Edini slovenski dnevnik v
Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov.
GLA



■ - j;

ARODA

List slovenskih delavcev v Ameriki.

The only Slovenic daily
in the United States. Issued every" day except Sundays and Holidays.
& b
niiETON PISARNE: 1279 RECTOR.	X&teret as Secest-Obus Matter, September, 21, 1903, at tke Poet Office at New York, N. Y., under the Act of Concres of Msrck -3, 1879.	TELEFON PISARNE: 1279 RECTO*.
NO. 199. — ŠTEV. 199.	r"NEW YORK, MONDAY, AUGUST 24, 1908. — PONEDELJEK, 24. VEL. SRPANA, 1908.	VOLUME XVL — LETNIK XVL
Nemiri v Clevelandu.	Položaj v Springfieldu.
Policija in skabje.	Porofniške obtožbe.
—o—	-o-
VČERAJ JE PRIŠLO V CLEVE-	VELIKA POROTA JE V SPRING-
LANDU DO NEMIROV MED	FIELDU, ILL. OBTOŽILA PET-
SKABI IN POLICIJA JE	DESET OSEB RADI N E-
STRELJALA.	MIROV.
Med linijskimi delavci in med skab-	Obtožbe so bile dvignjene radi nepo-
mi je prišlo do boja. da je po-	š-redne krivnje smrti več
sredovala policija.	zamorcev.
William H. Taft
kot bodoči predsednik.
PREDSEDNIŠKI KANDIDAT REPUBLIKANSKE STRANKE HOČE VODITI SVOJE DRŽAVLJANE K NAPREDKU IN PBOSPERITETL
Kot delavski prijatelj se bode zavzemal za vse njegove težnje, da jim
olajša njih stanje.
RESEN POLOŽAJ.
ZA WILLIAM H. TAFT A KOT PREDSEDNIKA.
Cleveland. O., 23. avgusta. Včeraj j« prišlo v tem mestu do hudega spopada med strajkarji in štrajkolomil-ci, ki so se dejanski rced seboj spoprijeli. Nekega moža so pobili na smrt, dočim je bilo več drugih zadetih po padajočem kamenju. Na lice mesta poklicana policija sprva nemirnežev ni mogla razdeliti, da je morala kone-čno rabiti svoje revolverje; dvakrat so slepo ustrelili v zrak, nakar je je razjarjena množica nekoliko razšla. Štrajkolomilee ali skabe je nastavila tvrdka Edward Levy & < 'o. Ko . <> zvečer zapuščali tovarno so se spopadli s št raj kujoči m i unijskimi delavci; skabje so začeli rabiti' vsakovrstno orožje, kar jim je prišlo v roke. Takoj se je zbrala na lieu mesta številna množica, ki je sočustvovala s Strajkarji. Kamenje je padalo kot toča, in udarci palic so odmevali po krbtih. da se je ulica spremenila v pravo vojno polje. Neki policist, ki je dospel na lice mesta, je bil napadeni; vrgli so ga na tla in hodili po njem. Konečno se je pa zopet dvignil in dvakrat ustrelil na množico, ki se je, ker je dospel močan oddelek policije, takoj razšla.
»Položaj med strajkarji je bil zadnje tedne zelo resen in pričakovali so vže naprej spopada med skabmi, ki so zavzeli njih mesta.
KONJ ZA PREDSEDNIŠKEGA KANDIDATA T AFT A.
General Edwards dobiva od vseh krajev ponndbe glede prodaje konj.
Washington. 21. avgusta. General i'larenee Edwards, šef inzular-nega urada v vojnem oddelku, je dober poznavalec konj. On se mnogo peča s konji in tako je imel že če-stokrat priliko nabaviti konje za našo vojsko. Danes je pa izjavil, da se am je treba z ozirom na konje še vedno mnogo učiti. Danes je namreč dobil neštevilno pisem, v kterih vseh so ponudbe za nabavo konja, kojegn bode jezdil predsedniški kan-dida t Taft. General izjavlja sedaj, da ima vsak pojedini prebivalec v Zjedinjenih državah najmanj po jed-nejra konja na prodaj in tudi ni vedel. da zamorejo konji postati tako veliki, kakor se v nekterih pismih trdi.
Ves trubel, kterega ima sedaj general Edwards, mu - je zakrivil nek časniški poročevalec v Hot Springs, Ya.. kteri je sporočil časnikom, da ,'e Taft oubral generala Edwardsa /a to. da mu najde primerno močnega in vztrajnega kouja za jahanje, kajti, kakor znano, je Taft silno težak in zanj mora biti konj izredne velikosti in moči.
Posledica tega časniškega poročila je sedaj, da imenovani general dobiva dan za dnevom na tisoče pisem, oziroma ponudb iz vseh krajev Zjedinjenih držav in vsakdo skuša pro-ddti konja predsedniškemu kandidatu Taftu.
General Edwards izjavlja sedaj, da je za Tafta kupil več konj, da mu pa sedaj ni kaj tacega naročil. Vsakdo, ki ponuja konja za Tafta, trdi. da ima na razpolago baš pravo žival. Tako mu ponuja nek farmer konja, ki je 21 pesti visok in ki tehta 2700 funtov. Farmer tudi pristav- j Ija, da je njegov konj sposoben posebno za razstave. Ker pa general j ne organizuje kak cirkus, je naravno i farmerjevo ponudbo odbil, kar velja tudi o vseh druzih ponudbah. •
MIR V SPRINGFIELDU.
Springfield, 111., 23. avgusta. Včeraj zvečer je izvanredna velika porota obtožila še dvajset oseb radi zad-dnjih nemirov v tuk. mestu, tako da znaša sedaj število vseh obtožencev 50. Med novimi obtožbami jih je naperjenih pet proti Thomas Marshallu in dvanajst drugih zamorcev, ki so pod njegovim vodstvom napadli glavnega klerka zakladnice William Bo-\ve, ki se Še sedaj bori s življenjem m smrtjo. Zamorce dolže. da so hoteli
>weja umoriti. Tudi se jim predba-eiva, da so streljali na belega John Wattling pretečeni petek minolega tedna, ki je bil ustreljen na 14. cesti in Madison St. Druge obtožbe so naperjene proti belim radi plenitve po mestu in uničenja zamorske lastnine, posebno razdejanja restavranta Lo-|H>rja v trgovskem delu mesta. Zasedanje velike porote se vrši že tri dni, vendar je bil dosedaj samo Abraham Ravmer obtožen umora, ker so mu dokazali, da se je dejanski udeležil linčanja zamorca William Donnega-na. Se okoli 35 ljudij pričakuje obtožile velike porote.
Tekom včerajšnjega dneva in danes vlada v mestu popolen mir. Včeraj zvečer so bile po mestu še razdeljene patrulje sedmega pešpolka v pomoč ljudem .šerifa; vendar so proti večeru že dobili povelje, da se umaknejo v svoj tabor, ker so nepotrebni. Sedmi pešpolk pa ostane v mestu Še ves ta teden in morebiti tudi prihodnji; vojaki so dobili nove šotore in taborijo na severni strani mesta. Dokler velika porota ne konča s zasliševanjem, baje ne bode nemirov.
Naši rojaki so gotovo prepričani o izvrstnih zmožnostih predsedniškega kandidata republikanske stranke William H. Tafta. ki je pravi prijatelj delavcev in pospeševatelj njih idej. Njegovi nasprotniki so mu že večkrat zaman skušali očitati, da je nasprotoval delavskim koristim. Toda Taft je že več kot enkrat dokazal, da hrepeni ustvariti položaj, ki je delavcem nad vse ugoden, trudil se je. da zboljša njih stanje in gospodarske razmere. Udomačilo se je med nami prepričanje, da je v sedanjih časih edino Taft zmožen odstraniti krizo, ker je kandidat najmočnejše stranke v deželi, namreč republikanske, ki je dokazala v času, odkar je na krmilu vlade, da je boljša in ima več zaslug kot vse druge skupaj.
Kar je predsednik Roosevelt uči nil v preteklosti, isto obeta spolniti Mr. Taft v prihodnjosti, ker se je zavzel za Rooseveltove težnje; Mr. Taft bode pristaš in varuh delavcem na povsem isti način kot je bil sedanji predsednik Roosevelt.
To so dejstva, ki pričajo in dokazujejo, zakaj je TAFT vreden podpore naših rojakov jesenskih volitvah po vseh Zjed. ^žavah, ktero bode tudi dobil v obilnem številu.
Kadar voli volivec Zjed. držav za kakega kandidata mora najpreje premisliti, zakaj ga voli, in kake koristi bo imel. če voli tega ali onega moža. Vsak volivec mora biti prepričan, da bode oni mož, za kterega odda svoj glas poskusil vse moči, da se zavzame za težnje svojih volivcev in
KCJAKL NAROČAJTE 8E HA "GLAS NARODA", NAJVEČJI IV KAJOSKEJil DNEVEIKI
VELIKANSKO NAROČILO.
Zvezina vlada je naročila 4,500,000 sodov cementa.
Washington, 24. avgusta. Atlas Portland Cement Company iz Northampton, Pa., je dobila od vlade velikansko naročilo, da nabavi čim preja za zvezino vlado 4,500.000 sodov cementa. Cement bodo rabili pri gradnji panamskega prekopa.
Tovarna mora vsak dan oddati od 2.000 do 10.000 sodov cementa, torej bode trajalo cele tri leta, predno bo kontrakt zvršen in zvezino naročilo gotovo. Trije parniki parobrodne panamske družbe bodo neprestano vozili cement v Panamo. Cena cementa je za 4,500,000 sodov približno $6.000.000. Družba bode v kratkem najela 300 novih delavcev za svoje tovarne ter meni zvršiti vladi-no naročili še prej nego v treh letih. To je objednem eno največjih naro-čil. ki jih je oddala zvezina vlada eni in isti tvrdki.
Denarje v staro domovino
pošiljamo:
za $ 10.35............ 50 kron,
za 20.45............ 100 kron,
za 40.90............ 200 kron,
za 102.25............ 500 kron,
za 204.00............ 1000 kron,
za 1018.00............ 5000 kron.
Pošt: rina je všteta pri teh vsotah. Doma se nakazane vsote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka.
Naše denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poštni hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najprOig-neje do $25.0 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje eneske po Domestic Postal Money Order ali pa Few Torte Bank Draft.
FRA^TH SAKSER 00., 109 Greenwich St., Hew Yerfc, 6104 St. Clair Ave., N. E.
Cleveland, Ohio.
Xi večjega prijatelja v nasi dežeii napram delavcem kot je sedanji predsednik Roosevelt. Ni nam treba tega še posebej tolmačiti, ker ljudstvo je itak navdušeno za sedanjega predsednika, ki je postal najbolj popularni človek v Zjed. državah. Podpiral jih je vedno po svojih močeh v njih težnjah in se potezal za njih pra-pravice napram trustom ter skušal, da se določi redno razmerje med de-j lodajalcem in delavcem. S svoiim upljivom je dognal pri delodajalcih, da so se pomirili delavski štrajki ter I se pričeli pogajati z delavci na podlagi. ki je pravična in uslužna delavskim interesom.
vseh državljanov Zjed. držav. Volivci morajo dobiti moža, ki je zmožen zboljsa t i njih položaj, ki je zmožen pripeljati deželo k rimdalje večjemu blagostanju.
V očigled vsega tega, smo prepričani, da se naši rojaki pri jesenskih volitvah zavzamejo za republikanskega predsedniškega kandidata, ki ima za seboj najmočnejšo stranko in največ volivcev. In naš predsedniški kandidat je WILLIAM HOWARD TAFT.
Kandidat za podpredsedniško mesto je James S. Sherman, ki je vreden so d rug predsedniškega kandidata.
ŠTRAJK V ALABAMI.
Položaj postaja v okrajih premoga vedno bolj resen.
Birmingham, Ala.. 23. avgusta. Položaj med strajkarji premogovih jam v Alabami je zelo napet in pričakovati je nakratnega izbruha. Pomožni N-crifi so skušali včeraj zatvoriti nekega belega štrajkarja od Tennessee Coal Co. kar se jim pa ni posrečilo, ker so ga branile ženske. Šerif je izdal nato zaporno povelje proti dvema ženskama.
Pri velikem sestanku na prostem v Fulton Springs se je sešlo več tisoč premogarjev. W. R. Fairley. član na-cijonalnega odbora of Mine Workers je imel glavni govor. Premogarji so ogorčeno protestirali proti postopa-I nju premogovih družb, ki kliče njim nasproti neprestano guvernerja da : jim.pošlje vojaško pomoč, kadar delavci zahtevajo večje plače. Položaj v Alabami je zelo napet in pričakovati je hipnega spopada med strajkarji in I skabmi.
Blazno delo ponorelega.
Mount Clemens, Mich., 20. avgusta. Farmer Edison Burr je šel včeraj na banko, da dvigne vse svoje prihranke, ki jih je imel na banki. Ko je prišel domov, je zažgal svojo hišo in farmo, in potem vrgel v ogenj svoje bankovce, kterih vrednost je znašala $4500. Ko je plamen Se visoko plapolal, je šel Edison v skedenj in se obesil za hlačni jermen.
* MADJARSKI MORILCI.
Prijeli so jih, ko so pribežali v New York.
Ko je nemški parni Deutsehland dospel v našo zunanjo luko. oziroma do karantenske postaje, prišli so nanj detektivi, kteri so prijeli na parniku Madjare, oziroma Hrvate aH Srbe, S tj epa n Ljubičiča, Emila Ozbajica, Zando Ošova, Vinko Cenesa in Janko Barkiča. DoŠlece so prijeli vsled brzojavne priprošnje iz Avstrije. Jetniki so obdolženi, da so v Vaczu na Ogrskem oropali nekega trgovca za 40.000 kron ($8000) nakar so skušali imenovanega trgovca tudi umoriti. Dasiravno so roparje avstrijski uradniki marljivo zasledovali in so jih skoraj že zasledili, se jim je končno posrečilo priti preko meje in bežati v Ameriko. Ko je parnik dospel v svoje pristanišče so jetnike odvedli na Ellis Island, kjer bodo ostali toliko časa, da naša vlada privoli v to da se jih pošlje nazaj v Avstrijo.
Skrajna konkurenca.
Robinsville, Miss., 21. avgusta. H. B. Suber in J. H. Gilmore, oba trgovca, ki že več let tekmujeta med seboj, sta se včeraj zvečer na ulici dvobojevala z revolverji. Suber je bil pri tem smrtno zadet, toda kljub temu je imel' še toliko moči, da je odSel v svojo prodajalnico, kjer je vzel puško in ustrelil Gilmoreja v hrbet tako, da je tudi ta smrtno ranjen.
Pozor rojaki!
Kdor Slovencev ima kaj terjati pri Frank Zottijevem bankerotu, naj nam dopošlje detične režite ali bančne j knjige in druge dokaze. Odvetniki bodo potem napravili polnomoč in do-tični upniki jo bodo podpisali in Notary Public. To vse velja le par centov. Kdor se ne oglasi o pravem času, nema kasneje nobene pravice kaj terjati. Naše rojake, prosimo, naj še z 1 njimi poslujoče hrvatske delavce opo-j zore na to in nam tem preje dopošlje-J jo dokaze; drugo pa ni potrebno. Po toči zvoniti je prepozno to ve vsakdo.
Uredništvo.
George Fitzgerald I v Chicagu prijet.
UZMOVTČ, KI JE ODNESEL IZ PODZAKLADNICE V CHICAGU DENAR, JE SEDAJ PRIJET.
Pred poldrugim letom je ukradel lepo svoto $173,000 ter zginil.
PRIPOVEDKE O DENARJU. -o
Chicago, 111., 24. avgusta. Končno so zvezine oblasti vendar prišle na sled eni največjih tatvin, kar se jih je zvršilo v državnem zakladnem uradu. Pred poldrugim letom je odnesel George Fitzgerald svoto $173,000, ne da bi kdo sumil njega in ne da bi se oblastim moglo posrečiti, kdo je uz-movič. Včeraj pa je bil Fitzgerald zatvorjen in z njim še več drugih sumljivih osob.
Fitzgerald je bil nastavljen pod zakladnikom Boldenweckom kot klerk, ki urejuje denar po vrednosti. Ko se je tatvina dne 20. februarja 1907 zvršila, je takoj padel sum na Fitzgeralda, ki se je znal pa tako dobro zagovarjati in druge sumiti, da je oblasti res prepričal, da je neki zamorec poneveril denar, .^Vsejedno so ga pa odpustili iz vladine službe, ker je bilo indirektno njegova krivda, da je zginil denar.
Ker oblasti niso ničesar slutile, kdo pravzaprav bi bil tat, so prišle na dan raznovrstne pripovedke o denarju. Tako se je razširil glas, da je denar odpihal veter na ulico, zopet drugi so trdili, da je neki pometat* denar vrgel med smeti, ker je menil, da je ničvreden (!) papir, tretji so pa pravili, da denarja sploh ni nihče poneveril.
Medtem pa je nepremišljeni Fitzgerald pričel špekulirati z denarjem, ki ga je ukradel. Vsem je bilo znano, da ob plači $1600 na leto ne bi mogel naenkrat kupiti hišo, vredno $40,000 ter špekulirati z raznim blagom, ker vsaka špekulacija je veljala najmanj $15,000.
Zvezini detektivi so ostali pozorni in opazovali vsak njegov korak. Konečno se je Fitzgerald sam izdal. Nekemu podjetniku je pisal, da mu lahko premeni več bankovcev po 5000 dolarjev, če lahko pri tem kaj zasluži. Podjetnik pa je takoj opozoril detektive, objednem pa se še naprej pogajal s Fitzgeraldom. Tako so ga prijeli baš v trenotku, ko je menjaval denar. Ko so ga odpeljali iz hiše, je zaklicala njegova žena: "Torej končno vendar te imajo!"
Fitzgeraldovi odvetniki pa trdijo, da je naravnost smešno, ker so prijeli Fitzgeralda. ki je popolnoma nedolžen. V torek pride pred zvezine-ga komisarja, ki ga prvič zasliši.
-o-
Napad na Italijane.
Wheeling. W. Va., 21. avgusta. Pri Wellsburyju, W. Va., je prišlo do boja med Italijani, ki so delali pri nasipu kraj reke Ohio, in njihovimi delodajalci. Italijani so zahtevali po-čanje plače, v kar jim pa delodajalci niso privolili, radi česar so jih skušali napasti. Delodajalci so jih prehiteli in tri nevarno obstrelili.
Rojakom potnikom na znanje!
Vodstvo Francoske parebrodne družbe, nam naxnanja, da odpluje dne S. septembra parnik "I« Qaeco-gne lx New Torka v Havre; mesto parnik« "La Sftroie", kakor je bdo prvotno določeno.
Položaj v Maroku. Zmaga Mula] Hafida.
NOVI SULTAN MULAJ HAFID JE POPOLNOMA POTOLKEL SVOJEGA NASPROTNIKA.
Premagani stari sultan Abdul Azis baje ostavi svojo nekdanjo državo.
IZDAJA V TABORU.
Iz Avstro-Ogrske. Razmere s Srbijo.
MED AVSTRO-OGRSKO IN SRBIJO JE DIPLOM4.TIČNO RAZMERJE ZELO NAPETO.
Belgrajsko časopisje burno odobrava jugoslavjansko gibanje in združenj e,
FRAN JOSIP NA OGRSKEM.
Tanger, Maroko, 24. avgusta. Poročila, ki pripovedujejo o popolnem porazu starega maroškega sultana Abdul Azisa, se potrjujejo. Njegov brat in nasprotni sultan Mula j Hafid ga je popolnoma potolkel. Pravi sultan Abdul Azis je bil v noči 19. avg. napaden po svojem bratu v taboru in ko so njegovi vojaki oddali nekoliko strelov, so brez nadaljnega upora prešli k novemu sultanu Mulaj Hafi-du. Baje so Abdul Azisa izdali njegovi lastni sorodniki. Mulaj Hafida so v Tangerju takoj proglasili sultanom in proglas razposlali po vsej deželi. Vsi uradniki, imenovani po starem sultanu, so prisegli zvestobo novemu sultanu in ostali v svojih uradih.
Stari sultan je imel sicer več vojakov, toda slabo topništvo. Ko so pričeli streljati, se je razstrelilo več topov, kar je provzročilo divjo paniko med afriškimi vojaki. Abdul Azis se je po porazu umakni! v utrjeni Setat, dočim njegovo razkropljeno vojsko preganja Mulaj Hafid s svo-i jimi vojaki. Kakor se poroča, potuje stari sultan v Casablaneo in od tam v Damask.
Paris, 24. avg. Tukajšnje vojaške kroge je neprijetno dirnola vest o porazu starega sultana Abdul Azisa. Slednji je opustil vse nade, da si osvoji prestol; začasno bode čakal v Damasku boljših \ časov, in če bode položaj ugoden, namerava začeti v Maroku z novo vojsko napram svojemu bratu Mulaj Hafidu, ki ga je spodrinil s prestola.
General d'Amade, poveljnik fran-; coskega vojaštva v Afriki, je brzo-j javil vojnemu ministerstvu, da je stari sultan, ki je sedaj poražen, v boju s svojim bratom bil osobno dokaj hraber; vendar njegovi vojaki se niso mogli meriti z nasprotnimi četami. ki so bile bolj izvežbane.
London. 24. avg. Položaj, ki je I nastal trenutno v Maroku, zanima vse evropsko metodajno časopisje. Baje je sedaj v nevarnosti algecirska pogodba, ki je bila sklenjena s starim sultanom, ki pa sedaj nima več ' vlade v rokah. Anglija je baje pripravljena. da pusti Franciji, naj po svoji volji nastopi v Maroku glede novega položaja.
Dunaj, 23. avgusta. Razburjenost, ki je zavladala na dunajskem in srbskem dvoru se še dosetlaj ni polegla. Avstrijska vlada išče z vsemi postavnimi in nepostav.iimi močmi navidezne "zarotnike" proti habsburški hiši; po Hrvaškem in Slavoniji kar mrgoli vladinih ljudij, ki z nasilnimi preiskavami nadlegujejo mirne prebivalce. Aretacije za aretacijo se vrše. Kdor se zdi " nevaren" vladinim organom, ga takoj vtaknejo v zapor brez nadaljnih predsodkov.
Vsled jugoslavjanskega gibanja so nastale tudi diplomatične razmere med srbskim in dunajskim dvorom zelo napete. V be Igraj skill krogih se govori, da namerava Srbija odpo-klicati svojega poslanika iz dunajskega dvora, če avstrijska vlada ne naredi konec nesramnemu čifutskema obrekovanju srbske vlade. Avstrijske časopisje trosi dan za dnevom nesramne obdoževalne vesti o srbski vladi. Kralj Peter je odločno protestiral proti takemu postopanju dunajske vlade. Dočim je kabinetski srbski predsednik Velimirovič bolj miren, piše vse belgrajsko časopisje odločno v prid jugoslavjanskega gibanja in za jednotno državo vseh Ja-goslavjanov; habsburško žezlo je bilo najbolj tiransko za Jugoslavjane, J in želja vseh domoljubov je, da se ga čim preje otresejo.
V takih okolnostih diplomatične razmere med Relgradom in Dunajem ! seve da ne bodo dolgo prijazne. « * t
Iz Išla se poroča, da se namerava podati Fran Josip na Ogrsko in sicer v Budimpešto, kjer se bode mu-| dil štiri tedne. Iz Išla odpotuje 5. ali 0. septembra, nakar se mudi dva te-' dna v ogrskem glavnem mestu in pozneje odpotuje k velikim vojaškim vajam, ki se vrše blizu Veszprima.
Osveta odšlovlj enega delavca.
Milwaukee, Wis., 20. avgusta. John Gerbier, ki je delal v tovarni Louis Kisselja, je včeraj dvakrat streljal na svojega delodajalca, kojega je nevarno ranil, tako, tla ni upanja, da bi še okreval. Napadalca so takoj prijeli in na policiji je izjavil, da je tovarnarja napadel radi tega, ker ga je brez vzroka odslovil.
Požar v tovarni.
Wilmington, Vt., 23. avgusta. Mountain parne žage. last Deerfield Lumber Co. so postale pretečeno noč žrtve požarja. Ogenj je vse popolnoma uničil. Skupna škoda znaša dve-| stotisoč dolarjev, ki je skoro pokrita ! s zavarovalnino.
Rojakom potnikom na znanje!
Od Austro-Americana proge bodejo v mesecu SEPTEMBRU odpluli iz New Torka v Trst in Reko ŠTIRJE parniki, in sicer:
Parnik ALICE odpluje 2. septembra. Parnik MARTHA WASHINGTON odpluje 16. septembra. Parnik EUGENIA odpluje 23. aept. Parnik ARGENTINA odpluje 30. septembra.
Za nadaljna pojasnila glede vofeje pišite pravočasno na
FRANK SAKSER 00., 109 Greenwich St,-New York Oftj.
AMERIŠKO BRODOVJE V AVSTRALIJI.
Mornarji našega brodovja se v Syd-neyu izvrstno zabavajo.
Sydney, 23. avg. Kljub silnemu deževnemu nalivu včeraj popoludne vendar niso prenehale slavnosti, ki jih je priredilo tukajšnje prebivalstvo v poi-ast dožlim mornarjem ameriškega brodovja. V raznih gledališčih so se vršile slavnostne predstave, igrali so regato, dirkali za stavo. Po končanih igrah je bilo povabljenih po mestnem županu 300 častnikov k slavnostnemu obedu v mestni dvorani. Obeda se je udeležil kot najstarejši kapitan poveljnik oklopnice Rhode Island, Joseph Omang.
Včeraj popoludne sc je vršil velik sprejem na ameriški admiralski la-diji Connecticut, kterega je priredil poveljnik brodovja admiral Sperry. Med navzočimi so bili generalni guverner Avstralije, Xortbcote, admiral Sir Harry Raivson, kakor tudi mayor mesta Sydney s svojo družino.
Podadmiral Sir Richard Poore, za-povednik angleškega brodovja v avstralskih vodah, je priredil v svojem stanovanju slavnosti banket v počast avstralskemu guvernerju in starejšim častnikom ameriškega brodovja. Tudi so se vršili sprejemi na angleški križarki Powerful.
Mesto in luka je vsak večer krasno razsvetljena. V mesto je dospelo skoro pol milijona tujcev.
Rojakom na znanje.
Rojakom v PennayIvaniji naznanjamo, da jih bode obiskal Mr. Ivan Delič, ki je od našega lista, kakor tudi od upravnistva tednika "Hrvatski Svijet" pooblaščen
Oftui. ati naročnino. Vsem rojakom in Hrvatom n najtopleje priporočamo.
Uredništvo "Glasa Naroča".
"GLAS NARODA"
(Slovenk Daily.)
Owned ami published by the 9LOVENIC PUBLISHING COMPANY
(a corporation.) FRANK 8AK8ER, President. VICTOR V A I.I A VEC, Secretary. LOUIS BENEDIK, Treasurer. Place of Business of the corporation and addressee of above officers: 109Greenwich
35Tn
ljišča, in naravno je, da si ni izbral najslabšega. Torej sprevidimo, da se splača podeliti državi posestvo. Naj ilrusri delajo za njega, sam bo pa vlekel letne dobičke.
Naravno, da belgijska država pri vsem tem ne bode ničesar trpela, pač l>a se bodo znojili ubogi zamorci v Afriki; bič jim bo pel po hrbtih pri prisiljenih delili. Trpeli bodo tudi Borough of Manhattan, New York 1 jtnljo v Belgiji v obliki indirektnib
davkov, dočim se bodo bogatili razni 1 Canado^* ^ " Ameriko ^ ; nepotrebni "častniki" in "uradni-M pol leta !*.!!!!!!*. l!so kiT' na stroške ubogega naroda. „ leto sa mesto New York . . . 4.U0 Taka je torej razlika, ki je nasta-: «-^rr.YOrk. :	'»	P«"** kongiike države is
m m ti P°1 'eta.....2,50 kraljevih rok v roke belgijski vladi.
f„ » •'• •	.J:'** Izkoriščanje prej, izkoriščanje v pri-
Erropo pošiljamo »kopno tn številke.	.	1
liodnjosti; položaj ostane nespreme-
"GLA8 NARODA" izhaja vsak dan iz-vaemši nedelj in praznikov.
«GLAS NARODA"
("Voice of the People") lased every day, except Sundays and Holidays.
Subscription yearly $3.00.
^Advertisement onfagreement.
Dopisi brez podpiaa in oeobnosti se ne natisnejo.
Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order.
Pri spremembi kraja naročnikov Droeimo, da ee nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
Dopisom in pošiljatvam naredite naslov:
"OUAS NAHODA" lOf Greenwich Street, New York City.
Telefon: 1279 Rector.
Afriška država Kongo.
V sobotni številki "Glasa Naroda" smo poročali, da je belgijska postavodajalna zbornica odobrila predlog, da se sprejme dosedaj pro- ; sta afriška država Kongo, ki je do- j sedaj bila last belgijskega kralja, kot i
njen, le da od slej naprej bode več manjših izkoriščevalcev, dočim je bil dosedaj en sam, toda v večji meri.
Defravdant Zotti in hrvatsko časopisje v Evropi.
kol dai
Belgije, s svet
Za to mirna, i »roti f>."
novico se Poslanska
glasovom
sprejela omenjeni predlo«, ki je dobil odobrenje kralja in senata. Tega dejstva sedaj ni mogoče več preokre-niti. k večjem če druge vlasti kaj posebnega ukrenejo..
Kongiška država imu toliko površja kot polovica evropske Kusije. V njej prebivajo črni, kterib brojijo na 27 milijonov duš. Kongo leži v zapadnen nima ba skim
Medtem, ko je tudi slovensko sta-rokrajsko časopisje obširneje poročalo o bankerotu defravdanta Zottija v New Yorku, je povsem naravno, da se hrvatsko časopisje tako v Banovini, kakor tudi v Dalmaciji še bolj zanima za Zottijeve prevare, to tem bolj, ker je v imenovanih deželah na tisoče sirot, kojim je lopov in prevarant Zotti zapravil vse, kar so jim j poslali možje in očetje.
Ker vemo, da se bodo čitatelji zanimali za ono, kar povedo hrvatski listi o prevarantu Zottiju, ponatis-njemo za danes članek, kojega je objavil o tej zadevi '"Rieeki Novi List" z dne 28. julija pod naslovom "Zotti bankrotirao". Članek se glasi:
FRANK ZOTTI BANKROTIRAO!
Lakonska, brzojavna vijest kaže, <la je Frank Zotti u New Yorku pao i pod stečaj sa 400.000 dollara, i da : j'* napšen.
Drugim riječima rečeno, to zaači, da je našem siromašnom narodu pro-palo okroglo 2,000.000 kr. U današ-delu osrednje Afrike ter njim lošim vremenima po radnika u posebne zveze z Atlant- Sjedinjenim Državama, to je za naš oceanom.	narod prava katastrofa.
Dežela je last tamošnjih zamor- Kako se je Zotti popeo dotle, da cev; do zadnjih časov je bila še ja- može okrasti narod za 2,000.000 kr. ko malo poznana; šele ko je deželo to je opisao neki dan u ''Hrvatskoj'' prepotoval drzni potnik Stanley, je j dobri poznavalac amerikanskih pri-bila nekoliko odkrita ostalemu sve-hika, g. H. Sirovatka. tu. Seveda takoj, ko se je o tem Frank Zotti i — nije Hrvat, slu-čulo, se je ustanovila družba ropa- čajno rodjen u Kotoru, mrzio je u željnih Evropejcev, kterim se je na- <vojoj mladosti, kano što i danas mr-ravuo pridružil tudi kot "ravbar- /i koliko se mrziti može, sve što hr-hauptnmn belgijski kralj Leopold, vatski biljeg nosi. No to ga nije sme-Evropt-ke " velevlasti so se takoj talo, da ga veči dio hrv. naroda uj začele posvetovati, kako bi izkorišča- Americi smatra največim Hrvatom, i, le (h /t ld, ki je prirodno jako boga- : da mu povjeri najvišu čast — pred- j ta; seveda prišli so na dan z izrazij -jed niš t vo — N. H. Zajedniee. Dok "trgovske ugodnosti", "določitvami je on pred hrv. narodom f i gurirao kao mej " in kar je še prirojeno evrop- Hrvat, istodobno je medju Talijanima skim državam in sleparjem. Leta bio ono, što jest: Talijan; obnašao i J8S5 je i/dala belgijska vlada svoje časti u njihovim društvima, isticao priznanje, da prevzame belgijski se na njihovim svečanostima itd. kralj Leopold "vlado" v Kongu. Frank Zotti je još bio i veliki — postala Kongo osolnia last stareevieanac, frankovac.
Dakako, kao Talijan nije mogao biti Starčevičanae, ali on se služio tom krinkom kano jednim pomaga-
Leopold 'S Tako je postala Kongo o kralja Leopolda, do ktere država Belgija ni imela nobene pravice. Vsi bogati dohodki so se stekali v pože-
ruški in oderuški žep belgijskega	lom više. da uništi sve poštene Hrva-
kralja, ki je na račun tega denarja	te, svoje protivnike, a koji nisu bili
uganjal po celi Evropi škandale in	" starce vi canci."
redil svoje priležnice ter zapravljal	Koliko je Frank Zotti nanio štete
neizmerne svote. Belgijski Leopold	narodnom razvitku Hrvata u Americi' j
je počel take grozovitosti po svojih	a po tome i narodnoj stvari u domo-
uradnikih v Kongo, da je postal po-	vini. to se naprosto neda izreči. Kad
ložaj tamošnjih zamorcev nad vse	bi se narodni napredak dao novcem
obupen. In vse te grozovitosti so	ocijeniti, ja bi se usudio reči, da je
se vršile v imenu evropske "kultu-	on štetovao narodu 100,000.000! Tre-
re", ki je najbolj zadnja na svetu,	ba poznati prilike, i zamisliti se: ka-
Grozovitosti v Kongo so opisovali že	ko su stvari išle, kad nije bilo Zotti,
v pregovorih. Celo Anglija, ki gle-	i kako je sve moglo iči da nije bilo
de svojega izkoriščanja v Indiji ni	Zotti, — a da ti se naježe vlasi, da ti
nič boljša, je ogorčeno protestirala,	protrne duša.
Belgijska zbornica je neprestano na-	Putem najprostije, najgnjusnije
padala kralja, da stori konec klanju	najodvratnije štampe što je ikad po-
zamorcev v Kongo in njih izkorišča-	stajala pod kapom nebeskom, najo- i nju. — ; durnijim sredstvima što ih zamisliti
In sedaj, ko je belgijski kralj Leo-	može, on je blatio. rušio, uništavao
pold že popolnoma izmolzel nesrečno	što je moglo biti narodu na
državo in najbrže ni pričakoval vee	korist.
nadaljnih dobičkov, se je skušal iz-	Fin, lukav, prevejan, besavjestan,
nebiti nepotrebnega bremena in ga	uvidio je u brzo da se s našim naro-
naložiti na rame belgijski vladi sami,	doni dadu praviti masni posli, — iz-
seveda pod pogoji, ki so mu obetali	rabljivanjem, varkom. A-fi da izrabiš
še vedno dobičke. Glede izročitve	nekoga, taj mora biti lahkovjeran, !
kongiške države je trajal boj v bel-	neuk. A da ga uzmogneš dugo izrab-
gijski poslanski zbornici skoro celo	ljivati, moraš ga uzdržati u lahko-
leto. Večkrat je prišlo v zbornici	vjerstvu i ignoraneiji. I za to je |
do velikih izgredov in pretepov, kar	Erank Zotti rušio sve štogod je moglo
je stara navada evropskih parlamen-	pomoči, da narod otvori oči. Dvije su
tov, ki nimajo druzega dela. Me-	jake sile u tom gonile: prezir na
ščanski odposlanci so pa vedno bolj	hrvatski narod, i business — kšeft —
pritiskali merodajne kroge, da se	j koji je tim bolje išao, što je narod stvar definitivno konča in naredi mir. bio glupastiji
Tako je konečno prišlo rezultata glasovanja, kakor smo poročali.
Ko je kralj odnehal od svojih naj-nesramnejših terjatev, se mu je sledeče priznalo: Belgijska vlada mora plačati vsako leto $24,000 njegovemu bratu "princu" Albertu, $15,000 '' princezin ji'' Klementini, kraljevi hčerki, in njemu samemu $10,000,000 kot il odškodnino" za razne "dobrodelne naprave", ktere je baje on ustanovil v Kongu. Poleg tega je Še obdržal 40,000 a krov *em-
Sredstvo tako uspješno za izrablji-vanje, varan je, i uništa vanje svih i svačesa, što mu je bilo na pntn — bio je njegov list, za ironiju nazvan "Narodni List."
{Kakav je bio taj list, i to je nemo-guče opisati. Kad rečem najgadrnji pod kapom nebeskom, spravan sam položiti 50 kr. za koju narodna svr-hu, tko mi dokaže, da ne govorim i-stinu. Što nije popljnvao i obla tic "N. L." to je činio kroz drogi svoj list, satiri&ra "Osn."
A nije Zotti punio moralnim blatom te svoje listo ve. On nije za to imao vremena, niti je hrvatski znao pisati. To su za platu radili za nj prd-pali, prodani, beznačajni stvorovi — akademske naobrazbe, prokleto im bilo!
Treba poznati odnošaje i osobe u tančine, a da uzmogneš sebi predstaviti ovaj monstruozni pojav, — gr-dan, gadan, odvratan i žalostan.
Boli te srce, duša, ako imaš osječa- j ja i savjesti, znajuč kako jedan tu- i djinac, lopov, može da zajaši narod, ' da siše, izrabi j nje, da uništa va svaki njegov napredak, i to sve pomoču ma-terijalnih sredstava pruženih mu od toga istoga jadnoga naroda.
Koliko plemenitih siromašnih mladiča nije žrtvovalo godine svoga života u nejednakoj borbi protiv svoga narodnog zločinca, i u nemogučnosti da mu se goloruki opiru, moradoše svisnuta srca povuči se. ostavljajuči Zotti-ju si obodno polje, da hara po narodu po miloj volji.
Kod neuka naroda, lopovi, materi-jalno obskrbljeni, sve mogu.
Zotti je na desetke hiljada istisaka svoga poznatog lista, dnevno šiljao u narod. Sta je on mario za onaj male-ni broj svijesnih ljudi, koji su poznali njega i njegove prljavštine. On se nije na te nikad ni osvreao. Ignorisao je redomice navale i otkriea, koja bi ca, kod svijesna naroda davno bila srušila u ponor. On je računao samo na one, koji ga nepoznaju.
Od 30-40.000 čitalaca, on je uvijek imao više od tri eetvrtine, koji nisu čitali druge do li njegove listove i f vjerovali njemu. Snabdjeven ogromnim narodnim novcem, on je imao uvijek na putovanju tolike agente da mu sire list i Čine reklamu: on je i svuda, u sve kutiče tiskao svoj blat- I ni list, za platu (2 dollara na god. j dnevnik!) gratis, ma na koji način.! Pod takovim okolnostima. tko da mu | se usipješno opre, da njegov paklen-ski upliv uništi?
Radi toga je Zotti mogao toliko go-j dina da triumfira na laži i prevari.
Mnogi če se eitalac u čudu pitati kojemu ništa od pri je ne bje poznato, je li to sve moguee što ovdje naveh?
Sve je moguee — i mnogo još više, i čega kratki obseg jednog članka ne- ! dopusta nanizati.
A da danas bezbroj hrvatske siro- ( tinje jauče nad svojim upropašče-njem. dosta je kriva domača inteli-geneija, svojim upravo griješnim in-diferentizmom prama sudbini našeg ' naroda u Americi.
Ne pašuje Zotti tek od jueer nad našim narodom u Ajnerici. Ima pet-naest godina da se vodi očajna borba protiv ovoga zločinca. Potpisani još j otrag 12 godina borio se protiv njega u Americi. Došav kuči nastavio sam raskrinkavati ga u anieričkim listovi-ma i ovome istome "Novom Listu". Ja sam otrag godina, na ovome istome mjestu upozorivao na katastrofu, koja je evo došla, nemareč za naj-zadnje Zottijeve napadaje, i pozivao domaču gospodu i domače novinstvo, neka posveti brigu i pažnju jednom cijelom dijel« — iseljene Hrvatske. — .Ta sam pokazivao, kal:o ova ise-Ijena Hrvatska neotrovaDa i neuniš-tena od Zotta mogla je bid tako jaka potpora majei domovini u njezinoj borbi za slobodu, kako što su Irci | svojoj domovini Irsko j.
Pa tko se ikad maknuo da narod upucuje i savjetuje, i bar pokaže, da se za njegov udes zanima?
Naše novinstvo nije nikad ustaja-lo protiv Zotta, niti se zanimalo za iseljeničku raju. Dapače "Hrv. Pra-vo" — našla slika prilika — znalo je češče pretiskivati iz Zottijeva "Nar. Lista" pohvalne bljuvotine, što ih je ovaj huncut izdavao f rank ovštini, samo da narodnoj stvari, uz koju pri-staje sve sto je rodoljubna po svije-tu. što više štete nanese. U oazi nemara i indiferentnosti, našao se jedan Hinko Sirovatka, koji je napisao knjižicu zlata vrijednu za naše ise-Ijenike, eiji sadržaj bi morali učitelji naučati djeeu u školi, svečenici pro-povijedati narodu sa amvona, knjižicu koja uz Tresičev "Preko Atlantika" stoje kano jedina dva vidljiva znaka brige majke domovine za stotine hiljada svoje zapuštene djece. I
I jer je Pejaeevičeva vlada dala — ne 50.000 kako što bi pravo bilo — nego 5000 kr. za popularizacija te knjige, ostalo je kano bijesno "Hrv. Pravo" na nju kano da je poginila največi zločin. Promislite: tu su stotine hiljada siromašnog neupučenog naroda, koji ide u daleki svijet kano muha bez glave, a radi čijeg neznanja i neupucenosti propadaja hiljade mladih egzistencija, milijuni zaslnž-be. Taj i neupuceni narod siplje go-dimice na desetke mili j una u utrobu matere domovine. Sirovatka piže knji-gu, čija nauka iseljeniku gladnu kruha, vri jedi više nego svi saborski govori, sve akademske rasprave, svi programi ubrojiv i onaj Starčeviča; narodna vlada da popularizuje tako-vu knjigu, i da se odaži stotinama milijnna iseljeničkih novaca, dopri-naša svoticu od 5000 kr. a "Hrv. Pravo" bez znaka stida, ustaje radi toga na narodna vladni
(Konee prihodnji.)
Za cekinovira gradom.
Spisal BMo Mumik.
Za Cekinovim gradom, na poti med romantičnim žabnjakom in ograjo iz desak, tam sva ob lepem vremenu vsako drugo jutro obhajala svoje sestanke s sramežljivo parfimirano ljubico Ahaeijo.
Lastnik tega grada za Koslerjevim vrtom v Šiški je bil v predprejšnjem stoletju madjarember Zogenyin"Ce-genov grad" je narod prekrstil v Cekinov grad. Dandanes je to ime že malokomu znano.
Moja Duleineja Ahacija je bila kaj velebujna. (Takrat sem imel še turški okus.) Pred dvema letoma je bila še neznatna goska, ki je tehtala z medaljonom vred komaj šestdeset kil. Imela je pa mirno vest in zdrav želodec; v kratkem se je zredila tako, da sem jo cenil na osemdeset kil dobre vage. Primerjati bi jo mogel edinole rejenim nemškim velekuram ali valkiram; slovanska mitologija ne pozna tako životnih dam.
Rad sem imel Ahaeijo, pa ne samo zato, ker je bila tako lepo debela, ampak tudi zato, ker je bila tako poetična.
Ko sva se sešla prvikrat za Cekinovim gradom, sem priuesel Ahaeiji velikansko srce. Na sredi tega odpustka sem prilepil izvirni vzdih:
Kako si lepa, Ahacija! Oh, rajska je tvoja gracija, vonjava si kakor akacija, zavida te vsaka kanacija!
Te stihe na čast poetični ljubici sem koval in pilil cel teden, zato so bili tako lepi. Ahacija je bila tako
ginjena, da ni rekla ne bev ne mev. j Pa saj tudi ni mogla. Imela je polna usta: Ilrustala je moje srce. "Oj,: Vojteh. kako pojedično!"' me je pohvalila naposled.
"Ahacija! Zakaj si pojedla moje srce ?"'
"Oh, Vojteh, vsa mrtva sem na take stvari", je šepetala tajinstveno. "Ves dan bi sedela v slaščičarnici. Oh, v konditorijah je vse tako fino, j tako pojedično!"
Na drugi rendez-vous sem prinesel velik zaboj sladkosti. Le enkrat sva prišla ob ograji gorindol in že je bila brhka Ahacija gotova. Pojedla j je vse sama z vzornim apetitom treh : lačnih kadetov. Naposled je oblizala še ostanke sladke smetane s papirja in se mi nasmehljala vsa srečna: "Oh, preljubi Vojteh, kako je danes, tukaj pojedično!''
Dodobra okrepčana me je strastno ! pritisnila na svojo belo modropika-sto bluzo in me poljubila parkrat za- , poredoma. Njeni poljubi so dehteli I po vseh boljših dišavah tujih dežel, zlasti po vaniliji. Bil sem jako za- j dovoljen.
Tako sva se shajala vsak teden trikrat in uživala poezijo sladke ljubezni na idiličnem kraju. Krasnega jutra pa sem šel za Cekinov grad, da-si nisem imel sestanka z Ahaeijo. Stopal sem po zgornji poti skozi gozd. Nad žabnjakom sem krenil mimo zapuščene hišice doli.
Prijazni žabnjak se je svetil v najlepših nijansah rjave boje. Živahno žuboreč studenec ga je napajal z vo- : do. Na dnu je v miru počivalo vse polno zavrženih piskrov, skled, pre-kelj, vej in opek. Zelene definitivne žabe in provizorične žabice so uživale lepo vreme ob bregu in skakale z neprekosno eleganco brez zagonskih desak v vodo. Nespodobno razkora-čene so se guncale nesramno nedolžne živalce na površini, kakor bi premišljale uganko življenja. Dolga belouška se je vila med travo, spolz-nila v vodo in plavala, živ bič, glavo moleč v zrak, hitro proti sredi in švignila med mahovje. Urne lastovice so krožile nad t a Imun om in pomaka-le bele trebuščke v vodo. Kdo bi si mislil, da so tako pogumne! Voda je pljuskala in svetle kapljice so padale od njih. Kačji pastirji in hinavsko beli metulji so letali nad gladkim ogledalom. V grmovju pa' so kosi svoje mladice učili narodne pesmi.
Vse to sem opažal in si mislil, da ne bi bilo napačno, ako bi sezidal v j tem divotnem kotičku vilo sebi in j svoji Ahaeiji.
Kar naenkrat pa sem izza grmovja zagledal na poti ob zidu belo bluzo z modrimi pikami in potem vso Ahaeijo. Poleg nje plesljal droban gospodek. Kar pretreslo me je. Stopil sem še bolj nazaj za grm.
Neznani spremljevalec je nosil bel zavitek, zala Ahacija pa je jemala iz njega kos za kosom in jedla z zdravim tekom treh mlatičev.
"Oh, preljubi Dragotin, kako je danes tukaj pojedično 1" se je nasmehnila svojemu kavalirju in mu ponudila sladke ustnice.
To me je pa res razjezilo, no!
Početkoma nisem vedel, kaj bi storil. Ahacijina nezvestoba me je vsega omamila za nekaj trenotkov. Pa da tttirtw takega konkurenta, takega žeSpljevega mofiea, ki bi ga
Ahacija lahko štuporamo nosila na izprehod!
Dobro. Zdramil sem se, pobral v tihi, toda strašni jezi smrekov storž in ga zagnal na gmleči parček. Zadel sem Ahaeijo na klobuk. To ni bila nobena umetnost, zakaj njeno pokrivalo je bilo tako veliko, kakor slavnega Pavlihe razpeti dežnik. Ahacija se je le malo stresla in nastavila usta k drugemu poljubu. Sedaj pa je zadel moj drugi češarek ljubimca na nos. Kar odskočil je mladenič in zbežal proti Šiški. Ahacija pa je vihtela svoj solnčnik kakor buzdovan, toda zastonj je klicala na-padovalca na korajžo.
Drugo jutro me seveda ni bilo več na sestanku. Od nezveste ljubice sem se poslovil prav izvirno na razglednici :
Oj z Bogom, nezvesta Ahacija, Zakaj si taka kanacija T
Ahacija se je pozneje omožila baje prav dobro. Veščaki jo cenijo na sto kilogramčkov. Okoli pasu je tako široka, da jo komaj objameta dva
Ada.
Slovensko katoliško


podp. društvo

svete Barbare
—=
Ia Zjedlnjene države Severne Amerik©.,
Sedež: Forest City, Pa.
Onkorporlrano dne 31. januarja I9QJ v drlavi Pennay^i-^,
Spisal P. Mrak.
(Nadaljevanje.)
<;Kaj si rekla?" je vprašala Ber-ta zapovedajoče. "Torej tudi ti misliš na barona Herberta? Pasja dlaka, bi rekel moj oče, stvar postaja zanimiva.''
Ada je bila vsa potrta in burši-koznost njene sestrične ji je v tem trenotku še manj ugajala kakor navadno.
4iXe norčuje se, Berta", je rekla, j "Stvar ni zanimiva, nego žalostna. Torej sva vendarle postali revalinji. Tako dobro sva se vedno razumeli in zdaj se bodeva morali bojevati, Če se ne odpoveš..."
"Zakaj naj bi se jaz odpovedala?*' jo je ošabno prekinila Berta. 11 Odpovej se ti, če hočeš!'7
Ada je sedla na bližnjo klop. Šele zdaj se je prav zavedla, kako rada že ima Herberta in to jo je navdajalo s tako žalostjo, da ji je rosa stopila na oči.
'' Ali se hočeš mar jokati ?'' je ne-koliko mehkeje vprašala Berta. "Ne bodi vendar taka."
Berta se je vsedla poleg Ade na klop.
"Če dobro preudariš", je rekla,! "spoznaš hitro, da je najin položaj pravzaprav jako priprost. Obema ugaja jeden in isti mož, obe bi ga radi dobili. Nasprotno pa more nje- ; mu le ena od naju ugajati. Torej je Čisto naravno, da morava prepustiti njemu odločitev; naj izbere tisto, ki mu je ljubša, če si ni morda že iz- i bral kake druge, kar je tudi prav lahko mogoče."
"Ah, Berta, ti imaš res preveč trgovskega duha", je zavzdihnila Ada. "Tako hladno govoriš o tej stvari, kakor da se gre za kaj vsakdanjega in vendar se gre morda za življensko srečo. Zdi se mi, da nimaš prav nič resničnega nagnenja do... do... do barona Herberta in i da si ga želiš za moža samo, ker je lep, mlad in baron. To pa ni prav, Berta; če bi mene količkaj rada imela, bi se morala odpovedati baronu, ker tvoja želja po njem ne izvira iz ; ljubezni."
'' Prej si rekla, da nisi zaljubljena, sedaj pa priznavaš, da si", se je smejala Berta. "Samo ne veš, pri čem da si. Jaz vidim bolje. Obe sva zaljubljeni, a vsaka po svoje iu zato naj odloči Herbert sam, ktero izbere."
Pri teh besedah je Berta resolut-1 no vstala in je zapustila svojo se-' strično, ker pogovora ni hotela nadaljevati. Kar je želela izvedeti, to je sedaj vedela in imela je zavest, i da je ravnala pošteno, prepustivši | odločitev Herbertu samemu. Svobodno je hotela tekmovati s svojo se-1 strično, računajoč, da kolikor je njena dota večja, toliko je Ada simpa- ; tičnejša, da bodeta torej tekmovali pod enakimi pogoji.
Ado pa je priznanje njene sestrične in napovedano tekmovanje tako j razžalostilo, da svojih dušnih bolesti ni mogla prikrivati, dasi se je močno trudila. Tudi v občevanju z Berto, s starim Mesesnelom in z vzgojiteljico ni mogla Ada skriti svoje raz-mišljenosti, tako da je naposled gospa Katarina postala pozorna in začela poizvedovati, kaj se je zgodilo. Toda iz Ade se ni dalo spraviti ničesar, molčala je trdovratno vzlic vsemu prigovarjanju njene vzgojiteljice.
Gospa Katarina je bila stara šele kakih osemindvajset let; bila je vdova namestniškega uradnika, ki je umrl nekaj tednov po poroki in jo zapustil v tako žalostnih denarnih razmerah, da je morala iti kot vzgojiteljica v službo, samo da se preživi Znala si je v Mesesnelovi hiši pridobiti največje spoštovanje vseh domačih in neomejeno zaupanje svojih
ODBORNIKI:
Predsednik: ALOJZIJ ZAVERL, P. O. Box 374, Forest Cilj, Podpredsednik: MARTIN OBERŽAN, Bo* 51, West Mineral, L tajnik: IVAN TELBAN, P. O. Box 607, Forest City, Pa. D. tajnik: ANTON OŠTIR, 1143 E. 60th St., Cleveland, Ohio. Blagajnik: MARTIN MUHlC, P. O. Box 5*7, Forest City, h.
NADZORNIKI:
MARTIN GERČMAN, predsednik nadzornega odbora, Forsst €tty, KAROL ZALAR, L nadzornik, P. O. Box 647, Forest City. Bk FRAN KNAFEUC, IL nadzornik, 909 Braddock imw, dock, Pa.
FRAN SUNK, m. nadzornik, 50 Mill 8t., Luzerne, Pa.
POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR: PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora, Weir, Kai JOSIP PETERNEL, L porotnik, P. O. Box 95, Wiliock, ga IVAN TORNIČ, IL porotnik, P. O. Box 622, Forest City, Pa,
Dopisi naj se pošiljajo L tajniku: IVAN TELBAN, P. 9. Forest City, Pa.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA",
!
Vse parobrodne družbe so znižale cene za prekmorsko vožnjo.
Kdor rojakov želi potovati v staro domovino, naj se v tej zadevi obrne na
FRANK SAKSER CO.
109 Greenwich Street,
6104 St. Clair Ave., N. E.,
NEW YORKS~CITY. CLEVELAND, O.
gojenk. Prav zato se je čudila,, da zdaj nečeta ne Ada ne Berta z barvo na dan,, da, bila je užaljena in je v nevolji zapustila svoji gojenki. Berta pa je pohitela za njo in jo pripeljala nazaj v sobo.
4'Ne jezite se, gospa'T, je rekla. "Doslej sem molčala, ker je v svoji pretirani nežnočutnosti molčala tudi Ada. A jaz vem, da vam labko vse zaupam in da nama bodete le dobro svetovali."
Posadila je gospo Katarino na zofo in se vsedla kraj nje.
NAZNANILO. Prav dobro domače vino razpošiljam po 50 centov galono, to je 50 galon za $25. Posoda stane $1. Vino je doma prešano ter pristnost garantirana. Ni mogoče dobiti boljše vino in po tako nizki ceni.
George Travnikar,
6102 St. Clair Avenue, N. E., (20-8—2-9)	Cleveland, Ohio.
Na pomoč!
LISTNICA UREDNIŠTVA.
"Očividec" v Jolietu, 111. Kompliment oslu etc. Le lepo spravite za-se, Vi ste gotovo vse z veliko žlico požrli!
Kje je JOSIP FUNA? Doma je iz Sila, občina Sežana, Primorsko.
V	Ameriko je prišel meseca septembra lanskega leta ter se nastanil v Indianapolisu, Ind., odkoder je neznano kam šel Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, prosim, da mi ga naznani, ali naj se pa sam javi. Če se ne javi, obelodanila bodem, zakaj ga iščem. — Neža Lavrinšek, 704 Warman Ave. Indianapolis, Ind.	(21-24—8)
Oklic,
s kterim se kliče dedič, čigar bivališče je neznane.
C. kr. okrajno sodišče v Črnomlju naznanja, da je umrl dne 16. septem- j bra 1907
JANEZ STARIHA,
posestnik iz Praprota h. št. 11 brez izjave poslednje volje, vsled česar so po zakonu poklicani kot dediči zap. bratje Matija, Jakob in Martin Sta-riha.
Ker je sodišču bivališče zap. bratov Jakoba in Martina Stariha neznano, poživljata se taista, da se v enem letu od spodaj imenovanega dne pri tem sodišču javita in zglasita za dediča, ker bi se sicer zapuščina obravnavala le z zglasivšimi se dediči in z njima postavljenim skrbnikom Jakobom Stalcer iz Praprota h- it. 10.
V	Črnomlji, 6. avgusta 1908.
C. kr. okrajno sodišče, odd. L (21-24—8)
Kje je ANTON FINŽGART Svoji zaročenki je odnesel $200 in njegovim sostanovalcem $48. Omenjeni je velike in močne postave. Kdor izmed rojakov ve sa njegov naslov, naj blagovoli naznaniti: Matilda Parkilj, 12 W. 25th St., Chicago, Hi.	(22-25—8)
Znano je vsem rojakom v Zjed. državah potom časopisov, da je nesreča doletela vas Bled ob prekrasnem blejskem jezeru. Skoda je za naše siromašne razmere velikanska, kajti znaša pol milijona kron. Vas se ima graditi po novih načrtih in naši vrli Gorenjci so zelo prizadeti glede novih predpisov. Ni nam risati nesrečo v pravem pomenu, pač pa zopet trkati na dobra slovenska srca. Hude čase imamo t tej deželi letos, marsikedo je brez posla, a naj mi ne zamerijo rojaki, da kljub temu trkam na njih dobra srca. Dragi rojaki, kteri ste tolike srečni, da imate delo, posezite malo v žep ia žrtvujte par centov za naše sebrate na Bledu; vsak nikel bode dobro £o-šeL Pokažimo ameriški Slovenci, da nam je naša domača gruda se veda* tesno pri srcu, in da Slovenec vedne in povsodi ljubi svojo milo domovino!
Frank Sakser.
Darovi naj se blagovolij« poslati na Frank Sakser Co., 109 Greenwich St, New York; darovalce natisnemo v listu v znak pobotnice; novce pa potem pošljemo županstva na Bled.
"" ' ■--■■----------ri'iwrwmmimju.
J. W. SYKORA,
ODVETNIK IN NOTAR, Cleveland, O.
Preselil je svoj urad (office) v po-slopje "Blackstone" na zapadnej S. ulici, bivša Seneca St., vogal Frankfort Avenue. Urad ima št. 14 na 3. nadstropju. Elevator vam vedno postreže in pokaže urad (office).
Odvetnikom in notarjem sem ic K let in dosedaj sem bil vedno pripravljen postreči vam z mojo skuienoetjo kot odvetniški veščak.
V nadeji, da me tudi v nadalje s svojo zaupnostjo počastite, ostajam z odličnim spoštovanjem
J. W. S*kom.
(18-8—2-9)
KOJAn VAMlAJIS ta Kil "9LAM NAAO&A"
ITAJOEHFJfr DOM V JOK!
Jugoslovanska
Inkorporirana dne 24. januaija 1901 v državi Sedež v ELY, MINNESOTA.
		
Avstr. Slovensko	|f|l	Bol. Pod. Društvo
Ustanovljeno		16. januvarja 1892.
Sedež: Frontenac, Kans.
o-
UB.ADNTKI:
Predsednik: FRAN MEDOŠ, 9483 Ewing Ave., So. Chicago, III. Podpredsednik: JAKOB ZABUKOYEC. (Radi bolezni na dopuBtu V Evropi.)
Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽIČ, P. O. Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: MAKS KERŽIŠNIK, L. Box 383, Rock Springs, Wyo. Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Box 105, Elj, Minn.
GLAVNI ODBOR: John Bedene, predsednik, P. O. Box 154, Frontenac, Karol Starina, pod p reds ednik, Mulberry, Leo Hromek, tajnik, P. O. Box 263, Frontenac, ^»-—fin Blaž Murij, blagajnik, P. O. Box 294, Frontenac, Kansas.
NADZORNIKI:
IVAN GERM, predsednik nadzornega odbora, P. O. Box 57, Brad-
iocl:, Pa.
ALOJZIJ VIRANT, II. nadzornik, Cor. 10th Avenue * Glob« Street, South Lorain, Ohio.
IVAN PRIMOŽIČ, IIL nadzornik, P. O. Box 641, Eveleth, Minn.
UPRAVNI ODBOR:
Frank Markovih, Frontenac, Kansas. Leo Krušic, Box 188, Frontenac, Kansas. Frank Premk, Cherokee,	i
Frank Buchanan, Rad ley, Kansas. Anton Lesjak, Chieopee, Kwnflss
POROTNI ODBOR:
.MIHAEL KLOBUČAR, predsednik, porotnega odbora, 115 7th 8tr»et, Calumet, Mich.
IVAN KERŽIŠNIK, H. porotnik, P. O. Box 138, Burdine, Pa.
IVAN N. GOSAR, HI. porotnik, 5312 Butler St., Pittsburg, Pa.
Vrhovni zdravnik: Dr. MARTIN J. IVEC. 711 North Chicago Street, Joliet, AL
Krajevna druživa naj blagovolijo poSiljati vse dopise, premembe adov 4» druge listine ca glavnega tajnika: GEORGE L BROZICH, Box 424, tJy, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem.
Denarne pošiljat ve naj pofiiljajo krajevna druitva na blagajnika:
JOHN GOUŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki krajevnih druStev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote.
Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj le pošiljajo na predsednika porotnega odbora: MICHAEL KLOBUČAR, 115 7th St., Calumet, Mich. Pridejani morajo biti natančni podatki rsake pritožbe.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
Drobnosti,
KRANJSKE NOVICE.
Velika povodenj v vipavski dolini.
Vipava in njeni gorenji pritoki so narastli silovito dne 8. avgusta ter poplavili vsa polja. Odnesla je voda vse žito, na nekterih krajih zemljo, udrla je v hiše. Škoda velikanska. Branica, Velike Žabi je, Rihemberg so najbolj trpeli. Po suši — povodenj.
Aretovan natakar. Dne 9. avgusta je ukradel kavamarski natakar Ivan Bedenk, rojen 1889. v Idriji in tja pristojen svojemu tovarišu Jožefu Knavsu iz listnice, ktero je popustil v spalni sobi na mizi, bankovec za 50 K. Bedenk je potem obiral razne •gostilne in prav pridno plačeval za svoje prijatelje. Ko ga je policija prijela, je na.^la pri njem samo še 13 K denarja, vse drugo je bil pa že pognal. Bedenk je sumljiv tudi tatvine perila in smodk. Izročili so ga deželnemu sodišču. — Aretovana je bila tudi 36Ietna Frančiška Dimnikova iz Most. ker je kradla raz grobov pri Sv. Krištofu cvetlice.
Ljubljanska realka je štela med 495 dijaki 277 Slovencev, t. j. 56%. Med stalnimi profesorji je po zadnjem junijskem imenovanju z ravnateljem 12 Nemcev, 1 Lah in 6 Slovencev. Eno mesto je zdaj razpisano. To razmerje Slovencev in Nemcev v učiteljskem zboru ima za Slovence zle posledice. Nemškim dijakom se prezrejo in odpustijo najhujši disciplinarni prestopki, vceplja se jim smrtno sovraživo proti Slovencem. Ali ni dovolj značilno, da se mora sodišče baviti s slučaji, kakor je bil Mahrov in Stangerjev nočni napad na mirnega Slovenca? Mahr in Stanger sta oba absolventa ljubljanske realke. Drug dijak Stockl se je moral pred sodiščem zagovarjati zaradi napada na slovenskega dijaka. Isti Stockl je še v letnem poročilu naveden kot učenec realke, čeravno je bil od sodišča obsojen in je zaslužil izkl j učenje.
Značilno pa je tudi slsdeoe: Če prebiramo poročila zadnjih let, vidimo v nižjih razredih število slovenskih dijakov dvakrat toliko kakor nemških; v zadnjih razredih realke pa se skrči število Slovencev tako, da jih je manj nego Nemcev. To bi maralo Slovencem dati misliti!
Slovenskih deželnim poslancem in zlasti članom deželnega šolskega sveta priporočamo, da pazno zasledujejo dogodke in vspehe ljubljanske realke.
Nesreča v Zagorju. V Zagorju pri Savi se je nreveč napil žganja Franc Brodar in šel nato delat v premogo-kop, kjer ga je neki stroj tako nesre-fco prijel, da je bil Brodar težko poškodovan. Brodarja so prepeljali v ljubljansko deželno bolnišnico, kjer je umrl.
2 revolverjem je streljal. Posestnikov sin Janez Rode je v no« na 12. julija t 1. slišal mimo domaSe hiše opiti in razgrajati laške fante. Šel je pogledat in videl tri fante na
t esti. Ko je prišel v njih neposredno bližino, je ustrelil z revolverjem proti njemu 29 Ipt stari Juri Gia-Batta, laški delavec na Črnučah, ter ga zadel v vrat. Poškodba je bila smrtno-nevarna. Obdolženec je lažnivo trdil, da ga je Rode s koso v roki napadel. Obsojen je bil na eno leto težke ječe.
PRIMORSKE NOVICE.
Predrzna tatvina. Dne 9. avgusta >o udrli okoli 11. ure zvečer trije tatovi skozi odprto okno v stanovanje neke G. stanujoče v ulici Mattioli. Odnesli so v mali skrinjici shranjene sledeče predmete: dva zlata prstena, iirlo, zaponko z srebrnim konjem, pr-stan s ponarejenim dijamaatom, bisere. Vse skupaj tvori vrednost 60 K. Policija že zasleduje te predrzne tatove.
Kmalu potem sta bila dne 9. avgusta že aretirana storilca. Aretiral jih je <r. Kumar. Storilca sta Alojzij Adamič iz škrbine, Viktor Turkovie iz Pingventa v Istri.
Radi zločina tatvine je bil obsojen H. avsrusta 541etni Agneluzzi iz Osop-pa pri Vidmu radi tatvine. Ta Agneluzzi je bil v službi pri usmiljenih bratih in je ukradel 13. maja Valentinu Skertu 280 K, še prej pa Andreju Vodopivcu srebrno uro. Sodni dvor era je obsodil na 6 mesecev težke ječe z enim postom na mesec.
Nesrečni padec. 501etni posestnik Andrej Skvarča iz Zakriža v cerkljanskem županstvu se je peljal po državni cesti na svojem vozu, padel pri tem iz voza in se ranil na kopici kamenja tako v desno stegno, da ni mogel vstati in da sta ga komaj dva popotnika spravila na voz ter ga odpeljala domov. Ker so bile poškodbe vedno slabše in slabše, so ga prepeljali v goriško bolnišnico usmiljenih bratov, kjer so dognali, da je desno stegno zmečkano in da ima bolnik tudi precejšnjih poškodb na glavi.
O morilcu Foedranspergu. Preiskovalni sodnik dan na dan zaslišava mnogo prič o rojanski tragediji. Širi se glas, da na podlago dosedanje preiskave ne bo Foedran obtožen radi roparskega umora, marveč radi tatvine in ubojstva z obteževalno okoliščino radi bestialnega razkosanja trupla. Foedranspergova oseba postaja vedno bolj skrivnostna. Nekoč ni plačal nekega malega dolga ter je bil zarubljen. Ko so mu hoteli zarobljene stvari prodati, je plačal in kazal veliko število bankovcev, dasi je bil dolgo časa brez službe. Takrat ni nikogar pustil vstopiti v svojo sobo in sta mu pek in mlekarica kruh in mleko morala dajati v košaro, ktero je spuščal iz svojega stanovanja. Njegovo gospodinjo Celic so zopet zaslišali.
Zaprli so v Trstu radi tatvine 18-letno dekle Marijo Jelen iz Celja.
V Gradežu bi se pripetila 8. avgusta kmalu velika nesreča. Eduard Bauer, železniški uradnik iz Gum-poldskirehna na Niže Avstrijskem se je hotel prepeljati s svojo soprogo in dvema sinovoma v čolničku k parniku
"Trieste", da se popelje v Trst. Čoln se je preobrnil in cela družina z veslači vred je padla v morje. Ljudje ob obali so rešili vse iz morja.
Velik požar je 6. avgusta upepelil mnogo hiš in gospodarskih poslopij v Červinjanu na Goriškem. Zgorelo je veliko živine. Škode je SO.OOO K, ki pa je precej pokrita po raznih zavarovalnicah.
ŠTAJERSKE NOVICE.
Ubil se je 9. avgusta na Glaziju
nek tovarniški delavec. Splezal je na kostanj, da bi videl Torrero Tiberija in njegove umetnosti v areni, pa se je zlomila veja, na kteri je stal, in je padel tako nesrečno na tla, da je bil takoj mrtev.
Požar ob Sp. Hudinji. 9. avgusta, zvečer okrog 10. ure je zažgala hudobna roka pri pocestnici Jožefi DerČar v Spodnji Hudinji pri Celju. Pogorel je kozolec, pod in drvarnica. Škoda je zelo velika, ker je obenem zgorelo m no no krme in žita.
Vojak tat in vlomilec. Nedavno je ušel iz srarnizijske sodnije v Mariboru dragonec Leopold Keršie. Ko je šel iz Frama proti Račju, se je pridružil nekemu delavcu, ga je vprašal, koliko je ura, ter je prosil, da si sme*uro po-gledati. V tem je pokazal proti gozdu in zaklical: "zajec, zajec!" ter odbe-žal z uro v gozd. — Kmalu nato je v Poberžu udri v Šunkovo hišo, se priskrbel s provijantom in z revolverjem ter z 20 patron ami in pobegnil. Xekteri menijo, da je šel v pohorske gozde, drugi pa, da se je "utaboril" na dravskem polju.
Na Spodnjem Štajerskem je 409.531 Slovencev, 578 slovenskih gimnazijcev in 10 realcev. Nemcev je 52.716. nemških gimnazijcev 570, re-aleev pa 236. En srednješolec torej pride na 696 Slovencev, a že na 65 Nemcev. Nemci imajo 3 gimnazije in eno realko, Slovenci samo 2 utrakvi--tierii (polovica predmetov se poučuje slovenski, polovica nemški) nižji gimnaziji, ki se imate boriti z vsemi mogočimi zgoraj deloma navedenimi težkoeami.
BALKANSKE NOVICE.
Avstrijska uprava v Bosni. Mostar-ski '"'Narod" poroča: Urednik "Bosanske Vile" N. Kašikovič je dobil pismo, v kterem je bil račun o nekih sodih špirita. Isti dan je dobil trgovec R. Besarovič pismo, v kterem je bilo nekaj — pesmic. Pojasnilo se je, da so na pošti odpirali pisma in v naglici vsebino zamenjali. Črni kabinet v Bosni. O srečna Abesinija, kjer je kaj tacega nemogoče!
Bosna v turškem parlamentu? Sarajevo. Radikalna srbska opozicija pripravlja v družbi s sorodnimi turškimi elementi tajne volitve za turški parlament.
Iz srbske skupščine. Belgrad. Skupščina je sprejela državni proračun za leto 1908 v prvem branju. Jutri se začne razpravljati o trgovinski pogodbi z Avstro-Ogrsko.
Ruski časnikar v Bosni. Sarajevo. Ruski publicist Aleksander Stahovic, bivši poslanec gosudarstvene dume, potuje že dlje časa po Bosni in Hercegovini in študira bosanske razmere. Sedaj se mudi že več dni v Sarajevu in proučuje "velikosrbsko propagando". Te dni je bil v redakciji "Srpske Riječi", kjer so mu pokazali članek, radi kterega so bili štirje Srbi iz Banjaluke obsojeni v 151etno ječo. Stahovic ni mogel verjeti, da bi bila radi take malenkosti mogoča tako drakonska obsodba. Od tu je poslal obširno poročilo o bosanskih razmerah ruskim listom. Stahovic se v septembru udeleži kongresa slovanskih časnikarjev v Ljubljani.
Črnogorski knez odstopi. Belgrad. Tukajšnja "Politik" javlja, da jeseni namerava črnogorski knez Nikita po 501etnem vladanju odstopiti. Pred-no odstopi, bo pomilostil vse v bombni aferi obsojene.
RAZNOTEROSTI.
Cigansko maščevanje. Znana je Se
pravda proti ciganski četi, ki je v Janušu na Ogrskem umorila eelo gt>-stilničarjevo rodJjmo. Za glavno prifo je bila 141etna ciganka Lakatoš. Mla-
do ciganko je spravilo sodišče v zavod, da bi se ne mogli cigani nad njo maščevati. Ker niso mogli dobiti cigani deklice, maščevali so se nad njeno rodbino ter tri ustrelili, ostale pa ranili. Morilci so že zaprti.
Nož vlada v Rimu med sodrgo, ta-» kozvano "teppo". Zadnji čas vsak dan koga zakoljejo. Zadnji čas so tep-pisti zabodli v srce delavca, ki ni nie zalega storil niti se s kom spri, temveč le zaradi tega, da pokažejo, kako znajo. 5. avgusta so pa zabodli neko Magdaleno Mancinesi, mater šestih otrok. Italijanska sodišča strogo ka-ječe so tudi uprav grozovite
in vendar je zločinov vedno več.....
Sven Hedin, slavni preiskovalec Tibeta, je došel v Rukyob ter pride meseca septembra v Ladakh, v sredino Tibeta.
Italijanska politika v Tripoliju. Rim. Xekteri vrtoglavi politiki hočejo prisiliti italijansko vlado, da prične v Tripoliju energično kolonijalno politiko. Opozarjajo venomer na umor misijonarja P. Giustino in trgovca Torre ni. ki ju je baje zakrivil sam kajmakan (guverner) v Derni, ki se zdaj baja baha, da so ga iz Carigrada zato pohvalili. Turška policija da Italijanom ne pusti, da bi zapustili mesto Tripolis. Angleži in Francozi pa da imajo v svrho "arheoloških študij" pravico prodirati v notranjščino dežele. To hujskanje pa ima le namen pripraviti ministra za zunanje zadeve Ti 11 oni ja do tega. da bi izku-šal Tripolis kolonizirati. Zdaj se pa poroča, da je Tittoni odločno izjavil, da bo vsem tem "politikom", ki ga bodo glede Tripolija v zbornici inter-pelirali. pošteno povedal svoje mnenje, da je namreč njihova "orijental-na politika" zgolj pustolovščina in nevarna mednarodnemu miru.
SLOVENKA IŠČE SLUŽBO
v kaki slovenski trgovini ali pa pri kaki boljši rodbini. Jako sposobna in pripravna za delo. Vprašajte pri upravništvu 4' Glasa Naroda' \ (21-25—8)
Kje je MATIJA VOVKt Doma je iz Malih Brusnic, * sedaj posestnik na Jugari, občina Brusnice, Dolenjsko. Prav rad bi znal za njegov naslov radi neke pogodbe v starem kraju. Kdor ve za njegov naslov, naj ga mi blagovoli naznaniti. Matthew Ivanež, Edenborn, Pa.	(22-24—8)
Kje je moj brat MIHA AŽMANT Doma je iz Brezja na Gorenjskem. Nahajal se je nefcdaj, kakor sem Islišala v Elgin, Mich. Kakor sem poizvedla, me je meseca aprila iskal v listu "Glas Naroda", toda jaz nisem čitala istega. Prosim cenjene rojake, če kdo ve, kje se nahaja, da mi blagovolijo njegov naslov naznaniti. — Mary Bown, 314 4th Avenue West, Duluth, Minn.	(22-26—8)
Kje se nahaja moj brat FRAN RUDOLF? Doma je od Košeaka, fa-ra Sv. Vid. Pred enim letom prišel je v Zjed. države ter se naselil nekje v Lloydell, Pa. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, prosim, da ga naznani bratu: Joseph Rudolf, Box 447, Aspen, Colo.
(21-25—8)
SAM H. OWENS. _
stanujoč na Evelethu, TWuti _ se priporoča za ŠERIFA za St. Louis Co., Minn. Sam H. Owens je kandidat republikanske stranke, dobro znan rojakom v Toweru in Evelethu, ker biva v teh krajih že 26 let.
(15-8—15-9)
POZORI
V zalogi "Glas Naroda" je irfla ^odučna knjižica, ki obsega 64 atra-uij, z naslovom: Kako se postane ameriški dziavtjaaf Ker je ksjiliea jako potrebna in koristna, naj jo takoj naroči vsak rojak. Stana ammo 5 centov, ktere pofljlta v poKnik tnamkah.
1SS Gzssrasfc 8t* N«w York, M. T.
Pozor Rojaki!
Novoiznajdeno garantirano mazilo x> pleSaste in golobradce, od katerega v t tednih lepi lasje, brki in brada popol' noma zrastejo, cena $2.50! Potne noge, kurje očesa, bradovice in ozeblino Vam v 3 dneh popolnoma ozdravim za 75c., da ie to resnica se jamči $500. Pri na-ročbi blagovolite denarje po Post Money Order poiiljati.
Jakob Wahcie.
R. O. Bo* CLBVieLAND, OHIO
ar ANGLEŽČINA v 3. do 6. mesecih.
Lepopisje, slovenščina, računatvo. Pouk se vrši potom dopisovanja. Pojasnila ee dajejo zastonj.
Slovenska korespondenčna šola,
P. O. Box 181, SU. B, Cleveland, C
Pazite se rojaki!
Neke bankovne 'ku je' ss razposlale nad Slovence in Hrvate agente na lov nevednih in nepoučenih; love ti tički vse: naročnike, pošiljatev denarjev v staro domovino, potnike in Bog ve kaj vse. Slovenci in Hrvatje bodite previdni in zaprite duri in ušesa pred njimi, ti neznajo druzega, nego poštene ljude blatiti, "svoje kuče" pa v zvezde kovati. To je navaden manever teh ljudi, ki si neznajo drugače kruh služiti, nego na lahek način to je z — jezikom. Na polje s takimi ljudilovci, da ne bode kesanje prepezno!
Uredništvo.
Kje je ANTON TURK T Doma je iz Podpreske pri Loškem Potoku. Pred enim letom je bival v Chis-holmu, Minn. Za njegov naslov bi rad zvedel: Charles Turk, Box 5, Hanlev, Coalwood P. 0., Mich.
(22-26—8)
NAZNANILO.
Društvo sv. Alojzija št. 36 J. S. K. Jednote v Cnemaugh, Pa., naznanja svojim članom, da je bila naša redna seja dne 19. julija, pri kteri je bil izvoljen nov odbor za eno leto, in sieer: Fran Dremelj, predsednikom, Box 160; Ivan Potokar, I. tajnikom, Box 16; Fran Šega, blagajnikom, Box 19; Josip Dremelj, zastopnikom, Box 227. Vsi v Conemaugh, Pa.
Z bratskim pozdravom
Ivan Potokar, I. tajnik. (22-25—8) P. O. Box 16.
Kje je ANTON POČKART Doma je iz Bogega pri Štjaku na Notranjskem. Pred letom časa je bil nastanjen v St. Louis, Mo. Za njegov naslov bi rad zvedel njegov prijatelj: Anthony Rener, Union-town, Pa., Continental No. 2.
(24-26—8)
Išče se
DOBRO IZOBRAŽENI PEVSKI ZBOROVODJA.
Prednost ima Slovenee, kteri je zmožen angleškega jezika v govoru in pisavi. Plača po dogovora. Naslov:
Slov. bralno društvo "Mladi Vrh", R. D. Box 69,	McDonald, Pa.
(22-24-8)	Wash. Co.
Na koga se zanesti
v slučaju bolezni in komu se poveriti v zdravljenje, ako hoče bolnik hitro in sigurno nazaj zadobiti izgubljeno zdravje? — Vedno le na takega zdravnika, katerega delovanje pozna in katerega mu priporočajo prijatelji in znanci, katere je že ozdravil.
THE
COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE
prvi, najstarejši in obče znani zdravniški zavod za Slovence V Ameriki vabi vse one, kateri so bolni ter so mogoče že zastonj trosili denar pri drugih zdravnikih, naj se obrnejo z zaupanjem na irkunešega zdraznika tega zavoda Dr. R. MIELKE-ja, kateri ima mnogoletno izkušnjo in kateri z najboljšin uspehom zdravi vse moške, ženske in otročje bolezni pa naj bodo iste akutne, ali zastarele (kronične), zunanje ali notranje. Jetiko, sifilis, kakor tudi vse tajne spolne bolezni, zdravi hitro in z popolnim uspehom. Zdravljenje spolnik boleznij ostane tajno.
Čitajte, kaj pišejo v zadnjem času od njega ozdravljeni bolniki.
Ozdravljen rane na licu od zobobola.
Cenjeni gospAd doktor!
Jaz se Vam iskreno zahvalim ta Vašo naklonjenost, katero ste mi skazovali za časa moje bolezni. Uverjen in preprič an seru, da sem le po Vaših zdravilih zadobil popolno zdravje, nad katerim sem bil skoro obupal. Sedaj pa se čutim zdravega. ko kedaj pred boleznijo. Zato Vas priporočam vsem rojakom po širni Ameriki.
S spoštovanjem ostajem Vam hvaležni.
Franc SteklaSM
3UI St. Clair Ave. N. E.
Cleveland. O.
Frank Polh
310 Midlant Ave. Rockdalle 111
Velecenjem gospod doktor!
Vam naznanim, da seni prejel zdravila in se Vam zahvaljujem, ker Me mi dobra poslati. Sedaj sem popolnoma zdrav, pa so mi še zdravila ostala, zato se Vam iskreno zahvaljnjtin ter pripo ročam rojakom, ako potrebujejo zdravil, naj se na Vas obrnejo, ker pri Vas se zarer, dnbra dobijo, katera gotovo pomaeojo.
V«is še enkrat zahvaljujem in pozdravim ter Vam ostanem hvaležni priatelj
Jakob Likar
Box 04i West Newton. Pa
I

Na razpolago imamo še mnogo takih pisem, katerih pa radi pomanjkanje prostora ne moremo priobčiti
Komur bolezen ni natanko znana, naj piše po obšino knjigo, "ZDRAVJE", katero dobi ZASTONJ ako pismu priloži nekoliko znamk za poštnino. — Vsa pisma pišite v materinem jeziku ternajslavjajte na sledeči naslov :
TUB
COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE
I40CWEST 34th STREET,	NEW Y0RK, NCY
Zdravju
najprimernejša, pijača je
»^LBISY PIVO
*
i!
ktero ie varjeno iz najboljšega iuiDorUr-uiega češkega brnela, l^ali naj n:kdo ne zamudi poskusiti fjs, •? ^vr».jo \a.itno korist, kako H; -svoje družine, svojih prijatei «*:v I& lr •
Leisy pivo je najbotj pnijvbJjeno ter se dob« v 7Sra o-t-.a gostilnah. Vse podrobnosti r r	6102 i: •'• . -i
kteri Vam dragevolje vse pojast"
THE ISAAC LEISY BREWING COMPANf cueveuand, o.

AVSTRO-AMERIKANSKA ČRTA
(preje bratje Cosulich«:
as NajpripravnejSa in najcenejša parobrodna črti m S&ieoee in mm
Novi parnik na dva vijaka "Martha Washington'
REGULARNA VOŽNJA MED NEW YORKOM, TRSTOM IN REKO,
"V at spodaj navedeni novi parobrodi na dva vijaka imajo brezžični bnojav:
ALIOS, iiATJBA, MABTHA WASHINGTON, ] [ A-BGEM TIH A.
\ mesecih maju in juniju se bodeta zgoraj Bttvttecfln brodenju pri-druitta is draga nora ^otaiika panika.
Cine vožnih listkov Iz NEW TORKA za IIL razrid n Ui
TESTA............................
UUBLJANlfi......................
BEKE.............................
ZAGREBA.........................
KABLOVCA....................
n. BAZB3BD As TBSTA ali BBKB____________
Parobrod "ALICE" odpluje 2. septembra 190». Parobrod "MARTHA WASHINGTON" odplujo 16. septembra 1906.
Phelps Bros. & Co^ Gor. Agents, %	stm^ w^wm.
Spisal Karo! May; za "Glas Naroda" priredil L. P. -o-—
DRUGA KNJIGA. PO DIVJEM KURDISTANU.
očesom v znamenje, Selim-aga zopet potegne zapah čez nje-
je
(Nadaljevanje.)
Amad ne spregovori niti besedice, vendar me pozorno ogleduje, ker je od mene pričakoval rešitve. Skrivej am pomignem z naj bode pripravljen; nato pa gova vrata.
Sedaj odpre druga vrata. Makredš stoji ob steni svoje luknje. Ko za glede mene, začudeno pogleda.
"MakredS, kako ti ugaja v tej luknji?" ga vpraša muteselim ironi čno in vesel radi obilo zavžitega vina.
"Alah naj učini, da prideš ti sem mesto mene!"
"Prerok, kterega častim, bo preprečil tvojo željo. Tvoja usoda zelo huda."
"Jaz se ne bojim!"
"Selim-ago hotel umoriti!"
"Ker je lopov prve vrste!"
"In podkupiti si ga hotel!"
"Ker je neumen!"
"In takoj si mu hotel plačati!"
""Bolje bi bilo, da bi ga obesil."
"Morebiti se tvoje želje lahko spolnejo," reče zviti muteselim. Radi zavzetega vina in pričakovanja dobrega plena se mu je svetil ves obraz. Kaj?" vzklikne makredš. "Ali govoriš resnico?"
"Da."
"Hočeš z menoj se pogajati?"
"Da."
"In koliko zahtevaš?"
"Povej mi, koliko imaš pri sebi denarja?"
"Muteselim, denar potrebujem sam za potovanje."
"Kolikor rabiš ti že pustimo."
"Dobro, torej pričnimo s pogajanjem. Toda ne v tej luknii'"
"Kje pa?"	J J'
"V prostoru, ki je za ljudi ne pa za podgane."
"Torej pridi iz svoje luknje!"
"Daj mi roko!"
"Selim-aga. daj mu ti roko!" reče muteselim. ker ni zatupal svoie-mu ravnotežju.	J
Aga pa je menda imel iste premisleke, ker me sune pod komolec in prosi:
"Efendi. stori ti mesto mene!"
Da se stvar še bolj ne zavleče, stegnem torej roko proti makredšu h potegnem iz njegove celice.
"Kam naj ga peljem?" vprašam.
"V srfrražno sobo." reče poveljnik.
"Ali naj vrata celice zopet zaklenem ali___f'
"Samo prisloni jih!"
Dam si torej opraviti z vratmi, da odidejo vsi trije v imenovano sobo, d^z^a56 mi ^ P°Sre^i; mu<eseIim ^ka na mene. Zmisliti si moram kaj
Naprej koraka makredš, za njim poveljnik s svetilni«!, potem aga in koneeno jaz. \ glavo mi šine dobra misel. Z roko sunem mimo age poveljnika v bedi a. csa slednji spusti svetilni«© iz rok in zakriči
^Aga. kaj počenjaš za menoj?" zakriči muteselim nad njim Saj te nisem jaz sunil, gospod!" se izgovarja nedolžni aga Ti si me sumi! Sedaj je tema na hodniku. Prinesi drugo svetilnico'" Jaz jo grem iskat k Arnavtom." rečem jaz in zginem. Ostali trije ao bili že v strazni sobi, ktera zaklenem za seboj. Nato hitro Arabcu v celici in potegnem zapah nazaj.
"Amad el Gandur!"
Važno za rojake,
ki nameravajo potovati v staro domovino.
BRZOPAItNIKI francoske dmžbe, severonemškega Lloyda in Hamburg-ameriške proge,
kteri odplujejo iz New Yorka \ Evropo kakor sledi:
V HAVRE (francoska proga):
LA TOURAINE odpluje dne 27. avg. ob 10. uri dop.
LA SAVOIE odpluje dne 3. sept. ob 10. nri dop.
V BREMEN (severonemški Lloyd):
KAISER WILHELM DER GROSSE odpluje v torek dne 25. avgusta.
KRONPRINZESSIN CECILIE odpluje v torek dne 1. septembra.
V HAMBURG (hambnrško-ameriška proga):
DEUTSCHLAND odpluje dne 27. avgusta ob 11. predp.
DEUTSCHLAND odpluje dne 24. sept. ob 10. uri dop.
m ga
stopim k
luknje, nakar njegova vrata zopet
se opoteče. Vsled dolgega zapora je
"TJospod, ali si ti?"
"Da. Hitro stopi navzgor!"
Z mojo pomočjo skoči iz svoje zaprem.
"Ne govori, temveč hiti!" ga opominjam
Sveži zrak ga skoro premaga, da bil zelo slab.
Zopet ga primem za roke; v naglici smukneva skozi vrata po dveh uli,
eah, nakar pn tretjem vogalu počakava.
"Pripravi se! Tam je moje stanovanje, in tam je tudi tvoj oče "
Zakrokam kot sem obljubil, in takoj se prikaže luč iz hiše. kar mi priča, da je nekdo vrata odprl.
Hitiva k vratom, kjer stoji Halef.
"Hitro notri!"
Jaz pa odfbežim nazaj. Zamudil sem vsega skupaj samo dve minuti. Po stopnjicah planem navzgor, da dobim svetilnico pri Arnavtih. V par sekundah sem ze zopet spodaj in se podam v stražno sobo.
"Dolgo si izostal, efendi!" reče muteselim.
^Stražniki so me vprašali, zakaj si jih zaprl, in povedal sem jim "
Eno b. jim pri pilil okoli ušesa, ne pa odgovoril! Zakaj si nas zaprl, ko si odšel po svetilnico?"	P
"Oospod, saj je vendar ujetnik pri vas!"
Previden si, emir; prav si storil. Postavi luč na mizo in začnimo 7 razpravo!"
Seveda poveljnik nikakor ni nameraval spustiti makredša za denar i Od njega je hotel izsiliti kolikor največ denarja s tem. da mu je obljuboval svobodo, nakar bi ga zopet ukazal utakniti v luknjo. Ker sta bila muteselim i in aga pijana, bi makredš kaj lahko odvzel ključe, pobil oba na tla begnil v noc.	-
vej. koliko denarja imaš pri sebi ?" reče poveljnik. "Povej mi raje ti. koliko zahtevaš od mene?"
povem šele. ko mi ti razodeneš, če
Za vsa pobližna ali natančna po-* jasnila glede potovanja pišite pravočasno na:
FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St., New York,
kteri vam bode točno odgovoril in vas podučil o potovanju.
-o-
Dalje so še krasni poštni parniki na razpolago, kteri odplujejo kakor sledi:
V	HAVRE (francoska družba):
LA GAiSOOGNE odpluje dne 3. sept. ob 10. uri dop.
V BREMEN (severonemški Lloyd):
GROSSER KURFUERST odplnje v četrtek dne 20. avgusta.
BREMEN odpluje v četrtek 27. avgusta.
PRINZ FRIED RICH WILHELM odplnje v četrtek dne 3. septembra.
V HAMBURG (hambnrško-ameriška črta):
PRESIDENT LINCOLN odpluje 29. avgusta ob 11. uri dopoL
AMERIKA odplnje 3. septembra ob 1L nri dop.
PRESIDENT GRANT odpluje 5. septembra ob 12. opoludne.
V	TRST (avstro-ameriška proga):
ALICE, odpluje dne 2. sept.
V ROTTERDAM (Holland-American Line):
POTSDAM septembra ob 9. zjutraj.
NOORDAM odpluje 8. septembra ob 9. zjutraj.
železnici in kdaj dospe v New York, pričakuje ga uaš vslužbenec na postaji, dovede k nam v pisarno ter spremi na parnik brezplačno. Ako pa dospete v New York, ne da bi nam Vaš prihod naznanili, nam lahko ix postaje (Depot) telefonirate po številki 1279 Rector in takoj po obvestilu pošljemo našega vslužbenca po Vas.
Le na ta način se je možno rojakom, ki niso zmožni angležkega jezika, izogniti oderuhov in sleparjev v New Yorku.
FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St., New York.
HARMONIKE
Compapie Generale Tiansatlantipe
(Francoska parobrodna družba.)
bodisi kakoršnekoli vrste izdelujem in popravljam po najnižjih cenah, a delo trpežno in zanesljivo. V popravo zanesljivo vsakdo pošlje, ker sem že rad 1C let tukaj v tem pcslu in sedaj v svojem lastnem domu. V popravek vzamem kranjske kakor vse druge harmonike te računam po delu kakoršno kdo zahteva brez nadaljnih uprašanj.
JOHN WENZEL,
1017 E. 62nd Str., Cleveland, O.
Tukaj živečim bratom Slovencem in Hrva tom, kakor potujočim rojakom, priporočam svojo moderno gostilno, poti imenou "Narodni Hotel,"na 709 Broad St., eder največjih hotelov v mestu. _ Na čepu imam vedno sveže pivo, najboljše vrste whiskey, kakor naravnega dom* napravljenega vina in dobre smodke. Na razpolago imam čez 25 urejenih sob za prenočitev. — Vzamem tudi rojake m , stanovanje. — Evropejska kuhinja!
Za obilen poset se priporočam udani
Božo Gojsovlč, JohnsiovB, Pa.
.j! "p" '.mi1 n|iji 1 i
Cast mi je naznaniti slavnemu občinstvu v Chicagi, lil., kakor tudi rojakom po Zjed. državah, da sem otvoril novo urejeni
saloon nri "Triglavu",
572 Blue Island Ave., Chicago, III.
kjer točim pristno uležano Atlas pivo, izvrstni whiskey. Najbolja vina in dišeče smodke so pri meni i na. razpolago. Nadalje je vsakemu na razpolago dobro urejeno kegljišče in igralna miza (pool table). Potujoči Slovenci dobrodošli. Vse bodem dobro postregel. Za obilen obisk se priporoča
Mohor Mladič,
(F
POZOR SLOVENCI IN HRVATI
Podpisani priporočam vsem potujočim rojakom v Chicagi, HI., in okoliš svoj dobro urejeni
—: SALOON. Na razpolago im*™ tudi lepo k»i ljišče. Točim vedno sveže in dobr* ; I 572 Blue Island Ave., Chicago, 111. Seip pivo, jako dobro domača via* rasne likerje tetr prodajam fine metke. Postrežba solidna.
Prodajam tudi in preskrbujem pa robrodne listke za vse prekomomk« črte po izvirnih cenah. Pošiljam 4» narje v staro domovino zancaljina potom po dnevnem kurzu. V srcud sem s banko Frank Sakaer v Xn Yorka. Svoji k svojimi Z velespo&tovanjem
JOSIP KOMPARE, 8908 Qreenbay Ave., So. Chicago, Li
• mm m m m m	■ ■■ '-nrrrvr^Minrtriilji r
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Cenjenim rojakom in naročnikom v Braddocku, Pa., in okolici naznanjamo, da je za isti okraj naš zastopnik
J. A. GERM,
P. O. Box 5, Braddock, Pa.;
ker je z nami v zvezi, ga vsem topk priporočamo.
Prank Sakser Company.
JIREKTHA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN UUBUAHfc
Poštni parniki so:]
'La Pro#ence" na dva vijaka..................14,200 ton, 30,000 konjskih me*'
Savoie" „ „ „ ..................12,000 „ 25,000
<La Lorraine" „ „ ..................12,000 „ 25,000 '
;l^Touraine» , „ „ ..................10 0<w 12 ((00 '	"
•I^BretaenC ............................... S/**)	9 fm ,
'•La Gasgogne"................................ 8,0U0 „ 9,0WJ
Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK,
corner Pearl Street, Chesebrough Building.
Parniki ad p I oje jo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. ura iopointine iz pristanišča št. 42 Norih Ki ver, ob Morton St., N. Y.
♦LA TOURAINE
La Gascosrne *LA PROVENCE *LA LORRAINE *LA SAVOIE
27. avg. • J08.*LA PROVENCE 3. Sept. 1908.*LA LORRAINE 10. sept. 1908 *LA TOURAINE 17. sept. 1908 'LA SAVOIE 24. sept. 1908.-LA PROVENCE
1. okt.	1908.
8. okt.	1908.
15. okt.	1908.
22. okt.	1908.
29. okt.	1908.
odpluje
V ANTWERPEN (Red Star Line):
KROONLAND odDluie 29. avgusta ob 11. uri dopol.
VADERLAND odpluje 5. septembra ob 11. uri dop.
FINLAND odpluje 12. septembra ob 11. uri dop.
=
NAZNANILO IN PRIPOROČILO
Rojakom ▼ Evelettm, Mina., b okolici naznanjamo, da je sa tamoiaj. okraj tmJ sactopoik
MB. GEO. KOTZE, P. O. Box 541,	Ereleth,
Ker je s nami ▼ sveči, ga vsem t« plo priporočamo.
Prask Sakaer Co.
NAZNANILO DT PRIPOROČILO.
Za Braddoei, Pa., in okolieo je naš pooblaščeni zastopnik
Mr. JOHN VAROGA, 1005 Wood Way, Braddock, Pa.,
ki pobira naročnino za "Glas Naroda" in knjige^ vsled Česar ga rojakom najtopleje priporočamo.
"Glas Naroda".
Nižje podoisana t>riDoro-čam potnjo&iu S
in Hrvatom svoj........
SALOON
107-109 Greenwich Street,
oooo NEW YORK oooo v katerem točim vedno pivo, doma prešana in importirana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke...........
Imam vedno pripravljen dober prigrizek.
Potujoči Slovenci in Hrvatje dobe............
stanovanje in hrano
proti nizki ceni. Postrežba solidna............
Za obilen poset se priporoča
FRIDAvon KROGE
107-109 Greenwich St., New Y< k.
POSEBNA PLOVITVA.
Parnik FLORIDE odpluje dne 29. avgusta 1908. Novi parnik na dva vijaka CHICAGO odpluje dne 5. sept. 1908. Samo kabine II. razreda I
Cena drugega razreda do Havre: $66.M in vitje.
Brnika 5 Tfezdc zaznamovali "maj© pz njij^
Jlfc« Wt Kozminski, generalni agent za
IX Deaborn Chicago,
Važno. Va£no, Važno. Važno",
•
0 C
»N
03 >
Vraza gospode (18 size) 20 let jamčenaz dvojnim pokrovom (field) z zlatom prevlečena <t% -g z 15 kameni.....................%plO»VAj
z 17 kameni....... ...............$15.00
Ravno take vrste ure za gospe bolj male (size 6) z 15 kameni	^
kolesorjem Elgin ali Waltham ...
Za blago jamčim.
Priporočam se 7a naročbo, kajti /gornje cene so samo za nekaj časa.
/VI. Pogorelo,
1114 Heyworth Building,	Chicago, 111.
'Naslov za knjige: M. POGORELC, Box 226 Wakefield, Mich.
Važno,
CF3 Velika Zaloga vina I« žganja.

<
tt
N<
3
0
<
09 N< 3 0
Važno,
Marija Grill
NARAVNA
m po-
mores
*«. sv
"Koliko zahtevam, ti plačati."
"Torej vprašaj, muteselim t"
U';t'""''	fPribližno stotrideset dolarjev).
"To j p pi-eve«-!'' ro<v-o makredš navidezno prestrašen.
" Torej nsi daš štiritisoe!"
"Gospod, ti vedno več zahtevaš!"
'/Makre.15. ti , n manj ,>..n.,jaš! Muteselim neee meietariti. Če ne daš takoj shntieoe. zahtevam še več."
"Trliko denarja nimam. Dvatisoe ti lahko dami"
Tvoja roka je zaprta, toda rad jo boš odprl. Sedai pet tisoč!"	J
"Gospod, tri tisoč ti dam!"
"Pet sem zahteval!"
Jezno pogleduje Tt-akredš poveljnika, in na njegovem obrazu sem bral vehk strah za denar. Toda skrt) za prostost je bila še večja.
"Ali jri obljubi', da me spustiš, ee te plačam?"
"Obljubim." ■"Torej priseži pri preroku!"
"Prisegam!"	i
Slednjo besedo je muteselim kaj neprevidno izgovoril.
"Torej štej!" reče makredš.
Z roko poseže v /.ep svojih širokih hlač in privleče na dan zavitek, ovit z svileno tkanino. Odpre ga in z tresočimi rokami prične šteti denar do- 1 čim aga sveti z laterno.
"Ali je prav?" vpraša, ko je naštel petti&oč.
Muteselim še enkrat prešeteje in reče: ^ "To je papirnat denar v vrednosti pettisoč pijastmv. Vendar znano ti je, da denar ni toliko vreden. Če hočem papirnati denar izmenjati, dobim manj kot pettisoč pijastrov. Daj mi še dvatisoč!"
"Gospod, ti si nepravičen!"
"Dobro, pojdi nazaj v svojo luknjo!"
Makredšu se pojavi mrzel pot na čelu.
Dalje prihodnjič.
V SOUTHAMPTON (American Line):
PHILADELPHIA j odpluje 29. avgusta ob 10. uri dopol.
ST. PAUL : odpluje 5. septembra ob 10. uri dop.
NEW YORK ; odpluje 12. septembra ob 10. uri dop.
ST. LOUIS odpluje 19. septembra ob 10. uri dop
V CHERBOURG (White Star Line):
OCEANIC
zahtevam odPluie avgusta ob 10. uri dop
TEUTONIC odpluje 2. septembra ob 10. uri dop.
ADRIATIC odpluje 9. septembra ob 9. uri dop.
MAJESTIC odpluje 16. septembra ob 10. mi dop
f Vožnje listke za navedene parnike prodajamo po isti ceni kakor v glavnih pisarnah parobrodnih dražb.
Ako kdo želi pojasnila Je o dragih, ne tnkaj naznanjenih parnikih, naj se z zaupanjem obrne pismenim potom na znano slovensko tvrdko: FRANK SAKSER 00, 109 Greenwich St.. Hew York, in postrežen bode vsakdo vestno in hitro.
Vsakteri potnik naj si uredi tako, da pride en dan pred odhodom p*r» nika v New York. Kdor naznani svoj prihod^ po kteri
KALIFORNIJSKA VINA $
NA PRODAJ. jS
Dobro črno vino po SO do 60 ct. vTK galon s posodo vred. hi? Dobro belo vino od 6u do 70 ct.
galon s posodo vred. kj/ Izvrstna tropavica od $2.50 do $3
_ galon s posodo vred. ij Manj nego lO galon naj JK nihče ne naroča, ker manje ko-ličine ne morem razpošiljati. Zajedno z naročilom naj gg na* ročniki dopošliejo denar, ma Money Order. Spoštovanjem
Nik. Radovich, ^
^ 594 Vermont Stn San Francisco, CaL ffL
Na prodaj
NARAVNA C ALIFCRMJSKA VINA
Dobro črno in belo vino od 35 i. centov galona.
Staro belo ali črno vino 50 centom galona.
Reesling 55 centov galona. Kdor kupi manj kakor 28 galoi vina, mora sam posodo plačati. Drožnik po $2.50 galona. Slivovica po $3.00 galona. Pri večjem naročilu dam popust. Spoštovanjem
STEPHEN JAKiE, _0rcckett, Contra Costa Co., Oai.
r
4

j /i..'i:^ 'gj-'
Ako hačes dobro postrežbo
z mesom in grocerijo.
tako se obrni na
MartinGeršiča, |
301-303 E. Northern Ave.. ' Pueblo, Colo Tudi naznanjam, da Imam T zalogi vsakovrstno suho meso, namreč:
klobase, rebra, jezike Sunke itd.
Govorim v vseh slovanskih
--an p.
J ■ M ■	.C	fc .J^i^M. V^K-.	iT.
obilni obiska
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Rojakom v Oregon City, Oreg., in okolici naznanjamo, da je za »amo6-nji okraj naž pooblaščeni zastopnii
Mr. M. JUSTIN,
502 Main St., ali P. O. Box 104 Oregon Cily, j vsled česar ga rojakom prav topi. priporočamo.
PRANK SAKSER OO., 109 Greenwich St., New York. N. I.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Cenjenim rojakom v Rock Springs, Wyo., in okolici naznanjamo, da je za tamošnje mesto in okraj nai po* ^ oblasčeni zastopnik I	Mr. A. JUSTIN,
ft P. O. Box 563, Sock Spring«, Wyo.. I vsled česar ga za vse posle prav toplo ^ priporočamo.
Frank Sakser Company.
Prodaja belo vino po........70c. gallon
,r črno vino po........50c. „
Drožnik 4 galone za............$11.00
Brinjevec 12 Bteklenic za........812.00
ali 4 gal. (sodček) za...........$16.00
Za oblino naročilo se priporoča
Marija Cirili, 5308 St Clair Ave., N. EL,	Cleveland, Ohio.
Telefon 1279 Rector, N. Y.	^k
Fr. Sakser Co.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO. MR. IVAN PAJK, P. O. Box 120, Conemangh, Pa.,
j« s nami v zveai, valed česar sa vasm caoj. rojakom is ConMnangh, Pa^ in okolic« topla priponimo. ^otičnik ima toil v aalogi ooo-knjlc« po Irrindb
FRANK »ATOTR CO. (MGHas Naroda.")
(Inkoi-porirana v državi Nev/ York.)
109 GREENWICH STREET, 6104 ST. GLAIR AVE. N. E.
NEW YORK. CLEVELAND, 0.
Pošilja najhitreje in najceneje
denarje v staro domovino.
Vlog-e izplačuje c. kr. jx;.vrni hranilni urad na Dunaju; c. kr. pri vil. avstrijski kreditni zavod v Ljubljani; ljubljanska kreditna banka in kraljevi ogrski hranilni zavod v Bndapešti.
Prodaja
originalne parobrodne listke za
vse prekomorske črte po izvirnih
cenah.
_ Vsak potnik dobi originalni vožni-listek, ko ^egra plaea. Potnike počakamo na železniški postaji ako ILtl/naill.^;, aol 00. in jih spremimo na parnik.
Kdor hoče biti solidno in brzo postrežen, naj se i zvest L o obrne le na
FRANK SAKSER CO.,
109 GREENWICH STREET, NEW YORK.
6104 ST. CLAIR AVE. N. E., CLEVELAND, 0.