetno dviganje kurza ino-lemskega donarja. Naenkrat se jo zatvorilo nekoliko velikih varšavskih bank in aretirali so se direktorji močno finančne institucije »Trgovska banke*; nadaljnja akcija sa razvija in izvajata jo vzporedno sodna in politiena oblast. Publika je po svojih poslancih ▼ Sejma (državnem zboru) glasno in enoglasno pritrdila ttaJINa vladrt, vse časopisje IzraJUl tudi svojo repotvorjeno radost; da jje končno prišel čns obračuna za p i j A vi e o naroda, ki so v času najhujšega boja za svobodo io neodvisno livljenje države kopale grob r>od mladim organizmom novorojeno Poljske.
Kič manj energično *o je pokazala vlada v pobijanja oder uit v; nenadne brze komisije izvajajo srnino Htevilne revizije in pri tom konfipkujejo ha korist države ogromne dole skritega blaga ter kaznujejo krivce m težkimi 1 nimi zapora in visokih glob.
Zadnji napad bolJSevikot na Polj* ■fco (o bil železnif Arski generalni štrajk, ki so ga komunisti izzvali za denar Iz Kremi jO neposredno pred Slo-zijskim plebiscitom. Toda bi «e jo pokazal W i t o a. kmet - ministrski ptfii* sednik, gc*?podsrja al maci je. V celi dr* žavi so se ieleznioo zmilitari7.irn.lo, Itr&jkanti so bili izror^ni vojaškim prekim sodom, kolovodjo štrajk n >o bili poklicani v veja&ko slnšbo, boJtoo^ krivci postreljeni, obenem jo vlada lit
stikrat več, nego bi smel. V tej vseobsegajoči njegovi domovinski ljubezni je z žarko lučjo plamtela iskra humanitetc, ki je njegovemu značaiti in poklicu dajala izrazito Crto rnoža modernih nazorov človečanstvn. a ki je obenem dokaz čisto nacionalno-kuiturne misije Sokolstva, ki ga razen bratstva vznašata načeli enakosti in svobode do visine najodlč-nejše organizacij© kulturnega Slo-vanstva!
Ničesar ni Mrzli bol]« nego brez* miselno razsipavanje in uničevanje materialnih in moralnih dobrin, ki jItz požira brezvestno, do blaznosti sc popenjajoče vescljačerjc. S Sokol-stvom je hotel zgraditi jez poplavi razbrzdanosti, sirovosti, uživanja* nemorale in drugih bolnih izrodkov in uljes naših dni. Zakaj narod bo šibak, mehkužen in bolan, če mu bodo posamezniki šibki, mehkužni in bolni; a narod se dvigne do neslutene jakosti, do moralne veličine in do materialne blaginje, ako bo zdrav po telesu in po svoji nravstvenosti vsak njegov sestavni del! Ljubezen do naroda je napotila brata Oražna do pravega umevanja nalog sokolske vzgoje. Zato je bil Sokol iz globokega prepričanja in 3 trdno vero, da je Sokolstvo za narod absolutno po-
2 stran
SLOVENSKI NAROD*, dne 17. marca 192i.
b2 Sicv.
dala proglas delavcem ter jih. apelujoc oa njib narodna čustva, pozvala na delo in mir. Večina železničarjev se je v istini pokazalo za dobre Poljake in ni prekinila dela, kar je obenem z vladnimi izjemnimi odredbami zadušilo v »arodku nevarnost štrajkoveko. Poljski
državni organizem se je izkazal kot
silnejši nego razkladni elementi in je razkril vso praznoto nemškega blebetanja o Poljakih io vso ničevost bajk, ki fin širi neko inozemsko časopisje, eeš, v Poljski vlada nered in knoa.
Dr. U T.
Politične uesfi.
s    Jugoslovenska demokratska stranka na Štajerskem.   12. t. m. se je vršil   v Podčetrtku   ustanovni občni zbor krajevne organizacije JL>3. Ude-'ežba je bila živahna.   V krajevni odbor so bili izvoljeni: predsednik Anton Cvetko, podpredsednik Valentin Jurše. tajnik   Slavko Gobec,   blagajnik Kari Kobal. odborniki Jože Sovine, Pranjo Cvetic,   Miha Pa i k. —   13. t. m. se je vršil v Kozjem občni zbor krajevne organizacije, ki je izvolil nastopni odbor: predsednik dr. Sandor Hra^ovec, podpredsednik dr. Karel Gelinjrsheim, Er. Robar,   Robert Ivanuš, Anton Ple*er-ski, Franc Ferenčak.   Anton Verstov-šek. Ivan Drame. Ladislav Vončina. — V Podsredi so bili izvoljeni v novi odbor:   predsednik   Miha Kušlan podpredsednik Anton Potočnik, Avg. Pe-trišič,   Matevž Kunej.   Jernej Hribar, Crnest Kos, Anton Kos,   Anton Siko-Šek. — V Rajhenburgu tvorijo no\H odbor:   predsednik Srečko Rainer. podpredsednik   Fr. Agrež,   B'až Jeriček, Fr. JamŠek. Jože Kokole. Miha Kravs. fiandor Lenard. Miha VutkoviČ.
= Iz ustavnega odbora. Seja Ustavnega odbora dne 15. t. m, se je prekinila takoi po otvoritvi, in sicer radi dogovorov o socinlnogosoodar-skem poglavju. Seja se je odgodila do Jutri zjutraj, ker se ni dosegel sporazum z zemljoradnik!. Nato so se vršila pogajanja z zemlioradniki v eni sobi. v drugi pa z muslimani.
= Muslimani vstopijo ▼ vlado, Pogaianta z muslimani se bližajo uspešnemu koncu. Muslimanski klub Je ie imenoval svoje kandidate za ministre, in sicer Karamchmedoviča in dr. Spaho, za katerega zahtevalo listnici za šume in rude ter narodno zdravstvo. Iz tega sklepalo, da le klub soglasno sklenil, da vstopi v vlado, ker imenovana dva kandidata za ministre predstavljata dve različni struji v stranki. Odškodnina za kmetovsko zemljo se ceni na približno 250 milijonov dinarjev. To te po Iziavi muslimanov ena četrtima vsote, ki Jo fe nudila Avstria za odkup kmetov. V vprašanju beglukov bo tudi prišlo do sporazumna.
= Predsednik dr. Ribar ▼ avdl-lencl. Dne 15. t. m. Je bfl ob 11.30 predsednik konstituante dr. Rihar pozvan na dvor. Dr. Pibar Je poročal regentu o vzrokm odložitve skupščine In njenem nadaVnfem delu.
= Zemljoradnici in delo v konsti-tnanti. "Beotrrnd. 15. marca. Na danaS->n}o konferenco rarliknlnodemokratRkib jposlancev so priSH rudi reml'orsdniki, ]Ki so iziavil. da bodo glasovali za osta-Jvo v celoti, nri členih r>«*. s katerimi ne soglašajo, bodo zavzeli lastno stali g£e. | Zemljoradnik! so tudi za to, da se do-ivoli muslimanom iz fonća soeiialne po-fmoči pod nora so pa proti temu. da bi [so jim dala kaka nagrada, izvirajoča iz 'vzrokov agrarne reforme.
= »Politika« in nstavni načrt za-jedničarjev. Beograd, 15. marca. Današnja >PoIitika< prinaša članek iz peresa Slobodana Jovanovi<*a, v katerem Be ta bavi z ostavnim načrtom Narodnega kluba. V tem člnnku onozarja na vsa protislovji ki tih vcebir'e ta n^^rt.
= Radijev airent. V Beograd je organ naše vlade pripeljal z Dunaja Tomo Hlebina, ki se je v Radićevem imenu pogajal s frankovskimi emigranti. Pravil je o lopovščinah teh ljudi, ki gredo samo za denarjem.
— Palila In »črnogorsko vprašanje«. Milanski >Secolo< piše ob priliki smrti bivšega črnogorskega kralja Niki te med drugim: Njegova smrt zaključuje definitivno črnogorsko vprašanje z dinlomatičnega ptalisča. Osemdeset let življenja tega človeka vsebuje vso moderno zgodovino Cmegore. Nobeden njegovih sinov ne bi bil njegov vreden naslednik, kar je tudi glavni vzrok Nikitine^a poraza na pnriški
konferenci, Z njegovo smrtjo je pretrgana zadnja zveza med neodvisno Cr-nogoro   in evropskimi prestolicami. Pravne osnove na katere se je črnogorska vlada pri svojih protestih nnsla-njala, ni več, kar pa ne pomeni, da bo »./nogorsko vprašanje izginilo iz zgodovine. To  vprašanje je v bodočnosti ▼ rokah malega gorskega naroda, ki mu ni mar za diplomatične   posle in pkrbi.    Italijani moramo to vprašanje motriti le a tega stališča. Pri nas so črnogorske revendikacije   precej popularne, toda oni, ki so hoteli postati paladini   pravice    samoodločbe narodov, niso mnogoštevilni.   Večina teh j ljudi bi hotela delati    le neprijetnosti Jugoslaviji. Drugi pa pravijo da zahtevajo interesi Italije obstoj Orne gore. Ti so veliki zmoti, kar dokazuje vsa politična aktivnost pokojnega suverena.  Črnagora ni  nikdar sodelovala z Italijo na Balkanu. Kralj Nikola se je vedno prebrisano postavil med Italijo in Avstrijo. Nikola je posebno dobro razumel eksploatirati italiianske interese v svoje osebne in politične namene. Kar se tiče Črnogorcev, Je absurdno misliti, da bi stopili na stran Italije proti svojim bratom Srbom. Črnogorci se bodo kmalu privadili skupnemu živ-lf°niu z brati iz Srbite :n bodo tvorili najmočnejši in najzvestejši element novega JueosJovenskeera naroda.
— Italijanski listi o sporu med antanto in Nemčijo. >GIornale df Ita-lia« pise, da temelii nemška predrznost v Londonu na tajni pogodbi z Rusijo in na ur-anju v pomoč ameriških vele-finančnikov. Nemčija po premirju ni nikdar pokazala kake zmernosti, am-ick je celo organizirala novo vo'sko in ogroževala svetovni mir. >Temno< pravit Pravi namen londonske konference je bil uničenje Nemčije. Tega so p8 krivi Nemci *ami. ki niso hoteli odnehati. Danes stoje francoske čete na nemsk. ozemlfu in nihče jih ne bo več odstranil. >Mc*Re2rsrero< poroča iz Lon-donft, da rkltub naihoPši volji ni mogoče izslediti nostene pritrditve k sklepom londonske konference Berlinski dopisnik dnevnika >Resto del Carlinoc i pa opisuje reeiguaeifo nemškega naroda, ki Je obupno r»ono<»<»u na dejstvo, da Je ves svet prori njemu.
= Monarhi <fična or/^anlrscija ▼ Avstriii. V >Neue Ztircher Zeitung< pis« dunajski r>rofe*»or dr. Smr»ndftrffer med drugim V vseh meščanskih strankah Je mnogo načelnih monarhistov, ki pa nočejo nič vedeti o povratku Habs-buržanor. To velja tudi za precejšen del kr$čanskfh sorifaJcev. katerih stranka že dolgo ni več enotna celota, že danes se lahko vidi med njimi skrajno desnico h kateri pripadalo pristaši strogega starega klerikalizma, skrajno levico z močnim naeijonnliz-mom na podlagi rdružirve z Nemčijo In neodločno sredino. Značilno je, da so pri rodilih volitvah v narodno skupščino dobili krščanski socijalci več tisoč židovskih glasov. Res Je. da drtla monarhistično - habsburška propaganda z velikimi sredstvi in da se vedno bolj uveljavlja, toda napačno bi bi'o iz tega sklepati na velike uspehe. Tudi se ne sme porabiti, da niso društva bivših aktivnih in rezervnih oficirjev v službi habsburške propagande. V poštev pride tu >Nacionalna zveza nemško - avstrijskih oficirjev*, ki jo Je ustanovil general Krauss In ki odklanja vzpostavitev bivše Avstrije. Tudi katoliške dijaške organizacije, ki so posebno na deželi zelo vplivne niso na splošno monarhlstirne. V Gradcu je ena, na Dunafu sta dve ali kvečjemu tri monarhistične dijaške organizacije. Monarbistično - hAbsbnrška misel Jo le na Dunaju precej močna, ker Je tam se mnogo dvomih snominov, ple-menitašev in posebno sredntih meščanskih slojev. Na deželi pa je habsburška misel slfll^o zastopana- Na Silo-burškeim v f^omii A vatri fi in na Tirol-
skem je misel sdružitve s Nemčijo tudi pri krsčanekih torijabih tako močna, da se poleg nje ne more uveljaviti monarbistično - habsfurška Ideja. Tudi gospodarska stran monarhl^tične propagande Je slaba, ker ni izgleda na kako vzpostavitev gospodarske zveze s nekdanjimi deli bivše monarhije. Češkoslovaška, Jugoslavija in niti Madžarska nočejo o tem nič vedeti.
= Vidljivi znaki. Pod tem naslovom piše socijalno - demokratski >Zvo-no< o dogodkih v Rusiji in pravi med dngimi: Nezadovoljstvo ruskih državljanov se bliža vrhuncu in se prikazuje v oblikah, ki so bile vedno predznaki revolucije In to Je glavno. Vsi ti nemiri pričajo da je boljseviškl režim tako gnil, da razpada. Sedanji nemiri so podobni onim iz I. 1917. Kakor takrat, tako se tudi dAnes lačne množico delavcev in vojakov dvigajo proti tiranom in riskirajo svoje življenje. Zdi se, da stojita Ljenin in Trockij pod isfo dilemo kakor Kei ionski pred 4 leti: zapustiti teorijo ali pasti. Ru<=ki narod in ž njim človeštvo ne dovoljuje več, da bi ž njim eksperimentiralo par abnormalnih ljudi! Ker ni šlo mirnim potom, poskuša b silo in bo poskušal, dokler se mu to ne posreči.
= Razmere v sovjetski Rusiji. Stockholmsko časopisje poroča: Te dni se je vrnilo več Švedskih delavcev iz Rusije, kamor so lih svoječasno zvabili boljševiki. Po velikem trudu se Jim je posrečila vrnitev v domovino. Delavci svarilo vse svoje tovariše pred Rusijo, kjer vlada predvsem veliko pomanjkanje živeža Vodena juha v ljudskih kuhinjah nikakor ne zadostuje delavcem, ki morajo težko delati Vkljub strosremu policijskemu nadzorstvu je verižnistvo zelo razvito. En slanik stane 2000 rublov 400 gramov surovega ma«la pa do 18.000 rublov.
=r Nemčija in antanta, >Lokalan-zelgerc poroča, da Je več nemških trgovskih zbornic soglasno sklenilo, izdati poziv na celokupno prebivalstvo, naf nihče ne kupuje anglečkeca. francoskega in belgijskega blaga tako dolgo, dokler ne spremenijo vlade teh držav svoje gospodarske politike napram Nemčiji.
ReuD'iiciia d Grški.
V Solonu, začetkom marca.
Po vesteh, ki prihajajo Iz Aten, «o pričeli v Pireju stavkati mornarji. Vsi poskusi vlade, da bi zlomila odnor mornarjev, so bili brezuspešni. Iz najrazličnejših strani Iz stare Grške prihajajo vesti, da se je ljudstvo dvignilo proti sedanji vladi Veliki izgredi so 6e dogodili zlasti v Volu. Tisočglava množica Je demonstrirala na ulicah ter napadla vladno poslopje. Domača vojaška posadka je bila preslaba, da bi napravila mir in red. zato Je bila vlada prisil lena poslati vojaštvo iz Aten in drugih mest v Volo. da je zadušila nemire. Nemiri so se poiavili tudi v Te^aliji. Zato je proglasila vlada nad celo pokrajino obsedno stanje. Sprva so se bunili samo delavci, v zadnjem času pa so se jim pridružili tudi kmetje, ki odkrito zahtevajo. 6a se odpove kralj Konstantin prestolu in da se zopet pokliče nazaj v domovino bivši ministrski predsednik Venizclos.
Na celo akcije proti kralju Konstantinu se je postavilo društvo v zaščito otomanskih Grkov v Carigradu. Izdalo je karte ▼ vrednosti 1 turškega funta, ki Jih razpečava med grčkim našel jen j em. Dohodki teh kart se porabijo za organizacijo revolu«d?onarnega pokreta v Atenah in za d otro ni zaci jo kralja Konstantina Zbirka je dosegla že več milijonov drahem.
Na čelu revolucionarnega gibanja stoji Ust »N^ologosc. ki dokazuje, da je treba takoj napraviti konec gospodstvu kralja Konstantina, ako se hoče ohraniti Grško pred razpadom. Zadnje dni je priobčil >Neo!ogo«c brzojavko iz Tx>ndona, v knteri zatrinje, da stoji grška stvar v Ivondonu oad vse slal>o in da obstoja nevarnost, da Izgubi Grška pretežno večino tega, kar si je po Veni z^lo^o* i zaslugi izvotevaJa t vojni. Zavezniki so grškega ministrskega predhodnika KMogeropul^sa sprejeli v Lon-Ionu zelo priiazno in francoski mi- ■ nistrski predsednik Brinnd je ministru I
odkritosrčno povedal, da ne sme Grška pričakovati s strani Antanto nobene podpore, ker ve vsa Evropa, da st» &a sedanjo trrško vlado krijejo izraziti german>iilski elementi.
Slit uo kakor >Neologos< pišej»» tudi številni drugi greki Usti. Vse kaže na to, da stoji Grška na pragu revolucije in meščanske vojne, ako s« kralj Konstantin pravočasno ne
(strezni in fo no umakne s pozori^a.
Racuuati je torej žl* v doglednom času., da so k j m ; Konstantin ali prostovoljno odpove ali pa, da izbruhne krvava revolucija v Grški, ki bo s silo odstranila kralja, ki i- od tvoje germanofil-ske politike v. igral simpatija pretežne večino grškega ljudstva.
Teffifeas-'f-i lii brzoiauna vračila.
RAZKOL V ZEMLJORADN1ŠKEM KLUBU. — SLOVENCI IZSTOPILI.
— OSNUJEJO SVOJ KLUB.
— d Beograd. 15. marca. Dane dopoldne ie 9 SlOVCkeev prijavilo svoj izstop iz zemljoradničkeza kluba. Pričakale se tudi nadaljn i izstop flanov iz Srhijc in Bosne, ki ne odobravan Abramovičeve taktike in čakajo samo še konca pogajanj z vlado in rezultata podajanj z mas ima nI. Devet Slovencev ho tvorilo poseben klub. Nepo<r(>(i ni povod secesije Slovencev je v tem, da se je tajnik Komadini? z nekat* rimi klubovimi člani brez vednosti kluba poizkušal pogajati z Radićem. Misli se, da bo ta skupina dol)i'a v kabinetu listnico za poljedelstvo ali czrarro reformo. Potem bi postal minister z. Puceli.
ANEKSIJSKA PROSLAVA V TRSTU.
— Trst, 15. marca. Predsednik poslanske zbornice De Nicola ne pride v Trst. Predsedstvo zbornice bo zastopal Berenini. Pride tuui več poslancev. Tržaški municipij je pozval župane iz Julijske Benečije, ki naj pridejo s trakovi v /taliiansMii narodnih barvah. Izloženi bodo v »Permanenti« na trgu Unita izdelki invalidov iz Palenna, Rima, Neaplja itd. Vrednost objektov do 200 Ur. Fašisti so sklenili, da si nabavijo in razdele 40.000 trobojnic razne velikosti Cena 3—20 lir. Zapovedujejo v posebnem oklicu, da niti eno italijansko okno ne sme biti brez zastave. Narodni svet italijanskih žena v Trstu hoče poskrbeti za razdelitev raznih knjig po šolali povodom aneksije. Želi se udeležba b:jr-zaljerskih čet 7. Ln 11. polka, ki se jih šteje za osvobodilce Trs;a. .Vrše se obsežne priprave za aneksijsko proslavo ali tak je danes Trst, da bo proslava z 90% prisiljena.
KRALJ BREZ KRALJESTVA-
— San Remo, 15. marca. Princ Danilo se je odpovedal prestolu v korist princa Mihajla, sina pok. princa Mirka, drugorojenca kralja Nikite. Mihajlo je rojen v Podporici 13. septembra 1908. Sedaj študira v nekem kolegiju na Angleškem, Retrentstvo je prevzela kraljica Milena ln izdala tozadevno na črnogorsko ljudstvo proglas, v katerem poudarja, da bo njena glavna in stalna skrb revindi-kacija in obramba Črne gore. Za začasno bivališče si je izvolila San Remo.
PRESTOLNICA CRVE GORE — SAN REMO.
—d San Remo. 15. marca. Črnogorski kraljevič Danilo je odstopil od prestola t prid Mihajla, prvorojenoga einu pokojnega princa Mirka. Kraljica Milena je prevzela začasno regenco. Na-plovila je na črnogorsko ljudstvo proglas, v katerem izjavlja, da bo branila črnogorsko pravice, in naznanja da si je izbrala za svoje bivališče San Remo.
IZGNAN KOMUNIST. —d Praga. 15. marca- Kakor poročajo listi, je bil Iztiran f ozemlja čehoslovaške republike nemški komunist Walter Stoecker, ki se je kol odposlanec   združenih Hi ko-
munističnih strank udeležil zborovanja komunistične stranke v Libercu.
NEMŠKA ODŠKODNINA. —d Pariz. 15. marca. Reparaclj-ska komisija se ie sestala, da pozove
Nemčijo k izvedbi č!.;:a 235, ver-sailleske mirovne pogodbč, no katerem ima pred L majem lf>21 plačati 20 mil'jard mark v zlatu. Razen lesra bo komisija pod vzela iste koraka glede člena 233^ ki določa, tla se mora Nemčiji pred istim datumom naznaniti višina škode, ki io ima po ver-sailleski mirovni pogodbi povrnili. • Petit Parisien« pripominja, da bo ta škoda vsekakor višja kakor vsota« ki jo določa pariški dogovor.
ANGLEŠKI PARLAMENT.
—d London, 15. marca. (Poslanska zbornica.) Prž. kancelar Cham-berlein je predlaga! zakonski načrt glede pobiranja 50% oddaje na cene nemškega blaga. Po njegovem mnenju nriue Velika Britanija po tej poti v enem samem letu do vsote, ki bo enako določena letnim odplačilom, ki so bili predlagani v Parizu, oci česar odpade na Anglijo 22r'c Akcija zaveznikov je tedaj umestna, privesti Nemčijo do razsodnosti. Minister je prosil nato zbornico, nai odbiiejo nemško zahtevo po odložitvi plačila. Llovd George je razložil, da bo mogla Ni ničija ali odbitih 50% povrniti izvozničarjem. ali pa se v tej z.t. .v, izjaviti za popolno desinteresirano. Ako se Zirodi zadnje, bi pomenjalo to za Nemčijo ukinjene trgovine z zavezniki in izgubo najmanj sto milijonov funtov šterlingov, Nemčija se ne more protiviti. Končno Je dejal Llovd George. da pride Anglija potom tega zakonskega načrta do veliko vsote, ako pa se to ne zgodi, ho nemška trgovina tako udarjena, da bo morala Nemčija kapitulirati. Zbornica je nato v drugem čitanju sprejela predložitev načrta-
CEHOSLOVA^KA - MADŽARSKA POGAJANJA.
—d Budimpešta, 15. marca. Kakor doznava »Magvar Orszag« iz dobro poučenega vira. ni utemeliena domneva, da so se pogajanja v Bru-cku pričela pod presijo er.tente. Madžarska vlada je že dalje časa urgirala uveubo neposrednih pogajanj s Čehoslovaško. Pogajanja so v zvezi z Izvedbo mirovne pogedbe. V mirovni pogodbi je več splošnih določb, katerih praktična izvedba je prepuščena pogodbam, ki naj se sklenejo med nasledstvenim* državami. Pogajanja v Brucku obsegajo ves kompleks mirovne pogodbe in njib uspeh je odvisen od tega, če hoče Cehoslovaška skleniti nove pogodbe in dogovore na podlagi, ki presega duha mirovne pogodbe. Pogajanja v Brucku so samo uvod za razgovore, s katerimi se bodo obe vladi gotovo bavile več mesecev.
— d Budimpešta, 15. marca. Po-gaianja v Brucku so se danes nadaljevala po včeraj določenih modali-tetah. Posamezna vprašanja, ki so v zvezi z mirovno pogodbo, so obravnavali posebni odseki, namreč finančni, trgovinski, prometni in juri-dičnl odsek. V juridičnem odseku se je pretresalo tudi vprašanje glede na varstvo narodnih manjšin.
KER NISO TISZE STRAŽ1U.
—d Budimpešta, 15. marca, Dt-vizijsko sodišče je danes izreklo sodbo o obravnavi proti orožnikom, ki so imeli straži ti grofa Štefana Tiszo. Vsi obtoženci so bih snoznani kri-
trebno in da z delom Sokolstva dvignemo vse svoje notranje bogastvo na beli, veliki dan, in da nihče ne ljubi naroda, kdor sovraži Sokolstvo In deluje proti njemu bodisi s kakršnimikoli sredstvi, vzroki in nameni!
V urah samote, ko se Je brat Oražen odmaknil svetu ter se potopil v svoje misli, si je zaželel sladkega objema prirode In njenih krasot. Krenil je na pot v gaj in lo*r, ki dobrotno in vabljivo zaslanja niegov beli dvorec. Tam mu je bila misel na brate Sirom naše države In izvun njenih mei zvesta, dobrohotna spremljevalka. Pogovarjal se je z dreviem in grmovjem, ki je šepetalo In pošu-mevalo v božanju vetreca: pogovarjal se je s cvetjem ob poti. poslulah je nesmi Ptičjih strun. Vsa duša. na stežaj odnrta. mu je drhtela ob navalu božanskih užitkov, ki so mu vreli vanjo iz neizčrpnega studenca prirodnih tajnosti in lepot. ?elel se je raztopiti v oblak neba. ki je veslal nad njim v daljnje dčdjave. ghdal pod se-bo? naš čudoviti svet. n|nga mMino. veličast m bogastvo. Njegova Ihrbe-zen mu ie nosUa duha za oblake.n neba. objemala je vso našo zemljo, kolikor se razprostira v sedanjih me-
jah, razlivala se preko niih vse do tja. koder del našega naroda še ječi v sponah mrzlega, krutega tuilnstva, hitela le na sever in vzhod Slovan-stva. kjer se pripravljajo naši bratio Sokoli, da lak! In silni planejo v nove borbe za naše in svoje in skupno končno ujedinjenje In za svobodo vsega Slovanstva ter za njegovo veliko bodočnost!
Naš brat starosta ni poznal mi ru. ki v nJem usahne tvorna sila: nI poznal zadovollnosti. ki požene človeka v brezdelje. Sokolska večna nezadovoljnost je bila vzgon In vzvod novim delom, novim načrtom, novemu snovanju. Sokolstvo teži k popolnosti: izponoln je vanje mit i<* sredstvo. Naivišia mera telesno in nravne hpote vseira naroda kot celote le ideal sokolskeva detn. a či.n boli Izpopolnile — sebe, tem dlie se stopnjevanemu svojemu nonolnieni.' odmiče vzor In smoter Sokolova: ti pa moraS za vzorom in smotrom vedno da'ic. vedno višie. In zato ni in ne more biti v sokH°>kem rWu nikoli za-stanka. in nikoli ne čtn'eš \? sokolskih ust vzklika banalne zadovoljnosti: Dovoli je ! Dovršeno je! —
A danes se oglaša naša bolest: Dovršeno je! — V gluho noč odmeva vprašanje: Kje si, brat starosta? V ponedeljek je zopet obfčaina seja starešinstva. Pridi! Ne pozabi! —
Pa saj ni nikoli pozabil! Pre-zborovali smo z niim t^dor» za tednom nebrojno sej. Nikoli ni bil utrujen, nikoli sit dela. O vsa!<em vprašanju, ki le hilo na videz še tako neznatno, le hotel temeljitega razgovora in točnega izvestja, da ie ves položai našega Sokolstva vedno Jasno stal razgrnjen Dred nJim. Bolje*nl mogel hlševati na svojem domu. nego ie starostoval Savezu. Nešteto Je zadev in razmer, ki jih je uravnal osebno s svojim odličnim vplivom in s svojo avtoriteto. Ni bflo vnraSania. ki ' se ea v interesu Sokolstva ne lotil z cnennio in vo!:o, kakršna pristu'e samo pravemu Soknfci. Korral fe bil Marb'T za nani. že se nam le dvignil pred oč'™ OsirV A ni *n spravljeno niti rr'eto relo zan'*. že nas kliče na veliko spVoisVn slavo MMb-liamk' zlet leta 19??. In ni Se dovršeno vse organizačno delo v nnšem Savezu, že je stop'j na plan Čeho-s!ovaški-|''gos!ovenski Sokolski Savez, a izza njega se že dvigajo prve
konture Vseslovanskega Sokolskega zaveza...
Kle si. brat starosta?
Dal Mm priliko, da smo te spozna, aa smo te morali cenU-spoštovati. Se več. največ: liuh'li smo te! Tvoj silni značaj je bil kakor kremen in jeklo, a bil si mehak, dober in blag v duši, da te ni bilo sram solze, ki ti Jo je trpljenje brata ali sestre privabilo v oko — in uresničenje tvojih mladostnih sani: naša Jugoslavija, ko ti Je bila dana sreča, da si svobodno objem 1 na svojem domu brata Srba, Hrvata in Slovenca!
A te z bogastvom ljubezni napolnjene duše bi ne bilo v nJc»govlh delih, ako bi njegovega hotenja In Čuvstvovanja ne prekinjale sokolske 'Togosti lepote, dobrote In resnice, ki so bile v vsel osebnosti brata dr. Oralna jasno in popolnoma izražene.
K?e si. brat starata?... Sni si ravnokar čuf, koliko ogromnega dela nas čaka. Potrebujemo te! Pridi!
In glej! Prestol na Oosoosvet-skem pol in stoU nrazon In čava. da s^de rani sokolski vojvoda! Črni prapori se vjiejo nad kraškimi ska-linami,   v solncu goriškem odmeva
vzdih bolečin, nad Jadranom plebeče ranj'ena duša narodova. Istra in Dalmacija ne moreta vreči s sebe železne pesti nasilja!
Pridi, pridi, brat starosta! V bodočnost gre niša not! Brez tebe nam je hudo. Ne vije se sokolski pranor s takim čilim ponosom, kakor bi se. da mu kažeš pot in naravnavaš smer ti! Pridi, brat starosta! Kje si?
Na široki, dolgi cesti, ki se vije Iz preteklosti v sedanjost iz sedanjosti v bodočnost, žare cvetovi, kakor bi vzrasli iz srčne krvi. V cvetovih je življenje in moč, zdravje in lep »ra, krepost in plemenitost/ In vsenovsod v tem nikoli mirujočem, neprestano gibljivem morju rdečih cvetov — praznina!
Kam so te skrili, brat starost2?
Vsako sokolske srce telj zaorio vase. In tako ostaneš v svetem hramu nas" ga notranjega življenja!
ln s tem zagotovilom sprejmi tttril s lega mesta iskreni radnji sokolski pozdrav v svoj mirni novi dom: Zdravo! —
vim prestopa službene dolžnosti. Stražni načelnik Rakoczv Je bil obsojen na sedem let, drugi pa vsak na tri leta težke ječe.
NOV STRUPENI PLIN.
—d VVashington, 15. marca- Lapora tor U vojnega urada je izumel strupen plin. ki je zelo močan. Ako ga rabi n. pr. letalo, pomenja strup za napadajočega sovražnika smrt.
NEMŠKI PROTEST NA ZVEZO NARODOV.
—d Berllri, 15. marca. Nemška vlada je vložila na tajništvo zveze narodov protest proti sankcijam, ki so iih uveljavili zavezniki.
FRANCOZI SE NISO IZKRCALI V REVAL.IU.
—d Pariz, 15. marca. Agenze Havas poroča, da so po inozemstvu razširjene vesti, po katerih bi franjo-ske zoper boljševiške namenjene kri-Žarke dospele v Reval in da je francoska ladijska divizija zapustila Ko-danj, da se udeležuje operacij proti Petrogradu, popolnoma neosnovane.
DOGODKI V RUSIJI.
—d Varšava, 15. marca. Iz Hel-slngforsa poročajo, da oblegajo uporniki Proskurov.
—d Varšava* 15. marca. Po sem-fcaj dospelih poročilih so se mornani ladoškega in onieškega brodovja priključili revoluciji, ustanovili svoj komite in zasedli Schliisselburg. Uporniki so zasedli Peterhof, ki tv * vhod v Petrograd. Priključila se jim je rdeča garnizija, broieča 8000 r
—d Pariz, 15. marca. Po zadnjih vesteh razpolaga Kronstadt z veliko
množino municije. Posadka šteje 30 do 40.000 mož. katerih morala je vzorna. Mesto po obstreljevanju ni mnogo trpelo.
—d Pariz, 15. marca. Kakor poroča »Tempsv* iz Kavkaza, se je tamošnja posadka uprla sovjetskemu režimu. Tudi kubanski in donski ko~ zaki se gibljejo. Budjenij je sovjetski vladi naznanil, da svoje konjenice, ki obstoji po večini iz kozakov. ne more vreči proti upornikom.
DEMONSTRACIJE V ALEKSANDRU L
—d London, 15. marca. Iz Alck-sandrije se poroča, da je bilo pri demonstracijah proti Churchillu, katerih se je udeležilo približno 20.«Mft ljudi in pri katerih so morali re J irjl rabiti orožje, težko ranjeni u ^'9 cseb.
AVSTRIJSKO VPRAŠANJE.
—d London, 15. marca. Na današnji seji odseka izvedencev pod predsedstvom Blankotta od angleškega zakladnoga urada so avstrijski zastopniki predložili spomenico o željah glede kredita in o stanju trgovinskih obračunov. Zvezni kancelar dr. Mavr je iznova poudarjal potrebo, da e delegacija vrne s pozitivnimi zagotovili in je stavil ententnim zastopnikom vprašanja, nanašajoča sc na akcijo. Odgovor se jo glasil:     Spomenice se bodo proučile, !
deklico so odpeljali orožniki nazaj v ječo, iz katere so jo po par dnevih izpustili. Mala Jelena je bila sama v nepoznanem svetu in ni vede a kaj storiti, dokler ni zašla v Scgedin, kjer je stopila v službo pri nekem Madžaru.
Tu Je ostala, dokler ni b'la prebita solunska fronta, ko je naša zmagoslavna vojska nastopala kot vihar in prinesla osvobojenje svojim bratom. V bitki pri Nišu je bil težko ranjen tudi maior Mio-savlienvić. ki so ca takoj prenesli v nis!;o bo'nico. Na^a vojaka je koraka a naprej in prišla tudi do Segedina. Ko se je tam polkovnik Knežević razgovarjal z našimi j ljudmi, je onazil tudi dekletce, ki je sra- j mežljivo hrdilo okoli gruče lmdi. Po^\nl { |o je k sebi in je v svoje veliko začudenje Izvedel vso tragedijo mae nesrečnike. Polkovnik je tako! poizvedel, kje se nahaja njen oče in jo poslal v NMš. Toda mesto s^eJe je prineslo to srečanje očetu smrt. Oče le Prlti«;ni1 svojo hčer na srce in umrl. Ne'i nlSki zdravnik je potem vzel nroto za svojo, tnda nesrečna deklica je vsled prestrmih mt:k zbolela, nakar so Jo oddali v beograjsko bo'nišnico, kjer je umrla.
t. m. bi moral biti v Celju srcdnostnl sejem, 3. t. m. je bila na mestni občinski deski, 4. t. m. pa na okoliški občinski uradni deski nabita prepoved sejma, dalje pa ta prepoved ni bila razglašena. To kaže, da se oblasti ni zdelo potrebno, odvračati dne 5. t. m. ljudstvo od Celja. V resnici imamo v Celju pri prebivalstvu okoli S000 ljudi 13 si u ča lev koz, in to seveda ni epidemija. Na sejem dne 5. t. m. so prišli ljudje v Celje, kakor po navadi tak dan. Prodajalci so brez ovir razlagali svoje blago in sci-marilo se ie do 11. donoldne. Ob tej uri je policija začela razganjati prodajalce. Do tedaj pa so koze imele vso priliko, širiti se. — Ako se kaka obolelost na kozah naznani, pogleda mestni zdravnik bolnika drugi dan enkrat, daljše odredbe pa sc izdalo — ob priliki. Vse kaže, da celjska zdravstvena cblnst ne smatra koz v Celju posebno nevarnih. Ako se v Celju, ki ima 16 zdravnikov, torej za
vsakih 1000 ljudi dva, ničesar ne ukrene proti epiden iii. se mora ver-ieti, da se v Lučah, kjer so hiše skoro vse raztresene po gorati« ta-'•orekoč nič ne stori, ker tudi ni nl-I akor mogoče, bolnikov ločiti od drugih prebivalcev h š. Sal cela občina nima nobene bolnišnice, Ijndio pa hodijo po krščanski zapovedi bolnike obiskovat in spremljat do gro-ba in raznašajo bolezen. Kaj more tudi zdravnik pomagati če ga ljudja ne ubogajo, in so tudi bolniki toliko oddaljeni, da bi zdravnik skoro več kot enega na dan ne mogel r>ogled*tti. Pa vsaj prisilno cen!ionje koz bi se moralo odrediti in šola zapreti s cerkvijo vred, Potem bi pa božja kazen Še boli »odgovarjata« grehom ljudstva, ki ne bi hodilo v cerkev. Prej na] bi sc pridigovalo. kako se je treba varovati koz. saj duhovniki tih skoro nikoli ne dobijo. Če tudi hodijo h kezavim bolnikom.
L3cilsSIsfaa ia osMIoa o vlili £sEs':i suet*
— 2 Goriškega. Goriška slovenska omladina  je imela   svoj občni zbor. na katerem je društvo znova oživelo.   Izvoljen Je odbor, ki si Je ^rašanja^kancelarja se bodo predloži- i razdelil dcio v posamezne   odseke, !
la na pristojnem mestu in prihodnje dni varni so zlasti dramatični, snortlin-bo zopet seja. Tudi ententni zastopniki I telovadni in prosvetni.   Obilo usne-
so stavili podrobna vprašanja o posameznih točkah memorand.
MIROVNA POGODBA V RIGI.
—d Varšava, 15. marca. Kakor poročajo čnsonisi. se mirovna pogodba, ki so bo sklenila v Rigi, izroči direktno zvezi narodov v registracijo.
Hru. prfrodoslouno drsišfuo u Zagrebu.
Zagreb, 13. marca.
Dvorana kemičnega laboratorija ha Mažuraničevem trgu je bila polna. Hrv. prirodoslovno društvo je Imelo svojo letno skupščino. Pa to ni bila običajna društvena skupščina: bil je zbor jugoslovenskih prirodo-znancev, prijateljev prirodoznanstva in naše znanosti sploh. Kakih 15 znanstvenikov je prišlo na ta zbor iz Beograda in Sarajeva; med njimi sta bila načelnik ministrstva prosvete Aleksa Stanojevic* in bivši načelnik, sedaj vseučiliški profesor dr. Vlad. Petkarlć. Bil je to prvi zbor jugoslovenskih prirodoznancev.
Društveni predsednik, profesor medicinske fakultete Bubanovic* je v svojem pozdravu naglašal. da priro-doznanec že po svojem predmetu ne more misliti drugače nego v smislu narodnega edinstva, in izrazil misel, da ne more biti prirodoznanec, ki bi nasprotoval narodnemu edinstvu. Nato je predaval o temi: Zakaj se ljudje tako zelo med seboj razlikujejo. V sijajnem predavanju ie to vprašanje reševal s stališča fiziološke kemije.
Društvo izdaje znanstveni »Glasnik«, popularno »Prirodo«, ki si je priborila pot med najširše sloie naroda, in popularno knjižnico. Za knjige je v prošlem letu iztrošila 36.ft00 kron. Srednješolski profesorji od Prilepa do Zagreba so silno marljivo širili »Prirodo« med mladino. Društvo prireja tudi predavanja in znanstvene izlete.
Društveni podpredsednik prof. mineralogije Tucan predlaga za častne Člane društva prof. Jov. Cvij!ča v Beogradu, prof. O. Kučero v Zagrebu (ki je ustanovil in vzdržuje zagrebško zvezdarno) in prof. Ferd Seidla v Novem mestu. Vsi trite so bili per acclamationem izvoljeni.
Končno je prof. Gjaja iz Beograda govoril v imenu gostov; rekel ie: Svoj čas so se neki ljudje v Zagrebu preplašili, češ, še »kraoinskega človeka« so nam centralisti odpeljali v Beograd; toda v istini »krapinski človek* ni zapustil Zagreba, pač na je Hrv. prirodoslovno društvo prestopilo Savo in sc udomačilo v Srbiji; v Beogradu ne bodo snovali j društva za populariziramo prirodo- i znanstva, ampak se bodo oklenili zagrebškega; »taki ncDonravluvl centralisti ?mo«. Prof. ZarrJk je govoril kot Slovenec in rekel. da. če danes ni na zboru slovenskih prirodoznancev. ni tega kriv prirodo-znanski separatizem, ampak separatizem — žepov; sicer da slovenski priredoznanci vidijo istotalro v Hrv. prirodoslovnetn društvu svoi centru m.
Tako je bilo. Lepo je bilo. Toda — njih ni bilo; Slovencev ni bilo. Prišel je pač g. inž. Ferjančič, a on menda po stroki ne spada prav k prirodoznancem, a Zarnik Je zagrebški profesor, ki je moral supli-rati. V društvenem predsednišrvu je vladala velika nejevolja, da Slovencev ni bilo. Pozvani so bili osebno, a Še odgovorili niso. raz^n prof. Sej-
na! — Po podrtih hišah in podzemskih kleteh se klatilo po Goriškem, posebno okoli Gorice s"rrilpvi individuu, ki se pokažejo sedaj tu, sedal tam vedno v nevarnost nrebiv.il-stva. Te dni je oblast vendar le \i-taknila Štiri take tičke iz nodrtin in jih zaorla. Doma so iz raznih italijanskih provinc. Kar se tire javne varnosti, je zasedeno ozemlje res že pristno italiiansko.
— Iz Istre. Nanram nesmiselnemu očitku italijarra^ev o neki iucro-slovenski nronno-andi odgovarja mo-I ško »Pučki Prijatelj-: Mi ne pozna-I mo nlkake propagande.   Mi nismo tukaj, ca vzamemo kormi. kar ie nie-govo. marveč samo, da čuvamo, kar } je naše. in zato nam ni treba v zakoniti drŽavi   nfleake propagande, marveč samo zakona!   Z zakonom j mora biti zaščitena naša osebna svo* i boda, naša imovina, rase javno in \ zasebno, poh"t»čno. knltnrno   in go- J spodarsko življenje. Treta samo za- j kona in zakonite crpsti. 11 i**1-? vo- ! Fo iii moč, da čuva In vrš? za!ron. —
Pri vpisovaniu v volilne imen'ke se je postopalo tako. da ie brez dvoma . izpuščenih obilo Jueroslovenov. Glav- j j ni pogoj za vpis ie bil. da je volilec i dovršil 21 let. Volrfnl zakon določa 21. leto   z   Izpolnitvi}o   te   ćehe v I lotu sestavljania volilnih imenikov. I Okrožnica    generalnega    civilnega 1 korrrisartjata pa Dostavlja fzoolnitev i I 21. leta v čas do 31. mala 1920. To so ' prvotne zmede, brez dvoma dobro premišljene In naoerfene uroti Jng»> I slovenom,   —   Hrvatskih sodnikov j italijanska oblast ne more trpeti. Zato ciec'a, da bi se iih odkrižala čim j prej. V Buzetu je za sodnika dr. Vo-
dla. ki se je opravičil. Bilo je nrav j - - V-
mučno, ko je predsednik omenjal ?o- : nepristranski sodni
do      R^rr.o.in  c4M:A„,,   j n aJa~m    nmkenonar. Te dni ie izs-I v nek-m
ste iz Beograda, Sarajeva in dodal Ljubljano, meni se je zdelo, zato, da sfe prikrije sramota.
Prilika je bila, da bi se slovenski prirodoznanci »razmahnili«', a se niso; prilika ie bila. da bi v »skunno jugoslovensko kulturo zanesli nekaj svojega, individualnega«, a nismo zanesli ničesar. AH iščemo kulturno »avtonomijo« v tem, da nas tam ni. kler bi morali biti? V tei negativnosti je jedro mnogih »avto-nomističnih« izjav.
Dr. Fr. I!c£ič.
Iz nase krallsuiii^.
— Regentov poset v Dalmaciji. »Novi list« doznava, da bo po vsej priliki regent Aleksander prisostvoval slavnostni otvoritvi gledališča v Splitu, ki se bo vršila meseca septembra.
— Ljudsko štetje. Centralna statistična uprava za ljudsko štetje bo v nekaterih dneh končala svoie delo. Ko bo zbran ves statistični materijal se bo izdal poseben pregled o ljudskem štetju tudi za posamezne pokraiine.
— Jnfro«»lovensj':i profesori! na mednarodnem kongresu. Ju^oslovensko profesorsko društvo bo odposlalo svoje zastopnike na mednarodni kongres srednješolskih učiteljev, ki bo meseca
Slika iz fraazđifs srfssltsga naroda.
Beograjska »Politika« priobčuje nastopno sliko iz tragedije srbskega dela našega naroda:
Te dni se le izvedejo za strašno trage-dlo štirinajstletne deklice, ki Je nedavno umrla v otroški bolnišnici v Beogradu, o katere prošlosti in rodbini se nI moglo skoraj ničesar izvedeti. Toda po dolgem Izpraševanju In Iskanju se Je odkril zadnji potomec ene od mnogoStevi'nJh rodbin, ki so bile uničene med svetovno vojno.
Njen oče. pehotni major 1 azar Mflo-savljevič Jo ob eva'ruacljl Srbije vzel s seboj tudi svojo rodbino- ženo, ki je bila Francozinja in troje maTlh otrok. Ker so bili pogoji za nadaljni umik vedno težji. le tklenil major, da pusti svojo družino v ka-
. tržaškem listu poziv na fašiste, da naj se zganejo in izženei-  iz Buzeta i hrvatskega sodnika dr. Volariča. To je grozno. Tako oočetfe ne more ime-: ti dobrih posledic za Ttaliio.
— Za v^is rcunlkolov v volilne imenike vlada v italijanski javnosti še vedno velika s\rb. Vsi se morajo vpisati. Zato so iih voditi v občinske ; urade, da se vpišejo vsi. na tudi in-1 tcrpelirali so poslanci v Rimu in za-i htevali, da mora vsak resnikolo biti volilec. Tz odgovora na tako interre-lacijo je razvidno, da se smejo vpisati vsi regnikoli, ki so bili v Primorju nred vojno kakor tudi oni. ki so prišli do premirju. Vladni odgovor sicer nekaj govori o zakonskih določbah ali primorski Italijani se za to ne brigalo nič in oblast je poskrbela, da so vpisani vsi rernikoli. Pa pa ne bo prav nobeden izpuščen, nava'a dotični vladni odgovor, da predsedstvo ministrskega sveta proučava še nadaljnjo olajšanje za vpis reenlkolov v volilne imenike. Poslanec Coda. ki ie stavil ono interpelacijo, je hotel pokazati, kaka krivica se pripravlja v Julijski Benečiji, kjer bi se utegnilo okoli 60.000 starih italijanskih državljanov, rojenih v Trstu, snraviti ob volilno pravico. Vladni odeovor ea je poučil, da ne «re za 60.000 volilcev. ampak za kem kraju, od koder bi se mogla pozneje I °^°n* 15.000, katerih večji del je Že
aprila v Parizu. Društvo ho odposlalo na konsrres tri delegate.
— Naši za«fonniki na mednarodnem kongresa invalidov. Dne 20. tm. se vr- i ši, v Parizu merim rodni kongres invalidov. Tz Jusroslavije se bodo udo'ežili tega konprresa zastopniki našega inva- i liđskega udruženja. Rdečega križa   in j zdravniškega udruženja.
— Vojna grkoda. Ministrstvo za šumo in rude je ugotovilo na podlagi skrbno zbranih podatkov, da zn»ša ?koda. storjena v vojni javnim in zasebnim osebam, 25 milijonov frankov. Škoda bo prijavljena reparacijski komisiji v Parizu.
Naše neomajno stališče je bilo in je tudi danes, naj se ni\ar ne zanašajo strokovne zadeve v politične liste Ne moreno pa v tem slučaju vztrajati na našem principu, in ka^or nam io /zl, stopiti smo primorani na plan iz nagona samoobrambe, ker nam je gladio U. J. U., LTe. Tovnnš odklonilo sprejem članka, ki ga navajamo spodaj. Vse smo storili, kar je bilo sploh v na:i'i močeh, da nc bi prišlo ta';o daleč, toda napadi na našo društvo« priobčeni z gotove strani v »Narodu* in »Jatra« r;:s silijo, da izpregevo: irno resno besedo. S tem nikakor ne mis'imo rušiti ne Udruženja; in tudi ne di-cipiine. Povemo vse to le Iz vzroka, ker ne pustima biailti stanovske iskrenosti. Ker pa U. I. L', samo spravi*o stvar v javnost, zato naj ^e tudi v javnosti razjasni.
Volitve učiteljskih zastopnik«*v v višji šolski svet so dvignile V na:i'i vrstah precej p-ahu Štejem si v stanovsko d 1-žn^st. da pojasnim članom U. J. U. tako, kakor se je resnično dogodila.
Iz zadnjih dopisov »Ut Tov . sem posnel, da v tej zadevi članstvo U. J. U. ni docela na jasnem, ker se kamenja ijub-uč. društvo, ki ni ničesar zakrivilo. *K stvari! Poverjeništvo U. J. V. je sklicalo sosvet, da se posvetuje o kandidaturah v višfl šolski svet. Že povabilo na predsednike okr. nč. društev je b;!o tako dvoumno sestavljeno, da sta pri'la na sejo tega sosveta samo dva predsednika vseh povabljenih okr. uč. društev. Ostali so aH pismeno aH brzojavno vprašali, kdaj se pravzaprav vr?i ta seja. ker se je vabilo slabilo na nedeljo, 19. famtaffn, nede'in ra jo biki 16. Inmrsrfa. Pa menda vendar ni bil to samo slučaj?!
Na tej tako sklicani seji so se postavili kandidati. Nočem taliti, da sem tudi jaz glasoval za nje«; pribijeni po, da sem si tstočasno izgovoril, da to moje g'nsovan'e ni obvezno za društvo, ker je zadeva ve-levažna in mora priti na občnem zboru v pretres.
Par dni nato pa je izdalo poverjenlštvo U. J. U. okrožnico o vo itvah v vi."ji šolski svet na vsa okrajna učit. društva, v kateri p;>roča o poteku seje sklicanega sosveta ter poziva oat. uč. društva dn"r>e-sedno takcle: »Prosimo Vas,, da takoj skličete vsaj cdborovo selo in se posvetujete o predlaganih kandidatih. Pritrdite nasvetu ali pa Rasvetajte dru-re kandidate! Za katere se bo izrekla večina društev, ore bomo razeh ili. ko bodo razpisane volitve. Zadeva je nujna, ker pr!čvku;cnto v?.-.*i dan razpisa volitev s prav kratkim rokom. Katero d uštvo ne bo poslalo pritrdilnega aH odk'onilnega predioga v enem tednu po sprejemu te okro/rice, br:mo smatrali, da pritrjuje predlogu in se strinja z nasvetovanimi kandidati.
LmblJ. uč. društvo je imelo v tej zadevi rdborovo sojo, pri kateri se je sklenilo, da se mora prerešetati zadeva kandidatne liste na ob-nem zb">ru, ker stojimo na staHšču. da bodo 1 c takrat zastopane pravibto in pravično vse kategorije Ijtid. in me.šč. šol. očite'jstva, če se določijo v zastop eden kandidat in njegov namestnik za meščansko šolstvo in voditelje, dm^l In njegov namestnik za učitelje ln tretii in namestnik za učiteljice. Po U. J. U. predla-
gana li^ta zastopa samo nadnčitcljo in ravnat.-lje, vse drago podrejeno uliteljstvo pa je brez zastoprika in je s tem izročeno na milost in nemfost vaditeljem, ki so vsled javne kvalifikacije itak že na5! nadzorniki.
Na obč. zboru ljubil, uč. društva dn» 6. februarja t. 1. je članstvo pritrdilo s 51 glasovi proti 13 glasovi tem nazorom In je sprejelo predlagano kandidaturo, katero je objavi] »Uč. Tov.« v poročilu Iz tega obč. zbora. Ko le prisotni poverjenik V. J. U. tem nazorom ugovarjal ter vprašal, kaj P' tem. če druca društva ne odobre teh kandidatov, sem izjavi! sledeče: »To so kandidnti nasvetovanl po našem društvu; če n e bodo drugo društva za te kandidate, mzumemo tn'lko dlscfnftna In demokrati** ma, da se bomo uklonMI ve.inl.
»Uč. Tov.« je pri avli potek zborovanja In Iz tega poro' 1 a Je povzel »5Iov. Narod« našo nasvetovano INto. .^el sem ta^i v ifcdni'tvo »Slov. Narol-j: vpra-??t. kdo je to prijavil O. urednik »Slov. Naroda« ml ie pnfa*fllt di le vze' notico il »Uč. Tov.« — Poverjenik U. J. V. pa )a nato črt'1 potrebo ne samo popravili notico v -Slov .Narodu«, ampak celo lopniti po Ib'blj. uč. društvu. Isti greh Jo zakrivil v »Jtttro«.
V maka tiči v ravnanju pnverlerr'tvo U. jL U^ ker bi moralo po principu demo-k^ailzma nnlprvo vp-ašatl za mnenlo posameznih okr. uč. društev, potem 5ele pra-v?lno sklicati člane Širnega sosveta ter sporazumno r njimi, M so temelj Udnt* ženm. sklepati o pred'Tgpnih kandidatih.
Ke- se članstvo ljubil, uč. društva V te| zadfvl ne zavedi nlkalre nepravilnosti — sal le vendar ravnalo do plčlco v zrni-slu okrožnice O. J. U. — zavračam vse tiste ognltene fraze o nediscipliniranosti In malkotitentstvn na naslov onih, ki se Jih tako radi posfnžujeja Mirili so časi ki-mnnbi In hlapčevstva. Poznnmo do'žnostl, pa tudi pravice organiziranega članstv;; zato 7nr-tevarro vzome korektnosti prt Strokovnem vodstvu.
Tak je deianskl položaj. z?»o bvale?no odkkT^iarn moralne nauke zadnjega »UČ, Tovariša c.
TovarHtvo lluhll. uč. društva pn prosim, da znova doka "o dlscinllnlrnrost stanovske orranlzacl'e ln voli po sklepu U, U. predln^nno k-rdldntno listo v višji Šolski svet. kakor fo Je obfnv!] »UČ. Tovariš« z drv* 3. mnrca |02lt Št. 9. pod naslovom: Volitve za*tonn*kov lbjd. In mešČ, učItelKtva r vPH šolski svet . . .«
Tako naš članek, ki ga poverjenlštvo O. .!. U. nI hotelo priobčiti v stanovskem glasilu, ki ga vzdr?ule slovensko nčltetl-stvo. — Na čkanek v »Jetrn« z dne 13. marca t I. pod naslovom »Čudna rtntfhn« na no odgovarjamo z drugim, kakor da naslovimo na Insnfratorja dotične notice svoj? roTi'nvanje.
Za odbor Tubll   učit. druStvat Fr. Skuil t. č. predsednik.
*) Odbor »I-lubljanskcra učftefjskeea društva« je nas naprosil, da objavimo to njegovo Izjavo. Ker se naoadencem mora dati P'lllka za javno obrambo, smo prošnji radevolje ugodi I. — Uredništvo.
vrniti na svoj dom. Major se Je ločil s težkim srcem od svoje družine, ki ie ostala v Blvoju blizu Kruševca, sam pa se Je moral umikati z vojsko dalje.
Par dni po prihodu avstrljsko-mad barske vojske Je bila med drugimi internirana v Aradu tudi Mllosavllevićeva družina. Kako se jim je tam godilo, nI treba ome-IJati Sredi med najstrašnejšimi mukami so peljali na vislice tudi ženo majorja Milo-savljeviča. Avstrijski rablil so pripeljali uk'enjene otroke, ki bi mora1! gledati smrt svoje matere. Z obupnimi vzkliki so hiteli otroci da vsaj zadnjikrat oblamejo svojo mater, toda še predno so prišli do vislic,
vpisan. Kolikor več regnikolov. toliko n-anj Jurroslovenov sme biti v volilnih imenikih. Tako so sklenili fašisti in tako delajo ob odobravanju oblasti.
Dopisi
Iz Celja. Glede bolezni koz ni$e Vam nek dopisnik iz Savinjske doline, da je najbcli ra7širiena v Lnčah in da se širi iz Cclia. Zadnje se re vj?ma z dejanskimi  razmerami. V
Celju   ni   epidemije   koz   in tudi ni sta dva od žalosti umrla. Tretjo, najmlajšo ' odr/ejeno epidemijsko uradovanje, 5.
— Korcš'a deželna vlada in ko-rcšfrl S'ovenci. Koroški Nemci so nf>-slali v inozemske časnnise vest. da je koroška deželna vlada izdala na prebivalstvo bivšega plebiscitnega ozemlja oklic, v katerem ponavlja in potrjuje izjavo nrovizorične^ra deželnega zbora od 29. septembra V)2'h da bodo koroški Slovenci enakopravni avstrijski državljani. V tem oklicu poziva koroška deželna vlada prebivalstvo, naj z vsemi močmi podpira državne oblasti pri začeti pomirjevalni politiki v svrho trajnega sporazuma med koroškimi Nemci in Slovenci. — Tako varalo Nemci svet. ki £a informirajo tako. kakor je njim prav. Mi pa molčimo, kajti pisan e v naših listih, je toliko kakor molk, ker ostane vse leno doma mesto, da bi merodaini faktorji poskrbeli za korenito razkrinkanje nemških laži v inozemstvu.
— Zopet nrnad nn Slovenca. Dr. Lemisch je dal objaviti po celem plebiscitnem ozemlju razglas na nemškutarje, kjer Jih z ozirom na zavratni umor slovenskega dekana Limpla, roti, naj za božjo vo-
I lio puste Slovence pri miru. ker h! ■ sicer nadalino pobijanje teh nesreč-' nih ljudi lahko spravilo celo Koroško j v nevarnost. Kako ubogajo demora-I lizirani in nlaćani nemSkutarjl svojega vrhovnega poglavarja, kaže ;as-no dogodek, ki se ie pripetil v nedeljo dne 27. f bruaria t. 1. na kol >• dvom v Svetni vasi. Slovenski puškar ?t. Krainer je čakal na večerni vlak, ki pelje v Borovi c. Tedaj sc jo pripeljala z vlakom iz Celovci cela tolna pijanih, deloma s puškami oboroženih nemškutarjev. Jedva zapazijo Slovenca, ga obsujejo z najgr-$!mi psovkami, kakor: »Kranjski pes!« itd. Slovenec, videč podivj-ino dnihal :n pretečo nevarnost, ni vedel, kaj početi. Tcdai pa se usujejo pijani oboroženi nemčurji s puškami nad njega in ga naravnost na zverinski način začno obdelovati s pnšk'niml kopiti. K sreči je bil tamkai tudi trezen nemčur. osebni pri'ateli nanadc-nega Slovenca. Ko vidi to smrtno nevarnost, v kateri se Je nahajal njegov prijatelj, ooseže cnergOno vmes, in reši tako Slovenca gotove smriL — Oblasti jjledajo to   divjanje po
*>Heimatsdienstu« zapeljanih ljudi popolnoma mirno in ne okrenejo ničesar, pač pa iščejo zakone, na podlagi katerih bi mogli zasledovati in z njih rodne zemlje izganjati zavedne Slovence. Umljivo je, da raste vsled demoralizacija v deželi od dne do dne.
— Nemška morala. Umor dekana Limpla je tako gorostasen zločin in naravnost neverjetno bogoskrunstvo, da mora vsakega pravega Korošca bi'i sram. da se >e mo-g! ? T5<ai ;ako barbarskega zgoditi na Koroškem. Vsi obsojajo ta zločin. Ne tako iiem-čurji in z njimi zvezane »Freie Stim-men«. V imenovanem listu z dne 26. febr. pišejo nemškutarji iz Kaple, da je ta »jugoslovenski duhovnik« sam kriv, da je bil ustreljen. Oni. nemčurji, ki tako radi hodijo v cerkev, da so že lansko jesen prosili škofa, naj tega »jugoslovenskega hujskača« prestavi na drugo mesto. Ker se torej škof ni ravnal po zahtevi brezverskih nemčurjev, je škof zločin zavratnega umora zakrivil, dekan sam pa tudi, ker vkljub želji protiverskih   nemčurjev ni odšel iz
Kaple. Taka je torej morala podivia-nih koroških nemčurjev. — Isti list pravi tudi v svoji številki z dne 25. februarja, da naj škof v Velikovcu nastavi za župnika kakega nemčuria, drugače da bo škof sam kriv, ako se zgodi kaka »nesreča«. — Višek brezsrčne nesramnosti pa so dosegli nemčurji, ki sedijo v občinskem odboni občine Podljubelj, kamor spada tudi Kožentavra in župnija Kapla. Na predlog gerenta Batza. p. d. Mulija, ki je bil v zvezi z Makom, Ogrlzem, Hudričem in Krasnikom, so občinski odborniki izrekli svoje sožalie dekanu in se v to znamenje dvignili s sedežev. Ko pa so se razšli, je rekel eden izmed njih: »Skoda, da ta prekleti čuž ni mogel na mestu mrtev obležati.« Isti dan so se nemčurski delavci, ki so se vozili v Celovec, medsebojno izpraševali, zakaj da se vozijo v Celovec, in si odgovarjali: »Pogledat, če še ta jugoslovenska svinja živi!« — Gospod škof, g. dr. Lemisch, ali vaju ni sram, ko vidita, kako daleč jo po vajin] zaslugi padla morala na Koroškem?
Oneune uestl.
V Ljubljani. 16. marca 1921.
-r- Odločen korak samostojnih kmetskih poslancev. Na zadnjem občnem zboru »Samostojne kmetske stranke« so dobili njeni poslanci, kakor smo že zabeležili, pooblastilo, da lahko po svojem prostem preudarku uravnajo svojo politiko v ustavotvorni skupščini, z drugimi besedami povedano, poslancem Je bilo dano na prosto, da vstopijo v vlado ali ne vstopijo. Tega pooblastila so se poslanci sedaj poslužili. 2e dolgo je bila javna tajnost, da se slovenski člani »Zemljoradničkega kluba« ne strinjajo z oficijalno klubovo politiko, ki jo vodijo predsednik Avramo-vić, poslanec Joca Jovanović in tajnik srbske zemljoradničke stranke Komadinič. Službena politika »Zem-Uoradničkega kluba« ni namreč Drav nič upoštevala dejanskih razmer v posamnih pokrajinah, ne življenjskih državnih interesov, marveč je zgolj teoretizirala ter zrla v ministrskem predsedniku Pašiču kot »kamen smutnje« osebo, zaradi katere zemljoradnik! državi ne smejo dati ^ega, kar je meno. Ta politika je v prvi vrsti zakrivila, da naša država v zadnjem času ni mogla priti do trdne notranje konsolidacije. Poleg tega se je pojavila nevarnost, da bi uspele Ko-roščeve spletke v Beogradu, katerih cilj je bil od vsega začetka, da izolira poslance samostojne kmetske stranke v parlamentu in Jih spravi ob vso veljavo. Korošec je z vso pretkanostjo stremi! za tem, da potisne naše kmetske samostalce v opozicijo in se na njihovo mesto vsede v mehak ministrski fotelj. Opetovano se je zdelo, da se mu ta načrt posreči. Za razmere v Sloveniji bi to imelo dalekosežne posledice: klerikalci bi si zopet pridobili odločilen vpliv na politiko v Beogradu in bi tako postali znova gospodarji situacije v Sloveniji. To so uvideli tudi poslanci samostalne kmetske stranke ter si po tem spoznanju uravnali tudi svoja pota. Ker niso našli razumevanja pri merodainih osebah v svojem klubu, so izvajali konsekven-co ter mu obrnili hrbet. Osnovali so si svoj klub, ki bo brez vsakih spon od zunaj, ne oziraje se na levo ali desno, lahko uspešno zastopal koristi ln interese, ki jih narekujejo specifični odnošaji v Sloveniji ter blagor in dobrobit njihovih kmetskih volilcev. Vsa slovenska javnost, ki ne stoji pod klerikalno komando, bo ta korak pozdravila z odkritosrčnim zadoščenjem, saj je dokaz, da so poslanci samostalne kmetske stranke možje na svojem mestu, ki mislijo s svojimi možgani in ki ume združiti Interese svojih volilcev z interesi skupnosti, pred vsem pa države.
— Iz seje deželne vlade z dne 15. marca 1921. Inž. Avgust Jug se sprejme v državno službo pri pover-jeništvu za kmetijstvo kot provizo-rični kulturni stavbni adjunkt v X. čin. razredu. — Ministrstvu za notranje stvari se predlaga, da se ustanovi za sodni okraj Rogatec politična ekspozitura ptujskega okrajnega glavarstva s sedežem v Rogaški Slatini. — Ministrstvu za notranje stvari se predlaga, da se vzpostavi okrajno glavarstvo za logaški okraj s sedežem v Logatcu. V Cerknici in Ložu se bodo vršili uradni dnevi.
— Nova naredba o spremembah In dopolnitvah univerzitetnega zakona. Regent Aleksander je podpisaJ na predlog prosvetnega ministra naredbo o spremembah in dopolnitvah univerzitetnega zakona. Na podlagi nove naredbe tvorijo univerzitetne oblasti: rektor, dekani fakultet, univerzitetno veče, univerzitetni svet, univerzitetna nprava, fakultetski svet In univerzitetno sodišče. Univerzitetno veče voli na koncu šolskega leta rektorja za dobo treh let. Rektor mora biti član univerzitetnega veča-  Univerzitetno veče
tvorijo: rektor kot predsednik rn vsi redni profesorji kot člani. Veče voli rektorja, razpravlja in z javnim glasovanjem potrdi ali ovrže izvolitve profesorjev fakultetskega sveta itd. Za vse važne odločbe je potrebna veČina glasov prisotnih članov. Univerzitetni svet tvorijo: rektor kot predsednik, prorektor, dekani in poddekani vseh fakultet kot člani. V slučaju potrebe se morejo pozvati v svet predstavniki posameznih fakultet z vsemi pravicami članov univerzitetnega sveta. Docenti morejo postati na podlagi fakultetske izvolitve osebe z doktorsko diploma, na tehnični fakulteti ra z izpriče valom dtnlomskega izpita. Docenti imajo položaj In plačo srednješolskih profesorjev. Po pet'h letfh moraio b;ti docenti znova izvoljeni. Ako ne bi bili zopet iz-voMeni, razpolaga Ž njimi mHtfstrstvo pro^vete. Asistenti z diplomskim ali doktorskim izpitom imaio položaj in Dlačo srednješolskih strolentov, s profesorskim ali kakim drorini državnim izP:tom pa položaj in pbčo srednješolskih profesorjev. Ostatfm asistentom doi^Čl plačo univerzitetna nprava. Pekfor dobi letno đo^aČUo v j^e^kn fVVX). dekani pa 3000 dfnarfev. Šolsko delo na nmverjrr»h trn*a od ?" seotem-bra do 15. februarfa in od t. mare« do 30. junila. PektorH In orkani dobilo letna doplačila od začetki Šolskega leta 1921—22.
— Klerikalna lopovščina. Včerajšnji »Novi Čas« je zatrrešil lole notico: »O onoroki drja Oražna liberalni  listi nekam s težavo nšeio.
i Sokoli so pričakovali vsaj cn mili-jonček za Sokolski dom. dobili pa niso nič. Dr. Oražen je st^rl1 brez dvoma lepo dejanje, ko je vse premoženje   volii revnim študentom in
! svoji služinčadi. Med Sokoli je opaziti radi tega veliko razočaranje.« Zato mečejo svoje sline na Sokol-stvo, podtikajoč mu, da je nevošljivo dijakom-siromakom za bogato ustanovo, ki jo je napravil za njo dr. Oražen. Falotje! Takšne mišTjenske lopovščine so sposobni samo klerikalni poštenjaki. Stavimo, da bodo prihodnjič klerikalci p?sali in pridVo-vali tako-le: Dr. Orožen ie bil starosta Sokolskega Saveza. Ker ni Sokolu ničesar zapustil, je to dokaz, da sam ni maral Sokolstva. marveč ,ra je naravnost obsojal. Krščanska duša, ali se boš ti sedaj razvnemala za Sokolstvo...
— Sekvester bivšega nadvojvodo Friderika. Bivši generalisimus avstro-ogr,cke vojske krvavi nadvojvoda Friderik je imel obsežna, bogata posestva onkraj Drave na Ogrskem. " Ta posestva je naša država na podlagi nrrov-ne pogodbe zaplenila in so postala državna last. Za upravitelia teh velepo-sestev je bil lani imenovan grof Vladimir Bobrinskij. Finančni minister je sedaj grofa Bobrinskega razrešil njegovih dolžnosti in imenoval na njegovo me^to, krkor poročajo iz Beograda, g. Antona Kristana. Anton Kristan je prevzel to službo in se odpove svojemu poslaniškemu mandatu. Kakor čujemo znaša'o dohodki velep<"seafva letno okrog 300 milijonov. Po poročTih iz Beograda dobi upravitelj od teb dohodkov prvo leto 5%, drugo leto 3%, nadaljna leta pa 2%. V koliko so ti podatki točni, ne moremo kontrolirati.
— Volitve v vJ5?l gotski svet.
V Ljubljani ie izmed meščanskega in lludskošolskega učitelistva 223 volilnih upravičencev za volitev v višii Šolski svet. Oddala vseh glasovnic mora biti do 18. marca t. 1. opoldne v. Sol svetu končana. 31. t. m. odpošlje poverientStvo za uk in bogo-častje ves vol. aparat ministrstvu prosvete v Beograd.
— Okrajne učiteljske konference za šolsko leto 1020/21 letos odpadejo. Tako je odredil v. Šol. svet zaradi previsokih železniških cen in pa predrage, prehrane, ker bi stroškov za učiteljstvo šolski okraji odn. okrejp* iolski sveti no zmogli.
— Počitniški domovi.ioznansU tečaji. V programu za prosveto se nahajajo za prihodnje šolsko leto 1921/22 tudi domovinoznanski tečaji za učiteljstvo. Če bo tozadevna proračunska postavka v konstltuantl sprejeta odnosno odobrena, se bodo vpeljali taki (enomesečni) tečaji ludi v Sloveniji in sicer: v LJubljani, Novem mestu, Kranju, Kamniku, Metliki, Krškem, Litiji, Brežicah. Celju, Šoštanju, Mariboru. PtuJL\ l juto-ment in Murski Soboti. Poučeval bo srbski učitelj za katercrra bo treba v vsakem kraju poskrbeti za »umovanje in hrano. 7a debo tečaja bi prejeli zunanji učitelji denarno oodooro. Poučeval bo ta učitelj o srbohrvaščini. Sprejemali se bodo sevedi le najboljše kvalifikovani učitelji.
—- Učttelisk] pokojninski zaklad. S 1. Jan. 10^1 ie prevzela vsa izplačila in uplačila v učit. pokojninski zaklad za Slovenijo delegacija ministrstva financ v Ljubljani (računski oddelek). Od ta časa ne prevzema več vplačil in spisov knjigovodstvo deželne vlade, temveč gori imenovani računski oddelek.
— Slovenke, ude.'cžite se f.alue manifes aciie dne 2'h t. m. na ta način, da vstopite v *Kolo slovenskih sester*/ Vse na krov!
— Taksa za vidiranje potnih |I: tov tulili državljanov. Tuzemska policijska (politična) i \l. tva pobirajo za viJira-nje potnih li tov nastopne takse, in sicer od državljanov: Združenih dr. v ameriških 10 dolarjev (javni uradniki [občinski, državni] in častniki so prosti takse); Be'gije 10 frankov v zlatu ali 25 frankov v srebru (po kurzu): Bolgarije 40 dinarjev; Angleške in njenih kolonij 10 šilingov (v dinarjih no kurzn) za eno potovanie in eno liro šterling za cclol t>i   vizum; Nemčije
15 d:n. za navodno potovanje (vizuni velja en mesec), 25 din. za potovanje tja in nazaj, 20 din. za enkra*r.o potovanje skozi državo (vizum velja en *e-den) In 30 din. za dvakratno potovanje (tja in naz skozi državo (vizum vela en teden); Grške 35 d<-i.: Poljske
16 din.; Avstrije 30.50 dir«.; Madžarske 31 dm ; Svlce 25 din.: Italije c° din.: Rusije 10 din.: ŠnaniJe 12 pezet po kurzu za osebe, ki imajo 10.009 in več peret letnega dohodka. 6 pezet po kurzu za csab: z manišim dohodkom, m.1!? industr'Ice in male trgovce, 3.60 nezc^e po kurzn za industrijske in trgovske pomočnike in 1.20 pakete po kurzu za sluge in delavce; Nizozemske 37.50 din.; Romunije 23 din.: Frrn-cre 10 francoskih frankov; Češkoslovaške 30 din. osebe, ki potnieio v trgovskih poslih in 10 din. za vse ostale osebe: Norveške 10 norveških kron: I) -1 ko 7.r0 danskih kron ter slednjič od državljanov vseh drugih držav JO frankov.
— Usposobil ^Postni }■"•':] za oboa ljudske m meŠ^a^ske šole na dr'av-nem moške ačitelllšču v Maribora se pričnejo v ponedeliek, dne jn aorTa 19?! ob 8 zjutraj. Pravilno opremljene prosnfe ie vposlarJ cM IfS. aprila !S21 na IzpraŠeValno komtsHo za obče ljudske in meščanske šolo na državnem modrem nč^MuSč'i v Majoru.
— Pravorjivnvs f?uf:bo. bof"i, ispoved i sv. p.ijeot. U ncdclju, dana 20. marta o. održače se pravoslavna služba božija, sa isoovešču i sv. pričešću. u 8 časova ujutru a protestantskoj crkvi na Gosposvet-skoj cesti.
— Iz mariborskega mestnega sosveta. Iz Maribora poročajo: Današn a seja mestnega sosveta je bila zelo zanimiva. V imenu finančno gospodarskega odseka je poročal dr. Valjavec o položaiu. Nemci nam očitajo, da mi zapravljamo, zapuclili na so v mestni upravi nič manj kot 16,000.000 K dolga, od teh 3 pri mestnem električnem pod-Jetju. Sedaj mora plačati občina letno 992100 K obresti in 170.000 K za amortizacijo. Proračun izkazuie preko lO.SOO.OOO K potrebščin in samo 6,600.000 K pokritja, torej 4,200.0)0 K primankljaja. V kritje tega primank-Ijaja se bodo uvedle nove d^ klade, davki itd. — Zanimivo je. da so pristaši SLS. pričeli oponirati in sicer je g. Ž?bot predlagal, da naj se odstrani od Mestne hranilnice cerent dr. Irgo-lič, ki baje naslavlja in odstavlia svojevoljno uradnike. Vnela se ie radi tega dolga in burna debata, nakar se ie sklenilo, da se ta zadeva izloči iz proračunske debate in da r-e zadeva* toliko časa odbži, da se cela zadeva pojasni. Vladni komisar je obljubik da bo takoi interveniral pri dr. Irgolieu, da bo do nadat.nega opustil vsako spremembo pri hran;lnlct. /*ebot le v svojem govoru trdil, da Je bila mestna hranilnica vsled nakupa ničvrednih papirjev oškodovana za 29.000.000 K. Seja se *e zaklmčiJa ob 9. zvečer,
— Nsverieten rezultat ljudskega šte*la v Frankolovem L. 1910. so bili v Frankolovem koma i triic Nemci, letos pa je vpisanh 22 lindli z nemškim materinjm jezikom. Krivda leži na popisovalki — m'adi organtsfkf, M je ponis^la skoro vse pole s^ma. Politična oblast na? odredi revizijo Imdskesra štetia v Frankolovem, ker je omenjeni rezultat neresničen.
— Iz Logatca se ie nreselUa v Postojno vsa nekdaj narodna rodbina J. Lenassl.
— Brezbriz^^t r*l n^o-rr-nost? Nekatere knjige za nlfje Padske razrede (n. nr. računica i. dr..) še zdaj niso dotiskane.   Ali zaloga
šolski knjig nič ne stori, da bi tr.k pospešila? Danes imamo že 16. marca, ali šolska deca je še vedno brez potrebnih računic?
— Malomarno prižiganje piino-v!!i svetilk. Prometne ulice: K< nunskega in Resljeva cesta (križišče), se prav malomarno razsvetljujeta: po 2 do 3 krat na teden pa sploh nič. Naj se napravi red in zanikrn^ pri živalce prime za ušesa!
— Ka!;o se bo nadaljevalo po-globllenje Ljubljaničnc struge? Kakor znano, je spodnji del te struge, pričenši pri cukrarni, pa do šentpc-terske a mostu, močno skalnat. Ko se bo pv)globljcnje začelo nadaljevali, se bodo skalnata tla morala z dinamitom razstreljevati.
— Mariborska parola bo za<L 1 da do konca tega meseca in se ho nadaljevala tudi še v aprili. Za danes določena razorava proti morilcu Cferlu se je prel ,2ila, ker ga še preiskujejo zdravniki.
— Razpisane trafike. Finančno okrajno ravnateljstvo v Ljubljani razpisuje tobačne trafike v nastopnih kraih: v Žirili £t. 57, v Tržiču št. 3 in št. 56 (vsako zaic). na Selu št. ^0 v davčnem okraju Ljubljana okolica, v S11 ri v^si št. 11 v davčnem okraju Skofia Loka. na Zgornjem Jezerskem št. 10 in št. 67, ki se združita v ero samo n'vo trati' o, v M kronogu št 87 in št. 114. ki ce združita v eno trafiko, tor v Podlim Št. 10 in v Smerc^m št. 21 v davčnem okra mi Vrhnika, ki se združita v ono trafiko. NatanČne^i razpis je priobčen v »Uradnem listu* št. 23.
— Nlko'ai aretiran. Rus Nikolaj ie drugače dober deček.   Vojni vihar ca e Jz kurske g' berniie prignal v naše
lepe gorcniske kra^e. Kot vojni ujetnik ie pri el za Hngo k neki dami. Med plemkinjn in Nikolajem se je tekom časa razvTo vrlo iskreno pri:atc!j*tvo. Po polomu sta se naseli'a v Ljubljani. Niko'aj je postal v trnovskem predmestju popularna osebnost. Včasih sta z hn"o^:~o t»'di nekoliko poveseb'a-eila. Te dni pa sta na stanovanju pričela nekoliko razgrajati in razbi ati. Sostanovalci so in r vadili na trnovski stražnici in Nikolaj Nehaječni ie moral v policijski zaoor.
— V obrrm^o. Pr- :c'i sme: V zadnjem časti me neVa meni d^bro marta oseba neprestano nanad^ in b!a+i po »Slovencu«. Doslej na te nnpade rl^em rea52rira'. ker so bili prerazkotnl fn ker se je iz njih preočitno kazal umazani namen, r.a včera:-?nji napad pa ve morem ln ne smem molčati. Kdor me p°7rn. ve. da sem bil vselej prcpriCan narodnjak in navdušen prijatelj Srbov v Časih ko si marsikdo ni upal ime-novati niti srbskega imena. Zato je največja prdHst in nesramnost, ako so meni sedaj očita, da sem pri kakr5nlkoli priliki zabavljal na Srbe. katere previsoko ce-n:m in čislam kot naše osvoboditc'le, da bi jih mosei napajati v tonu, kakor ml to očita »Slovencev« nepošteni informator. Vsa stvar se emejv.je na to, da se se*n pač" pritožil p-otl carinskim razmeram. Ob po-vratkn iz P-ncre sem moral na zacarinjenie 4 Mahovih f!csk s fi-uradni in 20 slrodelic za torslco kavo čakati in oprezovati dva polna dni, mesto da bi se mi zacariniln takoi ob prihodu na lici? mesta, kakor ie to običaj povsod d"us:od. To postopanje sem kritiziral, da bi pa v to kritiko vpletel trdi Šibe. mi niti od dileč ni prišlo na mise'. — Fran Kra^eš. kavarnar.
— Stikanle za tičjimi rnezdf. Vse graje vredno je eri enem delu odrasle in nedorasle mladine, navada, da stika vsako pomlad in poletje po drevju in grmovju za tičjimi gnezdi. In ko ti tak-le paglavec najde gnezdo z mladiči, pa jih pobere — godne ali ne-godne — iz gnezda in odnese domu ali pa — brjzsrčno porneče na tla. To hudobno početje je pa tembolj obsodbe vredno, ker se s tem uničuje mladi zarod naših koristnih ptic-pevk. Sola in starši, storite tu svojo
dolžnost!
— Ubežnik. Redov-orozuik Lovrenc Fende, doma iz Preddvora pri Kranju, je odšel iz vojne bolnice v Beogradu in se ni več povrnil.
— Tatvina obleke. Posestnici Marti Stoekl v Ragoznicj pri Ptuju so neznani vlumilei pobrali veliko množino perila in moške obleke v skupni vrednosti 10.000 K.
— Pozab jena denarnica. Kodre Josip je pozabil v Ljubljanski kreditni banki črno denarnico, v kateri so bili 4 br kovci po 100 dinarjev. Ko se je bil oškodovanec čez kakh pet minut povrnil v banko, nI več tam našel denar-niee.
— Ukraden gonilni Jermen. Mariborski lesni tvrdki Peter Mocliencgjrer & drug je bil ukraden gonilni jermen, vreden 20.000 K.
— Najlepše knjige in sicer slovenske, srbohrvatske, češke, nemške, italijanske, francoske in angleške izposoja šent;akobska napredna kniiž-nica vsak delavnik od pol 6. do pol 8. Vožarski pot 2, koncem Florijanskc ulice, električno postajališče. Kupujejo se knjige ro najvišji ceni.
— V Cellu Je umrla jra. Frančiška Jnkhcl, žena fin. nadkomisarja v pok. Stara je b-la 72 let.
— Smrtma kosa. V Tdnii Je umrl stud. med. IV. z. Vacliv Helmich. v Lfubllanl pa vdova mestnetra b!a-gainika ea Albertina Tlenethaler roj. \Vaschcr, P. v m.!
SkDuensSii
1
KaSicrc.
Repertoir Narodnega gledališča LjabljAni* Drama : Sreda, ir>. marca: Golgota. Red A. Četrtek, 17. inar-a:   Razvalina življenja. Ob znižanih cenah« Izven. Petek,   Iz. marca:   Bajka   o volku. Red A.
gobota, r*. marca: Mrakovi. Izven. Nedelja. 20. marca: Bajka o volku. Izv. Ponedeljek, 21* marca: Razvalina Življenja. Red B
Opera:
Sreda, 16, marca: Zaprto. Četrtek, 17. marca: Zlatorog. Red C Petek, 18. marca: Thais. Kod D. Sobota, ln marca: Fra Diavolo. Izven. Nedelja, 20. marca: Zlatorog. Izven. Ponedeljek, 2L marca: Zaprto.
— Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. Jutri, v četrtek zvečer točno ob pol 8. ves zbor. Pol noš te v i Ino S k
— I. S. Bachov paslian po evang. Matevžu 3c na splošno željo ponovi, in sicer na praznik, 19. t. m. ob treh popoldne. Konec pasi iona bo to^čno ob četrt na šest, in je tako tudi občinstvu z de/cle prilika dana. pasijonu prisostvovati. Vstonnice naj se naroče v Dolenčevi trafiki v Prcšcnovi ulici.
— .Toh. Seb. Bach:   Pn«ifon po *rv. Matevžu.   Dne 3  aprila 1808 Je ljubljanska »Olasbena Ifatleae   pod vod-btvora koncertnega vodje   Jos. Cerina j»rvič izvajala klnsicno Bachovo d^lo, 6 katerim je oblika pn^iiona po enakih umotvorih G alinea - Petelina, S^basti-p^iia, Haendla, Matthesona i. dr. do-f>ep:la   svojo    umetniško dovršenost. >Nieht Bach. Meer solite er heipen!« ie vzkliknil Beethoven ko je cul ta pasi-M»n. In ko so pa 1829. leta prvič izvar jali v Berlinu pod vodstvom Mendels-pohnovim, je pi^al pono=ni ^lendelpcohn pvoM    =:e^tri:    >Die   Leute staunten; pfiffl^n.  bewnndertenf<    Vsa različna sredstva |e vpor«bil Bach:  tri zbor«, dva orkestra, orirle in sole.   V vpitje zionskih hčera se oglašajo   verniki z mogočnimi   vzkliki in so združijo v fcumno zaploteno polifonijo, nwd katero se d vi ITD© koralna melodija. Z izrnzl-tim   povdrrkom   začenja evsnpelist, srremljan le z orplami; bogatejše orkestralno spremljanje teče z rimovanimi reci ta ti vi, ki se približujejo že nrijnnu Pole^   široko in moiročno izvedenih zborov po največjega efekta km tki, M-sto dramat~ki,   realistično   silni nn-par^hli. ki Je vsak zase pla«hena slika. Velikanske zsrradho misterija dele korali v odstavke ter jih nrenletajo ženski in mo.ski Boloapevt, teko da je vsa Ri-cant-ka skladba ves čas živa in pestra. C^romni aparat zahteva torej čvrstoga, mirneera, na vrhuncu znanja stoječega vodstvi, nko naj funkciionira vse vse pkladno in trladko. To vodstvo jo tvoril pnoči zopet er. dr. Jos. č e r I n, ki je imponiral Bachov pnsijon v Ljulv liani dmerič. a to pot tudi   z orplnmi. Pred 23 leti sta orgle nadomeščala so klavir in harmonij. In zopet se jo težko, riskantno podietje posrečilo v vfst kem oziru sijnino Res je. da jo izvaja^ nje tega pa^ijona   žo pravcata božja služba in najlepše praznovanje velikega tedna. Seveda ie treba delo razumevati z 0"irom na čas njegovega nastanka, na čas  ki Je bil manje rafiniran, zato pa globlji in prisrčnejfii ▼ svojih izrarih. Izvajanje je napravilo na občinstvo, ki ie napolnilo frančiškansko cerkev, najgloblji vtisk. Solisti so bili vsi glasovno izvrstno disponlrani ter so se rlasti odlikovali operna altistka gcJč. Thierrveva, ga. Chulavr-s k a ter pred vsemi g. operni bariton Romanowski.   Največio vlogo jo imel g. operni tenor   L. Kovač kot Evangelist   ter jo   je izvršil s vseera priznanja \-redno eksaktnostjo. Zlasti je pohvaliti g. Romanowskega. ki je pel Jezusovo partijo s plemenito čustvenostjo in g. Kovača, ker sta oba gospoda Izborno vokalizirala, tako da je bilo rnzmneti vsako besedo. Zbori 6o izvršili svoj del v pevskem ožini prav lepo  mogočno in izrazito. Obžalovati jo, da se je čutilo med orgijami in orkestrom distoniranje, ki so bržčas krive orclje.   Vsekakor   je treba vsem sodelujočim, v prvi vrsti pa neutrudnemu dirigentu dr. C e r i n u, kakor tudi njegovima pomočnikoma g. P. Sattnerju   in   kapelniku Stanku P r e ra r 1 u izreči za veliki umetniški užitek prisrčno priznanje. Z napetostjo pričakujemo za danes zvečer drugi del pasijona. —t—
— Jiraskov roman »Hu-sMskj kral«, ki ga je cenzura 1916. s b. po-gl. v »Narodni Politiki« ustavila, Je zdaj izšel v knjigi. Središče romana tvori Jifi Podebradskv. Doslej je izdal Jirasek I. del romana; 6ledita mu menda še dva. Borba katoličanstva, začetki renesance, husistvo, ostanki ta-boritstva in češkoslovaštvo ter končno zmagovito prodira'oča misel narodna dajejo romanu bogato, živo in pestro vsebino. >Ni dvoma, da bo imel na ljudsko vzgojo ta roman velik vpliv; ta vpliv ne bo le v vzuoii k narodni energiji, k ponosu in čisti značajnocti, nego tudi v odporu proti Nemcem in zlasti proti Rimu. Bivša cenzura je dobro vedela, zakaj je delo prepovedala«. Tako piše Milo* Wcingart v >Nar. Listih«.
— FeitfH Damir. Tik ea fronto. V Llubllani 1021. Založila Tiskovna zadruga. Brošura 36 K, po poŠti 2 K več. Vojni dogodki v Gorici od laske vojne napovedi pa tik do zavzetja me.-ta tvorijo vnanii okvir teh 21 črtic. Blagor mu, komur jo ostalo med žvižgajočimi srapneli in tulečimi Granatami toliko neprisiljenega humorial »Uradni dan«, »Juridično tempiran sr*nnel«, »Robln-zonova odkritja«, iPasji dan« in fte več drugih spravijo v dobro voljo tudi naj-
62. štev.
.SLOVENSKN1 AROD', dne 17. m?rca 192).
5. stran.
jolj čmemega filistra. Primorskim rojakom bo vzbujala knjiga otožno vedelo spomine, vsak prijntelj zdravega humorja pa ostane  pisatelju hvaležen za
prijetne urico, ki mu jih knjiga naklo I I1flmf1fl*3 ntirfllfS
ni v obilni meri.    Več poročamo čim ■ ««arUUIl*l UUiail«la
prej©. Knjiga se naroča pri Tiskovni
zadrugi v Ljubljani, Sodna ulica 6.
tlafnoiieiša poročila.
RAZPRAVE O ZUNANJEM POLOŽAJU NE BO?
— Rim- 15. marca. Zunanji minister Sforza se je vrnil iz Londona. Poslanci, ki so zahtevali razpravo o zunanji politiki, pritiskajo znova, da bi prišlo do te razprave, ali vlada se brani in pravi, da ne more sprejeti nikakega novesra razpravneea predloga, dokler se ne rešijo nujna vprašanja glede stanovanj, g?ede železničarjev in ekonomskega položaja uČI-teliev. Oficiozno se omenja, da bi zahtevala razprava ne dala Italiji nobenega haska. Javnost zahteva, da dela parlament nemoteno in izvrši stavljene ji naloge.
RUSKI ULTIMATOM FINSKI.
— London, 15. marca. »Times« poroča iz Revala: Kronštatska posadka ie dobila zalotro živil. Trockij je poslal Finski ultimatum, da ne sme občevati s Kronštatom, in protest proti nameram generala Mauer-keima, ki hoče nastopiti proti boljševikom, 60 komunistov je bilo 12, t. m. prišlo v Kronštat, da pregovore mornarje, pa so bili prijeti in ustreljeni. Mornarji so se polastili trdnjave Ornnienbaum, kjer so umorili 400 boljševikov in vzeli 8 topov. Vstasl korakajo proti Petrogradu. Rušile! ledu odpirajo pot brodovju. V južni Rusiji so revolucionara zavzeli Tambov. Poroča se iz Carlcina. da Je bilo tam ubitih 150 boljševičkih komisarjev. Boljševik! koncentrirajo svoje sile okoli Petrojrrada. Dva kordona čet sta postavljena okoli mesta. Težka artiljerija stoji zunaj mosta, razpoložena na važnih točkah, lahkeiša pa v predmestjih. Ri^ča armada okoli Petro^rada šteje 60.000 mož.
TRAGIČNA <^rRT ITALIJANSKEGA POSTjANCA. —d Rim, 15. marca. V železniškem prodoru Pizzo Palabrin so našli truplo soc. poslanca Dominika Piccolija. Glave je bila odrezana od života. O smrti so nastale razne govorice. Eni pravijo, da je padel iz voza po nesreči, drugi pa. da so ga napadli fočisti, ga umorili in mu glavo odrezali ter jo vrr;li skozi okno. Vrši se preiskava. V poslanski zbornici je nastala velika razburjenost radi teera. V znak Žalosti je bila seja zaključena takoj, ko je dospela vest o tragični smrti posl. Piccolija, ki je užival v parlamentu ugled in spoštovanje.
VOLILNA OKROŽJA V NOVIH PROVINCAH.
—d Rim, 15. marca. Pri Gioliltiju gta bili italijanska in nemška deputaci-
ja iz južne Tirolske. Ena kot druga sta zagovarjali svoje staližče glede volilnih okrožjih. Glede Tridenta kakor tudi Julijske Benečije je polno predlogov, kuko naj se odrede volilna okrožja. Ta vprašanja resi končno ministrski svet v prihodnji seji na podlagi predlogov, ki jih je izdelal centralni urad za nove province. Rešitev, ki jo priobči^ kraljevski dekret, utegne biti kolikor toliko ugodna za tirolske Nemce, za Ju-goslovene pa ne.
PRED SKLEPOM CESKOSLOVAŠKO-AVSTRIJSKE POGODRE. —d Praga, 15. marca. Dane« odpotuje na Dunaj posebno odposlanstvo x ministrom dr. Schusterjera na čelu, da sklene z Avstrijo trgovinsko pogodbo.
PROTI21DOASKI  IZGREDI NA DlTN\.rU.
—d Duna|, 15. marca. Protižidov-sko zborovanje je imelo za p'»sledi'"0 lov na Žide po ulicah, ki se je izvršil 13 t. m. Žide so pretepali jih melnli ob tla. jim trgali obleke. Bil* ie otriš no vpitje, zlasti med napadenimi zidi-njami. Še otrokom niso prizanesli Izgrede so vodil nemški nac I j<.t*j ali stični visokošolci. Nejhuj&e je bilo v sredinu mesta, kjier je bilo razbitih nekaj trgovin, skladišč in kavarn.
SKOP DOS I TEJ V PlfAGL
—d Pra^a, 15. marca. Iz Nisa je prišel v Prago srbski škof Doslej. Tu se bodo nnmreč vršila pognjnnja med zastopniki češkoslovaške in srbske pravoslavne cerkve.
FRANCIJA IN NEMČIJA. —d Pariz. 15. marca. Zhomle^. Med interpelacijami o londonski konferenci je izjavil poslanec Dutreil, da se mo' Nemčija razorožiti, ker ne kažejo niti vlndni krogi niti ljudstvo volje za mir. Poslanec Aurinul (soci list) je omenil, da so nemški predlogi po svoji vsebini smešni po obliki pa za vsakogar, ki pravično čuti. izzivajoči.
BOLGARSKI NOTRANJI MINISTER V PRAGI. —d Praga, 15. marca. Semkaj je do^nel bolgarski minister za notranje posle Aleksander Dimitrov, eden voditeljev bolgarske kmetske zveze.
NIKOLAJ NIKOLAJEVI C UMRL? —d Dunaj 16. marca Enkor poroča >Neues VViener Joumnlc iz Berlina, je bivši ruski generali.*! mu s veTjki knez Nikolaj N i k o I a j e v i ć na ituli-jaD?ki Rivieri umrl.
TAfcAAT PAŠA USTRELJEN.
—d Berlin, 15. marca. Dfmes dopoldne je neki dijak ustrelil na cesti starejšega gospoda. Kakor oine- . nja Wolffov urad. gre tu za bivšega velikega vezirja Tnlnat pašo. Morilec je armenski dijak Talerian.
— Ljubljanski Sokol naznanja svojemu članstvu, da se bodo savez, legitimacije in znaki izdajali pričenši s sredo dne 16. marca od 5. do 7. ure zvečer o odborov! sobi v Narod, domu. Po legitimacijo mora priti vsak osebno in mora prinesti seboi tudi svojo sliko format 6krat 9. Brez slik se legitimacij ne bode izdajalo. Obenem se tudi lahko plača članarina. Opozarja se. da imajo pravico do legitimacij le oni. ki so že tri mesece člani oz. članice dr*5tva. k
Tiirisfika in sport.
— Mariborska podružnica SPD. ie imela 12. t m. občni zbor, ki je izvolil nastopni odbor: predsednik dr. Brence, odborniki Pinrar, Zupančič. Baloh. dr. Skapin, Krav os. Namestnika Hočevar. Pišek: preglednika računov BroUn in Roglič, markacijski odsek Kravos, Ma er, Novak in Tiefenjrruber. Podružnica se pripravlja na zgradbo koče na Planinšici v Savinskih planinah.
M\m vesli In prireditve.
— Društvo sluš. fH. fak. priredi na univerzi v zbornici javno predavanje v četrtek dne 17. marca ob 8. zvečer. Predava gospod vseučiliški docent dr. Fr. Veber: Vera in znanost II. del. Bistvo naravoslovnega in zgodovinskega spoznavanja.
— Obrtno pomožno društvo v likvidaciji v Ljubljani javlja vsem svojim članom, da je likvidacijski odbor istega sklenil izplačati deleže. Vsi člani se poživljajo, da v najkrajšem Času dvignejo svoje deleže. Pri dvigu se mora predložiti zadružna knjižica.
I. slovanski večer. JgsL napr. •'kad. društvo vTadranc izreka tem potom nniiskrenejso zahvalo vsem ki so ob priliki prireditve I. 6lov. več>ra s ; im nad vse požrtvovalnim sodelovanjem pripomogli do lepesra gmotnega in moralneera uppeha. Odbor.
— l>ram. nod^ekcifa »Preporoda« izreka tem potom vsem eg. darovalcem, zlnsti pa z. županu dr. Tnvčariu. za prispevke, mjiskrenejčo zahvalo. Odbor.
— Čajanke »fcenskeea telovadnega Ar*5tva v ljubila ni« so se radi nnsta-leera lep^grt vremena z rlobro uspelim niskim večerom zaključile. Bile so najlepše prireditve letošnje zimske sezo-
ne, katere ie članstvo noseča lo z veseljem do konca. Vsem sodelujočim umetnikom, kakor ruui Gospodinjski soli >Mlndikec, se naji-krenejse zahvaljujemo za požrtvovalno naklonjenost, k
— Plesni tečaji »Ženskega telovadnega drušrrva v Ljubljani* bo se morali prekiniti radi o^*>o*ovania pospe prof. Pobakove r Beoerrad. kar naznanjamo tem potom cenjenim roditeljem in članstvu. Zaključek vseh tečajev plesne sole bo po Veliki noči. o čemur bomo še natančneje poročali. Onim tečajem, ki nimajo še dopolnjenih ur, se iste nadoraeste po praznikih, k
— Občni rbor   pevskega đruflrtvn * ljubljanski  Zvon«  se je vršil v nedeljo popoldne t navzočnosti okoluOO ustanovnih, podpornih in rednih čolnov. Po pozdravu predsednika, br. dr. ftviglja je podal tainik br. Krek ol širno poročilo o društvenem delovanju v preteklem  letu,  iz  katerega posnamemo najvažnejše.    Društvo je priredilo 2 koncerta v Ljubliani. enega r Rogaški Slatini in je sodelovalo s celim pli oddelkom zbora na 15. prireditvah drugih društev. Odbor je imel 21 sej, moški zbor 40,   ženski 39   mešani 56 vaj. *kunaj 135 vaj. Častnih članov 7. ustanovnih  73.  podpornih  277, izvršujoči h 80, dane* Steie  zbor  115 pevcev in pevk. V društvenem arhivu le 2;W> partitur, poleg teh litografirnnih 218 moSkih. 58 mešanih, in 5 ženskih zborov. Z lanskim lotom je dm.-tvo začelo izdajati skladbo in bo z izdajo nadaljevalo. Občni zbor votira v ta namen posebno svoto kot tiskovni fond. — Poročila tajnika, blagajnika, arhivarja, gospodarja in perovodje so bila vzeta odobruje na znanje. Pri volitvah so bili soglasno izvoljeni v odbor sledeči bratje in se<=*re. Dr. Anton Svigelj (predsednik). J \cob Lumbar (podpredsednik), Janko Krek  (tainik), Zdenko Franebetti (tajnikov namestnik), Karel Vohinc fblagalnik).   Slavko G&rtner (namestnik)   Jože Jarnnik (arhivar). Minka  Zupančičeva  (namestnica). Ante Gorjanc (rosporlar), Rozika Zomer. Nfarica Rams&k   Gustav Ribič. Albin Erklauc. Dore Matnb (od' urniki). Lojze Pip (zastavonoš)   Josko Drenovec (namestnik).    Alojzij  Tjomhar, Mirko Zor (revizorja). Zorko Prelovee (nevo-vodia). Občni zbor je pokazal,   da se društvo in njeora (Mani zevedaio svoiih na'off.    Po    izpodbijanih    besedah k vztrajnemu  delovanju v ho,Toe>osti je predsednik br. dr. Svi gel I za k Mučil n-d dve uri in nol traiaioči občni zbor. k
— Podružnica »Jngođloveubke Mar lice« v Trebnjem na Dolenjskem ima •voj občni zipor v nedeljo dne 20. t. m. cb 8. uri zvečer v gostilni pri Lipi. Po občnem zboru se vrši čajev va£er. Člane, pri|atelje in podpornike >Jugo-slovenwke Maticoc vabi k obilni udeležbi podružnični odbor.
—»Družbi sv. Cirila in Metoda« jo poslalo učiteljsko društvo za brežiški iti eevnižki okraj na Vidmu ob Savi znesek sC>0 K — mesto cvetia na grob rokojnih tovari&ev Gobca in Rumpreta. — G. inženir Bogdan Ferlinc v Beogradu je nakazal 100 K — mesto venca na grob pok. Iv. Debelaka, uoit. v pok. ▼ šmariu pri Jelšah. — Vsem darovalcem iskrena hvala 1
Gospodarske nesli.
—g Trgovskega in obrtniškega društva v M a-i boru občni zbor se vrši v torek dne 22. marca ob 8. uri zvečer v Narodnem domu. Odbor.
—g Gospodarska razstava. >ZemS-dČlske jednotv českosloveriskd repu-blikv. v Pr.ize« (Poljedelske zadrugo C. Š. R. v Pragij. KralovskA Ol>ora. od 12.—17. maja 1921. Priprave za to prvo oelodfžavno gospodarsko razstavo so v polnem teku. Glede na vse priprave in priglasitve bodo obilno zastopana kakor poljedelska in gozdarska stroka, tudi gospodarska obrt in posebno tovarne crosoodarskih strojev. Razstava poljedelske stroke bode a strani znanstvenosti zastopana z znanstvenimi deli ministrstva za poljedelstvo, visokih šol. in vseh strokovnih korpora-cij. katere bodo predstavile svoje delovanje v diagramih, statističnih izkazih itd. Postimo bocrato bode opremila razstavo gozdarska stroka, v kateri bo zastopana tudi divjačina. Živinorejska razstava bo zastopana po konjih, govedini prešjčih, ovcah, kozah in razen tegn bo tudi nrirejena razstava perutnine in domačih zajeev. Razstave gospodarske obrti se udeleži sladkorna industrija, industrija žeranja. mlinarstvo, pivovarničtvo in sušilna industrija z vsemi v to področje spadajo-čimi podi't^i. Izredno dobro bo zastopana posebna razstava zr. Iružnistva Ce^ke in Moravske, katera bode zavzela veliko prostornino v obrtniški palači. K razstavi novih izumov v stroki gospodrvrsJvih strojev, je priglašeno že veliko število znamenitih novic. Na razstavo je priglašena cela vrsta skunin iz vseh dežel republike in socodnih držav. Priglase sprejema in prosrrnme razpo5iUa ZemMMska jedno-ta če*=kosIovensk6 Republiky v Praze II. VodiV-Vova al. 88.
—c Švicarske ovome ornefitve. Tz Borna poročajo, da je zvezni svet 14. t. m. načeloma odobril uvozne omejitve, ki jih ie predlagala komisiia izvedencev. Zvezni svet ie določil pri-stofbine za uvo7na dovoljenja na dva do rest odstotkov.
—g Mađgarsfco vojno noso|jlo. Fi-n^'ni minister ocrrski Hegodtls je odločen mož Pmotreno že izvaja svoi načrt, o k^^er^m smo svojčaa poro^?»li. Volna rvosojila nrevznme država v plačilo z dmerimi beserlsmi, vojna posojila se nostrificiralo sli le za take imetnike ki ni«o državljani take nove države, ki je dobila kak del starega odrske* ga ozemlja. Volno posojilo je moralo priti r po^-e-t tnlrih lastnikov pred 4. januarjem 1920. Do^oeilo se obrača pariti naši državi. OebosTovaSki, Avstriji in RomuniM. Drug-i ukrep fin^neneg-n ministra je ta. da bo za dobo d\eh do treh let znižal obrestno mero državnih efektov na 3%. Po starih nnzorih se je tak ukrep smatralo za delni državni bankrot.
—g Železniške tarife zi izvoz v Čc-hn«dova3ko. Ministrstvo za trgovino in industrijo je prejelo od našega generalnega konrulata v Prjirrl nestopni akt: Pred kratic i m so stopile v veliavo nove specielne železniške tarife za izvozno blago, ki so splošno za 10%, nekatere vrste blago, ki so v tarifu naznačeno, pa za 20% znižane z ozirom na splošne že'ezniske tarife. Ker se omenjane •pecielne tarife ne nnna^aio na blago, ki se ekspeditira v kompletnih vneo-rih se bo tudi v bodoče z izvoznim Marom postopalo i^totako. kakor z bla-rom, ki je določeno za konsum v državi in g katerim se postopa po splošnih železniških tarifah. Radi tega so železniška pod'etja predlagala, naj se za vse izvozno hl«eo odrede tarife, ki bodo za 10% znižaoe.
—g Prepovedan nvojj svile v Romunsko. Romunsko trgovinsko mi-flistr-stvo je prepovedalo uvoz svilenih tkanin, svile in kravat za nedoločen čas.
—g Svetovna žefev v leta 1920. Svetovna žetev v letu 1920. je bila znatno večja od žetve leta 1919. Statistika sicer se ni zaklfučena, vendar se že sedal vidi zanimive rezultate. Žetev pšenice i« prinesla v SI državah 2.763.000 buslov, med tem ko se je v letu 1919. pridelalo samo 2 571.488 bu5-lov. Teh 31 držav predstavlja 74% celokupne svetovne žetve.
—g Posledice visokega kuna dolarjev. Vsled visokega kuna dolarjev je Izvoz iz Amerike znatno padel, ker naročajo države v Ameriki samo ono bla<ro. ki ga drugje ni mogoče dobiti. Pa tudi prodaja eumiia. katerega je doslej izvažala Amerika v velik;b množi-nph. je slahn. Računalo ce je dn se bo v Evroni ivo končani svetovni vojni hitro prišlo r. delom in da se bo zlasti 1 ndn stri Is bitro razvil". Te nade na se niso uresničile Do sednt so morali v Avfisrikl oo^a«^!!! okro^ 40 nlavžev. ker r»i naro'il. Cen« epro- emu želozn jo padla nn .^0 dolerjev. Vprašanje je sedaj, na kak način hoče železni trust
vzdržati visoko cene. Računa se nadalje s tem. da bo Evropa v najkrajšem času potrebovala velike množino bakra, a so eedanje ameriško zaloge tako narasle, da ne vedo kam z bakrom. Vrednoet anaori&ke zaloge bakra se ceni na najmanj 500 milijonov angleških funtov. V avtomobilski industriji je konkurenca v Ameriki nilno narasla, ker ee je velik del tvornic, ki 6© je m* d vojno bavil s vojno industrijo, pro-ustrojil za avtomobilsko industrijo. Čeprav so cene avtomobilom padle, jih tvornice ne morejo prodati Tudi v ma-sinski industriji, ki je dobavljala preje mnogo v Evropo, se je vsied visokega kurza dolarjev poj.iviJa kriza*.
— g Ameriški premog za Evropo. Leta 19^0. se je izvozilo iz Amerike v Čvropo 13.383.u00 ton premoga, medtem ko se je leta 1913. izvozilo samo 476.000 ton.
—K »Banke i bankarstvo^. Zagreb. 1921. Pisatelj knjige »Banke i bankarstvo« dr. Stanko Deželi-, tajnik Zvoze denarnih in zavarovalnih zavodov v Zagrebu nas prosi, da popravimo nehote napravljeno pomoto, ki se |e zgodila v njegovi zgoraj označeni publikaciji na sirani 37 glede Ljubljanske kreditne banke. Pomotoma ie tam navedeno, da je ta banka aii.irano podjetje Zlvnostenske banke v Pra^i, kar pa ne odgovarja dejstvom, ker je unenov; banka le od svoje ustanovitve v letu 1900 povsem samostojen zavod. Istočasno naznanja avtor te knjige, da bo poglavje knjige, ki se bavi z denarnimi zavodi v na>l kraljevini, v II. izdaji, ki Izide skoraj gotovo v nekaj mesecih, spopolnil z najnovejšimi podatki ter Istočasno popravil morebitne pomote v knjigi. Radi teza pro.cl denarne zavode, da mu v interesu točnost podatkov v knjigi sporoče svoje žeMe In najnovejše podatke, da Jih zamore v II. izdaji vpoštevati.
—g   Slovensko ribarsko društvo v Ljubljani je izvolilo na ustanovnem občnem zboru dne 28. januarja 1021 društven odbor, ki se je konstituiral sledeče:  predsednik: dr. Ivan Robida, pri-marij; podpredsednik: viš. sod. svetnik Anton Mladič; tajnik: mestni tržni nadzornik Slavko Plemelj; blagajnik: re-vident j. ž. I. Tome; odborniki: namestnik drž. pravdnika dr. Avgust Munda, sanitetni major dr. Rudolf Kobal, trgovec Edvard Dolenc iz Kranja in Jakob Kleindienst z  Bleda;  pregledniki: lekarnar Vinko Prochazka in višji revi-dent j. ž. Viktor Adamič. Članov ima društvo 32. Tajnik sprejema vse dopise. Ima naslov: Slavko Plemelj, tržni nadzornik, magistrat Ljubljana. — Opozarjamo vse interesente ribai^tva, da takoj prijavijo 6voj vstop v ribarsko društvo. Letna članarina znaša 60 kron. Vsak član do dobival brez ozira sli je član Slov. lov. društva ali ne, strokovni list SLD. >Lovec<, ki se bo redno bavil tudi z ribarskimi vpraSanji in zastopal na?e interese. Prosimo vse člane po deželi, naj skrbe za to. da prijavijo vstop k društvu vsi ribiči nji bove okolir-e.  Posedanja izkušnja nam je jasno pokazala, da posameznik v boju za nove ideje ne opravi rnnoeo, zato fmo se organizirali da bomo skupno s kar največjim povdarkom zastopali nar še interese ter povzdignili s pomočjo nase vlade, ki nam je naklonjena in kaže Interese za ribarstvo, naže sedaj v veliki meri derutno ribarstvo na tisto stoonjo, na kateri bi naše vode lah-j ko stale.     Slovensko ribarsko društvo nima namena skrbeti samo za procvit ribs.rskoga športa, temveč im*i t prvi vrsti namen reorganizirati nnse ribarstvo ter s tem pridobiti   naši deželi obi le nove gmotne vire ter skrbeti za to, da so bo ribarski zakon uveljavil brezobzirno tudi  v praksi. Dolžnost vsakeera, ki mu leže interesi ribarstva na srcu je, da vstopi v Slovensko ribarsko društvo, da bomo pridobili kolikor mogoče veliko število č.anov ter tako v smotnem kakor moralienem ožini razvili primerne silo.
Borze.
—d Znjrprb. l.V marci. Berolin 232 do 232 50 Italija 540-ftU. London 56$ do 575, Novi Jork 140 50—145, Pariz 1020—1030, Praca 190.20—190.50, Švica 2425—2450. Dunaj 21—21.10, Bukarešta »525—35V75. Valute: Dolarji 141—141.50. avstr. krone 21—22. bolgarski levi lfiO—0. carski rublji 6o do
73. češkoslovaške krone 180—182. francoski franki 0—10o0. napoleondor 483 do 494, nemške marke 226—227. romunski le ji 195—197 souvereitrn 580—585, italijanske lire 534—535, turške lire t zlatu 540—0,
—d Prajea, 15. marca. Devize: Amsterdam 2648.50. Berlin 121.75, Oorft 1303.50 Milan 28050. London 800.50, Newvork 76\ BeocTad 205.M), Bukarešta 102.50. Sofija 93.50, Dunaj 10 70, Varšava 8.60. Žaffreb 5175, Budimpešta 18.12. Valute: Holandski sroldinarji 2643.50. nemške marke 12175. švic franki 1298.50, ital. lire 277.50. franc franki 537.50. angl. funti 296.50, dolarji
74, dinarji 199.50, rom. leii 102.50, bolg. lovi 8925. avstr krono 10.70, poljske marke 7.60.
— Dunal. 15. marca. Devize: Amsterdam 23.600—-23.700. Zagreb 485 do 489. Reourrad 1930—1950, Berlin 1097 do 1103. Budimpešta 166—168. Bukarešta 0?7.50—O17.50. London 2730 do 27"0 M;trm 2^5—?575. Panz 49T0 do ^70 Pr^a «97—903. Soflia R37.W do 847 ^0. V->rSnva 79S0—si ep Cnrfli 11.6?-— H.67^ N-wT*ork (&9—f&X Va-f„*p- rv>wu *qn_bo1o">rcVi fari 8?0 «?0. ne^5Ve m-»rVe |ftW— IHML „nn-JAJTV? hffffl ojof) —0740. francoc-lcl frpnVt 4790--4n^0. It-pJonrV^ Hre °~**>
do ifft»*rn   tOO*_10^>" poloV^
p,*,^-«  51 ^       -jo   Pn,w,,nvVl o>0
fin   O-?0    oor^i.;    r,,vttf   •7^7 ?vi"ir-
slovaške   krone 89S—904,   madžarske I
krone 16-J.7S--166.75. holandski goldinarji 23.500-23 600.
— d Curili. 15. marci. Devize: Lcrlin 9.J2Vt, Holandiia 302.60, Ncw-y »rk 599.50, London 2^.97, Pariz 40.65, Milan 21.63, Pracra 7.70, Varšava 0.70, Zagreb 4. Budimpešta 1.44. Bukarešta TJtt. Dunaj 1.40. avstr. krme Q.S7Va
RaznoterosfL
• Blcsplosi)« v Zakopanih. Iz pro*
mogovi:ik:i Znkopane pnroč.ajo. da so je tam dogodila eksplozija du£ čih plinov, pri Čemer 6ta bila dva rudarja težko Frj'^r:j pa lahko poškodovanih.
• Straši za zarodovinsko sUirinif, ZapnfiČina grofa Iv. Palffjja je bila to dn: i.\ Dunaja razprodana na Javni dražbi. Z-\ rr zre zgoiovirsko at irina se je skupilo prvi dan 10. drugi dan 30 in tretji dan nnd 2r» milijonov kron. Kup<i so prišli celo iz Pariza. Za par knr.dHnhro - e t>o 24 fve<cmi iz brona s tremi k&rijatidnmi kot odlično empir* sko d'jlo se je «kunilo A mili K. za postelj maršala Berthiera 2 milij. kron. za pisalno mizico Napoleonovo 13 milj. K itd. 1% skupička dobo dunajski ro-vežl.
• Rimski parlament postane ho(»L
Hlmski listi poročajo, da so v rimskem parlamentu odprli veliko restavracijo /a poslance in uradnike; zdaj pa, iz* premene se nekaj hodnikov v spalnica poslancev, ki no morejo dobi;! v Rimu stanovanja. Vlada namerava zgraditi za poslance podoben hotel, kjor bi dobivali poslanci veo preskrbo.
• Po lir jeklarne. Kak<r poročajo listi, je izbruhni! v Jeklarnionh v Ter> nitzn požar, ki jo uničil vrtilnice ■ stroji vred P kodo cenilo na več kakor r.0 milijonov kron. Vzrok jo bil menda kratki Btik.
• Ukraden p-amik. Tz Carigrada poročajo, da jo bil v Bopporu ukraden pamik >Alembar<. Tatovi so zasedli parnik in e;a odpeljali v Orno morja^ Franr<>c1:.i . bulja je izsledila pamik in po-Iala nanj oficila in Štiri može t nalogom, da era pripel:^*o zopet v Ca* rigrnd. Med vožnjo pe so tatovi nanad-!i Francoze, iih zvezali in odpluli r Heraklejo, kjer so hoteli domačini Francoze zasužnjili. Medtem na |e fnm« co^ka vlada poslala v Heraklejo vojno lad*o. ki je rešila mornarje, parnik pa je CFtal v ITernklo* .
• Zrakoplov C^žek samo 835 ksf, Franro-ka akademija znanosti Je dobila obve-tilo, da je neki francoski Inžen-er izde'al zrakoolov, ki je težok samo 3.^5 ke.
• T>oda Španskega   anarhista. V
gpanskih anarhističnih krogih se mne* go govori o usodi snarhlsta Bieta, ki ie bil svoiečasro >br*vec< ruske carice, pozneje pa je po <tal z^lo aktiven revolueiionarni eeritator. Bil je tudi sovjetski komisar v Odesi. Pozneje Je padel v nemilost r»ri boliševikib ter odšel iz Rucjie na Švedsko, o<l takras ni nobenega sledu o nirtm.
• Poromeo Fabija rnnctartorja umrl. V Rimu jo umrl knez Camillo Massimo iz rodbine starih Fabijevcer, Pokoinik je bil potomec slavnega Kvin< ta Ftbifa Mnkpima, imenovanega >CSinrtitor;*\<. ker ce dolffo ni mo^e! odločPi, ali bi začel vojno s Haniba^ lom. ki Je prodrl č^z Alpe v Italijo, Knez Camillo Massimo je bil star 85 let ter le imel md Esnske do porns starosti. V tem se ie razlikoval od ostalih članov svoie ro.lbine, ki so precej pomnožili rimske samost-ine no svoji lefK)ti. Sve^ovn^ lepotice *o bile knegi-n?a Clantilla (1555), Livia (1587") ter Olimpia in Vittoria (lfV)0). Vse to kr»-sotice so končale svoje življenje po sa^ mo?tsnih.
• K>utka zakonska sre?a, Ko 1e I* bruhnila ruska revolucija, je prišla * Ameriko rudi princesa Trubeckol ter se posvetila bolni^arski službi. Bila jo iako lena žena in zaljubil se je vanjo major Shutze ter to poročil. 8*nlnj zahteva major ločitev zakona, ker je is-vedel, da je prvi mnž nrlnc^e £e žlr. Princesa je Svojenra dmiremu možu pred poroko zatrdil.^ da so ničnega moža, kneza, ob izbruhu revolucije ubili.
Upravi na§ega Usta jo oddal za: »Oslepele slovenske   vojolte«! Oosp.
Viktor Zaje K 100. mesto cvetja na krsta
dr. Ivanu Oražnu.
Srčna hvala!
---
Olavpl urerfnlk: Rnsto Pnstoslemšek.
Odjjovornl urednik: Božidar Vodeb.
Opozarjamo vse p. n. trgovce in tobakarne na današnji oglas na zad-. nji strani Ciril In Metodovih vžigalic, ki jih priporočamo. Noben trgovec in nobena tobakarna ne sme biti bre* njih! Konsumentje, zahtevajte edino le to vrsto! _
Mlad volčji pes in psica
nsnrodaf. Naslov pove upravnJStvrt Slov. Naroda. 1917
Prođu ss talio] ilmrir,
ravnovr<»no rohi>tvo in dvt mo^ld obleki. Rimska s. 24 I, 1903
Šiamniki od 60 K naprej
Lop-avra kar najceneje pri Xw nI ftller, Jobi^anp, i ccgresnt trg 0.
1752
Bussin-cv tovorni avto
s prik o n m vozom v dob en stanu m rroda. Ponudbe na upravn^tvo •iidotkt grajsčine j Oriota, Jugoslavija. 1631
C sitan
SLOVENSKI NAROD", dne 17. marca 1921.
ste v. 6*
Zlatorog
LATO-** — -
le izdelek samo prvovrstnih sirovin, vsebuje 66% maJčcbrso kisline.
ei»v«o saitepstvc.. Km)*.: h. Bnnc in slrso;? Jsikllatia, Hospnsuef ska cesta 7,
Zlatorog
Ljubljana, Prešernova ui.
Največja zaloga {zgotovljenih oblek za gospode, dečke  in otroke.
Blago  za  obleke In plašče.
0ul2kB po meri se zgotovljo točna pa prgi
Konfekcija
Oddelelt za žgane pija
DAHUVABSKS ĐI02I2ČE1 PIVOVAtfE X DARUVAR
(SLAVOM JA)
nabavlja li lastne tvornice in rafinerije špTifa in postaje Ta den*turiranje fgat-aice sllvovfce in trorinovca — Rafinirani fp'rlt. Deacitrirani ieiri*. Zajamčeno ćlato preJinbaco clirovJco.  Ffa ćlstojai rSsokoatcnicU\l
deattlat tronlnovei.
F. & E. RamSi.
soboallkarstvo In plat haratvo
Kolodvorska ui. 18.   LJUBLJANA    Čopova cesta 1G.
Specijalna tvrdiea aa fladranfe lesa. kakor inđi za ns'iaoder
sejža   sTi&anfe sce.
S       O    v" m
©illSt
dobro ohranjeno,   se bode prodajalo na javni dražbi v pete!?, 18» maTCa 1921 dopoldne ob 0. vrl v skladišču g. Baa-ain^^fa, Cesta na južno železnico.
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem fn znancem prežalostno vest, da je naša iskrenoljub-Ijena mati, stara mati, gospa
ADertina Hentfftaler roj. Sasclier
vdova mestnega blagajnika
včeraj dne 15. t m. po dolgi mukepolnl bolezni v 82 letu starosti, mimo v Gospodu zaspala.
Pogreb preblage pokojnice bo v četrtek dne 17. t. m. ob 4. ort popoldne iz niše žalosti, Pot v Rožno dolino št. 28 na pokopališče na Vič.
Preblago pokojnica priporočamo v molitev in prijazen spomin!
V Ljubljani, dne 16. marca 1921.
Al berilu s Pire reU Seagthaler, Va silita P£r€,
hči. vnukiuia
IU36
A VI 670 V 8
Poziv
dediče ju, volllofenoikom im upal
kom la*iamca
Viljelmina Kor din, trgovčeva vdova ni DuiM'U, VII., Andre^a^i-se I, pristojna v Ljubjiano, jngos ovanska dr-Žavlianks je 17. oktobra 1920 umrla.
Odredba poslednje volje duo. novembra ^e je na§'a.
Vsi dediči, vlilojemniki in upnik', k? so svsttijskl državljani aH tu b va-joči tujci, se p'iivhajo. da svo e ahte-ve do zapuščine pri podpisanem sodi* sen prijavijo do 25 feb uarja 1^21 Sicer se tapaaCtna nrei ozira na »e pravice lahko izreči ino/ems^emu oblaatvu ali od njega določeni o-»b».
V tuzemstvu bivajoči d diči so potom avstrijskega sodKča prosili z? -^rovedbo zapn§č»nske obravnave. Zu mnji dediči in vol loiemniki ae -ozi-vjajo, da v navedenim roku prijavijo s »oje zahteve in povedo, ako zahtevajo ojstoo inozemskemu ob'asrvu. Sicer se bov ako in"Z.m«ko ob!.i-tv samo ne bo zahtevalo opstooa. obnv-navalo tu In sicer samo z ded'či, Ui ae rrijavjo.
Okrsjao sod-ids Sffeubedit VI TOsaa, 25. decembra W0.
Dr. Kitmascb S» pravilne -i* t?d-pr «vka t f-ssr-rt-tki vr4]a Joha.
Siamn5I:a
SnflsitifiiP      dobio ohranjen, se
l\l€B¥ir radi poman kanja pio-tora prav ugod.io proda   Ogleda se
1 hko vsak dan od 7.— 5. ure p >ooldne Trzaja cesta št 45 1 nadstr. 1759
Gostilno v nojem
a'i na račan prevz; ne stn.ke vešča osebfl. Oddajalec mora dobavljati vino Naslov pove urravniStvo Slovenskega Marods. 100^
Mesarska obrt
se da v te v. h p v atestu ni deželi ob
že'e*nici s 1. aprilom 192i. Same ima »o oreonnst Naslov pove upravr.iMvo S'ov. Naio^a. 180
k dve r>a konjema, po*te ega in delavnega  i*Če za tik..}   ivr<iu.-4   hnt. yrl *,ser v L'rabljanl,  jrfesliS  trg ta.
1842
Mo - strokovnjak
pivovrstna moč dolgoletnih Izkušenosti v inozemstvu In tuzemstvu, zn* tudi reorganizirati delavnice a'I promet e zve e. i*?e primarne službe, "onudbe nod Šifro ,Dub 1903* na uprav. Slov, Naroda. lc03
si.ira,   tudi pokvarjeni dvo-kolesa, tdrocj vozički »ivalnt pisalni in Azni  strofi    F.   Sat'ol,   L vbljnns, trg at. 23.
I0l3  ,,vloTl^nr' koptraa
pr^t»», mo*or 10 18 PS (Sanggaa) se proda. Čopova al.
10. na dvoriSfa v Rar^ii. 1S29
Mi i mM w\i TA
ugodao pved:. Izve se v upr. S o v. N.roda. 19\0
iz 3 se
Za družabnika STJES:
ni t;£ovki ah g' atilničarkl. Ponudbe :od Vstos l^*' na uprav. Sr,,c.iikega Naroda. 1&93
Nndim brezobiezno
Ciril-Metodove vžigalice
f ..DRAVA«'-VŽIGALICE^!
družb« »v. ClrU« In Metoda. Zalog« pri      ggrdjgg v L!vM>nl.
:n ilBbtni semaaa^l grah priporoča Sesar A Komp., L^abtjaaa. 1780
11
lil
<-3
v Mariboru
? m nuti od kolodvora, 2 velikim dvo :5čem in vrtom,  priprsvna xa vsako pod etje se proda. Informacije daje Jug. Mtriaar, Aleksandrova cesta 71. 17S8
arošdne sveiiijka
najfinejši sistem, namizne in vireče te» za kolesarje priporoča
IG M.  ¥ 0 E3 Lfnldjanjs,
KLcnSori
V V V « A A- Q
peifevtra  stenogrnfmj'-  ia strojepiska *e sprrjm^ pod ugodnimi po^oii. Več-'etna  pr;-.k*i   » red -*oc>j.   L-.itn;;r Čno pisane  ponudbe na .PoMni predal !50"
1921
Hi
% vr
f kateri je dobro idoča trgov na z mt-Sanim blag' m se 2 vso Stacunsko opravn prod". Por.icj* prvovrstna, pripravka za v?ako d ugo obrt Naslov rove uprava Slov. Naroda. 1945
Se^no stanovanj? v sredini
mr,«^ lah!;o c^obi kupec puhiStva. —
Istotam se prodajo S«5lđe?rg-r ottro In nekaj žecsks ^biake. Naslov po' e
uprava Slov. Naroda. 1942
tporfn! sutomoSH
pod ugodnimi po oji rs j>r<'daf  Več se norve v risarn'  Pod e«sik k Ca, Linb i;aaa. Knailjava alica 4- 1940
Hov gio so seno srodn.
Oiile'i se pri rri*nosto Piri, k«»-larja. tšnblifcaa, Trnovska u2. 25.
1913
?r»jla s?      aparat T°£*
/a 30 svetilk, hi tam se tudi rrods popolnoma nov aok-oUk' kroj. Naslov pove oprava Slov. Naroda. 1933
Preklic.
Podpisana prekt'miem žalitve, ki em jili izrekla o g. Mariji Resman.
Zabavailk Helena.
'Eockbuckaflinte) skoro nova. se proda. Vprašati v trgovini LeaUvec ia M?dea Jurčiče? tr« I. 1927
Salonska snknia se proda.
Naslov povo upravni5tvo Slovenskega Naroda. 1841
I Mm i Guda ma
na deželi z vso opravo, zelenjadnim in sadnim vrtom Naslov pove uptava Sov. Nar da. 1944
prid cru»M t» Ctri'a In M»(od« L _V LJUbLJANl. J
Pri poBsm^nib ia.bojih IkatljKra K 1 05 »1 e-Liai;>ca Ljubijsna. En^r sieli imajo primeren popast,
J, Pcrdan, LJubljana.
z znamko .ključ* in brez nje pri Tvornici čarana, Sarajevo Širno na veliko! Cenik zastonj. Par nogavic znamke .kliuč* traja kakor 4 pare drugih.
LLiailUJBLUl1"! Mi IIHUMIT
Ivan Bricelj
LjilDm, Sn&m 15. Tele!. 527
Previema zgradbe vseh vrst ter izvršuje   načrte   in proračune.
uftla£e?al8e g!esovir«ev ta ^go-V99 1 glasili!
Pozor, trgo¥0l s Hlodulii!
Vsakovrstne klobuke oci 160 K raprej mam v vel »ki znlo^i; tud- lene velourne klobuke. Franio Sarar. tovarnar v Stor?a, poi?i Đesaie's. Tovarna je oddaljena 7 minut cd postaje Dom'ale. Cene primerno nizke, postrežba točna.
tr • %f<m
Za komisijsko  prodajo na monakovski živinotržnid    (V»ehhof))   v  2ivem in zaklanem stanju se pripc. oča £OCa. StldL Sohiaaiaa -Coailaa Of'£?.   HCfi.isaeai« 'STIlteli-b^s&erstrasso 15 3. 1Do4 Reference   pri Viehmartbank.
Naznanjamo tužno vest, da Je tovariš
suha, cepljena, se dostavljajo v visoki množini na dom. Sprejme se huB vsa ka  drucra orevožnja.   Al. Jaraaa!ć. ■avtovtta oasta 8. 1931
Hi11 ra'iai§
vsakokršnega   blaga  izvrSi Hajhitrejše
PtGvczeiišk& podjetje
BSIP TUR
se ?5če za takojšnji nastoo k dvema osehsma v Zidani rr-.- t. Plodnost ma - on?, katere se razumejo na ku-h uij'e in z večletnim spričevalom. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 1£28
I
dobro ohranjen, srednje velikosti, primeren za gostilniške obrt aU večie privatno podjetje, se po ugodni cen* pod,?. Vprašati: hotel Triglav, S««aic8 oa Savi. 13S2
davka prosta z vrtom 3e zaradi pies?-tltve takoj ugodno proda. Istotam se croda{o tudi različni predmet!. Na^an-'"neje se izve pri po?esfn!ku Frimc Oražern. Dob     17 pri Drrraiah. 1867
%^ S113
atiMi. »sad. fV
v Idriji nagloma preminul.
Pogreb se vrši v četrtek, dns 17. t. m. v Idriji.
Potrtim stališem naše iskreno sožaljc,
Drtihe ]oi. mi\wm 1 Ljabliani.
in na pesedo planini, harmoniji, violiae In vse orodie za godbo. S ra »t na drobno in debelo Allont Sresnik, bivii BČiteli Glasb, tfatice Koagresar trg st (9.
pri nunski cerkvi.) 8575
Zahvala.
Vsem onim, ki so mi stali na strani ob času bolezni in prezgodnje smrti nepozabnega soproga, gospoda
Rudolfu fcftirlar.il
vsem, ki so ga spremili na zadnji poti k večnemu počitku, posebno pa ravnateljstvu in uslužbencem Združenih papirnic v Vevčah. Goričanah in Medvodah, kakor tudi tukajšnjemu duhovništvu ter vsem sočustvujočim izrekam tem potom najiskrenejšo zahvalo.
GORIČANE, dne 12. marca 1921.
Zofija SebarUch.
I jy»tiinu ju tisk »Narodna tiskarne*
&iel|ć za slikanjo ia graclba
glcc1, odrov tuuz p. Višn|a gora, Sel. Prespali aa K^btavo.
Trgovino vzamem v na-
sefvi '° kupim na kakem pro-hElfl metnem kra u na deieii. Eventualno kup m tudi hišo s trgovskimi
prostoti blizu železnice. Ponudbe pod .Trgovina 8000/1782' na opravo Slov Naa»da. 1782
obstoječe vsai iz dveh sob, kuhinje in prltiMin, išče ra april ali maj zakonski bre7.   otrok.   Psgrsdai ira|ne
poslal
1915
nar
o^oiScoKtl.   Poaadiia na
„Pansion Slavi«". it.:e^.*cv:<o tsrolrao eo-oe,   jad Sa   Ssvrsfna« časa
ZčZt-?™** 1914
nih sodov in 1000 hI hramnih sodov £e'l vstopiti v vinsko trgovino. Ponudbe p »d .Vino 1943" na upravništvo Slovenskecra Naroda. 1913
Pređa sa
kaino kolo ter lovska puška-repet'rks. Naslov pove upravnlatvo Slovenskega Nfar da. 1^39
p:o§a S2 t2m:iora35ra obleka
zs manjšega pospoda i« sttknja. Ixve se: GoraaoTa alica 3.11. lers. 19S8
pini emajlni
lak za polituro, lak za pode, pristen kopalni lak, lak za železo, lak za usnje in vsakovrstni drugi laki najboljše kakovosti po zmernih cenah pri
3^6 premrl, Ljubljana,
Kclcduerske ulica |t. 18.
Otroški uoziče&seppfldo
Naslov pove upravnJShro Slovenskega Naroda. 1937
OuoKoiesn! voz'RDpini
iobi'o ol'ranjen in trpežen. Lovvo Pte*aaa, klanar, Ljubljana, Eol^-dsors^.a ailca 3© 193-3
nonadsiropna hiša
v Sp. Štlki (Ljubljana VII), z '«P»m vrtom, se rroda. Kunec dobi takoj lepo stanovanje. Ponudbe pod .1000/ 1-95* na uprav. Slov. Naroda. 1895
Strojepiska,
t daliio prakso, zmo2ns slovenske in nemSke itcaogralljf^ se sprejrns takoj. ».Croa'la" s^'dna lad. d. d. 8a-spoavataka o. i. 1S93
Ceno prodam: spanje), 4 fotelj, zagrinjalo, postelja priprosta, kuhinjska opiava, kredenca, 1 klop*, imza. Lepa baržunaata obleka. Pcia^e m: Sodna ulka fit. 6, f. desno, popoldne.
Tntje ta itiope Izdeluje in prodala
na debelo in drobno m2 po K 4*20 pri večjih naročilih znaten popust Steiner Ahtei. Ljubljana, JeraooTa si. IS, Trsore.
_____22
ProiiaSs se sila
odmah za use'iti sa 5 Jutara zemljišta velika riđana gospodarska zgrada stala podrumi u RejVačkoj Slatini SS Schniidt.
1868
Gospodična l0^noinpnXl
nilki pisarni,  vajena vseh pisarniških del ter izurjena v s rojspisju, želi pre-menitl službo. Cenj. ponudbe na upra vo Slov. Naroda   ped ,Zmo!na/176S\
Išče se stavbeni risar
evemuelno tadi samo za popoldanske ure. Pismene ponudbe s navedbo sposobnosti in zahtevo plače na Obrtno centra o v Ljubljani, PraZakova ulica 3.
GaspaftarsHa zhjt? TjŠji
ima na Z1V09I atraj za lu-ščenio lečmena ia prosa
na motorji ali vodni pojjon. Reflektan-i tje nai se obrnejo direktno nanjo. 1918
Veliko zalego
iPZiikDSioCnlb
ia dra-jlh
razglednic
po zolo nizki ceni pripore ta tvrd k a
Ivan Bonač, Ljubljana.
%9
Nevesta
Tezfll - Import Go.
Sctanllicf I drng
Zagreli, Milm ulita 1, II. i'
Agenturni i komlsionaini por?^ Generalno zastupstvo i tvorničko skladište
Stelao Sclilnđfer ItMM
Čarape, majice
Ma^m i GoldsfalD. Wlea
žensko rublje
Kari F'r.mmsr, Wian
frotir ručnika, nadalje pletene svilene ovratnike (kravate) rukavice, žepne rubce, lanenog platna.
Staobene ^ pnfrebSdlnr:
Portlandcam-nt, zidno in stre no  opeko, cementne str«, k«, cementno-azbest«! ŠKrllj (et?rnit), cemenrfe crvi, dre-nažne   cevi, apno, VVatpro.^* (ceretit), asfalt izolirne plošče, lesni cement, pristno »tr>* sno lepenko it B\  10O in i20, spretni lak, katran, kar-boiinai,    fips i.c.o.  doba Ija
l\nhV,x 1%, EUlaraiasvi a«ita li. Talalai 4t«v. 408.
Za Inserainl del odgovoren Valeatiu Kopitar
66