UČITELJSKI TOVARIŠ. G 1 a s i 1 o .Slovenskega učiteljskega društva v Ljubljani: Izdavatelj in urednik: ^YiicIi*<3j Ziiiner, mestni učitelj in c. kr. okrajni šolski nadzornik. St. 5. Ljubljana, 1. sušca 1890. XXX. leto. Vsebina: Statistično popisovanje ljudskih šol leta 1890. —J. iMarn: Knjiga Slovenska. — Književnost. — Vprašanja in odgovori. — Dopisi: Iz Vrem. — Z goriškega Kra«a. — S Krasa. — Iz Ribnice na Dolenjskem. — Iz Ljubljane. — lz Kostanjevice. — Vestnik „Pedagogičnega društva" v Krškem. — Vestnik. — Listnica uredništva. Statistično popisovanje ljudskih šol leta 1890. ljudske šole vprašalna pola B, kateri morajo popolniti dotični šolski predstojniki (ravnatelji, nadučitelji, voditelji) in za okrajne šolske nadzornike zbiralna pola C. Za popolnitev teb obrazcev je dodano navodilo za šolske predstojnike in okrajne šolske nadzornike. Vsi podatki se vpisujejo po šolskem stanji dne 30. malega travna 1 89 0. 1., ako pa ta dan pade v počitnice, po stanji zadnjega šolskega dne pred 30. dnem malega travna. Vprašalni poli A in B morajo šolski voditelji naj dalje do dne 8. veli-likega travna 1 890.1 doposlati okrajnim šolskim oblastvom, katera iz teli pol strogo po predpisanem navodilu popolnijo zbiralne pole C in te z vsemi vprašalniini polarni vred o a j d a 1 j e do 3 1. v e 1 i k e g a travna 1 8 90. 1. predlože deželnim šolskim oblastvom. Ta oblastva pregledajo vso tvarino glede popolnosti in formalne pravilnosti v zbiralno polo C vpisanih podatkov, zahtevajo morebitnih dopolnil in vso tvarino pošljejo do dne 15. rožnika 189 0. 1. c. kr. osrednji statistični komisiji na Dunaji. Vsebina imenovanih obrazcev in dotičnih navodil se razvidi iz nastopnih prilog. o ministerskem ukazu z dne 9 ki-movca 1889. I. št. 14.499 morajo s koncem meseca malega travna 1890. leta šolska oblastva izvršiti statistični popis ljudskih šol v letu 1890. in ta popis izročiti c. kr. osrednji statistični komisiji na Dunaji. Vse popisovanje se bode vršilo na podlagi podatkov šolskih vodstev. V to svrho je visoko naučno ministerstvo z imenovanim ukazom natanko določilo, kako je šolskim oblastvom , v prvi vrsti šolskim vodstvom ta popis izvršiti Ker se je šolskim vodstvom pri poročevanji strogo držati določil tega ukaza, priobčujemo v nastopnem iz minister-skega ukaza vse važnejše točke, da se šolska vodstva natančneje seznanijo z v'sebino in da bode popisovanje povsem pravilno sestavljeno. Važnejše točke iz m in iste r-skega ukaza z dne 9. k i m o v ca 1889. št. 1 4 49 9. Po določilih ukazov od dne 3. malega travna 1875. 1., št. 4162 in od dne 22. velikega travna 1879. št. 4914 je leta 1890. zopet izvršiti statistično popisovanje javnih in zasobnih ljudskih šol. Za to popisovanje je določena za javne ljudske šole vprašalna pola A, za zasobne Prilog e.*) I. Obrazec A. Vprašalna pola o stanji javnih ljudskih šol dne 30. mal. travna 1890.**) Šolska občina Cerklje. Dežela Kranjska. Šolski kraj Cerklje. Šolski okraj Kranj. event. ulice in hiš. št. — I. Splošni značaj šole. 1. Je - li šola a) občna ljudska šola V da. b) meščanska šola? ne. c) meščanska šola, ki je pod skupnim vodstvom z občno ljudsko šolo? ne. d) zasilna šola? ne. e) podružnica (ekspozitura)? ne. f) ali se iz te šole oskrbuje tudi poučevanje na kaki izgredni (excurrendo) postaji, in kje je ta postaja? ne. 2. a) Je - li ta šola deška šola? ne. b) Je - li ta deška šola s kako dekliško šolo pod istim šolskim voditeljem? ne. c) Je - li ta šola dekliška šola? ne. d) Je - li ta dekliška šola s kako deško šolo pod istim šolskim voditeljem? ne. e) Je - li šola meševita šola (obema spoloma namenjena)? da. 3. a) Koliko prestopnih***) razredov ima šola? 3 razrede, b) Za katere prestopne razrede so paralelke? 4. Ali se poučuje a) v vseh razredih ves dan? ne. b) v vseh razredih pol dne? da. c) deloma ves dan, deloma pol dne? ne. in to v katerih razredih ves dan, in v katerih pol dne? — 5. Koliko tednov v šolskem letu hodijo v šolo otroci, ki niso dobili olajšil v šolskem obiskovanji? 46. 6. V katerem jeziku, oziroma v katerih jezikih se je učilo? v slovenskem in nemškem jeziku (neobvezno). 7. a) Ali se ima ponavljalno poučevanje? da. b) Koliko tednov v šolskem letu mu je odmerjenih? 20 tednov. II. Šolska uredba in obseg poučevanja. 8. Je - li šola v poslopji, ki je namenjeno samo in jedino za poučevanje, in to: d) vsa ? da. b) deloma ? ne. *) Da se vpisovanje bolje ume, smo za vzgled jedno šolo popisali in obrazec A pravilno popolnili (z ležečim tiskom). Ured. **) Ako dan 30. mal. travna 1890.1. pade v počitnice, naj se vpisuje vse tako, kakor je bilo zaduji šolski dan pred začetkom počitnic. ***) V število prestopnih razri dov naj se ne vrafiunjajo niti paralelni razredi, katere je vpisavati pod 3 b), niti oddelki jednega in istega razreda, ki so sicer na različni učni stopinji, a vender v njih uči ob jednem isti učitelj, niti skupine učencev, ki se poučujejo v raznih dnevnih časih. 9. Je-li šola u) vsa v najetih prostorih V ne. b) deloma v najetih prostorih? ne. c) vsa v brezplačno prepuščenih prostorih? — d) deloma v brezplačno prepuščenih prostorih? — 10. V koliko prostorih se poučuje, in sicer je: a) koliko razrednih sob? v 3 sobah. b) delovna sobana? 0. c) sobana za risanje? 0. d) telovadna sobana? O. p) odprto telovadišče? 0. 11. Ali se kuri s pečjo, zrakom ali kropom? s pečjo. 12. Ali bivajo posebne naprave za prevetrovanje (ventilacijo)? da. 13. Je-li v šolskem poslopji kako službeno stanovališče a) za šolskega voditelja? da. b) za kako drugo učno osebo? ne. 14. Je - li pri šoli kaka knjižnica a) za učitelje? ne. število zvezkov*) 0. b) za učence? da. število zvezkov*) 160. 15. Ali je kak šolski vrt iposkuševališče, drevesnica) za učne namene? da. 16. V katerih razredih, oziroma skupinah uči sveten (neduhovni) učitelj verstvo (religijo)? v nobenem razredu. 17. Ali se uči telovadba, in to tako, da se imajo: a) proste in redovne vaje? da. b) vaje z orodjem? ne. tako da se rabi c) telovadna sobana? ne. d) odprto telovadišče? ne. 18. Ali se uče ženska ročna dela? da. 19. Ali se uči a) kak drug deželni jezik, in kateri? nemški (neobvezno). b) kak tuj jezik, in kateri? ne. 20. Je-li s šolo v zvezi a) otroški vrt? ne. b) detiščnica (otroška varovalnica) ne. 21. Je-li s šolo združen kak poseben kurs (po § !0. I. odstavku državnega ljudsko-šolskega zakona))? a) poljedelskega značaja? ne ... . o) obrtnega značaja? ne...... Vs ega skup c) kateri predmeti se uče? 22 '() Je-li pri šoli kak pouk (po § 10, II odstavku državnega ljudsko-šolskega zakona) za občno nadaljno izobraževanje deklic, katere so odrasle šoli? ne. b) Koliko deklic hodi v tisti pouk? 0. *) Brez ufiuib knjig in pripomočkov (učil), uvedenih v šoli. Obiskovanje dečkov 1 deklic skupaj — — — III. Stanje učite Ijstva. Na vprašanje 23) o stanji učiteljstva naj se odgovori s tem, da se izpolni naslednja razpreglednica. N Cfi 5T S ŠT 5" p a" * 3_ 3 o 3 C £ 2". S ►a o < » o C* s 3 s ¡«H H § a, S s ^ lil C § S< JlJ isj». S c S* a «a 2 & 8.5a a a ki 00 Ib. k. ki (o »J ki »C 0* ki k. ki oo co 00 Cs C« Ot Os C5 a i C a •e I I Tekoče število U (D O d tr M« 3 O- 5' w » 9T CD- < H | g g. "-i a>' 0 (T, ,___,-s C rL ^ «> H. w O K CD .3 — g < JL 3 a. -o <• c a. o p o a < e ® 7 O 3 Ui 3. P H •S O < O e. p «5. o <1 s o S rp s a ^ S I« 1B 3 - re m ® 3 < n < P 01 O N trti- 3 3 p N< m< ¿2. o o ' «C g" £-¿'3 Ire ® 3 < s „en II ¡t jCJ J ® ® s? o g. g g 3 f ¡Mf? M «S 3 ¡r- N K < U » 2 ii II F 1 » ' N IV. Šolsko obiskovanje. 24. Število otrok, ki so po šolski matici (matriki) v šolodolžnih letih, in to v starosti o) od izpolnjenega 6. do izpolnjenega 7. leta...... b) od izpolnjenega 7. do izpolnjenega 12. leta ..... c) od izpolnjenega 12. do izpolnjenega 13. leta..... d) po 13. letu................ skupaj . 25. Število otrok kateri so po § 23. državnega ljudsko - šolskega zakona zato, a) ker hodijo v kako višjo, obrtno ali poljedelsko (kmetijsko) šolo, ali kak strokoven pouk, ali ker se poučujejo doma*), oproščeni šolskega obiskovanja.......... b) ker imajo kako težko telesno ali duševno napako, ki jim brani učiti se ali hoditi v šolo, bili brez poučevanja . . 26. Število pravilno razvitih otrok v šolodolžnih letih, kateri sploh niso imeli nikakega pouka**).......... skupaj . 27. Koliko otrok hodi po izkazu šolskega kataloga v šolo in to: a) po razredih ozir. skupinah: , i v prvo skupino......... v 1. razred < , \ v drugo „ ......... i v prvo skupino........ v 2. razred , ( v drugo „ ......... I v prvo skupino......... v 3. razred [ t 1 \ v drugo „ ......... 4. n ................ 5. , ................ 6- » ................ „ ............ . . . 8- „ ................ s k u p a j . b) po starosti: pred izpolnjenim 6. letom....... od izpolnjenega 6. do izpolnjenega 7. leta...... n n 7 ■ v n 12. „...... n ;> 12. „ „ 13. „...... 13 14 n » n n ' n...... po izpolnjenem 14. letu............ skupaj c) po veri: rimsko-katoliški, latinskega obreda..... rimsko - katoliški, grškega obreda......... evangelski A. V................ Prenos dečki | deklice | skupaj 46 170 40 24 280 20 22 74 30 30 21 21 18 194 44 172 46 20 282 40 154 194 20 21 67 30 27 30 21 20 195 40 155 195 194 195 194 195 *) Todii otrok, ki so hodili v kako zasebno (privatno) šolo , ni izkazovati tukaj. **) N. pr. ker jim je šola predaleč ali sploh ni ljudske šole. 389 Odnos evangelski H. V............... grško - vzhodnji.............. kakega druzega krščanskega veroizpovedanja ... mozajski ................ drugi ................. skupaj d) Število učencev pri ponavljalnem pouku aa) do izpolnjenega 14. leta........... bb) po izpolnjenem 14. letu........... skupaj 28. a) Koliko otrok govori samo jeden jezik?*) samo slovenski govori .................. b) koliko otrok govori dva ali več jezikov, in katere jezike?**) skupaj . 29. a) Ali veljajo na ti šoli katera splošna olajšila v šolskem obisko- vanji za vse otroke obeh višjih starostnih stopinj? ne. b) Če se na to vprašanje odgovori „da": koliko otrok se je poprijelo olajšil, in to: v 13. letu................. v 14. , ................. skupaj . 30. Če se na vprašanje 29 a) odgovori „ne": koliko otrokom v obeh višjih starostnih stopinjah so se dovolila osebna olajšila v šolskem obiskovanji, in to: v 13. letu................. v 14. ,...........•..... skupaj dečki deklicd j skupaj 194 195 389 1 194 195 389 64 66 130 64 66 ~130 19 4 195 389 194 195 389 I. I. s. r. šolski roditelj. Navodilo (šolskim načelnikom (vodjam, nadučiteljein, šolskim voditeljem) o statističnem povedan ji javnih ljudskih šol po stanji -iO. mal. travna 18i>0. Za odgovarjanje na posamezne vpra-šalne točke so merodajna naslednja določila: Vprašalna pola obrazec A se rabi za izkazovanje o vsaki posamezni javni šoli, in to po stanji dne 30 mal. travna 1890, in ako ta dan pade v počitnice, po stanji zadnjega dne pred 30. malim travnom 1890. Na vsa vprašanja v ti vprašalni poli A naj šolski načelnik odgovori po resnici, natanko in popolnoma jasno. K vprašanju 1. Meščanske šole, katere so z občno ljudsko šolo združene pod skupnim voditeljem, (občne ljudske in meščanske šole), šteti je za dve šoli dotične vrste (kategorije): za vsako je spisati poseben izkaz, kar je po-očititi pri izkazu za meščansko šolo tako, da *) Tu je n. pr. povedati, koliko otrok govori samo slovenski, koliko samo nemški. **) Tu je n. pr. povedati, koliko otiok govori slovensko in nemško, itd. Vsota vpisov v a) in b) mora vselej popolnoma jednaka biti skupnemu številu učencev (vprašanje 27 a). se na vprašanje 1 c) odgovori: da. Jednako je občne ljudske šole, v katerih se dečki in deklice v vseh razredih po spolu ločeni poučujejo v posebnih učnih sobah, zmatrati za dve ločeni šoli, in za nje je izpolniti dve posebni (ločeni) vprašalni poli, dasi imajo skupnega voditelja; v tem slučaji je na vprašanje 2 b) za deško šolo in na vprašanje 2 d) za dekliško šolo odgovoriti: da. Tudi zasilne šole, ekspoziture in podružnice je zmatrati povse za samostalne šole, in za vsako je torej izpolniti posebno vprašalno polo in odgovoriti na vsa njena vprašanja; nasproti se izgredne (excurrendo) postaje nimajo za samostalne šole, in za te je torej povedbe dajati s povedbami vred za ono šolo, od katere se oskrbuje poučevanje na njih. Vender je na to okolnost namigniti z ustreznim odgovorom na vprašanje 1 /). — Šole vadnice se privzemajo med javne šole po njih kategoriji in za nje je izpolniti posebne vprašalne pole zase. K vprašanju 3 a). Odgovarjajoč na to vprašanje povedati je samo prestopne razrede, ne tudi paralelke, katere je posebe zapisati pri 3 b). Tudi ne gre nikakor, da bi se za samostalne razrede vračunjali sami oddelki enega in istega razreda, kateri so pač na isti učni stopinji, a prejemajo pouk ob istem času od istega učitelja, ali pa skupine učencev, katere poučuje isti učitelj ob različnih časih dneva. K vprašanju 4 c), Na to vprašanje bode odgovoriti: da, samo za take dvo- ali več-razredne šole, ki imajo v jednem ali več razredih ves dan, v drugih razredih samo pol dni poučevanje. K vprašanju 6. Za odgovor na to vprašanje ne zadostuje kako splošno oznamenilo, na primer: utrakvistična šola, temuč povedati je, ako se poučuje v več nego jednem jeziku, izrecno dotične jezike. Iv vprašanju 7. Na to vprašanje je odgovarjati samo za Kranjsko, Tirolsko in Predarelsko, Trst z okolico, Go-riško in Gradiščansko, Istro, Dalmatinsko, za Bukovino, in glede na šole za nadaljno izobraženje za Gališko. ! Paziti je na to, da se povedbe, ki se tičejo občnih ali posebnih učnih tečajev, združenih morebiti z ljudsko šolo po § 10. državnega ljudsko-šolskega zakona — na to mérita vprašanji 21 in 22. — ne dajo morebiti po pomoti na tem mestu. Tudi se opozarja na to, da se tu ni ozirati na pouk, ki je morebiti vsled ola jšil v šolskem obiskovanji okrajšan. Na vprašanje 8. bode odgovoriti : da, tudi tedaj, če so pač pod isto hišno številko kakor šolski prostori privzeti tudi drugim namenom odkazani, a so prvi od poslednjih popolnoma ločeni in imajo tudi svoj uhod. Na vprašanji 9 c) in d) je le v tem slučaji odgovoriti : da, če za šolske prostore niso brezplačno poskrbeli tisti faktorji, kateri so že po zakonu to storiti dolžni (n. pr. šolska občina, šolski okraji itd.) K vprašanju 14. Knjižne zbirke, ki ob-sezajo samo učne knjige in poučne pomočke uvedene v dotični šoli, naj se ne zmatrajo za knjižnice, tudi naj se takšne učne knjige itd., kjer so knjižnice, ne privzemajo v število zvezkov. K vprašanju 15. Na to vprašanje je samo tedaj odgovoriti : da, če se res kako zemljišče, če še tako majhno, rabi za učne namene. K vprašanjema 21. in 22. Ti vprašanji merita samo in jedino na one posebne pouke za mladino, ki je šoli odrasla, in pa na one za šoli odrasle deklice namenjene pouke za občno nadaljno izobraženje, katere je po § 10 državnega ljudsko - šolskega zakona združiti moči z ljudskimi šolami (ministerijalni ukaz od 10. mal. travna 1885, št. 1985). Nikakor se ne sinejo torej, da poslušajo take pouke, izkazovati isti otroci, kateri so ob | jednem že všteti v števila o šolskem obisko-I vanji pri vprašanji 27. K vprašanju 23. Na tretji strani vprašalne pole je napraviti imenik vsega učitelj-stva, v katerem je vsako osebo, ki ima pri : šoli opravilo, povedati v posebni vrsti. V predal 3. je vpisati službeni značaj, kakor: ravnatelj, ravnateljica, nadučitelj, nadučiteljica, stalni ali začasni učitelj, oziroma učiteljica, stalni ali začasni podučitelj, oziroma poduči-teljica, veroučitelj, učitelj, oziroma učiteljica za tuje jezike, telovadni učitelj, učiteljica za dela itd. Za veroučitelje je v tem predalu tudi pristaviti, če so posebni (lastni) vero-učitelji s stalnimi prejemki ali z nagradami, ali pa pripadajo ob jednem dušnemu pastir-stvu. Takisto je tudi zanje, kakor za vse ude učiteljstva, v oponmji navesti druge javne šole, na katerih morebiti tudi poučujejo. Na konci tega imenika je tudi sumarno podati število oseb in sestavo učiteljstva po pred-tiskanih kategorijah. K vprašanjem 24 — 26. Na vprašanja 24 — 26 naj se odgovori po vpiskih v šolsko matico. Toda v onih krajih, kjer je več javnih šol, ki pripadajo jedni in isti šolski občini, ne smejo na vprašanja 24—26 odgovarjati načelniki posameznih šol, nego to naj se prepušča okrajnemu šolskemu nadzorniku, katerega dolžnost je, dotične podatke vpisati v zbiralno polo C. Povedbe o številu otrok v šolodolžnih letih (vprašanje 24) merijo na one otroke, ki so v ponavljal no (za Galicijo: šolo za nadaljno izobraženje) hoditi dolžni. Tudi je pri tem vračunjati tiste otroke, kateri so dobili ali morejo dobiti olajšila v obiskovanji šole po § 21. državnega ljudsko-šolskega zakona. Ker se povedba odnaša na stanje dne 30. mal. travna 1890, računiti je, ko se poveduje število otrok v šolodolžnih letih, z jedne strani prirastek vsled všolanja v teku šolskega leta, z druge strani odpadek vsled smrti ali izšolanja. K vprašanju 27. Število šolskih otrok naj se poveduje po vpisih v katalogu, in to povse ločeno po spolih. Pri tem je skrbno paziti na to, da bodo dotična števila v soglasji med seboj, torej vkupno število učencev, oziroma učenk z onim, katero se poda iz posamnih vsot po razredih, po starosti in po veri. A odgovarjajoč na vprašalne točke 27 a) — c) se je ozirati samo na obiskovanje vsakdanje šole, kateri je prištevati tudi tiste otroke, kateri so dobili splošna ali posebna olajšila v šolskem obiskovanji. K vprašanji 28. Da se odgovori na to vprašanje, povedati je najpred pod a) število otrok, kateri govori samo jeden jezik, n. pr. število otrok, kateri govore samo slovenski; potem, recimo, število otrok, ki govore samo nemški itd.; pod b) pa število otrok, ki govore dva ali več jezikov, n. pr. slovenski i n tudi nemški; nato morebiti v posebni vrsti število otrok, kateri govore slovenski in italijanski itd. Za vsako tako povedbo jezika je namenjena jedna pikastih vrst pod dotičnim vprašanjem. Tisti otroci, kateri se zapisujejo pod b) «e ne smejo, to se ume samo ob sebi, vštevati pri vpisovanji pod a), marveč vsota vpisov k vprašanju 28 pod a) in pod b) se mora natanko vjeinati z vkupnim številom šolskih otrok (vprašanje 27 a). K vprašanju 29. Na to vprašanje je odgovoriti: da, samo tedaj, če so se otrokom v dveh zgornjih starostnih razredih v vsi šolski občini dovolila olajšila v šolskem obiskovanji, če tudi se jih niso vsi poprijeli. Če se na vprašanje 29 odgovori: da, ni odgovarjati na vprašanje 30. Opominja se, da se morejo po določilih § 21. državnega ljudsko - šolskega zakona splošna olajšila v šolskem obiskovanji dovoliti samo na kmetih, osebna pa (ki se tičejo samo posameznih otrok, torej ne vseh otrok, ki so v dveh višjih starostnih razredih iz ozira vrednih vzrokov otrokom nepremož-nega ljudstva po mestih in trgih, a na kmetih samo v onih šolskih občinah, v katerih ni splošnih olajšil v šolskem obiskovanji. Na vprašanji 29 in 30 se nikakor ne odgovarja na Kranjskem, v Istri, na Goriškem in G r a d i šč a n s k e m in v Galiciji, B u k o-vini in Dalmaciji. Izpolnjene vprašalne pole A o posameznih šolah naj šolski ravnatelji podpišejo ter zadnji čas do 8. vel. travna 1890 pred-lože okrajnemu šolskemu oblastvu. Knjiga S XIX. Dr. Jožef Muršec, r. 1. marc. 1807 v Bišu pri sv. Bolfanku, srednje in visoke šole dovršil v Mariboru in Gradcu, kjer je bogoslovec bil posvečen 1. avg. 1830, služil za kaplana pri sv. Antonu v Slovenskih ter pri sv. Miklavžu v Ljutomerskih Goricah, potem v Ptuju, od 1. 1838 bil odgojevatelj pri vitezu Ormuškem (Friedau), 1. 1845 postal učitelj verozakona in slovenščine na meščanski realki v Gradcu, doktor modroslovja, 1. 1850 celo nadzornik ginmazij po Hrovaškem in v Slavoniji, 1. 1879 konzistorijalni svetovalec Lavantinski, 1. 1870 stopivši v pokoj je obhajal 1. 1880 v rojstnem kraju slovesno zlato mašo, odslej pa živi mirno in blago-tvorno v Gradcu. Slovenski spisovati je jel v modroslovnih in bogoslovnih šolah, kedar je pomagal dr. Ant. M u r k o t u pri slovenskem slovarju, kakor poznej J a n e ž i č u (Jezič. XXV str. 2) in tudi Cigale je pobral iz njegovih knjig nekatero besedo (Kratice str. XIV). Za slovenstvo vneti mladeneč je ljubezen to vne-mal tudi pri druzih slovenskih dijacih, in pri Vrazovi svečanosti smo slišali, pravi Trste-njak, iz ust slavnega rodoljuba dr. Štefana Kočevarja, da je Muršec bil prvi, ki je v srcu njegovem in St. Vrazovem vžgal ogenj navdušenja za povzdigo knjige slovenske, ter da je pri Blazniku naročil do 14000 iztisov raznih knjig, katere je potem velikrat pod ceno prodajal, tudi mnogokrat zastonj delil med svoje rojake. Stanko Vraz ga je nasproti vnel za ilirščino. Ž njim je največ občeval, zanj nabiral narodnih pesmi (gl. Nar. pčsni ilirske 1839: Mladi Marko) pa književnih stvari, njemu obilo dopisoval od leta 1833, kar se razvidi iz V. knjige: D čl a Stanka Vraza 1. 1877 u Zagrebu, kjer se nahaja 27 njegovih pisem Muršecu pisanih nekaj v cirilici, nekaj v latinici, s prva slo- lovenska v veku. venski, potem ilirski, poslednje 1 1849 iz Zagreba u oči božiča, v katerem mu priporoča n. pr.: „Širite slovenske novine ne samo medju hlačari nu i medju bregušari, kitite ih od sviuh stranah krasniem i probudjuju-čiem člancima. Nastojite da učeča mladež slovenska dobro izuči narečje književno ilirsko ne samo čitajuč neg i pišuci ga. Složno, složno da bude jedno stado, a dobar pastir nece izostati (str. 420)" itd. — 1. Kratka slovenska Slovnica za p e r v e n c e. Na svetlo dal D r. J. M u r-šec, učitelj veroznanstva pri st. st. meščanski šoli. V Gradci, 1847. 8. 87. Papir ino natisk od Lajkamovih naslednikov. V delu IV. so: Izreki. Pregovori. Basni. Pesmi. § 70 — 73. Pisatelj knjigo spremlja z besedami: „Navam slovensko slovnico, kratko ino popolno, kolikor mi je mogoče bilo. — Skerb kratkoče je pravem redu nektero reč podmek-nila. Naj nji perzanese!" — Novice 1. 1848 so prinesle str. 125 -224 dokaj resno kritiko o njej; v Sloveniji 1. 1849 št. 22 — 23 je pa J. Muršec priobčil: Odgovor, pogovor, zagovor in nagovor na presojo moje slovnice v lanjskih Novicah. Nektera njegova je obveljala v knjigi slovenski. Posebej opominja ondi: 1 se naj vsigdar zgo-varja po pravici ko 1, barera enkrat v šoli ino od omikanih ljudi. Drugi slede neve-doma itd. Rad je dopisoval v Drobtince na pr. 1. 1848: Sv. Viktoriu, Ptujski škof in mu-čenik. L. 1849: Venec cerkvenoletnih obhajil. L. 1850: Vnajna služba božja alj sv. obredi cerkveni. L. 1851 : Pridiga pri novi meši. L. 1853: Obhajilo cerkvenega posve-čenja. L. 1856: Pripodoba — katoljška cerkev pa kristijanska: solnce pa mesec ali luna. — V Gradcu se je 1. 1848 vstanovilo družtvo Slovenija, kojemu je bil dr. Muršec duša ter je natančno popisal njegovo povestnico, ki se hrani v deželnem arhivu (cf. Slovenci in 1. 1848. Sp J. Apih). Nekaj let je vredovai slovenski del „Deželnega Zakonika". — Pridno je pisaril pod pravim ali pa pod domačim imenom „Živkov" v razne slovenske in nemške časnike na pr. v Slovenijo 1. 1848: Kratka poverhna primera, kateri jezik je boljši in popolnejši, ali nemški, kakor pravi v naslovu, prostim ino ponemčanim Slovencom po mestih, tergih, gradih ino po nemških mejah (str. 108). — L. 1849: O družbi Sloveniji v Gradcu, o slovenščini v bogoslovju, o volitvi za deržavni zbor. Iz Štajerskiga: Pri nas se dani! — Imena po rodu in svakšini. Obletno obhajilo Slovenije v Gradcu. Vesele domorodne kresnice. O šolah latinskih in meščanskih itd. — P. 1850: O slovenskem uradovanju. — Iz Gradca: „Čutim i nadam se, da mila Slovenija in ljube Novice, Slovencev blagi zvezdi, zavoljo besed „občno zaželjene nove oblike", ktere stare obične reči pomene i obljube, ne budete dolgo križem gledali, temoč se mahom spet posestrili . . Slavni Kolar je bil oni pervi od božje previdnosti nam zbudjeni blagi mož, čega bistri duh je iz svoje svetle višine naše potreboče na tenko pregledal in — odrešne resnice učil . . . Kakor nam visokoučeni slavni oče Palacki v politiških, tako nam Maj ar v slovniških rečeh pravu put kaže . . To preblagu knigu „Pravila" bi naj vsaki vlastenec rad prebiral, i vsaki naš učitelj i dijak se nje na pamet učil (str. 13. 14) itd." - N o vi ca m je dopisoval od 1. 1848 n. pr. o Cafu in njegovem Robinsonu, o slovenskem družtvu v Gradcu, o slovenskem pravoslovju na vseučilišču, in zakaj ima ta nauk vedno manj slovenskih slušateljev (1. 1851—2); o ljudskih šolah, o ptujetn jeziku in o prvi slavjanski besedi v Gradcu. Stajarska penina Kleinošekova. Darila poslom, kteri naj mauje deset let zaporedoma služijo pri tistem gospodarju (1. 1853). V dokladi 1. 1856: Neposredno speijevalo iz glagolov — pregled, koliko se iz enega glagola z raznimi končnicami da napraviti besed Glasi o cesarskem ukazu, ki določuje učbeni jezik v različnih ; deželah našega cesarstva, kjer v XI. odstavku (I. 1859) razodeva Živkov svoje misli o tej i zadevi, in odgovarja tistim, ki se po nemških časnikih ustavljajo cesarskemu ukazu zastran učnega slovenskega jezika po naših gimnazijah , terde, da ga ni treba, ali da ni moči za to! — Že 1. 1850 je poprosil duhovnikov, naj nemškim krajevnim imenom pristavljajo tudi prave slovenske (cf. Einšpieler), in 1. 1851, češ, c. kr. štajarska namestnija je razposlala dva dela lanjskega nemš. štaj. zakonika slavnim tehantijam s prošnjo, da bi duhovniki blagovolili k nemškim pristaviti prave slovenske imena od kraja do kraja (str. 123); in 1. 1863 svetuje, naj vse osobne in krajne imena duhovniki v matične knjige vselej pišejo prav slovenski s slovenskimi čerkami (str. 7) itd. - Slovenska Bčela 1. 1853 ima nektere spiske njegove p. Nizozemski bedni (str. 88). Libanske cedre (str. 111)-Rimski žerovi ali katakombe (str. 151). — Knj iže vnos t. Popis praznovanja 401etnega vladanja Nj. Veličanstva presvitlega cesarja Franca Jožefa I. in blagoslovi jenja nove Franc-Jožefove šole in nove šolske zastave. Šolski mladini v Črnomlji v spomin. To je napis knjižici, katero je založil krajni šolski svet v Črnomlji. Spisala Anton Jeršinovec, c. kr. okrajni šolski nadzornik in Ivan Rupnik, učitelj. Ta knjižica nam ne popisuje samo izredno lepe slavnosti otvorjenja Frane-Jožefove šole, ampak, kar je zelo prilično, kaže nam tudi ogromni napredek v šolstvu v teku 18 let. S to knjižico je dokazano, koliko se doseže pri najskromnejših močeh, ako se dela po gaslu presvetlega vladarja: Z združenimi močmi! Čestitamo vsem tistim, kateri so pripomogli k tej prelepi slavnosti in k razvoju šolstva v črnomaljskem okraji! L. Belar. Offertoria pro festis majoribus anni. Izdalo ceoilijansko društvo v Gorici t tiskal R. Milic v Ljubljani. Veščak glasbe, stolni kapelnik g. Anton Förster, kritikuje te skladbe zelo laskavo v ljubljanskem „Cerkvenem Glasbeniku" št. 2., letnik 1890. tako-le: „V krasni opravi leži pred nami partitura 9 ofertorijev, in sicer 11 za moški, 5 za mešani zbor, 5 pa za dva glasa z orglami. Trojica skladateljev, gg. D. Fajgelj (11 št.), I. Laharner in I. Ko-košar je nam dobro znana iz prilog „Cerkv. Gl." Vse skladbe so v strogo cerkvenem duhu in v lahkem ali srednje težkem slogu zložene in se bodo zborom, ki imajo dober ukus, kmalu prikupile. Oblika je povsod gladka, skladbe so večinoma kratke, zato se jih bodo pevci z veseljem učili. Zaradi ravnotežnih kvint in oktav v dvoglasnih skladbah opozarjamo na to, da — ako jih že strpimo v altu — jih nikjer ne odobrujemo v sopranu in spremljajočem basu; saj tukaj ne podvajajo oktave nobenih motivov nalašč. Prazniki, katerim je ta lepa zbirka namenjena , so: Spočetje Marijino, Božič, sv. trije kralji, Ime Jezusovo, Svečnica, sv. Jožef, Velikonočna nedelja in ponedeljek, vnebohod Gospodov, Binkošti (nedelja), sv. rešnje Telo, sv. Peter in Pavel, sv. Jakop, vsi svetniki in rojstvo Marijino." L. Helar. Letopis Narodne čitalnice v Ljubljani začetkom leta 189 0. To najstarejše narodno društvo, iz katerega so se vsa druga društva porodila, se lahko imenuje mati narodne omike. Izka- zani so 4 častni, 328 tukaj bivajočih in 13 tujih, to je skupaj 345 udov. Dohodki znašajo......5179 gld. 54 kr. stroški pa........5118 „ 67 „ ostanek . 50 gld. 87 kr- V obligacijah ima to društvo 1620 gld. premoženja. Letno poročilo društva tiskarjev, kam-nopiscev in kamnotiskarjev na Kranjskem od 1. prosinca do 31. grudna 1 890. To društvo ima blagodejni zmoter. Ono podpira duševno in materijalno svoje ude. Minulo leto izposodilo se je 578 knjig. Stanje društvenikov je bilo naslednje: Novovzprejetih je bilo 11, koncem leta 1889. je bilo 69 udov, 27 učencev in 1 invalid. Premoženje tega društva znaša 10.783 gld. Letno poročilo društva Marijine bratovščine v Ljubljani za leto 188 9. To pre-potrebno društvo, katero pripomore, da se udje pokojniki brezplačno in dostojno pokopujejo, ima v Ljubljani veliko upliva. Udov broji 2520. Popis in stanje društvenega premoženja od 31. grudna 1889. 1. je v primeri s potrebščinami ugodno. Po tem izkazu ima 24.018 gld. 30 kr. premoženja. Ker to društvo tudi živeče uboge ude podpira in ker so v Ljubljani pogrebni stroški za manj premožnega neznosni, bilo bi pač umestno, da se udje pri tem društvu množijo. Kolikor več udov, toliko več podpore ubožnim. L. /J. Vprašanja in odgovori. Tretje vprašanje. Katere šolske knjige mora na štirirazrednici vsak učitelj rabiti v svojem razredu za posamezne učne predmete ? (G. J. S v Št. J.) Odgovor. Odgovarjaje na to vprašanje imamo pred očmi štirirazrednice ua Kranjskem, ker se učni črteži različnih slovenskih pokrajin med seboj ne ujemajo in ker nam je vprašanje došlo s Kranjskega. Odgovoriti bi morali na to vprašanje obširno in omenjati tudi pomožnih knjig za učitelja. Ali ker tudi na Kranjskem razmere niso povsod jednake in sploh še ni rešeno šolsko-knjižno vprašanje — s tem vpra_ šanjem se bavi po sklepu vis. deželnega zbora kranj. skega iz zadnjega zasedanja tudi deželni odbor, ho. čemo Vam za sedaj navesti le šolske knjige za glavne predmete, ki se največ rabijo na kranjskih štirirazrednicah, kjer se nemški pouk prične v tretjem razredu. 1. Verouk. Po državnem šolskem zakonu (§ 5.) določuje razdelitev učne tvarine na posamezne razrede cerkveno oblastvo. Knjige pa se smejo rabiti le tiste, katere je odobrilo naučno ministerstvo in za vsako škofijo tudi dotično škofijstvo. Za srednjo in deloma tudi za višjo stopinjo je sedaj na Kranjskem v rabi „Mali katekizem" iz zaloge Blaz-nikove, kateri pa po novih določilih ni od vis. mi-nisterstva potrjen. Želeti je, da kmalu dobi to po-trjenje, ker je knjiga uvedena skoraj brez izjeme na vseh kranjskih ljudskih šolah in se s tem odob-reujem obvarujejo roditelji stroškov za nakup nove knjige. Kakor se čuje, predložila se je že knjiga v odobrenje. Upajmo, da se stvar dobro izteče. Za začetnike je spisal nunski katehet škofjeloški, č. g. S. Zupan poseben katekizem, kateri pa še nima nobenega potrjenja. Ker knjiga zadostuje jezikoslovnim in pedagogičnim načelom, bilo bi želeti, da se tudi ta odobri in uvede. 2. Učni jezik (slovenski). I. razred: R.a-zinger-Žumrov abecednik ali Praprotnikov abecednik, stenske table k Razinger-Žumrovemu abecedniku, Tomšičev nazorni nauk v podobah; II. razred: Razinger-Žumrovo „prvo berilo in prva slovnica"; III. razred: „drugo berilo in slovnica" iz zaloge šolskih knjig; IV. razred: „tretje berilo" in Konč-nikova „slovnica" iz zaloge šolskih knjig ali Pra-protnikova „slovnica". 3. Nemški jezik- III. razred: „prva nemška slovnica" iz zaloge šolskih knjig; IV. razred: „druga nemška slovnica" iz zaloge šolskih knjig. 4. Računstvo. I. razred: „prva računica", dr. vit. Močnikova ; II. razred: „druga računica" ; III. razred: „tretja računica"; IV. razred: „četrta" oziroma „peta računica". Bolj obširno bomo o naših šolskih knjigah še v tekočem letu pisali v posebnih člankih. Ker je to vprašanje najbolj važno za napredek doma čega šolstva, moral bi se več ali manj vsak zaveden učitelj ž njim baviti. Želimo, da bi se ta stvar kar najobširneje in najtemeljiteje vsestransko obravnavala. Prosimo torej vse sotrudnike na šolskem polji, da nam pošiljajo razprave, tikajoče se uredbe šolskih knjig in pomanjkljivosti sedanjih knjig. Četrto vprašanje. Dragi naš „Tovariš", morebiti je tebi znano, kako se kaj godi našim tovarišem v skrajni in srednji Gorenjski? Zima je sicer tam hujša, nego v vinorodni Dolenjski, saj pesem že pravi „Pridi Gorenj'c z mrzle planine!..", ali pri tako gorki zimi, kakoršno imamo letos, bi se vender že imeli o ta j ati in kaj v kakem šolskem listu spregovoriti, in pošto imajo tudi, telegraf tudi, železnico tudi, dočim jo nam šele obetajo ! (G. .T. M. na Dolenjskem). Odgovor? Naši dopisi. Iz Vrem. (Šolske novice, nadalje-v anj e). Prav potrebno bi bilo tudi pri nas zgraditi novo šolsko poslopje, kajti sedanje je gotovo najslabše na Kranjskem. No, vsaj ni bilo to v šolske namene sezidano, temveč od sezidanja t. j. od leta 1710. služilo je za shrambo rudokopskega orodja. Leta 1846. kupila pa ga je šolska občina in odločila za šolo. Učni sobi sta majhni, posebno ona II. razreda (20 m2) in nikakor ne zadostujeta številu šolskih otrok. Stanovanje nadučiteljevo, obstoječe iz dveh sobic (16 i»2 in 12 to2,) — ali boljše rečeno „katakombic", ker je vse v zemlji — je zelo tesno in vlažno. Vlago to pa pospešuje od pretekle spomladi šoli že od nekdaj ne prav naklonjeni sosed s tem, da noče iztrebiti vodnjaka v njegov vrt napeljanega. Voda tedaj ob deževji ne more, kakor bi morala po vrtu, kateri je okrog šolskega poslopja, odtekati., marveč gre naravnost skozi severno steno v šolske prostore. Ob naglih in dolgo trajajočih nalivih pride v nadučiteljevo stanovanje posebno v kuhinjo in vežico toliko vode, da jo je treba bresti in s škafom ven nositi. To pomilovanja vredno stvar je tukajšnji krajni šolski svet že 7. rožnika p. 1. si. c. kr. okrajnemu šolskemu svetu v Postojini, in potem še večkrat naznanil in prosil, žalostno razmero to po si. c. kr. okrajnem glavarstvu nujno pa ugodno rešiti; a dosedaj je še vse nerešeno! — In, če se še dostavi, da stanovanje niti svojega stranišča nima, in ga tudi imeti ne more, ker nima to- liko svojega pripravnega prostora, da bi se isto napravilo, je dovolj dokazana potreba zgradbe novega šolskega poslopja SI. c. kr. okrajni šolski svet naj bi blagoizvolil potrebo to pripoznati ter stvar še to leto toliko v kolovoz spraviti, da bi se prihodnje leto že mali odstotki v ta namen pri davkih pobirali ; kajti laglje je davkoplačevalcu 30°/o ali 60°/o doklado v treh letih plačevati, kakor pa toliko na naenkrat ob jednem letu. Krajni šolski svet, kateri je učiteljstvu zelo naklonjen, in kateri ve, da je šola zelo koristna, bode si gotovo potem prizadeval, čeravno so slabi časi in slabe letine, da bode novo šolsko poslopje v malih letih sezidano. Uči-teljstvo tukajšnje bode pa svoj težavni posel potem toliko skrbneje in veseleje opravljalo, ko bode imelo up, da bode kmalu rešeno vic: tesnih, zaduhlih in vlažnih prostorov starega „skladišča" ter da mu bode prebivati v zračnih in suhih prostorih novega šolskega poslopja. Anton Skala Vreme. Z goriškega Krasa. (Stara „Soča" in učiteljstvo). V „Nove Soče" četrti številki beremo v dopisu „iz učiteljskih krogov" : „Sloga med duhovščino in učiteljstvom je velike važnosti, in ni ga menda učitelja, ki bi si je ne želel". Smelo trdimo, da vse slovensko učiteljstvo na Goriškem in zunaj Goriškega s prepričanjem pritrdi tu izraženemu načelu. Učiteljstvo je prepričano, da je le po vzajemnem delovanji učitelja in duhovnika mogoče doseči vzgojni smoter ljudske šole v dosego dušne in telesne blaginje našega naroda. Kot zvestim sinovom svojega naroda je našim učiteljem prva in najsvetejša dolžnost, da v svojem delokrogu s srcem in umom delujejo za dušno in telesno blaginjo svojega naroda in svoje ožje in širše domovine in ker je v tem delovanji potrebno vzajemno postopanje dveh glavnih vzgojnih činiteljev, učitelja in duhovnika, zategadelj se za to vzajemnost tudi resno potezamo. Priznati moramo, da nas ogromna večina naših duhovnih sotrudnikov na šolskem polji, bodisi učiteljev ali katehetov v našem težavnem poslu podpira in vzajemno z nami deluje. S tem kažejo, da jim vroče bije srce za rod in domovino. Ni rod in domovina jim bode hvaležna za to. Ako se pa v našem stanu s tega stališča kje nahaja kaka izjema, nikomur ne moremo priznavati pravice, da radi tega napada ves stan in vse šolstvo. Izjeme so v vsakem stanu, celo v vsaki družini, pa so vender le — izjeme in tudi te s časom izginejo. V zavesti torej, da s temi načeli in s takim delovanjem „zvesto služimo1- domovini svoji in narodu svojemu, je vsakdo izmed nas z radostjo in navdušenjem, da s požrtvovalnostjo izvrševal svoje dolžnosti, toda v plačilo za naše mnogoletno nesebično, trudapolno in najčistejšim načelom namenjeno delovanje nam pokloni naša stara „Soča" v svojem dvajsetem letniku v četrti številki z naslovom: „Kam pridemo!" članek, kakoršnega do sedaj v slovenskem časopisji še nismo čitali. Nameravali smo ta članek v našem „Tovariši" doslovno priobčiti, toda opustili smo to namero, ter s tem doka-žemo, da imamo več — krščanske ljubezni do svojega bližnjega sotrudnika, nego je razvija neki kmet (?) v imenovanem članku. Pač pa smo si dobro zapamtili neosnovane trditve in zlobno natolcevanje , katero dotični gospod „kmet" razvija v tem članku. Orožje, katero nam je stisnil v roke, dobro smo shranili. Čez sedem let vse prav pride. —e— S Krasa. (Anton Šuc f). Dne 21. grudna t. 1. je po kratki bolezni umrl Anton Šuc, posestnik v Pliskoviti, podpredsednik c.-kr. okrajnega šolskega sveta sežanskega, župan pliskoviški, načelnik cestnega odbora itd. Pokojnik ni bil učitelj, a učiteljstvo mu je dolžno, da se ga spominja tudi v učiteljskem listu. Njegovega blagega nesebičnega delovanja v vseh strokah socijalnega življenja ne moremo tu nadrobno omenjati, ker bi predaleč prišli. Hvaležno pa se moramo spominjati njegovega delovanja glede šolstva. Odkar obstoji novi šolski zakon, ves čas je bil jako delaven ud c. kr. okr. šolskega sveta in njega podpredsednik. Zlasti mnogo je delal pri šolskih stavbah, kot samouk sam načrte izdeloval, stavbe nadzoroval itd. Bil je iskren prijatelj učiteljstva iu šole. Povzdiga šolstva v prid svojega naroda mu je bila tesno pri srci in ob vsaki pri- I liki je ljudstvo vnemal za šolo. On nam je bil živ ; dokaz, da tudi priprosti narod, da tudi kmet uvideva korist in potrebo dobro urejene šole Ž njim sta izgubila občina in narod, šola in učiteljstvo moža, ki nam je nenadomesten. Čast njegovemu neutrudnemu delovanju! Blag mu spomin! A■ L. Iz Ribnice na Dolenjskem, meseca svečana ' t. 1. (Izv. dop.) (Redka slavnost). Pretekli mesec due 29. prosinca t. 1. smo imeli v Ribnici redko slavnost, katera bode zlasti čitatelje „Učiteljskega Tovariša" torej kolege-učiteije zanimala, dasi ni veljala ravno kateremu sodrugu našemu, pač pa je veljala možu, ki je bil vse svoje življenje v vedni, ozki dotiki z ljudskim šolstvom. Dovoljujem si torej to slavnost v nekolikih potezah naslikati. V našem šolskem okraji deluje v raznih častnih službah kot zastopnik krajiiega šolskega sveta, bodisi kot krajni šolski nadzornik in kot prvosednik kraj-nega šolskega sveta v Ribnici, bodisi kot zastopnik cerkve, tedaj kot ud c. kr. okrajnega šolskega sveta kočevskega prečastiti gospod Martin Skubic, dekan in častni kanonik, že od. 1868. leta, torej dva in dvajset let. V tej dolgi dobi se je vedno kazal kot iskren podpiratelj ljudske šole, kot zaščitnik ljudskih učiteljev kot veren sin našega naroda. Njegovemu neupogneneniu delovanju in prizadevanju se je imel v preteki h letih marsikateri naših kolegov iz tega šolskega okraja zahvaliti, da ga ni kaka pretirana zlovoljnost prehudo udarila in tudi danes imamo narodni učitelji v njem najzaneslivejšega podpornika in vedno pravičnega, dasi strogega zagovornika. Razveselila nas je zatorej vse novica, da je N. V. naš presvetli cesar g. dekana in častnega kanonika dne 25. grudna 1. 1. odlikoval s podeljenjem viteškega križca Fran-Josipovega reda, katerega je dne 29. prosinca t. 1. preblagorodni gospod okrajni glavar dr. L. Thomann pl. Montalmar odli-kovancu v navzočnosti mnogo odlične gospode slovesno na prsi pripel. Tudi mi narodni učitelji se veselimo tega odlikovanja, ne zabeč, da je g. dekan za naše kolege in nas mnogokrat ua tihem storil mnogo dobrega iu mu priporočamo naš mlajši učiteljski narastaj, da ga blagoizvoli jednako podpirati, kakor dosedaj. Anton Lupitjnc — Hibnira. Iz Ljubljane. (Belinu pogin!) Še je vsakemu v spominu, kako so se učenci po vzbuji učiteljev prizadevali glogovega belina pokoučevati. Uspehi so bili tu in tam izredno ugodni, kajti na tisoče se je tega škodljivega mrčesa uničilo. Žali-bog pa ne moremo reči: „Iznehili smo se te pošasti !" Ako pogledamo sedaj sadna drevesa in grme, vidimo, da zalega zavita v listji že čaka po- mladi, da se razvije v gosenice in nam ves sadni plod pogoltne. Politična oblastva in županstva zdaj kličejo na delo in žugajo tistim nemarnežem s kaznijo, kateri bi zamudili pokončevanje te golazni. Tudi sedaj je šolski mladini mogoče, v tej prevažni stvari kaj storiti. Tedaj na delo! Pri pokončevanji naj si vsak misli: „Ne ti, mrčes, ampak jaz bom užival plod tega drevesa!" — Skrajni čas je, da se belinu z vseh stranij napove vojska! L. Belar. Iz Kostanjevice. (Naš e š o 1 s k e razmere.) Lansko leto bi bila kostanjeviška šola morala obhajati stoletnico svojega obstanka kot javna šola. Pa ker so bile razmere take, da ni bilo upati, da bi se praznovanje vršilo dostojno, smo rajši mirovali. Kakor pričajo stare listine, odprla se je leta 1789. javna šola v Kosta -ujevici. Ali ker je bila navadno javni šoli prednica zasebna, verjetno je, daje tudi Kostanjevica imela že poprej zasebno šolo. V tej misli me potrjuje tudi to, ker se v šolskih zapisih od leta 1787. in 1788. bivše šole v tukajšnjem samostanu ne nahajajo imena otrok iz Kostanjevice, ampak izkazan: so le otroci iz vasij, ki spadajo tudi sedaj k tukajšnji šolski občini. Da bi bili pa kmetje svoje otroke pošiljali v šolo, meščani pa ne, ne moremo verjeti. Prvi učitelj v javni kostanjeviški šoli je bil Pibernik, plače je imel za šolo in orglanje 180 gld. Kakor kaže klasifikacija v šolskem zapisu, bila je šola nemška. Nemška je tudi ostala do novejših časov. Počasi se je prelevila v dvojezično, da so se otroci vsaj brati in pisati tudi slovensko učili in od leta 1877. je šola slovenska. Naši starejši me-ščanje se še sedaj radi pobahajo s svojo nemščino, dasi nihče, ki ni drugod hodil v šolo, ne napravi v tem jeziku niti najmanjšega pisma. Ker se slovenščine niso učili, in so, kar jih je bolj zavednih v slovenščini le samouki, gre jim posebno s pisanjem tudi v slovenščini prav težko. Človek bi mislil, da taki ljudje morajo sami na sebi spoznati, kako ne- dostaten je bil nekdanji pouk; pa motil bi se silno. Vsi šolski nauki, naj so še tako praktični in potrebni, nič niso proti nemščini. Vedno je slišati: Nekdaj so bile šole vse bolje, kot sedaj; vsak je znal nemško. Če je bil kdo k vojakom vzet, gotovo je postal „koprol" itd. S takimi in jednakimi čenčami se izpodbija narodni šoli veljava. Da je tudi sedaj vsakemu otroku prilika, učiti se nemščine, ne da bi zato drugi pouk trpel škodo, takim modrijanom ne zadostuje; imajo namreč svoje prepričanje, da modrosti in učenosti se more človek le v nemščini nasrkati. Sto let je tedaj minulo, kar ima Kostanjevica svoje učitelje, a svoje šole. namreč šolskega poslopja pa še sedaj nima. Dva razreda sta v župnijskem poslopji, jedeu pa v zasebni hiši. Ker je pa upati, da se trirazrednica še to leto razširi v štirirazredno šolo, če tudi so se nekateri šolski prijatelji (?) očito, še bolj pa skrivaj, silno upirali razširjanju, imeli bomo dva razreda v zasobnih hišah potaknjena. To je že dokaza dovolj, da je Kostanjevici svojega šolskega poslopja silno treba. Če pa še pomislimo, da ima tukajšnja šola že sedaj 291 šolo obiskujočih otrok ter da jih bo po novem všolanji prišlo še nad 100 iz vasij tukajšnje občine, ki so bile do sedaj popolnoma brez šole, ni se moči načuditi tistim modrijanom, ki zahtevajo, da se šola ne zida poprej, dokler se z 10°/ono naklado ne nabere dovolj denarja za zidanje. Ker te naklade letos še nimamo, morali bi čakati nove šole najmanj še 34 let! Med tem časom bi pa občina izdala za nadučiteljevo stanovanje in za dva razreda, če bi še zadostovala in bi se najemščina ne vzvišala — celih 1054:0 gld.! Sedaj pa kdo reci, da niso to prijatelji naroda, da ne skrbd za korist občine, posebno pa, da ne umejo izvrstno računjati in še bolje gospodariti z občinskim premoženjem. Opomniti pa moram, da to niso mladeniči, ampak stari izkušeni možje; in nekateri izmed njih so celo „študirali". Upati pa je. da se bo zgodilo drugače, in to kmalu. L. Abram Kostanjevica. Vestnik „Pedagogiškega društva" v Krškem. Za leto 1890. so nadalje plačali gg.: Leveč Frančišek, c. k. okr. šol. nadzornik, prof. itd. v Ljubljani; Kočevar Anka, učiteljica v Begunjah; okrajna učiteljska knjižnica v Litiji; Zupan Nežika, učiteljica v Ljubljani; Kosi Anton, učitelj v Središči ; Wessner Marija, učiteljica v Ljubljani; Strle Rezika, učiteljica v Gorjah; Tomšič Ivan, c. kr. okr. šolski nadzornik v Ljubljani; Slovensko učiteljsko društvo v Ljubljani; Žumer Andrej, c. k. okr. š. nadz. v Ljubljani; Kokalj Frančišek, učitelj v Ljubljani. Za leto 1889. so nadalje plačali gg.: Ravnikar Jernej, nadučitelj v Litiji; Povše Fran- čišek , umir. ravnatelj, posestnik itd. v Ljubljani; Zadnikar Kristina, učiteljica v Šiški; Gusl Emilija, učiteljica v Ljubljani; mestna dekliška šola v Ljubljani ; Schwinger Albin, dekan pri Sv. Miklavži; dr. Marinko Jožef, c. kr. prof. v Novem Mestu; Zupan Nežika, učiteljica v Ljubljani; Steska Jeanetta, učiteljica v Trbovljah; Mlatko Josip, kaplan pri Sv. Miklavži; Žirovnik Janko, nadučitelj v Gorjah. Društvu je b 1 agoi z v ol il a darovati slavna posojilnica v Krškem znesek pet gld., za kar se ji najprisrčneje zahvaljuje odbor. Ve s t n i k. Osobne vesti. V petmesečni učni tečaj na državni obrtni šoli v Gradci za učitelje, katerim se je usposobiti za risanje na obrtnih nadaljevalnih šolah, vzprejeti so s Kranjskega gg : Pa p a Frančišek, nadučitelj v Škofji Loki; Šest Andrej, nadučitelj v Metliki; Josin Teodor, učitelj v Postojini; Podkrajšek Hinko, učitelj v Radovljici in Mally Konrad, učitelj v Tržiti. Ker se tečaj prične z dfnašnjim dnevom, dobili so z dnem 25. svečana dopust. Vsak izmed imenovanih udeležencev dobiva v tem času svoje navadne dohodke , primerno mesečno doklado in potnino v Gradec. Namestne učne moči plača deželni šolski zaklad, oziroma v to svrho namenjeni zalog. — Obrtne nadaljevalne šole so v našem domačem šolstvu velik napredek in si deželnemu šolskemu svetu, oziroma deželnemu odboru se mora pripoznati, da je spoznal važnost teh šol in s svojo izdatno podporo imenovanim gospodom omogočil udeležbo tega tečaja v prid domačemu šolstvu. Gospodom udeležencem želimo najboljšega uspeha. — G. Cepuder Jožef je službo učitelja na drugi mestni deški ljudski šoli nastopil dne 15. svečana; g. Rupnik Ivan, učitelj v Črnomlji, dobil je stalno naduči-teljsko službo na trirazrednici v Leskovciv krškem okraji; g. Ravnikar Jernej, učitelj v Krškem, dobil je stalno nadučiteljsko službo na dvorazredniei v Litiji; g. Rus Frančišek, učitelj v Ribnem, dobil je stalno nadučiteljsko službo na Bledu v radovljiškem okraji, g. Rihteršič. Ivan, učitelj vDo-berničah pa stalno nadučiteljsko službo na dvorazredniei v Srednji Vasi v Bohinji; g. Rozman Flo-rijan, učitelj v Veliki Dolini, pride za učitelja na štirirazredno deško šolo v Krškem; g. Hiti Matija pa iz Slavine v Dobrniče v novomeškem okraji; gospodičini pl. Fodransberg Izabeli, učiteljici v Vipavi, podelila se je stalno tretja učiteljska služba v Gorenjem Logatci. Stalnimi učitelji na svojih službah so imenovani gg: Konjar Drli v Motniku v kamniškem okraji, Kozjak Frančišek v Borovnici v okraji ljubljanske okolice in Roj i na Frančišek v Kolovratu v litijskem okraji. (V teh imenovanjih nič manj nego 6 R-ov! V tem šolskem letu srečna črka, podvizajte se, kar Vas je R-ov! — Ured.) Iz našega društva. Od zadnjega izkaza so društvenino plačali gg.: Armič Leopold, učitelj v Ljubljani za 1890. 1.; Benedik Dragotin, nadučitelj v Smledniku za 1890. 1.; Bregar Jožef, učitelj v Kranjski Gori za 1890. 1.; Celestina Jožef, prof. na c. kr. učiteljišči v Ljubljani za 1890. 1.: Furlan Jakop, učitelj v Ljubljani za 1890. 1.; Ga-bršek Frančišek, naduč. in c. kr. okr. šol. nadz. v Krškem za 1889. 1.; Kos Mihael, učitelj v Vele-salu za 1890.1.; Kruleč Ivan, učitelj v Ljubljani za 1890.1.; Levičnik Jožef, učitelj v Železnikih za 1890.1.; Močnik Matej, uč. v pok. v Ljubljani za 1890. 1.; Muhič Frančišek, učitelj v Šent-Jerneji za 1889.1,; Pezdič Ivan. učitelj v Kranji za 1890. 1.; Punčuh Šimen, učitelj v Rudniku za 1889. 1.; R a n t Matija, naduč. na Dobrovi za 1890.1.; Ž i rov ni k Jožef, naduč. v Begunjah pri Cerknici za 1890. 1.; Kragl Jožef, naduč. v Tržiči za 1890.1.; Kmet Andrej, učitelj v Tržiči za 1890.1.; Klan-čar Avgusta, učiteljica v Kamniku za 1890. 1. Prihodnji društveni večer bode v sredo dne j 5. t. m. Mihael Žolgar f. V Celji je dne 21. svečana nagloma umrl g Mihael Žolgar, c. kr. profesor na tamošnji gimnaziji. Pokojnik je bil porojen leta 1833. v Št Petru pri Celji, služboval je nekdaj na gimnaziji v Kranji, zdaj pa dolgo vrsto let v Celji, kjer je poleg klasičnih jezikov učil zlasti slovenščino. Pred nekaj leti je bil tudi slovenski poslanec v deželnem zboru štajerskem. Po preosnovi ljudskega šolstva je bil nekaj časa tudi c. kr. okrajni šolski nadzornik za Radovljico. Pred desetimi leti je osnoval in uredoval tudi „Popotnika". V m. p.! Starosta koroških učiteljev. V Šent - Lipši v podjunski dolini na Koroškem je dne 31. prosinca t. 1 umrl upokojeni učitelj g. Janez Terčik. Rojen je bil 1. 1805. pri Sv. treh Kraljih nad Idrijo. Leta 1829. je postal učitelj na pripravnici v Celji. V Boji Vesi je sezidal prelepo cerkev Matere Božje. Blag mu spomin! Potrjen zakon. Načrt zakona, s katerim se urejujejo nagrade katehetom na javnih ljudskih šolali na Koroškem, dobil je najvišje potrjenje. V Celovci nameravajo ustanoviti zavetišče za deklice (za dečke je že imajo). Iz nabranega kapitala 20.000 gld. so kupili v ta namen neki grad blizu Celovca. Vodstvo zavoda se bode izročilo sestram redovnicam „du Saere-coeur". Podjetju n;i čelu je baronica Reyer. Ker nabrane v$qte še ne zadostujejo, nabira se še dalje. —- Ali dobimo tudi v Ljubljani skoraj tak zavod? Jako potreben in koristen bi bil! Skoro vsa večja mesta jih že imajo. Z Dunaja. Župan dunajski je kot predsednik mestnega šolskega sveta razglasil vsem dunajskim ljudskim in meščanskim šolam , da je nižeavstrijski deželni šolski svfet z ozirom na to, da se v letnih poročilih skoro pri vseh mestnih šolah konstatuje napredek v metodični obravnavi učnih predmetov in v doseženih uspehih, ta poročila zadovoljno na znanje vzel. Ob tej priliki se je šolskim vodstvom naročilo, da se morajo določila glede snaženja šolskih sob, posebno po zimi strogo izvrševati in da se bodo šolskim slugam le take pobotnice izplačevale, na katerih šolsko vodstvo potrdi, da so sluge skrbeli za snažnost šolskega poslopja. Glede pisalnega pouka pa se želi, da bi se latinica v višjih razredih bolje gojila, k»r je važno zaradi francoščine v meščanskih šolah in zaradi srednjih šol. Šolske kopeli. O zdravstveni \ažnosti šolskih kopelij je predaval pred kratkim dr. Fodnr v higije-ničnem društvu „Österreich" na Dunaji in pri tem povedal marsikaj novega in zanimivega. Predavatelj je primerjal kopeli starih kulturnih držav z denaš-njimi ter omenil, da je bilo v Rimu za Konstancija 856 ljudskih kopelij, ki so vsak dan porabile 750 milijonov litrov vode. Šele v novejšem času se s tem nekoliko napreduje v gojitvi javnega zdravstva, da se ustanovljajo ljudske kopeli. Kar se tiče šolskih otrok, malo je takih, da se doma kopljejo, ker nedostaje prostora , priprav, časa ali razuma za to, in vse naprave v novih šolskih poslopjih glede svet-i lobe, prezračevanja, kurjenja in snaženja je manjše i vrednosti, ako se telo .otrokovo ne ohrani čisto in čvrsto. Prva šolska kopel se je napravila v Got-tingenu na Nemškem ter se je prav koristno ska-zala; vsa oprava je stala le 700 mark. Mnoga druga mesta so stvar posnela in poročila vseh šolskih vodstev ne morejo prehvaliti koristi šolskih kopelij. Skoro vsi otroci se prostovoljno udeležujejo kopanja, o uporabi ča?a za to ni vredno govoriti, kajti v pol ure se 60 otrok more skopati. Po kopeli so otroci čvrstejši in se rajši učč in otroci kakor roditelji se privadijo snažnosti in redu. Prehla-diti pa se otroci pri kopanji ne morejo, ker gredo iz kopeli naravnost v gorko šolsko sobo. Govornik izrazi nado, da se bodo oblastva tudi na Dunaji, kjer se ustanovljajo ljudske kopeli, in po druzih avstrijskih mestih začela zanimati za šolske kopeli in jih ustanovljati. Telovadba na gimnazijah. Visoko naučno ministerstvo namerava vpeljati telovadbo kot obvezen učni predmet na gimi azijah in v tem smislu predložiti državnemu zboru zakonski načrt. Dobro! Koliko je jeden bilijon? Besedo bilijon je mogoče izgovoriti v dveh sekundah, napisati v desetih sekundah, ali došteti do bilijona bi ne mogel nikdo, kar se lahko dokaže. V minuti se more šteti do 160 -170, računimo do 200. Torej došte-jemo v jedui uri do 12.000, v jednem dnevi do 288.000, v jednem letu (365 dnij) do 105,120.000. Ako bi bil Adam začel šteti s prvim trenotkom svojega življenja do jednrga bilijona, še davno ne hi bil doštel do bilijona, ker za to bi bil potreboval nad 9512 let. „P. z B.-' Naznanilo Ako kdo želi kupiti „Učiteljskega Tovariša" letnik 1861 — 1863 in 1870—1881, skupaj 15 knjig, med njimi 12 trdovezanih, imam jih na prodaj. Na Igu dne 17. svečana 1890. Fr. K s. Trošt, nadučitelj. Zahvala. Visokorodni gospod Adalbert grof Kottulinsky, posestnik boštanjske grajščine, c. k. komornik itd., blagoizvolil je ljudski šoli v Boštanji podariti 20 gld. v nakupovanje tvarine za ročna dela, za kar se mu v imeni ubogih deklic toplo zahvaljujeta Alojzij Drmelj, Fr. Šiniti/r, predsjdnik kr. š. svita učiteljica. Zahvala. Slavuo društvo „Narodna Šola" je blagoizvolilo tukajšnji šoli za mali znesek podariti naslednje reči: 400 zvezkov raznih vrst, 9 snopičev svinčnikov, 4 snopiče peresnih držal, 12 tablic, 20 radirk, računski stroj, termometer, Razinger - Žumer stenske table v knjigo vezane, zbirko uteži in votlih mer, Schreiber - Nazorni nauk. Za vse te darove izreka v imeni uboge šolske mladine, kakor tudi v imeni šole vrlemu društvu najprisrčnejšo zahvalo Spodnja Idrija dne 20. svečana 1890. 3/. Kavčič, Leopold Puncah, načelnik k. š. eveta. šolski voditelj. Zahvala. Slavno društvo „Narodna Šola" je blagoizvolilo za tukajšnjo ubogo šolsko mladino za mali letni donesek dveh goldinarjev obilo raznega šolskega blaga podariti, za kar se tem potem v imeni uboge šolske mladine najprišrčneje zahvaljuje V Hrušici, 22. svečana 1890. Fr. Klinur, učitelj. Zahvala Za malo vsoto, ki jo krajni šolski svet po proračunu vsako leto pošlje slavni „Narodni Šoli", dobimo od te prekoristne družbe blaga za uboge učence trikrat tolike vrednosti. V imeni ob-darovanih učencev se najtopleje zahvaljuje podpisano vodstvo za to veliko podporo ubogim otročičem. V sveto dolžnost si štejem tudi javno hvalo izreči tukajšnjemu preč. g. župniku Ivanu Vrhovni ku, kateri je blag dobrotnik in podpornik naši šoli. Podaril ji je že mnogo knjižic za šolsko knjižnico. Šolsko sobo nam je olepšal s tremi podobami v lepih okvirih, pjdaril nam je dve sveti podobi in „Nauke o varstvu živalij za mladino". On je spoznal, da se za ljudsko vzgojo največ more storiti v šoli in je vesten katehet. Šola in fara sme biti ponosna na tacega gospoda župnika, krajnega šolskega nadzornika in kateheta. Šolsko vodstvo pri Sv. Gotardu 12. svečana 1890. O. Koželj, šolski voditelj. Listnica uredništva. Gospodom sotrudnikom. Marsikateri doposlani članek ali dopis se bode v dt-našnji številki pogrešal; prosimo potrpljenja, vse pride na vrsto. Smatrali smo si v dolžnost, da na podlagi svojega programa pravočasno razglasimo in kar je mogoče raztolmačimo ministerski razpis glede popisovanja ljudskih šol, ki se ima koncem tega meseca izvršiti. Ker je v tej stvari natančnost prvi pogoj, imajo šolska vodstva priliko, da se o nji temeljito pouče, da ne bodo imela neljubih sitno-stij. Ako bi kak naročnik o tem želel še kaj potrebnih pojasnil, moremo mu ustreči še v prihodnji številki. „Učiteljski Tovariš" izhaja na celi poli velike osmerke 1. in 15 dan vsakega meseca; ako je pa na ta dan nedelja ali praznik, izide dan poprej ali pa dan pozneje. — List stoji za vse leto 3 gld., za pol leta 1 gld. 50 kr. Udje „Slovenskega učiteljskega društva" prejemajo list za 2 gld. na leto, za 1 gld. na pol leta. Spisi naj se blagoizvolijo pošiljati uredništvu v Ljubljano, Florijauske ulice št. 1 ; n a-ročnino pa prejema g. Fr. Kokalj v Ljubljani na Bregu št. 16. Vse pošiljatve naj se pošiljajo frank o. Tiska J. R. Milic-eva tiskarna v Ljubljani.