pns.nin* ni^™ » pn»nvin» T.FTO T VTTT V Ljubljani, v petek 19. decembra 19"50 STEV. 289 1. izdaja Cena t Din Naročnin« mesečne ^fll^ ^ШШШКШ š^ ^^^ ^^^^^^^^^^ Ce k Ljut/- ^^Ж ^^ ^^^ ^^^^^^^^ ^^^ Г ^^^^^^^^ I lana iskn izdaja ce- ^^^^^^ • ^^Ж Ш ^Вн^ ^^^^^ Ш ^Ш^К -- Ж ^ - - Ш ^^^ff tno/finmv«. i4i>l)ii _ . Ш Uredil išt »o |е » ^gf^ ^- U prava. Kopttar- Kopitar irvi al r)(=>C^« Izhaja vsak dan tiutraj. ra*eu aow - ooč,,H 2944 ,П 20M ucuci/оли ЏЈИ^у^Ј 'UU^LIUUIU O^^CIJCt-« pondelika in dneva po prazniku fašistične čeke v Italiji Polom akcije za znižanje cen Nujna gospodarska potreba :,-••' V i . ' ; i Naša javnost se gotovo še spominja, koliko borbe je bilo treba, da smo prišii do končnoveljavne trase za železniško zvezo Slovenije z morjem. Ob tej priliki lahko rečemo, da bi bilo bo-lj umestno, da bi se velik del notranjega truda, naporov in dela posvetil sedaj intenzivnemu delu, da čimprej pridemo do izvršitve te železniške proge. Mislimo, da nam ni treba še poudarjati velikega pomena najkrajše železniške zvvze naših krajev z morjem. Vsako leto plačujemo milijone za prevoz našega blaga po tu,ih železnicah. Tuja pristanišča živijo od našega izvoza in uvoza. Strokovnjaki so izračunali, da izgubimo letno približno 8^0 mihjonov Din, kateri denar bi lahko ves ostal doma in obogatil naše gospodarstvo. Saj moramo že itak v obliki dividend letno plačevati cio 100 milijonov Din delničarjem industrijskih podjetij •v inozemstvu. To seveda obremenjuje izredno našo plačilno bilanco, zlasti še, če pomislimo, kako potreben nam je vsak denar, saj smo vendar razmeroma nebogata pokrajina. Akcija za zgradbo železniške proge je prišla do najvažnejšega vprašanja, to je, do financiranja zgradbe te železnice. Kako ze.o nam je ta železniška zveza potrebna, vidimo tudi iz dejstva, da je pripravljen za njeno zgradbo doprinesti večje žrtve tudi privatni kapital naših krajev. V prvi vrsti bi seveda morala država izvršiti to gradbo, toda vemo, aa ima država še mnogo drugih potreb in da nam v bližnji bodočnosti ni računati s to gradbo, ker spada železniška zveza Slovenije z morjem šele v drugi del gradbenega načrta za naše železnice. Pač pa bo morala tudi država prispevati, ker je razum jivo, da je tako veliko javno delo težko izvršiti brez velik.h sredstev. Na zadnjem sestanku akcijskega odbora je prišlo mnogo koristnih predlogov glede izvedbe financiranja zgradbe te proge. Predvsem moramo podčrtati važnost izjave zastopnikov Pokojninskega zavoda v Ljubljani, ki je pripravljen, zavedajoč se, da mora prispevati k velikim gospodarskim potrebam krajev, od koder mu prihaja denar, staviti znatna sredstva na razpolago za gradbo te proge. Podčrtati pa moramo nadalje tudi predlog, da se naj pritegne k sodelovanju vseh kompetentnih faktorjev tudi Državna hlpo:.-karna banka. Kakor znano, je banka doslej dobila iz naših krajev po cenitvi strokovnjakov nad 100 milj. Din pupilarnega denarja, pa doslej niti četrtine tega denarja ni zopet stavila našemu gospodarstvu na razpolago. Mnenja smo, da je dolžnost Državne hipotekarne banke, oplojati z dobljenim denarjem zopet one pokrajine, od koder je denar prišel. Izmed državnih denarnih zavodov se Državna hipotekama banka najbolj peča z dolgoročnim kreditom in bi bilo umestno, da prispeva k zgradbi te velevažne železnice. Podoben slučaj je tudi s Poštno hranilnico. Ogromna večina zbranega denarja prihaja Poštni hranilnici iz Zagreba, Ljubljane in Sarajeva, k,'er smo imeli že pred vojno razvit poštnočekovni promet. Vpoštevati je tudi treba, da je bil poštnočekovni promet v Srbiji uveden komaj pred kakimi šestimi leti. Tudi Poštna hranilnica bi lahko v večiji meri prispevala za naše potrebe in se ji zdaj nudi ugodna prilika, da priskoči na pomoč celi akciji z znatnejšimi zneski. Ob te; priliki ponavljamo zopet staro zahtevo naših gospodarjev, pa tudi zagrebških, da dobe primerno zastopstvo v upravi Poštne hranilnice, v kateri sede sedaj samo zastopniki belgrajskega gospodarstva. Hvalevredno je, da se privatna iniciativa tako zavzema, da zbere skupaj potrebna sredstva za zgradbo velevažne železniške proge. Ravno to dejstvo pa tudi dokazuje, kako sili nujna potreba naše gospodarje, da sami spravijo skupaj potrebna sredstva. Zlasti, če še pomislimo, da je potrebnih za zgradbo železnice komaj 250 milij. Din. To je vsota, katero bi tako gospodarstvo savske kakor dravske banovine že lahko spravilo skupaj, zlasti, ker imamo v Ljubljani, še bolj pa v Zagrebu, toliko velikih in močnih d.narnih zavodov. Teror Pariz. 18. decembra. »Italla«, glasilo italijanske emigracije, piše v svoji 10. številki cd 18. t. m. o položaju v Italiji sledeče: »Tako zvana OVRA (Organizznzione Volonta-ria Repressione Antifascismo) ali fašistična Čeka, ki jo je režim letos izpremenil v uradno institucijo, podrejeno ministrstvu notranjih zadev, deluje z vso paro. OVRA je svojčas, ko je bila še neoficielna tajna institucija, spravila s sveta poslanca M a ' teottija in bivšega ministra Amendola, zdaj pa polni ječe z ituli'anskimi intelektualci, pro-lesorji, inienerji in advokati, ki niso ničesar drugega zagrešili kakor da so znani kot idejni nasprotniki fašistične diktature. OVRA je dala zapreti inteligente, ne da bi pustila obvestiti avnost z eno samo besedo, dokler ni bila vlada za d i ogorčenja, ki so ga povzročile govorice po vsej Italiji in inozemstvu, primorana 3. decembra izdati komunike, v katerem priznava aretacijo 28 intelektualcev in sicer po imenih, trdeč, da so pripadali antifaši-stični zaroti in da 'jih bo sodil Trifounale Speeiale. V resnici nihče izmed imenovanih ni pripadal nobeni zaroti in se ni nihče aktivno udeleževal kakšne protifašistične akcije. To so vse samo zna-čajni možje, ki so sredi terorju, ovaduštva in klečeplaziva ohranili svoje poštenje, moralno dostojanstvo in pogum ter se niso ponižali do tega, dn bi fašistično tiranijo priznali ali ji celo peli hvalo — niso se pa dejansko zarotili proti nje1. Vsi so tudi priznali, da so proti fašizmu. Med njimi je tudi 60 letna gospa de Ros i s, Američanka, vdova po pesniku de Bosisu, ki je imela v Rimu sloveč literaren salon, v katerem so se zbirali najboljši italijanski literati, znanstveniki in umetniki. Največje ogorčenje pa je bila vzbudila aretacija univerzitetnega profesorja filozofa Jožefa R e n -sija, o katerem je znano, da se nikoli ni bavil s politiko. OVRA, ki ji ;e bilo to javno ogorčenje neprijetno, je z najgršimi sredstvi pritiskala na njegovo ženo in hčer, naj bi vplivale na profesorja, da se javno odpove svojemu anti'ašističnemu mi- šljenju, kar ie tudi v javnem pismu storil, na kar so ga izpustili. Število ostalih are4irancev pa ni 28, ampak gre v več stotin; tisti, ki jih je fašistična Čeka priznala, so samo najuglednejši med njimi. Med njimi je razen gospe Bos i s najbolj znan profesor Mario V i n c i g u e r r a , ki je svojčas urejeval veliki žurnal »U Mondo«. Glavni »zločine, ki se arelirancem očita, je bilo razširjenje tajnega lističa »Alleanza nazionale per la liberta«. Ta listič — ako so ga imenovani res razširjali — je zelo nedolžen in se sklicuje na monarhijo, katero poživlja, naj svojo odgovornost loči od odgovornosti fašizma in vzpostavi demokratično ustavo. Že lo dokazuje, da aretirani Intelektualci niso bili flani anifašistične organizacije, ki ima namen fašizem zrušiti šiloma, ker je ta organizacija, ki ima svojo centralo v francoski metropoli, princi-piclno proti kralju in savojski dinastiji. Kar se tiče obrekovanja režima«, ki ga komunike policije areitiraneem očita, se je omejevalo na to, da imenovani tajni listič kritizira italijanski budžet. Kampanja fašizma za znižanje cen najemnine in življenjskih potrebščin nima pokazati zadovoljivih rezultatov. H rpre.sa I ije proti hišnim posestnikom imajo dosedaj samo la uspeh, da hišni posestniki ne hodu več svojega denarja nalagali v nove zgradbe, kar bo imelo za posledico samo brezposelnost in pomanjkanje stanovanj. Da se hišni posestniki niso ustrašili groženj režima, dokazuje shod hišnih posestnikov, ki se je vršil IC. t. m. v Milanu v Teatro lirieo (o katerem javno pišejo tudi fašistični listi. — Opomba uredništva!) in na katerem so zborovalei ljulo napadli zastopnike tiska, tako da so le-ti korporativno zapustili zborovanje. Pa tudi trgovoi. posebno mali in srednji, se ne vdajo, upravičeno poudarjajoč, da svojih cen ne morejo znižati, ako se ne znižajo istočasno cene v vseh produktivnih panogah, na kar pa seveda ni misliti, ako se ne izboljša gospodarsko stane Italije sploh. Med tem pa životarijo delavci z reduci- Španski politiki za parlament Podrobnosti o revolucionarnem g ban;u — Sestavila se je ža začasna republikanska vlada Briand o svoji mirovni politiki , napredovanja in miru Franciia dežela vrava Pariz, 18. dec. kk. Zunanji ministeT Briand je izjavil včeraj na nekem banketu, da bo kljub vsem napadom, kritikam in obrekovan,'em neprestano nadaljeval svoje delovanje za mir, kateremu je posvetil svoje življenje. Prepričan je, da je n e-gova mirovna politika edino pravilna in častna za Francijo. Francijo spoštuje svet in l.ubi kot deželo revolucije in človečanskega prava, napredovanja in miru. Politika miru pa ne pomeni, da bi se smela odpraviti vsaka skrb za zavarovanje de- žele. Treba je ukreniti vse potrebno, da bo Francija vedno v dobrem obrambnem stanju proti vsakršnemu napadu. Briand ima mirno vest, da je te odredbe previdnosti izvršil v zadostni meri. Ni ni-kakšen apostol miru za vsako ceno, kljub temu, da bo do zadnjega diha deloval za mir. Vojna je najhujši bič za človeštvo. Društvo narodov da;e s svoijimi intervencijami spornim strankam možnost za mirno premišljevanje, preden se otvorijo sovražnosti. Dr. Curtius o vzhodni politiki Nemški zunanji minister slovesno poudarja „Drang nach Osten" Za Iz* oz prešičev Belgrad, 18. dec. AA. Minister za poljedelstvo je interveniral preko ministra zunanjih zadev z dopisom grški vladi, naj dovoli nemoten uvoz v Grčijo svinj Iz neokuženih krajev. Prepoved in omejenost uvoza naj bi grška vlada izvedla točno po odredbah pogodbe o živinskih boleznih, ki se nahajajo v veterinarski konvenciji, ki je predvidena z Grčijo. Ker je v južnih krajih do 150.000 svinj, godnih za klanje, obstoji potreba, da se čim prej eksportirajo. Belgrad. 18. dec. tn. V preteklem mesecu ■mo izvozili 50 vagonov nitanih svinj. Največ v Madjarsko in v Solun. Pariz, 18. dec. kk. Ves promet med Španijo •i Francijo, tudi telefonski je zopet normalen, vendar je kontrola potnih listov in carinska kontrola zelo ostra. Še vedno niso pripuščeni v Španijo nobeni francoski listi. Po vesteh francoskih listov traija v mnogih mestih generalna stavka dalje. V Alizante so stavkujoči prevrnili dva prazna vlaka in s tem popolnoma zajezili kolodvor. V Valenciji 90 bUi pri spopadih ubiti trije policisti, v Sa/ragosi pa celo deset. V Barceloni je bilo aretiranih mnogo delavcev. V Madridu je bila včeraj zvečer politična konferenca, katere so se udeležili bivši konservativni minister Sanchez Gucrra, Earmain, Burgos, Mazo, bivši liberalni minister Villa Nuero in bivši predsednik poslanske zbornice Alvarez. Sprejeli so sklep, s katerim izjavljajo, da more edino sklicanje ustavotvorne narodne skupščine prinesti zadovoljivo rešitev. »Petit Journal« poroča, da je prišlo prej, preden so uporniški letalski častniki zbežali na Portugalsko, do resnega spora med majorjem Francom in generalom LIanom. Bilo je pripravljenih že Berlin, 17. decembra, d. Danes se je vrnil dr. Curtius iz potovanja po vzhodni Prusiji ter takoj sporočil kabinetu vtise, ki jih je prinesel s seboj iz »od domovine odcepljene nemške dežele«. Pri sprejemu časnikar.ev je izvajal iste misli, ki jih je izrazil v svojem govoru v Konigsbergu, namreč, da bo Nemčija prisiljena na vsak način zahtevali revizijo svojih repa raci jek i h dajatev. Nadalje ;e ugotovil, da je Nemčija danes med vsemi državami najbolj ogrožena zemlja in da se mora zato dovoliti, da se oborožuje in brani svoje meje. Najvažnejša točka njegovega govora se tiče vzhodne meje. Nemčija mora imeti svoje oči obrnjene proti vihodti. To resnico je te uvidel rajni Slrrsemann in jo. u videvajo vedno širši krogi mednarodnih politikov. Njegovo potovanje v vzhodno Prosijo je več letal z bombami in je Franco brezpogojno zahteval, da je treba bombardirati vsaj kraljevski grad in madridske vojašnice. General pa se je proti temu branil, češ da občinstvo premalo podpira revolucijo. »Francais de Bordeaux« poroča, da so revolucionarji že sestavili provizorično vlado, r kateri bi bil ministrski predsednik Zamora, notranji minister Maura, vojni minister Azana, zunanji minister Lerroux, finančni minister pa Aiuornoz. Madrid, 18. dec. kk. Izdana je bila vladna nota, ki pravi, da kaže položaj stavke na deželi tendenco k zboljšanju. Do večjih spopadov je prišlo v nekaterih krajih province Alizante, tako posebno v kraju Elche, kjer je revotucijski odbor izkiical republiko, kar pa je vladna nota zamolčala. V Callosi so napadli orožniško vojašnico, pri čemer je bil en napadalec ubit. Vstaši so zasedli poštni, brzojavni in telefonski urad. Pri Noveldi v Andaluziji so raztrgali železnišiko progo. Divizij-siki general Riqeline v Alizantu in general Villa Brilli iz Burgosa sta bila aretirana in odpeljana v madridske vojaške ječe, ker sta se udeležila revolucije. imelo predvsem namen, obrniti pozornost inozemskih držav na dejstvo, dn ho odslej nemška država s podvojeno silo stremela za tem. da se popravijo krivične meje, ki jih je zapisal v inrso nemškega naroda nesrečni versajlski mir. Tukaj bivajoči inozemski krogi se s čudom povprašujejo, kakšni razlogi so vodili nemškega zunanjega ministra, da je ravno v tem trenutku čutil potrebo, da tako brutalno objasni nemške težnje proti vzhodu. Nekateri relo sumijo, da je nastop nove vlade v Franciji zopet npmrumi! oni de! nemških politikov, ki stojijo pod vplivom na:iona-lis ifnega pokreta. Ni verjetno, kakor trdijo nekateri dopisniki inozemskih listov, da jp dr. Curtius hotel nan'itrniti ua motnost inlitiinni5<>jra sodelovanja med Nemčijo in sovjetsko Kosijo ranimi plačami, ki so danes najnižjo na »vetu, kakor je izračunal Mednarodni delovni urad v Wa-shingtonu. Najhujše so prizadeti poljedelski delavci, ki zaslužijo pri 30 urnem (reduciranem) delu na teden 1 liro 20 cent. Kar se tiče trgovine, so prisilne odredbe in grožnje povzročile dozdaj le to, da se prodaja in produkcija omejuje in zastaja in da veliki trgovci pošiljajo svoje blago v ogromnih množinah na francoski trg. Nadaljujejo se bankroti bank. Tako n. pr. zaznamuje 24. november fallissement kar treh bank: Credito Veneto v Padovi, Credito Polesano v Rovignu in banke >della Venezia Giuliac s paeivo 12 milijonov, ki je upropastila zlasti veliko kmet-skega ljudstva v Istri. Bankrotirala je tudi ena največjih piemontskili vinskih zadrug, tako zvama »Miraflork. t Najnovejšega datuma pa je falliment Zadružne zveze v Gorici. Izguba znaša 3 milijone lir. Bankerot Zadružne zveze je posledica imenovanja znanega faš'sta Cacceseja za predsednika. Caccese je imel Zadružno zvezo ^sanirati«, v resnici pa je to cvetoče podjetje v enem letu spravil na boben. Iz Rima došli minisleriabni komisar je po odstopu Cacceseja zdaj likvidiral tako i Zadružno zvezo« kakor mimsko čevljarsko zadrugo >Adria< in »Zvezo soških mlekarn« v Trstu. V Zvezi je bilo včlanjenih 190 slovenskih zadrug in sicer 60 denarnih in 122 pridobitnih, pod Caccesejem so pa pristopile k Zvezi še furlanske zadruge, ki pa niso prinesle nič denarja. Tako eo |*> tej likvidaciji prizadeti tako Slovenci kakor Italijani, kar seveda ne povečuje simpatij do fašističnega režima, ki je upropastil vse primorsko zadružništvo. Ker je to dejstvo režimu jako neljubo, ga fašistični tisk do danes zamolčuje.« Turin, 18. decembra, m. Tovarni avtomobilov Fiat« in »Lancia« sta znižali delovni čas in delata le dva do tri dni tedensko. Znižanje cen kruha Ljubljana. 18. dec. AA. V ponedeljek dne 15. decembra poi>oldne se je pri kr. banski upravi vršila anketa glede znižanja cen kruhu. Anketo je otvoril g. ban dr. Marušič, prisostvovali pa so ji gospod pomočnik bana, uradniki pristojnih oddelkov kr. banske uprave ter zastopniki mestnega na-čelstva, Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, Delavske zbornice, Kmetijske družbe in pekovske zadruge v Ljubljani. Anketa so je bavila zlasti z nesoglasjem, ki se opaža v razmerju med cenami moke in ceno kruha. Potem ko je bil podan obširen referat o sedanjem stanju navedenih cen v banovini, se je razvila živahna, toda stvarna diskusija o vseh tozadevnih vprašanjih. V poteku debate je prevladalo mnenje, da so s strani pristojnega oblastva potrebni takojšnji ukrepi v cilju ublažitve obstoječih nesoglasij med prej označe nimi cenami. Poziv našim trgovcem Belgrad, 18. dec. AA. Ker kažejo Ameri-kanci zanimanje samo za one inozemske izvoznike, ki jim pokažejo vzorce in predložijo cenike, sporoča naš zavod za pospeševanje zunanje trgovine vsem interesentom, naj pošljejo svoje vzorce in cenike v Newyork. Tam že obstoja Jugoslovanski izvozni urad s slalno izložbo vzorcev blaga. Brez vzorcev in cenikov je vsako poslovanje z ameriškimi uvozniki izključeno. Naslov urada je Yugo-slav trade infonnation ofice, 48 West-end Streed, Zavarovanje delavcev Belgrad. 18. dec. AA. No nicijativo ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje bo 20. t. m. v Belgradu konferenca gospodarskih zliornic, na kateri pride v debato novi načrt zakona o zavarovanju delavcev, ki ga je izdelalo ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje. Boljši časi za izvoz lesa Belgrad, 18. dec. 111. Na italijanskem trgu sr kaže večje zanimanje za naš les. Ruski dumping je v prvem iasu vplival škodljivo, toda ruski les ne odgovarja potrebam italijanskega trga. Zato jr oslabel interes za ruski les. Tudi v Španiji se jc povečalo zanimanje za naš lesni trg. Povsem tem je lesna kriza že nehala in sc pričakuje, da bo izvoz v prvih mesecih prihodnjega leta dosegel fim-boljše rezultate. Povečanje kolodvorov Belprad, 18. dec. AA. Glede ua zahteve gospodarskih organizacij je ministrstvo za promet sklenilo izvršiti program popravil železniških uredb. Tako se bodo znatno razširile posluje v Bel gradu, Zagrebu, Ljubljani, Skoplju in Nišu. Vrhu tega hoče ministrstvo na vseh večjih postajali zgraditi tovorne kolodvore. Izvoz perutnine narastel Belgrad. 18. dec. AA. Po točnih jiodatkih nn ših izvozniških družb je izvoz perutnine iz naše države letos tako narastel, da bo «t več kot 2005/, večji od lanskega. V zadnjih 5 letih jebil izvn/. pe rutnine sledeči: Leta 1020. 1868 ton za 20.7 milijonov Din, letn 1927. 2822 ton /л 33.4 milij. Din. leta 1928. 2377 ton za 38.5 milij. Din. leta 1929. 2829 ton za 48.9 milij. Din. letn 1930. v prvih devetih mesecih 5292 ton za 78.7 milijonov Din. Anglija in vzhodna Evropa Kako gleda Anglija na poljski koridor — Na vzhodu manjka pravega ravnotežja — Vpliv nemške propagande kor porast sovjetske izvozne Irgovine. Angleški politiki gledajo torej proti vzhodu z nezaupljivimi očmi. Vzhod se razvija v neprilog Anglije. Spričo tega se Angleži vprašujejo, kaj je treba storiti. Kako vpostaviti ravnotežje, kako odstraniti vse ovire nesporazumov in kako preprečiti, da se vzhod popolnoma ne izmuzne iz rok angleške trgovine. Politični krogi se s temi vprašanji bavijo intenzivno zadnji dve leti. Na vzhodnem oddelku zunanjega ministrstva sedijo najbolj prebrisani diplomati. Ljudje, ki so intimno znani s tamošnjimi prilikami. Tudi tajni oddelek ima v tem delu Evrope najbolj razvito Službo. Na podlagi lastnih izkustev in poročil svojih inozemskih zastopnikov je zunanje ministrstvo postuvilo kot začetno točko svoje politike napram vzliodu trditev, da niti Poljska niti Rusija nista narodno edini državi. V Rusiji kakor v Poljski živijo velike narodnostne manjšine, katerim se odkriva srce angleške politike. Ravno zato pa obe državi po angleškem mnenju še nista dosegli konč-noveljavno državno obliko. Na tem polju se je angleško mnenje znašlo z nemško tezo. ki istotako odklanja trajnost sedanjih vzhodnih meja. Nekateri so trdili, da je to uspeh nemške propagande. Resnica je le delna. Anglež je prišel do islega zaključka po svoji lastili poti. Izhajajoč iz te predpostavke, se je zunanje ministrstvo vrglo na vprašanje, kako rešiti posamezne točke tega »zamotanega vzhodnega vprašanja«, to Vodena izjava nove Iranc• vlade Slirje člani kabineta doslej pobegnili iz vlade — Steeg čaka na zaupnico Pariz, 17. dec. Ministrski predsednik Steeg je imel govor. Izjavil jc, da sc ne smatra za upravičenega oddajati politične izjave, dokler ne dobi zaupnice od parlamenta. Pariz, IS. dec. kk. Neposredno prej, preden se je sestala poslanska zbornica k odločilni seji, so nenadoma podali demisijo pokojninski minister Thoumyre, državni pod tajni k v notranjem ministrstvu Coty, oba iz Tardieujeve skupine, in državni podtajnik kmetijskega ministrstva Cautry iz Mari-nove skupile, torej še preden je Steeg dobil svojo prvo zaupnico. Kabinet sc je nemudoma sestal na kratko sejo, na kateri je sklenil, da se bo kljub temu predstavil poslanski zbornici. V Bourbonski palači je povzročila demisija treh ministrov, lrazumljenja in jezo med narodi. To politiko sprave v Evropi hoče vlada nadaljevati z vztrajnostjo in čuječnostjo, ne iz strahu ali bojazni, temveč ker je taka politika v svojem človeškem idealizmu najbolj realislična. Francija je pripravljena, nuditi drugim narodom svojo roko. Na polju gospodarske politike je jKitrebno boriti sc proti rastoči mednarodni gospodarski krizi In neprestatfl draginji. Treba je preprečiti zlorabe špekulacije'na borzah. Državni proračun se mora sprejeti pravočasno iu v strogem ravnotežju. V socialni politiki in šolskem vprašanju ima vlada napreden program. Današnja naloga vlade jc: mednarodni mir, zavarovanje in spoštovanje pogodb, svoboda za vse, zavarovanje javnega reda, moral- nost v javnem življenju, čuječnost ua finančnem polju, pomiritev duhov, sprava med vsemi ljudskimi zastopniki, ki še niso zatajili svojih demokratičnih idealov in zaupno poživljenje narodnega del«. Vladno izjavo je sprejela desnica z mučnim molkom. Samo radikali in del srednjih strank so odobravali govor ministrskega predsednika. Komunistični poslanec Cachin je kot prvi govornik v debati očital vladi, da si je v svojem programu preveč izposodila od svojega predhodnika Tardietiju. Bančni krahi Pariz, 17. dec. fr. Iz krogov tukajšnje borze se potrjuje vest, da je zveza pariških bankirjev poslalu piavoSodnemu ministru Cherono prolesino pismo radi njegove izjave, da se nahaja ttfS bankirjev v sodni,'»ki preiskavi ter dn iih je 31 že v preiskovalnem zaporu. Sindikat ugotavlja, da niti eden cd njegovih 207 članov do sedaj ni bil are-r tiran ali zaprt. Bančni 'kralii se nadaljujejo s straSno enako-memosljo. Včerai je zaprta svoje prostore Komercialna banka v Verdunu. Vse knjigovodstvo pa je zaseglo državno pravdništvo. Iz Toulouse poročajo., da je bil aretiran ravnatelj poljede!sko-kre-ditne banke »Association Immobiliere« radi pene-vertj v znesku 2 milijonov frankov. Centrala in ena ftlial'ku sta nehali z urudovan em. Vs« knige »o bile prenesene na državno tožilstvo. V Nizzi se je ugotovilo, da znaša primanjkljaj v Marsejskj banki 1 milijon frankov. Iz. Lyo0a pišejo, da |e bil sinc-ti aretiran bankir Ое&реуго«*, katerega pa-*ive prekašajo 8 milijonov frankov. Proti njemu je bilo vloženih 140 pritožb. Pariz, 18. dec. Dozdaj je v Oustrioovem škandalu obtoženih 181 bankirjev, od katerih se nahaja V zaporih 35. V Oustticov bankerot je zapleten tudi ravnatelj »Association Mcndiale Itnhiabiliere« v Ro-dezu blizu Montpelliera, Germain Costcs, ki je osnoval Credlt Foncief Agricole, katere akcije so brea vsake vrednosti. Na ta način si je prigoijufal nad 2 milijona frankov. Hudo je obremenjen tudi bivši poslanik v Rimu, Rene Besnard. Bil je juridični svetovalec Ouatficove banke. Besnard je prejemal za 5 ali 6 jtlridičlllh izvedeniških rrtietij (paverov) na lelo 200.000 frankov. Bil je v cvezi z znanim itaii ан-skim finančnikom in podpornikom fašističnih listov, avanturistom Gualinom. Kompromitiran je tudi ravnatelj Bance de la France, Moret, ki je eskontirala 125 milijjnuv titlov Oustricove goljufive banke. Macdonald bi rad ustregel Indiji Angleška vlada odločena ugoditi željam Indije je poljski koridor, razmerje med Poljsko in LHvo, narodnostna usoda Ukrajincev. Iznašlo je zanimivo rešitev, na katero je namignil Garvvin v zadnjem »Observerju«. Poljski koridor naj bi se vzel Poljski. Toda mesto, da bi se vrnil Nemčiji, naj se priključi vzhodni Prusiji. Slednja bi postala neodvisna, samostojna država, zvezana s Poljsko z mednarodnimi, političnimi in trgovskimi pogodbami. Ravno tako smatra gotov del angleških politikov za potrebno, da se misli na ustanovitev neodvisne ukrajinske države. Ker za enkrat ni mogoče v tem smislu delati med Ukrajinci v Sovjetski Rusiji, naj se začne pri Ukrnjincih na Poljskem. Zunanje ministrstvo je celo našlo mednarodnopraven dokaz za svoje zahteve, češ takrat, ko se je ustanavljala poljska republika, se ji je izročila Ukrajina samo za dobo 25 let. Samo vprašanje, kaj bo k temu rekla Francija, ki zasleduje na vzhodu svoje lastne politične cilje, zadržuje fantazijo angleških politikov. Zato se pa tudi vedno bolj uveljavlja mnenje, da bo treba vsa nasprotstva na vzhodu rešiti ne v Varžavi ali v Moskvi, ali v Berlinu, ampak med Parizom in Londonom. Angleška politika in angleško javno mnenje stojita na velikem razpotju in prepričan sem, da se nagiblje teža v neprilog Slovanstva in slovanskih držav. Tragično pri tem je, da ta razvoj ne potrebuje nikake opore od strani zelo aktivne nemške propagande. Nova vlada v Guatemati Newyork, 18. dec. AA. Po privatnih vesteh iz Guateinale se je tam sestavila začasna vlada pod predsedstvom generala Manuela Orlana. Newyork, 18. dec. kk. Revolucija v Gualemali je zahtevala 60 smrlnih žrtev. Do miru je prišlo s posredovanjem diplomatskega zbora, kateremu se je novi predsednik republike oficielno zahvalil. Vojno stanje ni bilo razglašeno, ker je bil novi režim povsod priznan. Narodnostni boj v Belgiji Bruselj, 18. dec. kk. Prepoved, da flamskl profesorji v Gentu ne sinejo poučevati na francoskih vseučiliščih, kar je svoječasno jiovzročilo padec. Jasparjeve vlade, je včeraj zvečer povzročila velike izgrede na vseučilišču. Profesor flamskegu vseučilišča v Gentu Huliit l)e Lee pa so za to prepoved ni menil in je včeraj predaval na francoskem vseučilišču. Naenkrat so se odprla vrata in vstopil je študent, ki je pozval profesol-ju, naj zapusti dvorano. Profesor niti je odgovoril v francoskem Jeziku: >Poberite sel<, nakar je vdrlo v dvorano več slo študentov, ki no motali smrdljive bombe in prisilili profesorja, da je zapustil dvorano i ii vseučiliško poslopje, nakar so mu študenti sledili tudi na ulico in za njim prepevali flamske pestnl. Alternativne volitve v Angliji London. 18. dec. AA. Narodni Izvrševalnl odbor delavske stranke se je včeraj izrekel za uved* bo alternativnih volitev v prihodnji volivni reformi. Delavska stranka zahteva, naj se zmanjšajo volivni stroški, prepove uporabo motornih vozil v volivne svrhe razen z.a bolnike, odpravi pluralni volivni sistem ter znlln stroške za volivne rekurzt. London, 18, dec. AA. Na današnji skupni seji izvršilnega odbora delavske slranke in delavskih lordov je bil odobren s 133 proti 20 glasovi načr> zakona za volivne reformo. Poincare ozdravtja Pariz, 18. dec. kk. Poincarejevo zdravstveno stanje se je toliko zbeljšalo, dn se bo vsaik dan izdajal samo šc en komunike. Današnji komunke iz. javlja, da slabost bolnika polagoma ponehuje. Kam leče naša hrt Zagreli, tl». dec. AA. Po statistiki, seetavlftel v Izselieniškcm komisarijatu v Zagrebu, se je izselilo iz naše kraljevino v tretjem troiiiesetju letošnjega leta: t. v prokoinorske dežele 3210 ljudi. Skupno šlevilo izseljencev (t 1.106) v razdobju od 1. jan. do konca septembra 18Š0 ae je za 2404 alii za 1»% zmanjšalo napram istemu razdobju lanskega leta. V tem trimesečju so je največ iz.selilo iz Savsko banovine in sicer 1027 eseb. ualo iz. Dunaveke (688), Dravske (li'26), Pri merske (389), Vardarske (200), Zelske (176), Vrbaske (48), Drtneko (87), Moravsko (13) in s teritorija meela Belgrada (61). i'o p:>klion je bilo 1293 (ali 50% vseh odraslih) poljedelcev, 636 kvalificiranih in .502 ne-kvalificiranih delavcev, 176 pripadnikov svobodnih poklicev in 003 članov rodbin, ki ne zaslužijo. Največ v Дтепко Največ jih je odšlo v I SA In sicer 1071 (večinoma luM, ki so prišli ua daljši aH krajši obisk, pa st> spet vračajo v Ameriko), nalo v Argentino (822), v Kanado (397), Urugvaj (128), Branil i jo (55), Avstralijo (49), Čilo (35), Novo Zelandijo (84) iu drugo dežele (14). Od 1. januarja do konca septembra t. 1. je odpotovalo v USA 3891 ofceb (lani v istem razdobju 3577), v Argentino 3689 (4601), v Kanado 2564 (3652), v Urugvaj 757 (707) v Brazilijo 251 (462), v Avstralijo 135 (137), v Čile 133 (184). na Novo Zelandijo 77 (53) Itd. Torej je do konca eepleinbra t. 1. š'evilo naših izseljencev padlo v glavnem v Kanadi (za 1088 oseb), Argentini (za 812), Braziliji (211), USA (180), Clle (51), Urugvaju (40) itd. Z naprej plačano karto ( prepaid tickeU) je odpotovalo v lreljem trimesečju 1381 oseb, od 1..januarja do konca septembra t. 1. pa 3454 oseb. Nazaj v domovino Vsega skupaj se je vrnilo iz prekomorskili držav v tretjem ttomeeečju, za stalno ali na obisk 2100 c*eb nasproti 1660 v istem tromeaečju lanskega lela. ter je tako »kupim število povratnikov za razdobje od 1. januarja do konca ■epiembra 1.1. naraslo na 5040 nasproti 4401 v istem razdobju tonskega leta. V Evropo 2. V evropske driare jo odšlo za zaslužkom t tem tromeeečju 5456 oseb, meti njimi v Francijo 8080 (* posredovanjem francoske generalne družbe is priseljevanje: 2523), \ Romunijo 264, Avstrijo 115, Češkoslovaško 75. Belgijo 67, Holandijo 45, Nemčijo 32. Luksenburg 25, Švico 12 itd. Od 1. januarja do konca septembra t. 1. je odpotovalo v evropske države vsega 20.080, meti njimi v Francijo 11.098 (s posredovanjem francoske generalne družbe za priseljevanje 8812). v Nemčijo 2370 (s posredovanjem Arbeiter-?TTWale- 2114). v Belgijo 1572, v Romunijo «25, '•'Avstrijo 524. PSR 473. HolanJsko 368, Švico 159, tuksenburg 57 itd. Prekomorsko izseljevanje pada Vzrok padanja števila prekomorskih izseljencev je v današnjem čedalje večjem zatvarjanju Kanade, ki je lani v tem trimesečju absorbirala za 1101 več naših izseljencev, medtem ko je danes že silno napredovala rcctjonollzacija ne samo v industriji, nego tudi v poljedelstvu, kjer so zlasti tako-zvani stroji Combtoe , to je stroji, s katerimi se obenem zanje in veže v snope, nadomestili veliko število delavcev. Najbolj jasno ilustrira težak položaj za zaposlenost v Kanadi,' ki je prizadel tudi na8e izeeljcnce, to ker morajo naši konzulati r Kanadi čedalje več naših izseljencev repa-Iriirati in smemo reči. da se ena tretjina naših povratnikov iz Kanade repatriira. Btevito izseljencev v Argentino in Avstralijo =o je mnogo znižalo zaradi velike gospodarske kri-Ae. ki so je pojavila v teh deželah. Kriza pri prodaji kave v Braziliji slalno odvrača od izseljevanja v lo drŽavo. Padanje števila lžseljcilcev v U8A le v veliki brezposelnosti, ki posluje vse bolj i it bolj trajna, prav tako ]>a tudi v strožjem administrativnem Izvajanju predpisov o priseljevanju, med katerimi jo treba posebej omeniti rahtevo, ki se je to dni pojavila, da se mora namreč vsak priseljenec Izk-izali, da ima 1000 dolarjev, Značilno je, rla zali leva The American Federation of Labor , da se /a dobe sedanje brezposelnosti ne samo kar najstrože izvajajo dosedanji predpisi o priseljevanju, nego da so ti predpisi se poostre. Porast evropske emigracije Slevlio evropskih izseljencev presega število prekomorskih v leni tromesečju za 2246 oseb. Torej absorbirajo evropske, driute najmanj tu 50?« več izseljencev nego prekomorske, ln to dejstvo nas mora ladovoljiti, dokler nam ni moči presežku nase delovne sile saposliti doma. in sicer tem ltolj, ker jc večina izseljencev v Francijo Hln na »ugotovljeno delo ili vrhu trga Še brezplačno, kar pomeni vseknko veliko prednost nasproti izseljeVniijii v ostal« države sveta. — (Izseljevanje v Francijo se ni vršilo po našem mnenju b r oz p 1 a f n o . ker so morali izscljenci v obrokih, odtegnjenili od njihove plačo, vrniti potne stroške, katore je podjetnik samo naprej plučal. — Op. ured.) V Nemčiji, katimr je na leto odšlo do 2000 naših poljskih delavcev, zlihlnvttjo delavske organizacijo In vsa jtiviiosl glode ua čedalje večjo brezposelnost, da sc prepove vsaj sezonsko priseljevanje poljskih itolavcev, češ da bi bilo greh, če bi so pri treh milijonih doimičih brezposelnih delavcev spustil v državo makar samo eden tujec. Slsvllo naših Izseljencev v drugo evropske države je jako neznatno, ker so se te države z. raznimi ukrepi ttttde malone hermellčno zapreti pred inozemskimi delavci zaradi rastoče brw.|iosrlnosli lastnega delavstva. Za izseljenski koinisarijat kraljevine Jugoslavije: Ar. Aranicki. London, 17. dec. (Od našega poročevalca.) Moj bivši profesor mednarodnega prava McNeil je svoje dni rekel, da štiri stvari označujejo angleško zunanjo politiko: 1. Anglija se počuli najbolj ugodno, če je sama ua svojem otoku. 2. V Evropi mora vladati med državami ravnotežje. 3. Anglija sklepa zveze samo za gotov določen cilj in za gotovo dobo. 4. Angleška politika je dolgoročna, torej počasna in navidezno neodločna. Iz teb vidikov bo treba presojali sodobno angleško politiko na vzhodnem delu Evrope. Brez ozira na svoje bivše zaveznike v svetovni vojni, ki je zanjo končana zadeva, in brez vsakega sovražnega čuta do svojih bivših sovražnikov so angleški praktični politiki opazili, da se nad vzhodno Evropo zbirajo oblaki, ki napovedujejo nevihte. Med Rusijo. Poljsko in Nemčijo ni pravega ravnotežja. Ta negotovost ovira angleška prizadevanja razširiti svojo trgovino po vzhodni Evropi. V svojem praktičnem opazovanju (»litičnc bodočnosti — in ne sedanjosti, kakor radi delajo drugi politiki — je angleški politik instinktivno čutil, da niti bo boljševizem delal največje težave. Glede tega so si danes vse stranke v Angliji edine. Razlika je samo v tem. da nekateri politiki naglašajo bolj bližjo nevarnost boljševizma, drugi jo pa postavijo v daljno bodočnost. Nadalje ugotavlja Anglež, da ludi Poljska v obsegu, kakor obstoja, ni doprinesla veliko k ravnotežju, kakor bi ga Anglija rada. Razvoj njene industrije je ravnotako neprijeten Angliji ka- London, 18. dec. AA. Na batlkefu, ki ga je priredil maliaradža iz Alvarja v proslavo svojega '27 letnega vladanja, je imel angleški ministrski predsednik Mac Donald važen govor o indijski konferenci. Mac Donald je poudaril, da sc angleški parlament in angleška vlada popolnoma zavedata, kaj Indija zahteva in sla trdno odločena priznati Indiji vse, kar potrebuje. Indijci morajo čutiti, da so sami gospodarji svoje usode, kar bo eno najslavnejših poglavij V indijski zgodovini. »Vi lahko pišete in govorile o vaših formu- Burna sodna razprava Stoli ju, 18. decembra. AA. Pred sofijskim sodiščem se jc Vršit proces proti 1? Komsamolcfin. Včerajšnja razprava je bila tako burna, da so morali 3 obtožence radi razgrajanja in napadu na sodišče s silo odstranili iz, dvorane. Predvsem mo obtoženci izjavili, du se no pustijo soditi od fašističnega: sodišča. Za kazen ao bili zaprti v temno ječo. Ko so čitali pred sodiščem izjave 10 policistov, je prišlo do ponovnih spopadov, tako, da je moralo sodišče odrediti, da se vsi obtoženci s silo odvedejo b. dvorane. Ob tej priliki je prišlo do borbe med obtoženci in med orožniki. Kn obtoženec je bil ranjen mi glavi. Komunistično priče ho odklonile vsako izjavo. Tudi ob te; priliki je prišlo v dvorani dr, iieieuuv. 34 pfič jle bilo radi izgredov pred sodiščem obsojenih na 20 dni zapora. Odvedeno so bile lakoj v soiijskc centralne zapore. lah in zahtevate kar hočete,« je nadaljeval Mac Donald, »dokler pa ne bo vladna oblika odgovarjala geniju in potrebam ljudstva, ue bodo te formule nikoli primerne za Indijo, Ustav lic delajo lilozoli. Ustave stvarjajo miselnost, izkustvo in zgodovina naroda. Mi bomo Indiji radi pomagali, da zgradi svojo ustavno arhitekturo, ki bo odgovarjala idealom in potrebam indijskega naroda.« Maliaradža iz Alvarja je v svojem odgovoru naglasil, da Indijci žele samovlado, ki naj v sestrski ljubezni deluje z Anglijo v skupilo korist. Italijanske težave v Afriki Rim, 18. dec. kk. V boju proti trdovratnim upornikom v Cirenajki je Italijanska vlada najprej ustvarila koncentracijska taborišča, sedaj pa je po sklepu ministrskega sveta razlastila vse lastninske pravice glede posestev roda Senusljev in njihovih pristašev. Razlogi te odredbe navajajo kol splošno znalio, da red Seitusijev tle zasleduje samo verskih ciljev, teitlVcc da predstavlja vojaško poliftčho organizacijo, ki se je s svojimi zahtevami odkrito postavila proti državnim zakonom. Da se lej organizaciji odvzame gospodarski Icmelj, se imajo zapleniti ludi vsa posestva Seitusijev ler se jim bo pustilo saulo ono, kar jim jc neobhodno potrebno za izvrševanje verskih dolžnosti. Dunajska vremenska napoved. Histvene spremembe še ne bo. V krajih, k'er je bilo do sedaj oblačno, pa se bo zjaenilo in bo nastal mraz. Vkraunci zahtevajo preiskavvo Varšava, 18. dcc. kk. V senatnem predlogu, ki oblega 66 strani, zahtevajo Ukrajinci v svrho pomirjenja vzhodne Galicije strogo preiskavo o izgredih policijskih oblasti in vojaštva, posebno za časa volitev. Madžarski panama Budimpešta, 18. dec. kk. Dalje poroča »Uj-sag«, da znaša deficit v socialnem ministrstvu 50 milijonov pengovprečno ceno; ubito ži-vinče se bo stehtalo, prišteli se bodo režijski stroški in končno se bo meso proda' alo najmanj 2 Din ceneje kakor pri drugih mesarjih. Nihče naj ne misli, da pri tem kdo namerava drugim mesarjem škodovati, ampak samo za tem gre, da bi kmet prodal svojo živino čtmboljše ter da bi s; delavec in siromašnejši ljudje čimlažje mogli kupiti mrsa, s čemer bi se konzum mesa in ostalih življenjskih potrebščin vsekakor jx>večal in na ta načm izboljšal gospodarski položaj kmeta In delavca. Kako občinski odboar v Črni skrbi za vse, a predvsem za najrevnejše, dokazuje tudi to. da je (že pred dalj časa) ustanovil kuhinjo v ljudski šoli lei da se tam deli opoldne topla hrana v prvi vrsti onim kmečkim in delavskim otrokom, ki stanujejo daleč od šole, a esti dobe tudi vsi drugi otroci. Kaj takega je malokje, a vredno je posnemanje. Dalje nameravajo uveetl trimesečni gospodinjski tečai za kmečka dekleta, ki se bo začel brž, ko se bo priavilo dovolj deklet. — Kmečka dekleta in njihovi starši naj bi se zavedali, koliko koristi nudi tak tečaj, — in čeravno je samo tečaj. Vsako kmečko dekle, ki se mogoče že ozira, kje bo njen novi dom, naj bi skrbelo jiredvsrm za to. kakšna gospodi« a bo. Vsaka naj bi se zavednla, da bo kot gospodinja morala podpirati tri ogle hiše, kar bo zmoglo le tedai'. Če bo znala- premnogo jt slučajev, dn ne more obdržati niti enega, n v največ slučajih zato, ker nima dovolj gospodinjske izobrazbe. — Korofikn dekleta naj prečitajo to dvakrat! Tudi ua sedanje in bodoče gospodarje misli tukajšnji občinski odbor. - Davek ,e najbolj občutljiv živec vsakega kmeta ali davčnega obveznika sploh. Da bi vsi ti vedeli, kakšne dnvke plačujejo, zakaj itd., je tukajšnji občinski odbor najel strokovni aka, da bi to ljudem raztolmačil. Določenega dne — 14. t. m. — pa ni mogel priti; a kadar pride, bo pravočasno objavljeno. Takrat naj pridejo vsi davčni obvezniki, predvsem pa tisti, ki po davkih najbolj udrihajo. Druga smrtna žrtev avtobusne nesreče Smrl Jožefa Rampiha Ljubljana, 18. decembra 1930. Danes dopoldne ob 10 je izdihnila druga žrtev strašne avtobusne katastrofe na Drenovem griču, namreč 26 letni čevljar Jože Rampih. Poleg šoferja Ignaca Modrijana, ki .je za poškodbami umrl še isti večer, ko se je nesreča pripetila, je dobil Rampih najtežje poškodbe. Obruz mu je bil ves v opeklinah, opečeni je imel obe roki in zlomljeni obe nogi, eno celo dvakrat. Kar je pa naj- strašnejše, je bilo to, da je bil Rampih ves čas pri zavesti, ko je ležal pod motorjem avtomobila. Dn-nes dojioldiie so mu odrezali eno nogo. Rampih pa operacije ni prenesel, ker je bil že tako slab. in je umrl. R'mpih je v bolnišnici silno trpel in je ves čas vzdihoval zaradi groznih bolečin, ter je z njim sočustvoval vsakdo. Zato je bila smrt za Rampiha pravo odrešenje Silno tragično je bilo, ko je danes dofioldne ob II Rampihova žena Ivanka pripeljala s seboj svojo hčerkico Emico, da obiščeta dragega očeta. Ko sta prišli v bolnišnico, je bil Rampih že mrtev. Lahko si mislimo strašno žalost obeh sirot, ko sta meslo živega atka našli le njegovo mrtvo truplo. Pogreb f Modrijana na Vrhniki Vrhnika, 18. decembra. Za danes je bila napovedana obdukcija trupla pokojnega Ignacija Modrijana. Ta pa je odpadla. Ob 3 popoldne je pred mrtvašnico splošne bolnišnice v Ljubljani pogrebni avto mestnega pogrebnega zavoda naložil krsto s pokojnikovim truplom in jo odpeljal na Vrhniko, kamor je prispel točno ob 4 popoldne. Pred Rokodelskim domom je bila zbrana ogromna množica ljudstva, domala vsa Vrhnika in bližnje vasi. Tam so odprli cinkasto krsto, da so se starši, sorodniki, nevesta in prijatelji pokojnega Načeta Modrijana mogli še enkrat posloviti od njegovega trupla. Na pokrovu lesene krste je bila namreč vdelana steklena šipa, skozi katero je bilo mogoče videti pokojnikov obraz. Bili so pretresljivi prizori, ki so se godili pri tem zadnjem slovesu, nakar je avto odpeljal truplo na Verd, za njim pa je šel ogromen mrtvaški sprevod. Pred grobom na verdskein pokopališču so jx> cerkvenih molitvah pevci zaj^eli turobne žalostinke, nakar je sprejela zemlja zadnje ostanke nesrečne žrtve. N. p. v in.! Pri ranjencih v bolnišnici Ljubljana, 18. decembra. Pri župniku Ramšaku. Naš poročevalec je danes obiskal tudi župnika Lamberta R a m š a k a. Ramšak se subjektivno dobro počuti. Levo roko, ki jo ima zlomljeno, so mu danes dali v ovoj in prevezali so mu tudi prsa, ker ima zlomljenih nekaj reber. Župnik Ramšak je dejal: »Roke mi ni bilo treba dati v gips, čeprav je zlomljena. Kost je namreč v stiku in roke znto ni bilo treba naravnati. To nnjbrže znto, ker sem po nesreči še nesel aktovko.« »Trdni ste gospod župnik, trdnil« ^Seveda sem, za rebra me nič ne skrbi, saj sem si jih pred enim letom tudi zlomil, ko sem se ponesrečil v Gozdu nad Kamnikom. Pa sem tedaj okreval in bom sedaj tudi. Zaradi roke ne bom mogel žal najmanj en mesec nič maševati. Z Rampihom pa sem snoči govoril. Zdel se mi je hudo slab. No danes je pa umrl. Revež je silno trpel.« Pri slovesu se je župnik Ramšak spomnil in pravi: »Polno obiskovalcev imam in mi nosijo same fine cigarete Jaz pa kadim le »Zetac. Dajte no. pa Vi kadite tole reč< in župnik izroči obiskovalcu škatljico sSoko« cigaret. Poročevalec se darila ne more ubraniti in škatljiea cigaret izgine v njegov žep. >Ilvala lepa, gospod župnik.? Stanje Oskarja Pogačnika se stalno boljša. Če ne bo komplikacij, je upanje, da bo popolnoma okrevnl. dasi sedaj precej trpi. Včernj v sredo je Pogačnikn in Rnmpiha obiskal zastopnik železniške direkcije in se informiral o njunem stanju. Dekan Kete v LeonišČu je tudi že izven vsake nevarnosti in bo najbrže v kratkem času okreval. Prav tnko tudi obe ranjeni gospe Wiesbnuerjeva in Dolenčeva. Nasveti rudarjev k novemu rudarskemu zakonu Trbovlje, 17. dec. Zvedeli smo veselo vest iz Belgrada, da se nahaia osnutek tega zakona pred Vrhovnim zakonodajnim svetom. Završalo |e med rudarji, kakšen bo neki ta novi zakon. Ko poslušamo razne govorice delavstva, se nam zdi potrebno, k stvari spregovoriti neka; besed in navesti želje prizadetega delavstva. Govoriti o potrebi novega zakona bi bilo skoraj odveč, sai stari zakon že davno ni več odgovarjal novim potrebam in zahlevam delavstva, posebno v Sloveniji ne. Sedanji zakon je tako nejasen v svoji stilizacii, da ga delavec niti tretine ne razume, pač pa ga dobro r?zume pod etnik, ker je zani zelo ugoden. Paragrafi se da o sukati kakor veternica in se n vadno zaob nejo le v škodo delojemalca. Na drugi strani pa ie p.išel navskriž z zakonom o zaščiti delavstva, ki nudi delavstvu veliko več ugodnosti, ki pa za težko industrijo ne prihaja;o v poštev. Pred sankcijo novega zakona .-mo dolžni zakonodajalce opozoriti na sledeče: 1. Vsa določila v zakonu nai bodo :a na tako za deloiemalca kakor za delodajalca. Zakon naj bo izdan v preprostem besedilu, da ga bo lahko delavstvo razumelo. 2. Delovni čas 8 ur naj bo delavstvu zajamčen z zakonom, nikakor pa ne s kako pozne,šo uredbo delovnega predpisa. 3. Najvažne še ie zavarovan:e za bolezen, onemoglost, invalidnost in starost. Gotovo je, da se bo to pozneje uredilo s pose^nm pravilni' om, potrebno pa je. da se vsa glavna določila zavarovanca postavijo v zakon sam Če zakonoda alci ne bodo na to že pri zakonu pazi'i, se lahko zgodi to, kar se e sedni, ko so bratovske skladnice popolnoma skrahirale, 4. Z zakonom na' se uvede pravna zaščita državljanov napram tu emu kapitalu 5. Zakon nai določa za delav tvo takozvane obratne svete, v katerih naj bo delavstvo dovolj močno zastopano. Je še mnogo stvari, ki bi jih bdo treba omeniti, toda zdi se nam nepotrebno, ker so to storile že večkrat s poverilom delavstva delavske zbornice, posebno pa slovenska. Hočemo le merodaj-nim krogom odkrito in jasno navesti zah'eve delavstva, ki nikakoT niso prehude, ampak le minimum, kar bi se sploh moralo dati delavstvu. V središčih rudarstva naše države so se po vojni po,a-| vile med delavstvom razne struge, ki so dostikrat ; škodovale ugledu države. Glavni vzrck temu je bilo 1 pomanjkanje pravic delavstva, ki nam iih je kratil j ravno sedanji rudarski zakon, na katerem slonijo vse pravice delavstva težke industri e. In če pomislimo, da ie premogovno narodno gospodarstvo vsaj v Sloveniji pretežni del v rokah tu ih delniških družb, ki dobiček naše domače zemlje poši-; ljajo v tujino in da imata država in narod le majhen del tega, je jasno, da mora sedanji zakon to i preprečiti. Kako postopa o ta pedjet a, dokazuje dejstvo, da pošiljajo v sedanji rudarski krizi delniške družbe v prestolnico naše države zastopnke delavskih korporaci , češ naj jim država da kruha: ! saj so tvoji državljani, skrbi zanje! Poleg tega pa še zahtevajo od države, da mora pri njih jemati premog in jim tako pomagati do čim večjega dobička. Ali ne bi bilo prav, ko bi tudi oni dali nekaj od svojega dobička, ki ga izmozgava o iz naše zemlje in našega ljudstva, za ozdravljenje krize? Z zakonom je nadalje potrebno preprečiti špekulacijo z našimi rudninami na škodo države Nekatere delniške družbe si že domiš' ajo, da so država v državi in da nima nihče pravice, pregledovati nihovih računov. Mi vendar nismo koloni a raznih inozemskih delniških družb, mi smo si z žrtvami in krvjo naših najbol ših postavili svoj lastni dom. Kot mi-oljubno in gostoliubno slovansko ljudstvo radi sprememo vsakogar v naš dom, toda ravnati se bo moral po naših zahtevah in navodilih. To naj uredi novi zakon! Slovenski rudar. Kronika nesreč Krško, 17. decembra. Minuli teden si je pri skoku z voza zlomil roko v podlehtju posestnikov sin Anton Voglar iz Selc, ki se je zatekel po bolniško pomoč v krško bolnišnico. Veča nesreča se je dogodila J. Dolinarju, 08 letnemu možu iz Topolovca pri Boštanju. ki se je odpravil na Topolovec, da si oskrbi potrebne kostanjeve palice zn pletenje košev. Ker je dojioldne zaužil iieknj narejenega vinn, ga je napadel pri iskanju kostanjevih palic hud glavobol Da bi se odpočil, se je ustavil pri cerkvici Matere Bože na Topolovcu in tamknj zadremal. Zbudil se je šele ob nastopu noči. nekaj '"asa taval po neznani jioti. kjer mu je spodrsnilo, da je strmoglavil v jamo in naprej na drčo za spuščanje lesa. Tu padec je bil usodepoln. ker si je mož prebil lobanjo in dobil ludi druge poškodbe Težja nesreča je dohitela Antona Trupeja, lovskega paznika, nastavljenega v graščini Planina. Ko je zvečer prišel v hlev, dn se prepriča, ali je vse v redu, je potegnil iz žepa robec. V Žepu je imel tudi samokres, ki se je isti hip sprožil. Krogla je predrla obleko' in zadela moža v prsi, kjer ;e pod kožo obtičala. Prisotni trije očividci so se seveda z njimi vred jako ustrašili in preskrbeli za takojšnjo jjomoč v domači hiši. K sreči ,e krogla v obleki izgubila toliko na moči, da rana ni smrtno nevarna. Na Dobravi je bil oklan posestnikov sin J. Klavžar iz Dobrave, ki se je slučajno nahajal ined drugimi fanti, ki so ee sprli radi fantovskega peresa. fmenovani jih ;e min'1. Ko pa se je vrnil v sobo, kjer so pili, ga je z nožem nekdo tako oldal in obrežni, dn so gn morali prejieljati v krško bolnišnico, kjer se vsi imenovani sedaj zdravijo. * Pri išiasu sledi na kozarec naravne »Franz-Josefc grenčice, zavžite na tešče, izdatno izpraznjenje črevesa brez vseh težav, pridruži pa se navadno prijetno ugodje olajšanja. Zdravniški strokovni listi omenjajo, da učinkuje zanesljivo in prijetno >Franz-Josef« voda tudi pri zabreklih žilah, haemorrhoidah. prostatalnih boleznih in katarju v mehurju. »Fram-Josef« grenčiea se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah Božična doza KAVE HAG Vsebina <1. kg Cena Uia 36'— LEPO IN PRAKTIČNO DARILO! Doni r rtoh tlobilh lr-0Tlrah 7 tlvlll Smrt delavnega župana M. Sobota, 17. dec. Iz Trnja nam poročajo: Ob veliki udeležbi občanov in prijateljev ter znancev iz sosednih vasi smo spremili k zadnjemu jjočitku župana Doma iožefa. Z njim je umrla ena starih zavedni-h korenin linrli je bil oče dobre krščanske slovenske družine. Udejstvoval se je v vseh |janogah javnega življenja Pred tremi leti je kot župan prevzel vodstvo občine. Sedaj se je začel še bolj zanimati za javne zadeve. Svojo odgovorno službo je vršil zelo vestno. Dc vsakogar je bil dobrohoten in edino njegovo prizadevanje je bilo, da bi občini lajšal bremena. S temi vrlinami si je pridobil vsakega. Občina ga bo težko pogrešala. Mož za ženo v večnost Konjice, 17. dec. Čuden slučaj smrti smo imeli ta teden. V tukajšnji bolnišnici Rdečega križa je v nedeljo zjutraj umrla 60 letna Terezija Leskovar iz Prevrata. Pokojnica je bila dobra žena in je dolga leta nosila pri slovesnih cerkvenih obhodih in drugih slovesnih prilikah Marijino zastavo. Kmalu za tem, ko so njo odpeljali v bolnišnico, je pa zbolel tudi njen 80 letni mož Jurij, ki so ga tudi spravili v bolnišnico. Pa usoda je hotela še več. Sel je za njo tudi v večnost, in sicer takoj naslednji dan jx> njeni smrti. Umrl je v ponedeljek popoldne. Med lem, ko smo zagrebli ženo. je on ležal na mrtvaškem odru. Pokojni je bil pravtako dobrodušen in odločen katoliški mož. V Polenah je pa umrla 76 letna prevžitkarica Jožefa Kračun. Sploh je začela sedaj pri nas smrt zelo kositi. Orožnik Snuderl zapustil bolnišnico Ljubljana, 18. dec. V sredo je zapustil bolnišnico orožnik Franc Šnuderl, ki je bil ranjen pred dvema mesecema pri znanem spopadu na Jezerskem. Šnuderl je /bil ranjen v trebuh in so bile negove poškodbe zelo nevarne. Skrbni pozornosti zdravnkov pa gre zasluga, da je Šnuderl o-kreval tako, da ie mogel predvčerajšnjim zapustiti bolnišnico. Šnuderl je dobil od orožniškega povel'stva še dva meseca dopusta in je odpotoval k svo.cem v Dolnjo Lendavo, kjer bo prebil dopust. Pod vodo M. Sobota, 16 dec. Dan za dnem imamo dež in sneg. Od časa do časa se nebo zjasni, |x>tem pa ga zopet zagrnejo sivi oblaki in kmalu nato začne deževati in snežiti. Padavin je že daleko preveč. 1 la ne morejo popiti vode, tako da pokriva polja in travnike. Narastli so tudi potoki. Nekateri so prestopili bregove in je voda za lila vso okolico. Najbolj so prizadeie setve. Pod vodo bodo segnile. Voda pa ne gosjx>duje samo nad polji in travniki, marveč sega čez ceste iti pota. Med Bogojino in Ivanjci je onemogočila ves promet. Ponekod so dobili vodo celo v kleti, tako da so morali iz njih spraviti poljske pridelke, ker bi jih voda drugače uničila. Prebivalstvo je vznemirjeno radi slabega vremena, ker ne ve, kaj bo začelo, ako ne bo tega kmalu konec. Tat z radiom pod pazduho Št. Janž na Dol., 18. dec. Iz šent'anškega župnišča je neznan tat odnesel štiricevni radioaparat, 11 kn,ig ter pleteno jopico. Snoči se je klatil okrog župnišča sumljiv mlad moški, lepo oblečen, sjedne vel kosti, ki je sp a-ševal, ali sta gospoda doma. Potem so ga ljud e izgubili iz vida. Gospod župnik Č e r n i v e c ima radio-apaTat, ki pa se je nekaj pokvaril. Zato ga je gospod župnik hotel nesti v Ljubljano v popravilo. Danes dopoldne se ie namenil odriniti. Zato sta snoči z g. kaplanom aparat lepo zavila in priložila zavoju še 11 knig, ki jih ie g. župnik bolel vrniti neki kn,igarni. Ta zavoij sta lepo povezala ter mu privezala še ročko, da se bo lažie nosilo. Davi sta gospoda zgodaj vstala in šla v cerkev. Ko je g. župnik odhajal, je vežna v:ata še skrbno zaklenil za seboj, kakor je navada. Ko se je čez kake 2-3 ure vrnil iz ce-kve, |e našel ve;na vrata odklenjena, vrata v kuhinjo pa odprta. To se mu je sicer čudno zdelo, vendar na kakega tatu ni mislil. Ob 10 se jc gospod odp avljal. da po,de na vlak v L ufcljano. Brz je hotel pobiali svoj paket z aparatom. Pa ga ni bilo več. Tat se je najbrže že zvečer vtihotapil v žup-nišče na podstreš e, kjer so danes našli vrata odprta, čeprav so sicer vedno zaprta. Davi na vse zgodaij, ko sta gospoda odšla, je pa šel »na delo«. Zagledal je paket in si mislil: to je pa zelo pripravno! Videl je, da ga bo lahko nosil, še bolj pripraven bo pa potem, ko ga bo odprl. Slutil je najbrže, da so notri sami tisočaki; no, pa tudi zavoj samih kovačev ni tako od muh. Denar bo pa gotovo, ker je v župnišču poso.ilnica. Da ga ne bi zeblo, je vzel še jopico. Seveda se je ureza', ker je upaiut pokvarjen, pobožne knjige mu pa tudi ne bodo dišale, čeprav bi jih bil zelo potreben. Seveda to tatovo razočaranje g. župniku ne bo nič koristilo, ker 2500 Din je bilo pa lc vredno vse skupaj — ea g. župnika namreč za tatu ne I Oiai pravite? Informacije Halo Jugoslovanski lelezniiav* fllcdc višine na postaji Ljubljana gl. kol. izrečenih kazni so povsem netočne, I so/a vseh kazni, ki so bile izrečene uslužbencem tu postaje, izpopolnim: Potreba, da se popravi notranjščina hipne cerkve in nabavijo nove orgle \ Skolji Loki, se je ugotovila soglasno pri konkurenčni obravnavi 5. avgusta 1930. h kateri so bili od sreske izpostave povabljeni občinski odborniki vseh 3 občin, ki pridejo glede župnije Sk. Loka v poštev, s pristavkoni >če ne pridejo, se bo smatralo, da privolijo, in bodo obvezani, prispevati, kar nanje odpade.« — Povabljeni so se tudi udeležili in io«ade\no pro-račune soglasno odobrili. Tudi sklep, da žup-Ijani prispevajo z nakladami na direktne davke. Je bil soglasen. Vse to izvidno iz odloka Sreske izpostave v v Škofji Loki od 25. avg. 1430 št. 8053. ter je pobiranje naklad čisto zakonito urejeno in obvezno za vse. ki imajo \ območju župnije šk. Loka predpisanega kaj direktnega davka. Pri konkurenčni obravnavi izvoljeni stavbeni odbor, v katerem so zastopane \se 3 občine, ie sklenil, naj se te naklade pobirajo po položnicah žup-nega urada, da bo najkrajše in najcenejše. Davčna blast tu ni nič dovoljevala, ker dovoljevanje niti ni spadalo v njeno področje. Samo seznani davkoplačevalcev in njih direktnih davkov jc napravila davčna uorava. Toliko resnici na ljubo, v vednost vsem žutv Ijanom in v vsestransko jsomirjenje. da sc ne bi nikomur godila kaka krivica. Jernej Podbevšek. župnik. !Va lova obstrezen Kranj, 15. decembra. Stisnil je lovec puško risanko v roke, vrgel nahrbtnik na' ranic iu jo ubral na lov v planino v vznožju Krvavca. Sneg je že pokrival zetnijo in lovec je oprezuioč za divjačino zasledil srnjaka. Vzel ga je na muho. sprožil in ustrelil. Srnjak ie bil obstreljcn vendar mu lovčeva krogla ni upihnila življenja, marveč jo je še z lahkoto jjobiral čez drn in strti. V lovcu je vzplamtela strast zasledovati divjačino naprej in naprej, dokler ne bi videl srnjaka ubitega ležati pred seboj. In sta jo ubirala srnjak pred njim, lovec za njun najprej, da sta nehote ob« prekoračila meje revirja, koder jc tovcc smel loviti in preganjati žival. Prišla sta na ozein je tujega gospodarja na kamniško stran, kjer sta naletela na gozdne čuvaje dotičnega gospodarja in lastnika lova. Gozdna čuvaja, vestna v službi pa nista imela slasti po srnjakovem mesu in kožuhu, marveč sta, da branita interese gosjrodarjeve merila — mogoče po pomoti, — na lovca. Pro,ektili so lovca, ki se imenuje Peter Kulmr vulgo Votnpergar bosjat posestnik star okrog 35 let. ki biva kot go: spodar planine И «re pod Senturško goro. zadeli v obe nogi in je zlasti desna precej prestreljena, baie pa tudi hrbet ni ostal cel. Čuvaja sla z sanmi pripeljala lovca na njegov dom; kjer je ranjenec mislil, da se bodo rane same zacelile. Kmalu pa mu je začela desna noga močno otekati. Kuhar je bil ranjen v soboto, in v pondeljek dop. so ga z rešilnim avtomobilom iz Kranja odpeljali v spremstvu žene v ljubljansko bolnišnico. Ce te rana zastrupljena, lahko nastanejo usodne posledice Kuhar ie kot rečeno imel svoj lovski revir in le slučaj ga e pripeljal v revir drugega gospodarja kjerje vsled svojega veselja in strasti do lova našel nesrečo. Koledar Petek, 10. deccmbra: Kvatre. Urban. V. papež; Favsta, vdova. Strogo zapovedan post. Osebne vesli Za poveljnika dravske diviiijske oblasti ic imenovan diviz. general Iii« S. Bogoljub, do-sedami vršilec dolžnosti generalštabni brig. gene-ral Jovan Vesclinović jc imenovan za vršilca dolžnosti Sumadtjske div. oblasti. ^ Promocija. V soboto 20. t. m. ob 12.30 bosta promovirali na vseučilišču v Inomostu gospodični Stana Globočnik in Blatena Kle-o e c za doktorja medicine. Čestitamo! — Sodnijske vesti. Zn starešino okr. sodišča v Ribnici jc imenovan okr. sodnik Anton S a v e 1 j iz Kočevja. — V Kočevje [e premeščen okr. sodnik dr Franc Cešarek iz Črnomlju. - Upokojen bo « 1 januarjem kanclist del sodišča v Ljubljani Stanko Rozman, ki je doslej vodil pisarno civilnem oddelka. - Premeščeni so: višji pis. ofi-cijal Fortnnat Stnnovšek ir. Laškega v Konpce, pis. pripravnica Angela Obran ir. M. Sobote v Maribor: pis. pripravnik Štefan Pernat iz Maribora v M. Sobota Dobra prebava - pol zdravja! Pri zaprtju, Unostt črov Vam Artin-dr»ž«|« omogočijo lahko pravilno izprazn|enje. Dobiva se v vseh lekarnah za ceno 8 Din zu škatljo. Novi grobovi + Iviea Kraljeva. Gosp. Antona Kralja, tajnika Zadružne »veto v LJubljani, Jo zadel hud udarec: umrla mu je njegova edina hčerka gdč. I v i c n Kralj, uradnica Zadružne gosjKtdarske banke. Pogreb bo v soboto ob 4 popoldne iz Slre-liške ulice. Z žalujočim očetom |>risrčno sočustvujemo. Naj ga tolaži ljubi llogl Rajnlci pa naj sveti večna luč! ■f- Pavel Dežniaii, kontrolni strojevodja, je umrl 17. t. m. v Sp. Šiški, Krankopunska cesta t!. Naj počiva v miru 1 Preostalim našosožalje I Pogreb bo v soboto ob 2 popoldne. •f Ivan Barle. V Kandiji pri Novem mestu Jo umrl g. Ivan Bar le, nudučitelj v (Hikoju, oče zagrebškega kanonika Janka llarlota. Pokopan bo danes ob !l jiop. Naj počiva v miru I (1. kanoniku in vsem žalujočim naše soŽaljeI + V Novem mestu je umrl g. Josip Kos, knjigovez in trgovec. Pogreb bo v soboto ob 3 po-poldne. N. p. v m.I Preostalim našo sošaljel Mala kronika ir Nevarno je obolel preč. g. Knific Jože, župnik v Oorjah pri Bledu. Leži v splošni bolnišnici v Ljubljani. Vsem sobratom se priporoča v molitev. it Prosvetna druttva opozarjamo na društven koledarček, ki je pravkar izšel zn leto 1931. — Koledarček prinaša aktualne članke za pros\ etno delo kakor tudi programe za razne društvene Brireditve in popolen seznam prosvetnih društev, ebiva sc v Prosvetni zvezi, Miklošičeva c. 5. Cena 10 Din. ir Vreme v državi. V Ljubljani ie včeraj ob 7 zjutraj kazal barometer 775.0 mm, termometer pa t" C do 2.2" C, v eter severnosevernovzhoden, jasno. -- V AVaritKini je kazal barometer 771.0 nun. termometer -4° C tlo 2.2° C, veter severen, jasno. — V Zagrebu je kazal barometer 774.2 mm, termometer i" C do 5'1 C. veter jiižnojužrozahoden, pretežno oblačno. V Belgradu jc kazal barometer 773.5 mm, termometer 1" C do 3.3" C, mirno, oblačno. — V Splitu je kazal barometer 700.5 mm, termometer 5" C do 12rt C. veter severnosevernovzhoden, oblačnost majhna. ir Jugoslovansko veterinarsko združenje, sekcija Diavske banovine ima v nedeljo 21. dec. L I. ob 9 dopoldne v prostorih hotela -Evrope« v Celju občni zbor, na katerem bosla med OStaVm ludi dve zanimivi predavan i. G. profesor dr. Keni bo predaval o zatiranju nalezljivih bolezni perutnine z ezirem na najneve ša raziskavnna z demonstracijami, g. veterinarski inšpektor Cerne pa bo predav al o živinoreji. Vabi eni vsi živinorejci! ir Počno cvclj«. Na vrtu posestnika Franca Braikoviča iz C«rovegu loga je mlado češpljevo drevo že ves mesec v cvet u, uekai vejic je pa žc odevetelo in kažejo že droban sad. Še celo zadnji sneg ni cvetju škodoval. Čudna so pota narave. ir Ali ste na ženski list Vigretl že naročeni? Januarska številka izide še pred Božičem. — Naroča se jvri upravi Vigredi. Ljubljana, Ljudski dom. Letna naročnina Din 25. ir Dekliški oder IV. zvezek obsega pet času primernih iger. — Cena Din 10. — Naroča sc pri upravi \ igredi. Ljubljana, Ljudski dom. ir Božična dar la za ljubilelie lepe knjige. Sienkievicz, Quo vadiš, roman vezan v celo p'a-tno 1C0 Din; Kalinšck. Slovenska kuharic«, velika izdala s slikami, vezano 160 Din; Dostojevski, Bratje Karatnazovi, roman v dveh zvezkih eleg. vezano v celo plalno 250 Din: Grafeiiaucr, Zbirka slovenskih povesti — 5 zvezkov skupaj vezanih v celo platno 60 Din; Jurčič J., Spisi — 10 zvezkov — ljudska izdaja — vezani v celo plalno 300 Din, vezani v eleg. platno 400 Din, v isti vezavi v kaseti 450 Din: Pregelj dr. Ivan, Izbrani spisi — do sedaj izšli 4 zvezki — do božiča izide še 5. zv„ vsak n ezek vezan v eleg. platno 60 Din, bro*ir?.n 45 Dm: Tolstoj Ana Korenina, roman, 2 zvezka v eleg. vezavi 250 Din: Prešeren dr. Franc, Zbrano delo, 40 Din, ver. v eleg. platno 55 Din, v celo usnie 90 Din. •k Nov telefon si jc nabavila tvrdka Josip Lbcrlc, ki ima številko "149. Obenem opozarjamo na njen zanimiv ogla-. it Čajno maslo z«, božične praznike v najboljši kvaliteti Vam nudijo Osrednje mlekarne, Ljubljana, Maistrovo ul. 10. Skofia Loka Napeljava elektrike v škofjeloški okolici dobro napreduje, zlasti v smeri proti Godešiču, Rete-čam, Seuici. torej na levem bregu Sore. V kratkem bodo začeli i deli tudi na desnem bregu, in sicer v smeri Rakovnik, Sora. Draga, Gosteče, Pun-garl, Hosta in dalje proti škofji Loki. Z napeljavo bodo v vseli teh vaseh končali nekako do pričetka pomladi. Cene mesu so se te dni znižale za 2 Din pri kilogramu. Sprememba na mlekarski šoli. Pretekli mesec je odšel iz, Škofje. Loke strokovni učitelj g. Iv. Benko, ki jo prevzel tajništvo pri Osrednjem mlekarskem društvu v Ljubljani. Zamenjal ga je na banovinski mlekarski šoli v škofji Loki strok, učitelj g. Pavlica. Nova šola. Pretekli leden so dogradili stavbo novo šole in napravili Že ostrešje. Takoj nato so razpisali mizarska dela in, kakor je videti, bo šla stvar tako hitro najirej. da se bo v šolskem letu 1931.32. žo lahko preselila v novo jioslojije osnovna deška šola In otvorila meščanska. Nore zgradbe. Kakor vse kaže. bo v prihodnjem letu zraslo več novih hiš med Plevuo in Kanuiitnikoui, tako da bo Škofja Loka znatno narasla na severni strani. Kakor smo izvedeli, bodo na tem prostoru gradili svoje hiše: Oblak Tine. Blaz.uik Avgust, Mnttevveber Gabriel, Ravnikar J. Nekateri so že kupiti svet, drugi žo prijiravljajo svoj materijal. Poleg Šifrerja pn se jo dvignil nov fotografski atelje. Povoljni rezultati »dneva dobrega tiskac. Da je škofja Loka pravilno in iskreno ruzumela delo Katoliške akcije, ki hoče ob tesnem sodelovanju duhovščine in laikov z vsemi sredstvi dvigniti katoliškega duha iu zavest narodnih plasti, kažejo žo sedaj vidni uspehi (Ineva dobrega tiska Znatno so narasli naročniki cerkvenih listov: »Glasnika . Bogoljuba In Katoliških mlaljonovc, kakor tudi fantovskega Kresa" in dekliške »Vigredi-. Znatno Je napredoval tudi nedeljski Slovenec^, ki ga bomo skušali z nedeljsko kolportažo še dvigniti. Francoski krožek bo pričel s svojim delovanjem v našem mestu prihodnje dni, in sicer v obliki družabno kcr.verzacijskih sestankov, da se bodo udeleženci na lep načiu seznanili z jezikom in kulturo franc. naroda. Ljubljana Slovenec potuje v Sveto deželo Ljubljana, 18. decembra 1030. V petek ob 8 zvečer priredi Prosvetna zveza v Unioiui nad vso zanimivo in poučno predavanje, na katerem bo predaval prof. Janko Mlak a r o svojom potovanju po Sredozemskem morju, Egiptu iu Sveti deželi. Predavanje bo spremljalo 90 bnr-vastih skioptičuili slik iu bo najbrže nadaljevanje predavanja 5e v soboto ob 8 zvečer. Politične razmere, ki so se tudi v Orientu po svetovni vojni neverjetno spremenilo, so preobrazilo lice vzhodnih dežela lako zolo, da bi jih človek, ki jih je obiskal pred petnajstimi leti, skoraj no spoznal. Vse to bomo Čuli na predavanju, podanem v zanimivi in zabavni obliki, kot zna to le profesor Janko Mlakar, ki ne bo podal le suhoparnega poročila o potovanju, ampak tudi vtise In doživljaje na ladji in na suhem. Potovanje Je trajalo tri tedne In je stalo neverjetno malo. Stroški, brez izdatkov za razglednico, uljnče in odpustke so za vse tri todne znesli le 10.400 pri polni oskrbi na ladji in izletih po deželah Du so ti stroški v resnici zelo majhni, bo potrdilo dejstvo, da eo Dutmjčani, ki so se peljali naravnost iz Trsta v Sveto deželo, plačali samo za 16 dni trajajoče potovanje okrog 16.000 Din, in videli Slava starega vo'aka Ljubljana, decembra. Dne 10, t. m. slavi Todov Vaskovii, lambur-mažur muzi ko 40. pj>. Triglavskega svojo krstno slavo sv. Nlkolc tn obenem 401ctnlco aktivnega službovanja v vojski. Gospod Vaskoviu je stopil v vojsko 10. de-et nibra 1800 kot muziški pripravnik 2. peš. (Milka Kneza Mihajla v NISu ter je v svojem vestnem službovanju dosegel čin narednlka-vodnika. Gospod Vaskovič 3e vedno mladostno čil izpolnjuje svoje službene dolžnosti ter je šele pred kratkim zaprosil za vpokojitev. Kal bo danes? Drama: Sen kiesne noči, Red D. Oper«; Zaprta. Filhu-Monijat Violinski kouccrt Marije Mi-hajlovič. Ob 8. zvečer. Union, verandna dvorana: Prosvetni večer. Predava prof, Janko Mlakar: »Moje potovanje po Sredozemskem nverju«. Ob 8. zvečer. Nočno službo imajo lekarnei dr. Piccoli, Dunajska cesta 6 in mr, Bakurčič, Sv. Jakoba trg 9. 0 Moje potovanje po Sredozemskem morju je naslov predavanju, ki ga bo imel danes zvečer na X. prosvetnem večeru g. prof. Janko Mlakar. V tem času nnm večkrat uhajajo misli proti Palestini in enim krajem, kjer se je v resnici izvršila božična skrivnost. In prav v to deželo nas bo popeljal predavatelj danes in |ulri zvečer. Opozarjamo, da bo danes le prvi del predavanja in jutri cb 8 zvečer diugi del. Predprodaja vstopnic v Prosvetni zvezi, Miklošičeva c. 5. (^Ljubljanski Grad bo imel lelos, kakor se obeta, lepo božičnico. Ker nam pa še vedno manjka sredstev, da bi si nakupili naipolrebne ših stvari za otroke, vljudno prosimo, če more kdo v ta namen kaj darovati ali v denarju ali v blagu. Darove sprejema uprava Slovenca, Vincencijeva konferenca in hišnik na Gradu. — Vincencijeva konferenca za Grad. 0 Lep koncert visoke umetniške stopnje bomo imeli nocoj ob 20 v Filharmonični dvorani. Nastopita dve mladi belgrajski umetnici, violinistka .Marija Mihajlovičeva iu njena sestra pianistka Olga Mihajlovičeva. Izvajata' bogat violinski in klavirski program, s katerim imata lepo in veliko priložnost pokazali svojo umetniško zrelost. O tem smo pojKilnoma prepričani, saj sta imeli obe do sedaj o vseh svojih koncertnih nastopih najlaska-vejše kritike. Po predprodaji sodeč vlada za nastop obeh belgraiskih umetnic nrav lepo častno zanimanje s strani naše publike. One, ki šc nimajo vstopnic, ponovno opozarjamo na ta koncert, predvsem pa naše narodno ženstvo. Ono je v prvi vrsti fioklicano, da poseti koncert, ki ga priredita dve umetnici-rojakinji iz Belgrada. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni in pred koncertom v veži Filharmonične družbe. Koncert bo v Filhnrmonični dvorani. Začetek točno ob 20. © Učiteljski pevski zbor dravske banovine koncertira vnovič v Ljubljani v nedeljo, dne 4. in v ponedeljek, dne 5. januarja t. 1. V nedeljo bo mla-diuskj koncert, v jioucdeijek pa večerni koncert z novim programom. To naj velja kot prednazna-nilo. 0 Akademija gojencev drž. konservatorija v Ljubljani bo v nedeljo, dn« 21. t. m. od pol 11. do 12. ure dopoldne v Filharmonični dvo ani na Kongresnem trgu. Akademija st vrši pod pokroviteljstvom mestne občine ljubljanske. — Vstop je prost. Izkupiček za jvredane konccrtne programe jc namenjen v prid revni ljubi anski deci. Z ozirom nu dobrodelni namen in požrtvovalnost mladih umetnikov, je pričakovati obilne udeležbe. 0 Sočanc in prijatelje opozar anio, da bo v soboto 20. t. m. v salonu »pri Levu « zelo intere-rantno predavanje g. prof. Evgena Jarca, podžupana ljubljanskega, o zgodovini majske deklaracije z 1. 1917. Noben Sočan na! ne manjka pri tem zanimivem predavanju. Začetek ob pol 9 zvečer. Vstop prost. © Prelaz preko proge državne železnice na Gosposvetski cesti bo zaprt za vsak promet od fiet-ka 19. t. m. ojKildnc do nedelje 21. t. m. opoldne do nedelje 21. t. m. zvečer, ker se bo montiralo novo križišče električne cestne želcznice. V teh dneh se bo vršil jjroniet j-o Bleivveisovi cesti, Puhovi ulici, Lattcrmaunovem drevoredu in ob kopališču Ilirije na Celovško cesto in obratno v istem redu. © Deklica pod vozom. Manjša uesreča, ki j>a bi mogla imeti resne posledice, se je pripetila na Ambroževem trgu. 8 letna učenka Lichtenturnovcga zavoda Silva Omerza, je namreč jvadla pod eno-vprežni voz, ki ga je vozil Jože Javornik. Deklica je dobila le manjše praske na desni roki, pač pa se jc močno prestrašila. Deklico so prenesli v Li-chtenturr.ov zavod, kjer so jo obvezali in poslali domov. Javornik ni nesreče nič kriv in je nesrečo zakrivil bolj sneg, ki je oviral promet. © Tatvina koles. Ljubljanski tatovi koles so postali zadnje čase zojvet podjetni. Trgovskemu pomočniku Leopoldu Senčarju je nekdo odpeljal izpred trgovine »Alpine« na Masarykovi cesti 1000 dinarjev vredno kolo. znamke v,Gritzner<\ — Mizarski jx)mofnik Kari Skalar je prijavil, da je nekdo te dni vlomil v njegovo sobo na Cesti v Mestni log 30 in odpeljal njegovo kolo, vredno 1000 Din. — Postrežnica v osnovni šoli v Spodnji Šiški Helena Siempihar, pa je prijavila, da je našla v šolski veži damsko kolo. ki je bilo najbrže kje ukradeno. Policija je to kolo zaplenila. prt tem mnogo manj, kot na izletniki, kt so potovali s predavateljem. Zn Slovenijo je organizirala' to potovanje Pronvetna zveza, izhodišče pa eo bilo Benetke, kjer jo čakal izletniku iz skoro vseh držav Evropo (»oseben izletniški parnik »Monto Oli-via*, ki J« odplul nuto v Boko Kotorsko, na Krk, v Sirijo do Balbokn, za tem v Egipt iu Sveto deželo v pristanišče lluifo. Vrnili po bo ko izletniki mimo Neupln v Genovo. Potovanje na parniku, ki ne pozna nobenih razredov in nudi vsem eliako ugodnosti, je bilo izredno prijetno. Potniki so Imeli ves čas krasno vreme In krasno družbo, kajti teli cenenih jx>tovanJ se običajno udeležujejo Inteligenca, ki si v teku leta prihrani iiotrebne tisočake, da napravi tak izlet. Verjetno je, du bo marsikdo od poslušalcev dobil skomine, ko bo gledal krasne skioptifno slike in poslušal nepozabne vtise s te-ga jiotovanja, ter obžaloval, da nI porabil priliko in odpotoval v moderni Jeruzalem, kl se jo toliko spremenil v desetih letih. V tolažbo mu povemo, da tudi zu prihodnje leto organizira zopot Prosvetna zveza podobno potovanje v Sveto deželo, kl bo stalo prav toliko In nudilo izletnikom isto in mogoče Se. več kot lansko leto. Kdor bi želel zvedeti podrobnosti, naj potrka prt Prosvetni zvezi. © Tatvina kovčeka. Ljubljanska ]X)liclja je v sredo aretirala 28 letnega Stanislava berfoljo, doma s Primorskega, l crlolja je namreč prejšnjo noč na zvit način izvabil od natakarice pri Starem Tišlerju v Kolodvorski ulici večji kovček, last Zidarja Edvarda Bratkovlča. Bratkovič je potoval v Bjko Kotorsko iu je prenočil pri Starem Tišlerju. V kovčeku je imel več obleke in |jerila v vrednosti 1500 Din. Frlolja se je zagovarjal na policiji, da mu je neki moški naročil, naj dvigne kovček pri Starem Tišlerju. Pri osebni preiskavi je policija našla ]>ri Frfolji listek od kolodvorske prtljažni«-. Policija jc v prtljažuici res našla Bratkovičev kovček. Kovček je bil izročen lastniku, tat pa je moral v zapor. © Družabni večer Trgovskega druitva »Mer-kur« v Ljubljani bo jutri v soboto dne 20. decembra 1930 ob |>ol 0 zvečer v restavraciji »Zvezda«, Na vrsto pride predavanje o zanimivem vprašanju: ;Carina in carinska politika^. O leni jierečem vprašanju izjvregovori gospod Ivan Mohorlč, tajnik Zbornice za TOI v Ljubljani. Predavatelj očrta konkretno polo?aj naše industrije v dravski banovini v okviru carinske politike v Jugoslaviji, izpre-govori o problemu carinskega premirja, o prednostnih carinah in uspehih gospodarskega posvetovanja v Ženevi meseca novembra. Predavanje se bo vršilo v okviru ^Ljudske univerze za trgovske in obrtniške kroge«. Vstop je brezplačen. Gostje eo dobrodošli. Kranj Gostovanje Ljudskega odra iz škofje Loke. V soboto dno 20. decembra ob jhiI 9 zvečer igrajo v Ljudskem domu v Kranju škofjeločani igro >Mo-rilec;., spisal Seren v. llegedtls, posloveull In režim akademik Franc Jesenovec. Je to prvo letošnje. gostovanje škofjeloškega gledališkega odseka tamkajšnjega Prosvetnega društva. Igra je zelo zanimiva, skrajno napeta in moderna. Nu to gostovanje vse prijatelje našega odra posebno opozarjamo. Igra se prične točno ob pol 9 Božičnim MarijauiŠča. Zavod Marijanisče v Kranju priredi v nedeljo dne 21. t. m. ob 4 popoldne v Ljudskem domu jirav prisrčno in dobro aranžirano Božičnico. Zavod je doslej božičnlce prirejal doma vsako leto. ker pa je letos program bolj pester, izbran in izviren, bo prireditev malčkov is Marijanišča dostopna tudi javnosti. Vse prijatelje mladiue k božičuici iskreno vabimo. Poštne vožnje izlieitirane. Enkrat jc vsako stvari konec in tako sla ludi licitacija obeh žo često omenjenih voženj dosegli svojo odrešitev. Progo Kranj poštu—Kranj kolodvor je izdražil Semen Lovro, gostilničar iz Kranja, za ceno 16.000 D. Vozil bo s konji. V torek se je pa vršila še druga dražba jiroge Kranj—Jezersko. Ponudniki so bili trije, in sicer gg. Paar, Lenardič in Semen. Gosji. Paar je licitiraj do višine zneska 60.000 Din za slučaj, da Ivo moral voziti pošlo jki voznem redu, ki ga predpiše poštna direkcija. Co pa bo smel vozili po svojem običajnem zimskem voznem redu — kakor jo primerno za njegov potniški promet — bo pu vozil za ceno 34.000 Din. Odločila bo sedaj poštna direkcija v Ljubljani. Z« pnvidigo tujskega prometa. Znani avtobusni prevozni podjetnik g. Paar se je združil z g. Virnikom vulgo štularjem. jiosestnikoni in gostilničarjem z. Jezerskega, dn bosla skupno skrbela in izboljšala avtobusni promet z mnogo obiskano Jezersko dolino. Istotako bosta gg. Paar in Virnik skupno povečala in preuredila že o tisto ječo Paarovo gostilno im Jezerskem vrhu. ki privlačuje mnogo obiskovalcev z naše in avstrijske strani. K nedeljski dijaški predstavi. V Ljudskem domu so jireteklo nedeljo dijaki realne gimnazije vjvrizorili s priznanja vrednim uspehom K. Čaji-kovo dramo R U R. V drami, ki hi jo lahko uvrstili v kategorijo modemih utopij z ostrim poudarkom in priljubljenim prizadevanjem načenjati in reševali socialni jiroblem. Dasiravno utopičnega značaja pn se nam drama vseeno precej močno pri-bližn jio svoji aktualnosti, ki današnjemu svotu tako pri nas, še bolj pa v velikih industrijskih državah bije v obraz v obliki ogromnih milijonov brezposelnih, katere je izpodrinila ekonomija in uporaba stroja. Kavno z ozirom na lo aktualnost oziroma za nas bližajočo se aktualnost smo hvaležni režiserju in dijakom, ki so s to Igro prerl-očili tisti resni tempo in modus življenja, katorega skušamo na odru cesto maskirati s slabimi burkami in komedijami. Igralski ati<Ben Hutv, ki bo s svojo globoko in lejio vsebino vsakega naravnost očarala. Dn bo užitek ie večji, k temu bo pa še prav |)osebno pripomogel čisto prenovljen oder iu razkošne zimsko obleke. Prva predstava bo na Štefanovo, 20. t. m. Priskrbite si pravočasno vstopu icel Nesuaui zlikovci so ponoči jHimazali z blatom izložbeno okno tukajšnjega urarja J. Fickeja. Čudno je to: hiša, ki v nji stanuje, je skoro sredi trga iu razen lega imamo še nočnega čuvaja, pa... Odsvit velikega ршагн smo videli v torek ponoči okrog 23. ure. Kje je gorelo, še do tega časa, ko to poročamo, nismo zvedeli. M ar f bor Proračunska seja okrajnega cestnega odbora Včeraj ob b dopoldne no Jo pričela v sen i dvorani mariborskega okrajnega cestnega odbora na Koroški costi ao šuslu redila seja okrajnega cestnega odbora, kl io je s pozdravom vnem navzočim otvoril načelnik Franjo Zebot) po odobritvi zapisnika zadnjo seje ju sledilo poročilo načelnika 2e-botn, ki j o zlasli izčrpno poročni n preureditvi cestnih okrajev v območju Dravske banovine. V celi Dravski banovini bo sedaj 23 okrajnih samouprav; la preureditev je zlasti jKjeegla v območje bivšo štajerske; s predmetna odredbo se mariborski, Sentlmmrnki |ц slovenjebistrlški okraj zdrulljo v povečan mariborski okrni, ki obsega tako združen 178 političnih občin na površini 123.060 ha s 187.7«« prebivalci. K dosedtm emu mariborskemu okrilju pride lin novo 93 občin s površino 58,157 Im in 40.40(1 prebivalcev. Na dnevnem redu ie bilo nalo sklepanje o osnulku okrajnega proračuna zn leto 1981, Predloženi osnutek izkazuje nu potrebščinah 10,128.527 dinarjev in sicer pod poglavjem vzdrževanje bn-iiovinskih ccsl 4,038 809 Din, pod poglavjem • okrajni oeslul odbor« pu 2,057.501) Din potrebščin. Pokritje Je dano * vsoto 0,003.088 Din in pn »2% okrajno cestno doklado nu neposredne državne davke s finančnim efektom 3,450,798 Diu; skupno ture' izkazuje pokritje 10,059.881 tur sn bo primanjkljaj delno kril s prihranki med letom. Predloženi proračun se nanaša samo na mariborski okraj v starem obsegu. Celje Priporočamo Vam, da si nabavile vstopnice za slavnostno predstavo, ki se bo vršila v spomin 12. obletnice smrti Ivan Cankarja ter v proslavo 25-letnega delovanja g. Fedorja Gradišnika na polju ljudskega gledališča jutri 20. t. m. ob 8 v Ljudske mdomu, že v predprodaji v Slomškovi tiskovni zadrugi (lik Marijine ccrkve.) Istotam se dobijo vstopnice tudi za nedeljsko piedslavo, ko se Cankarjeva drama »Kralj na Beta novi« ob pol 4 pop. ponovi. Pripominjamo, da bo dvorana v Ljudskem domu prijetno zakur,ena. ijr Oskrbnika za Kocbekov dom in Mozirsko koto išče Savinjska podružnica Slov. plan. društva v Celju, Tozadevne prošnje naj vcllektanti vložijo do 1. februarja 1931 pri podružnici v Celju. O' Kratka jc bila radost. Pred nekaj dnevi je izginilo izpred gostilne Conk v Sirot jI vasi dvo c moških koles. Tatu so takoj izs'edili v osebi posestniškega sina Л. M. Izgovarjal se Je ne.p-ej, da je izmaknil kolesa zgolj za šalo. Ker so pa take šale le malo preresne, so ga orožniki vseeno oddali v seftini zapor v Ctl.e. Pri vedno bolj se mno-žečih kolesnih tavinah ie le želeti, da sodišče take tiče pošteno otiplje. TrbovVe K zednji poti ponesrečenega delavca v cementni tovarni Ferdinanda Grobclnika se je zbralo lepo število njegovih tovarišev in precej uradni-štva. Delavci in podjetje so mu podarili dv? krasna venca. Njegovi starši se radi bolezni in starosti niso mogli pogreba udeležiti. Sel je od njih za delom in našel grob. Moste pri LiubVani Z ozirom na netoCiie Informacije, ki se dajejo tuk. občanoni-davkopliičevalecm od strani davčne uprave, se obveščajo občani občine Moste, da se pobira za leto 1930 55% doklada k direktnim davkom. Za leto 1931. je sklenjena le 50% doklada. iz česar je razvidno, da ima občina Moste napram drugim občinam ljubljanskega okraja primeroma nizko doklado, čeravno gradi splošno kanalizacijo, vodovod i. dr. — Toliko v vednost, da se ne bodo itclc vse druge doklade na račun občine Moste. Krško Prosvetno društvo v Krškem uprizori v soboto 20. t. m. ob pol 8 zvečer in v nedelo 21. I. m. ob pol 4 pop. v društveni dvorani terkvcnc hiše znamenito Medvedovo zgodovinsko igro »Za pravdo in srce«, ki je posneta iz življenja tlačanov za časa kmetskih uporov ua Dolenjskem. Igra bo dobro igrana, zato je pričakovati precejšnjega zanimanja. Vstopnice dobite že v predprodaji v trgovini Rumpert v Krškem. Posetuiki popoldanske predstave iz okolice imajo ugodne zveze z vlakom na obe strani. I* fifu«»n«»nprtn fivVpnlfr Akad. pevski ibor opozarja svoje Člane nn nocojšnji občni zbor ob 8 »večer nu univerzi. Proračunska razprava je Irajala cele tri ure iu se Jo sestavil proračun tn leto 1091 v lepem soglasju z zastopniki vseli delov okraju. Med dohodki so gluvne jmstavke prispevki zasebnih interesentov za večjo uporabo cest 860.000, prispevki bunovine zu vzdrževanje cest' In inustov 1,(123.000, prispevki zn novo zgradbe lu preureditve 2,028.000, prispevki občin 200.000,' gradbeni sklad 7N8.W)0, po«-/ilo za nove neobhodno potrebno zgradbo 2,000.000. Posebno pozornost je posvetil cestni odbor obrambnim delom za plaZovje v Melju ob Dritvl, za kateri pro-jekl jc bilo določeno lOO.OOO. Z ozirom nn skrajno slabi gmotni položaj občin so Je določilo za vzdrževanje občinskih cest 800.000, Na predlog člana okrajnega cestnega odbora prol. dr Strniška se Je »»oglasno sklenilo naprosili baiisko upravo iu vlado, da spremenila nhslrieče cestne zakone in pravilnike v tem smislu, da se bo določila okrajnemu cestnemu odboru večja aiimolojnoet in s tem podkrepila Iniciativa in veselje do dela za zboljšanje nrcinelnili žil iu uujflo potrebnih cestnih naprav. Proračun le bil .soglasno sprejel. Izražena Je bila Zelju, du bi novi ce*tni odbor nadaljeval velikopotezno delo in progruin dosedanjega ceslntgu od-bora. Nato se je med pcsiituezne občine nu predlog starešinstva razdelilo 150.000 Din za vzdraevanje občinskih resi. Sejo je znkljličil načelnik Žebot po 4 urni razpravi ob živahnem vzklikanju Nj. Vel. kralju. Slovensko Bistrica Trgovine v nedeljo 21. dec. pred božičnimi prazniki so odprte do 12. Podlegla poškodbam. Iz mariborske bolnišnice smo dobili vest, da je včeraj zjutraj podlegla svojim poškodbam gdč. Gabrijela Spatk, ki sc je 15. t. ui. ponesrečila na postaji v Slov. Bistrici. Stara je bila komaj 10 let. Stavbeno gibanje je tudi pri nas napredovalo. Do konca lega leta se bodo vselili sledeči novi i>o-sestniki g£: Lcsjak, brivec, Dorti, trgovec, Knjba, lončar in Pernct, v službi ua sodniji. Radio Programi Radio-Liubttana j Petek. 19. dec.: 12.15 Plošče — 12.45 Dnevne vesti — 13.00 Cas, plošče, borzi' — 17.30 Radio orkester — 18.'30 Kr. Reva: Potovanje na Spitzberge — 19.00Dr. Lovro Sušnik: Francoščina — 19.30 Gospodinjska ura, gdč. Cilka Krekova — 20.00 B. liro vat: Fililibka drama — 20.30 I remrlov večer: Uvodni govor govori dr, Stanko Vurnik — 22.00 Poročila in časovna napoved. Sobota, 20. decembrai 12.15 Ploš*e (Mešan program) — 12.45 Dnevne vesli — 13.00 Cas, plošče, borza — 18.00 Viktor Pirnat: V dolini gradov (grad Žužemberk z okoliškimi utrdbami) — 18.30 Radio-orkest'-r — 19.30 Ga. O tnaoer: Angleščina — 20.00 Vzgojni fi'm — 20.30 Koncert delavske godbe »7a-a« — 21.30 Koncert R'dio-orkestra — 23,00 Napoved programa za n is!edn|i dan. Drugi programi » Sobota, 20. decembra: Belgradi 12.35 Kadio orkester — 17.00 Radio orkester — 18.00 Plošče — 19 30 Turisti! a — -;0.00 Opera, nalo novice in plošče. — Zag.cb: 13.30 Novice — 17.00 Radio orkester — 18.00 Novice — 20.00 Beograd, opera. — Budapeat: 18.30 Ciganski orkester — 19.30 »Dežela smeha«, opera, Fr. Schaz. — Dunaj: 17.15 Komorna g'asba — 19.35 Zabavni koncert — 20.30 »Domov«, božična veseloigra — 2210 Večerni koncert. -- Milan 12.15 Zabavna glasba — 19.30 Vese'a glasba — 20.30 Opereta. — Praga: 12.20 Ljudska glasba — 20.10 Kvartet — 20.40 Koncert v Brnu — 21.40 Vio'in-celo — 23.00 Moravska Ostrava. — Langenberg: 17,15 Popoldanski koncert — 19,<5 Vesel vtčer — 24.00 Plošče. — Rim: 17.00 Vokaini in instrumentalni koncert — 20.40 »Faldafl«, opera, Verdi — Berlin: 19.40 Koncert orkestra — 22 30 Plena glasba. — Katovicc: 20.30 Koncert — 22.15 Koncert v Wilno — 23,00 Plesna glasba. — Toulousc: 20.55 Operetna glavbu — 22.00 Koncert — 23.30 Jazz orkester. — Miihlackcr: 19.30 Domača glasba — 20.30 «Ptičar«, opereta — 22.50 Plesna glasiba — London: 20.00 Pianoforte — 21.00 O kc-stralni koncert — 21.30 Plesna (jiasba. — Mor. Ostrava: 16.15 Kitara — 16 20 Jazz orkester — 18.20 Koncett — 19.20 Prenos iz Brna. -- Leipzig! 20.30 Kabaretni večer — 22.20 Plesna glasba. Banke v Jugoslaviji .Glasnik Zavoda za pospeševanje zunanje Irgovlne«- prinaša podatke o bankah v naši državi. Predvsem navaja podatke o bankah, ki imajo oblike delniških družb. Skupno je bilo na kolini lanskega leta v vsej državi 051 bank, kl so Imele 272 podružnic Največ »mo imeli bank 1.1920., ko je njih število znašalo 700. Največ bančnih podružnic pa je bilo 1.1922.: 37-1. Skoro polovica vseh bank odpada im banke z glavnico c I 1 do 5 milijonov dinarjev. Nadalje ima 125 bank glavnico od 100000 do 500.000 Din, 77 bank pa od pol milijona do 1 milijona dinarjev. Laslna sredstva državnih denarnih ustanov, bank ln regulalivnih hranilnic po vsej državi ho dosegla 3 miljarde 552.7 milijona dinarjev. Tujih sredstev pa so Imeli vsi II zavodi 12 uilljard 402 milj. Dlll. Razmerje med tujimi sredstvi ln lastnimi sredstvi bank Je kakor 24 : 70. Pri bankah je bilo koncem 1.1028. 407 OOO hranilnih knjižic. Največ vlagateljev je Imelo vlog do 1000 Din, in sicer 209 119, nadalje od 1000 do 5000 dinarjev — 108.714 iu od 5000 do 10.000 Din — 44.887. Nadalje je imelo od 10 000 do 25.000 Din vlog 29.075 knjižic. Tekoči računi so pu višini vlog razdele zelo enakomerno. Po prebivališču cdpada ua vaščane 31.3% vseh knjižic in 21.7% vseh vlog, nn meščane pa 08.7% knjižic lil 78.8% vlog. Od tekočih računov pa odpade nu knietsko prebivalstvo 18% vseii računov in 11% vseh vlog. nu lne-ščano pa 82% vseh računov in 89% vseh vlog. Kožni se>em v Ljubljani Lovcem v uvoževanje. Hvalevredno je, da se hoče lovcem v teh težkih časih pomagali in da uprava Ljubljanskega velcsejnm roko v roki z Lovsko zadrugo tudi letos prireja kožni sejem. Ta se wši v prostorih Ljubljanskega velesejma dne 20. januarja 1931. 'IVž-ko Je bilo delati preje, ko so lovci vsled nezadostnega smislu za organizacijo prodajali razkropljeni |к> vsej državi svoj pridelek — kožo — za ceno, ki so jo diktirali drugi in ko so lovce iz,-rabljall razni prekupcl, dobro zavedajoč se svoje premoči napram lovcem poedlncem. Težko bi bilo posameznikom — ludi danes, ko je kupna moč koimimeiitn tuko padla. Ali blaga sploh ne bi oddali, ali pa za neprimerno ceno — v izgubo. Rešitev Je baš v organiziranem kožnem sejmu, in edlnole lu Zalo pošdjile vsi lovci svoje blago čimprojo v Ljubljano. Vsa navodila dobite nu zahtevo brezplačno •/. obratno pošlo o.l urada Ljubljanskega velesejma, oddelek • Divja koža . Blago se sprejema do 25. januarja 1081. Obrtniške zadeve Na zborovanjih Kmečke zveze v Laškem in v Mariboru ie bilo mnogo govora o teui, da se ne preganja iielzučenlh rokodelcev na kmetih. Sprejete so bile tudi tozadevne resolucije, ki zahtevajo: Izdeluje s« nov obrtniški zakon. Po predloženem načrtu bi morali vsi izučeni rokodelci na kmetih prenehali z delom Kmetje imamo pu premalo dohodke, da bi za vsako delo poklicali i/.uče-ttega dragega mojstra. Na kmetih imamo mnogo takega dela, da nam ga lahko izvrši dninar — ne-Izučeu rokodelec. Kdor pa ima kako tehtno delu, pa itak strokovnjaka poišče. Kant pa hočemo s pohabljenimi in starimi rokodelci, ki so si do.-edaj še z ruznlnt delom za silo služIli svoj kruh. Ali hočemo še več poetopa-čev, tulov ln roparjev? Najbolje bo še tako, da se tistih rokodelcev, kl niso Izučeni, pn Če delujo na kmetih, ne preganja. Vsak naj prosto dela karkoli more, da se le s poštenim delom preživi. Zato pozivamo in proeliuo merodajne činitelje in oblastva, da se nam la točka zakonito uveljavi. Raaetava aparatov in materijala in pršenje barv ler izdelkov tečaja za pršenje v Ljubljani. Ličarje, pleskarje, mizarje, kleparje, strugarje, usnjarje in čevljarje opozarjamo na razstavo aparatov in materijala za pršenje barv ler izdelkov na lesu, pločevini, usnju In čevljih. Razstavo priredi Zavod za pospeševanje obrta Zbornice TOI v Ljubljani v prvem nadstropju delav-nlškega poslopja Tehniške srednje šole v Ljubljani in sicer v nedeljo 20. decembra od 8 do 14. ure. Obiskovalci ne bodo lahko prepričali, kako neprimerno lepše se da izvršili barvanje s pršilnnni aparati in kako se da s primitivnimi sredstvi iz-delali naravnost umetniške slike iu okraske na lesenih in kovinskih predmetih. Razstavi jena bndo dela nekaterih udeležencev (ličariev, pleskarjev, mizarjev, usnjarjev iu čevljarjev). Kazen tegu bodo razstavljeni kompresorji, pršiluo pištole, razne barvo in drugi uiatorijal, ki ga bodo dale nn razpolago različno tovarne. Ogled te razstave bo dragocen za marsikaterega obrtnika, ki danes še nima prave predstave o tej velevažni tehnični Izpopolnitvi. Vabimo zato osobito ljubljanske in okoHčanske obrtnike, pomočnike, pa tudi vajence, da si ogledajo to razstavo. Vstop je prost. Opozorilo udeležencem perutninskega tečaja. Zaradi tehničnih ovir, predvsem pa vsled sla-bega vrenina, se jo moral izpromenili prvotni načrt tečaja za 20. decembra t. 1. Vsled tega se opozarjajo udeleženci, dn se zbero ob 10.15 v mostni klavnici na Poljanski cesti. Tamkaj so bo vršilo praktično klanje živali po najmodernejših načinih Ui razkazovalo obenem praktično ka-punjenje. Za leni se vrši ogled naprave mestne klavnice. Popoldne, po kosilu, se zbero tečajniki, kakbr običajno, v dvorani Delavske zbornice. Predavali h odo gg.; Malasek, Cernetova in Zupane. Nato bo zaključek tečaja. — Tajnik. Borza Dne 18. dec. t930. DPNAK V današnjem devitnom prometu so bili tečaji nekoliko čv releji i. Do zaključka je prišlo v devizah Berlin, Curih, Dunaj in Ne\vyork, ka'.ere je dala Narodna banka, nadalje v dovizi Budimpešta, v kateri je bilo zaključeno privatno blago. Ljubljana (V oklepajih zaključni tečaji.): Amsterdam 2274 bi., Berlin 1845.50-1848.50 (1?47.-), Bruselj 789.05 bi., Budimpešta 988 7-989 7 (988.2), Curih 1094 40—1007.40 (1095.90), Dunaj 793.90 do 708.00 (705.40), London 274 27 bi., Newyork 56.265 do 50 405 (56.805), Pariz 221.01 bi., Praga 107.57 bi., Trst 20502 -295 70. Zagreb: Amsterdam 2274 bi.. Berlin 1345.50 do 1818.5, Budimpešta 987.27-090.27, Curih 1091.4 do 1097.40, Dunaj 798 90- 790 00, London 278 87 do 274.07. Newyork 220.01-222.01. Prag« 1(17.17 do 107.07, Trsi 294 080)—200.0895, Bruselj 780.05 bi. Skupni promet brez kompenzacij je znašal Din 10.2 milj. Belgrad: Amsterdam 2271 do 2277, Berlin 1345.80—184850, Budini|H>šla 987.27—90027, Curih 1(194 40—1007.40, Dunaj 708.00— 79(i.90, London 278 87—274.07, Ncvvvork 50 265- 50.40" Pnrlz 220.91—222 01, Praga 107.17—167.97. Trst 294.79 do 200.79. ('urili: Belgrad 9.1270, Amsterdam 207 50, Ateno 0.075, Berlin 122.89, Bruselj 72, Budimpešta so nujlužji pol. po kuterein prihajajo bolezensko klice v naše lolo Zalo otroke obvarujejo nalezljivih bolezni vratu in grla okusne Anacol pastilje dr. Wan- derjit. Dobivajo se v vseh lekarnah. Cena malega zavoja Din 8 -, velikega zavoja Din 15- 90.225, Bukurosi 8.00, Carigrad 2.1425, Dunaj 72.57, London 25 02375, Madrid 55.50, Ne\vyork 515.20, Pariz 20.2175, Praga 15.2875, Sofija 3.73, Trst 20.075, Varšava 57.75, Kcpenhagpn 137.825, Oslo 187.825, Stockholm 138 30, llelsingfors 12.975. Dinur noliid na Dunaju (deviza) 12.58, (valuta) 12.38. VREDNOSTNI РАР1КЦ Tendenca za državno papirje jo bila danes ttlubejša radi oslabitve naših dolarskih papirjev. 8% Bler. je padel od 92.50 na 92, tečaj 7% Bler. pes. je še v torek znašal 80.75, danes pa je bil zaključevali po 70 iu 78.50. Nadalje je popustilo tudi p.sajilo Drž. hip. banke od 80.73 na 79. Tudi vojna škoda je bila slabejša. Mr l bančnimi papirji je po daljšem presledku zopel bila zaključena Poljobunku po nelzpremenjeuem. tečaju 50, na dalje. Union banka in .lugobanka po neizpreme njenih lečajih. Industrijski papirji beležijo zaključke v delnicah Slaveksa, Slavonije in Drave po nespremenjenih tečajih, nadalje |>u jo bila zaključena osješl.a Ljcvaonicu po 300. V oslulcm ui izprumeiub. Ljubljana: Ble.r. pos. 91.50bi., 7% Bler. p;s. 81.25bi., lob. srečke 50bl„ Celjska poe. I«tt den., Ljublj. kred. 124 den., Pra=. ediona 985 den_ Kred. zavod 170—180, Vevče 120 den., Stavbna 40 den., Split cement 400bi., Ruše 233—255. Zagreb. Drž. pa p.: 7% inv. p:>s. 83.50 do 87, agrari 52.50 bi., vojna škoda ar. 126.25—426.75 (420.50), 12 125 5(1—420 (426), 2. brez kup. 410 75 do 117 (417, 410.75), srečke Rdeč. križa 50 bi., 8% Bler. pos. 91-92 (02), 7% Bler. pos. 78.25—79 (79 78.50), 7% pos. Drž. hip. banke 77-78 (79), 6% begi. obv. 03—70. Bančne delnico: Hrvatska .V)den, Katolička 35-37, Poljo 50 56.50 (5t>), Kreditna 07—101, Union 180 50—190 (189.50), .lugo 77.50-78 (77.50, 78), Lj. kred. 124.len., Meijuna-14 dna 67 den., Obrtna 80 den.. Praštediona 935—940, Srbska 196-199, Zemaljska 127—129. Industrijske delnice: \ar. »um. 25 den., Gutt-inann 130—187, Slaveks 50—53 (50). Slavonija 2-Ч) do 208 (200), Naš i iv 980 bi., Drava 235-280 (235), sečeranu Oejek 295—298, Osj. Ijev. 200—205 ciOO), Brod. \ag. 90den., Union 85-99, Vevče 126den., Isis 40-—15, Ragusea 850—870, Oceania 215—227, .latir. plov. 343bi., Trbovaljeka 805—807, Cement Split 300 den. Uelvrrad: Narodna banka 8.150—8.200, 7% inv. pr< 87—88, agrari 52.50, vojna škoda 420.50 do 427 50 12. 427-427.50 — 7% Bler. |>os. 80, 7% pos. Drž. hip. banke 77.50, 0% !x'gl. obv. 71. Dunaj; Don. sav. jadr. 80.00, \Viener Ban' -verein 16.80, CrodiUnistuil 46.85, Esconiptegi s. 157и Zivno 88.60, Union 28.40, Aussiger Chemlstlie lil. Mundus 145, Alpine 18, Trboveljska 45 50, l'ragf^, liisen 330, Leykaui 3, Rima Мигопу 03.10. Notacije državnih papirjev v inozemstvu: London: 7% Bler. pos. 78—79. Newyork: 8% Bler. pes. 90.50—92, 1% Bler. pos. 77.50—80. Žitni Irtr V Liubljani so notacije neizpremenene. Zaključeno jo bilo: 1 va?. pšence in 1 vag. koruze. Tendenca neizpremenjeno čvrsta. Novi Sad, 18. dec Pšenica: 70/80kg bč Tisa Slep 145-150, glin. 142.5—147 5, jbn. 135—140. Vse, ostalo neizpremenjeno. — Promet: pšenica 14 vagonov, koruza 30, moka 9, otrobi 1 vagon. — Tendenca ueizprumeiijenu. Budimpešta. Tendenca prijazna. Promet miren. Pšenica: marc 1526—15 27, zaklj. 15.26 do 15.27; maj 15 18—15.22, zaklj. 15.22—15.23. Rž: marc 0.89—9.90, zaklj. 9.88—9.00. Koruza: maj 12.52-12.58. zaklj 12 56—12.58; Iransil maj 10.40 do 10.45, zaklj. 10.40—10.45. živina Pondeljkov sejem dne 15. dec. v Kranju. Na trg je bilo jiiigiianih: volov 45, prodanih 35, Cena Din 3000-4000; krav 45, prodanih 13, cena Din 1500—3000; lelel 4, prodana 2, cena Din 700 do 900; juncev 1, prodan, cena Din 240O—8000; junic 3, prodane, cena Din 2500—3000; bikov 3, predan 1, centi Din 4000—6000; svinj 11, neprodane, cena Din 300—2000; prašičev 10, neprodani, cena Din 30U—2000. Dobave IJob' ve. Splošni oddelek iiublj. žel. ravn. sprejema do 23. t. tn. ponudbe glede dobave inozemskih revij iz leta 1031. — Ravn. drž. rudnika Kaka«j sprejema do 31. t. m. |K>nudbe glede dobave 3000 bukovih pragov. — Ravn. drž. rudnika Breza sprejema do 31. i ni ponudbe glede doba o 1500 kg clUnderskega olja. 1500 komadov hrastovih pragov ler glede dobave 50 kg aluminijeve tekočine. — Ravn. drž. rudnika Velenje sprejema do 5. jan. 1931 ponudbe glede dobave 1 brzovrtal-nega si roja, raznega železa. 1000 m žičnih vrvi, 4) plošč železno in cinkove pločevine in 3(4) kub. metrov jamskega lesu. — Ravn. drž. rudnika Senjskl Rudnik sprejema do 5. jan. 1931 ponudbe, glede dobave 1 prevoznega transporterja. — Ravn. drž. žel. v Subolici sprejema do 23. t. m. ponudbo cl dobave 1000 kg vrvi. — Dne 2. jan. se bo vr i .i pri Komandi Bre^alničke div. obl. v fitipu of. licllacija glede dobave pisarniškega materijala Dno 29. t. tn. se bo vršila pri računskoekonom-l. oddelku Minirttr-1 va zn zgradbe v Belgradu o? • talna licitacija glede dobave ИОООкд cinkove p ■.-čevine. — Dno 5. jati. 1931 se !>o vršila pri nun. poni. prometa v Splitu oferl. licitacija glede dol. w> 50 steklenic za dtssous plin; pri ravn. drž. / v Sarajevu pa glede dobave železnih ce\ i za vo-lov . Strojni oddelek Ijtihlj. žel. ravn. sprejema dc 20. t. m. ponudbe glede dobavo 800«) kg pis : " hombnževiue za čiščenje; do 22. t. m. |« glede. c. bavo 270 ni kaučuk cevi. - Prometuo-komei, jclili oddelek sprejema do 22. t. tn. ponudbe gl. lo dobave 1000 tiskovin; do 80. I. ni. pn glede dobave 150 komadov kožuhov. — (i rad beti i oddelek sprejema do 23. I. m. ponudbe gh>do dol>a\e L"oO kg pisanih cunj ler glede dobave £>0O komadov In stovih pragov. — Ravn. drž. rudnika Breza epn -jems do 23. i. m. ponudbe glede donave sedla /a ježo; do 31. t. III. pil glede dobave 300 kg vijakov za s|V)jnice, izolntorjev. skretnic. železne ploče-1-ne, iV^O kg olja zn osovine ter glede dobave 1 pisalnega stroja znamke >Adloi<. П Hx — le*... Ključ celjske ankete z dne 23. unija 1028 jo v smislu tozHdevno odredbe ban-sko upravo razveljavljen; glede višine krušnih in mesnih cen je torej nastopilo sedaj nekako ex — les »taire. Ravno sedaj bi bilo potrebno, da skliče mestna občimi anketo vseli prizadetih krogov (pekovska zadruga, mesarska zadruga, občinski svet Itd.), da se vsaj provizuriČtio na podlagi sporazuma določijo cene, ki bodo v skladu z občim gonpodur-skim položajem iu težkimi socialnimi prilikami. Zakaj bi neki ravno v Mariboru morale biti cene najvišje? □ Nova okrajna cestna dela. V novem okrajnem proračunu zii leto 1931 se predvidevajo preureditve in obnovitve sledečih cest: Maribor—Ma-rcnberg —Davogrud (iCO.COO Din); Sv. Lovreni— zveza 7. balioviusko reslo Maribor—Mttrenberg (250.000 l)iu); Maribor—Vurberg—Ptuj (100.000 dinarjev); Maribor—Ruše— Delnice (120.000 Din). Med novimi gradbnmi in preložitvami naluramo: Sv. t'eler—Ložane lil. del (1.360.120 Din); Pekre— Radviuije (350.188 Din); Jelnvw Sv. Križ (400.000 dinarjev); Reka —Sv. Areh (817.170 Din). V slučaju. da bi se navedena re.-4mi gradbena dela ne lliogla izvršili v novi proračunski dobi, potem bedo za predmetna gradbena dela namenjeni dohodki ler odpadajoči donos okrajne cestne doklade pupiluj-uo varno naložili kot gradbeni sklad. G Pred senatom trojice se jo Včeraj zagovarjal 21 letni cigan Frani: Cener, ki se mu je meseca februar « t. 1. zaskciiiiiialo po kokeškah raznih posestnikov v Grderovcih, Sodlšineili in Krajni. Med drugiiu je Izkazano, da jo posestniku Janezu Jugu izmaknil dve kokrški, posestniku Kalmarju Sočiču l»el do šest kokešk, nekemu drugemu posestniku pa Iri kokoške. Obtoženec zatrjuje, da ni imel nobenih pomagačev, ampak du je svoj posel čisto sam opravil. Obtoženec je bil obsojen na 3 mesece strogega zapora. П Sodna prodala tvrdke »Volla« bo v ponedeljek. dne 22. ». m. ob 17 v sobi Št. 27 j>rl tukajšnjem okrajnem sodišču. □ Smuk! Smučarski tečaj mariborskega smu- čarskega kluba bo od 2"i t. in lo I. januarja pri koči na Pesku pod vodstvom srutiškega učitelja ?josp. Franka Iz Ljubljane. Odhod iz Maribora dne 25. I. m. iu sicer prva skupina z vlakom ob 5.45, druga pa z vlakom ob 18.17 do postaje Sv. Lovrenc na Pohorju; od lu z avtom do podznožja Pohorja. Prijavnimi, oskrba in premičnina za celi tečaj za člane 2!K), za nečlani) 320 Din. Prijave se sprejemajo v trgovini Stoječ. Maribor. Jur'ičeva 8. □ Po osmih mesecih — oživel. Koncem marca meseca I. 1. je bil izginil iz Mariboru 23 letni Franu Snuderl; iz Pragerskega je prejela nekoliko dni pozneje njegova mati pismo, v kuterein ji je pisal, da se bo vrgel v Dravo. Uvedle so se poizvedbe, kl so pn ostale brez uspeha, tako da «> fcnuderln že proglasili zn nirtvegu. Te dni pu so ga dobili v Subolici, odkoder so ga prepeljali v Mu-ribor; Hnuderl je izpovedal, da je prepotoval nialo-dane vso Avstrijo ter da jc videl vsa večja mesta v naši državi. Predali so gn okrajnemu sodišču. IJ Cel gozd božičnih drcvenc se jn preko noči znašel na novem (iluvnem trgu; kupčija jo pričela in 'e že precej živahna. Zlasli veliko mladeži in drobižu se zbira lam okoli, željnega In radovednega. □ V Ljudski univerzi predava drevi vodja tukajšnjega Zdravstvenega domu dr. Vrlovec o temi. kako preprečimo otroške bolezni. □ Skrčenje obratu se je uvedlo v materialnem skladišču drž. železnico; dela se samo 19 dni v mesecu. Prizadeti delavci ho nahajajo v težkem položaju ;upali je, da sc bo obrat čintpreje razširil do normalno mere. □ %a holično In novoletno darilce prosi 10 letna deklica, hčerka siromašnega vojnega invalid«. Blaga srcu se naproša o, dn pripravijo ubogemu dekletcu majhno božično veselje. Darove sprejema uprava na Koroški cesti 1. П Ker so razširjajo o moji osebi neresnične vesti, izjavljam, da bom vsakogar, ki bi še nadalje razširjal v kakršnikoli obliki le vesti, sodnijsko zasledoval — Nadal'e obljubljam, da plačam onemu, ki mi izsledi povzročitelj« teh vesli, 1000 Din nagrade. — Franc Zcmljlč, hotelir v Mariboru. Krmicva palača v Mad.iuu, ze stoie^a simbol ip -nskc monarhi)e, p ti kateri jc naporjeno r evolucijsko gibanje. Človekov značaj je zapisan na ustnicah 7,c stari ljudje so rekli, da usta govore tudi takrat, kadar molče. S tem so hoteli reči. da se da iz oblike ustnic spoznati značaj in razpoloženje človeka. \ endar pa tnko tolmačenje in ugotavljanje človekovega značaja iz njegove zunanjosti ni moglo postati priznana znanost. Mati kala je potrebna znanstvena metodika in točnost. Točnost obstoji v tem. da ee napravi na tisoče slik in te je treba potem Meior Franco, sJavni prekooceansJvi letalec, jc bil glavrvi v odra rovoluci e v Španiji Pred kra'kim 'e poibegnil iz ječe, nahujs' a', posadko letal.šča Cuatro Vientas k uporu ko pa so mu poslala Ua p. evroia. j« z letalnm pobegnil na Portugalsko. razporediti in sestaviti v sistem. Šele na ta način je mogoč znanstven uspeh. Znani dermatolog prof. Rettman je nedavno piTOčal akademiji znanosti v Heidel-ber_:u o svojih izkustvih. Preiskal je na stotine ljudi, in to na zelo čuden način. Na ustnico vsakogar je stavil mikroskop in nato z mikroskopom povečano površino fotografiral. Nato je pomikal mikroskop naprej in tako fotografiral vso površino ustnic. S tem postopkom je delal pri ljudeh razne starosti in poklicev. Pri vsem tem gre za neko vrsto finih krvnih žilic, ki so tanke kakor las in ki pre-prezajo skono vse organe. Najznačilnejšo mrežo sestavljajo te krvne žilice na spodnji ustnici. In v teh žilicah je treba najti ključ za ugotovitev človekovega značaja. Treba je najti odnos med obliko teh kapilarnih žilic na spodnji ustnici in med človekovim značajem, njegovim delom in zdravstvenim stanjem. Te odnose se je posrečilo odkriti prof. Bettmanu. V začetku svojega dela je že nameraval obupati. zakaj raznovrstnost kapilarnih slik na spiidnji ustnici je bila silno velika. Z vajo in sproti pridobljenimi izkušnjami pa se mu je naposled vendarle posrečilo vsaj nekoliko urediti raznolike oblike kapilarnih žilic in vso zadevo sistematizirati. Njegov trud ni bil zaman S tem se je odprlo človeštvu novo poglavje raziskovanja in nova pot. da se prodre v človeško usodo. Vse ono, kar spremin a človekovo lice, deluje tudi na kapilarne žilice na spodnji ustnici. Tu je koncentrirano vse. kar je človek podedoval in kar je dr živel v življenju. Ako je obraz človekov prazen, so tudi kapilarne žilice na spodnji ustnici enostavne in mrsave. Na prvi pogled se da n. pr. spoznati na ta način igralca, govornika in trobentača, ker oblika kapilarnih žilic na njihovih ustnicah je nenavadno gibka. Da celo človekov materin je ik se da sp; znati iz njegovih ustnic. Konjski trgovci gledajo po sejmeh konjem v usta, da določijo njihovo starost, sedaj bo mogoče to tudi pri človeku. Treba mu Gotovo jc šc vsem našim braveem v spominu, da se je pred par leti pričel v Rusiji boj oblasti proti zvonjenju cerkvenih zvonov. Kmalu jc tej bojni napovedi sledil tudi odlok, da se morajo vsi zvonovi staviti na razpolago državi. Zvonovi naj se pretopc in tako pridobljeni materijal naj se porabi v industriji, kjer sc bo bron »koristneje« izrabil. Mimogrede bodi tudi povedano, da so med drugim delali iz brona, ki so ga dobili pri pretop tvi zvonov, kletke za opice, in siccr se je zgodilo to v Tiflisu na Kavkazu. Med tem pa so prišli boljševiki na drugo idejo, namreč, da bi sc cerkvi odvzeti zvonovi izvažali v inozemstvo. Stavili so tozadevne ponudbe raznim evropskim državam. Te pa so ponudbo odklonile in izjavile, da so imele žc v preteklih letih težave s prodajo raznih cerkvenih predmetov iz ruskih cerkva. Boljševiki so sc nato obrnili na Ameriko, ki jc njihovo ponudbo sprejela. Kakor smo zvedeli iz zanesljivega vira, so pred kratkim prispeli v Boston prvi ruski cerkveni zvonovi. Kupila jih jc univerza v Hovvardu in jih bodo v kratkem dvignili v kupolo, zgrajeno nad nekim dijaškim domom. Obenem z zvonovi jc prisp -1 v Boston tudi zvonar, ki bo zvonove uglasil na ruski način. Pred kratkim je Amerika tudi sklenila nakupiti precej dragocenih ruskih ikon in se bo nakup izvršil nekoliko pozneje. Ikone so sicer žc v Ameriki, zaenkrat pa jih samo prenašajo od ene razstave na drugo. Ko bodo te razstave končane, jih bodo skušali prodati. I S * »v« • Latinic na - 211; rezin V vatikanskih krogih z zanimanjem zasledujejo stremljenje italijanskih učenjakov, zopet upcljati latinščino kot živ jezik. Pri tem spominjajo na ponovno izraženo željo sv. očeta, da bi prišla latinščina tudi kot živ jezik do veljave v papežkih seminarjih in kolegijih. Cilj sv. očeta pa je, da bi postala bolj znana nc samo cerkvena latinščina, ampak tudi klasična latinščina. Sv. oče zahteva, da morajo duhovniki popolnoma obvladati cerkvcno in klasično latinščino. Špaiuia )e ze več dni v plamenih rcvoluci.e. Zgornja slika je prva tozadevna izvirno slika in kaže odhod republikanskih čet iz vojašnice v Jaci. je le z mikroskopom pogledati spodnjo ustnico in prešteti življenjska leta. V Ameriki si darujejo ženini in neveste rentgenske slike svojih src. To modo bodo zdaj zamenjale slike kapilarnih žilic, ker iz n ih bo mogoče spoznati pravi značaj in pravo starost, ki jo ženske tako rade skrivajo. Za Božič in IMov) leto rlobiš nailepše darilce kupljeno pr tvrdki z že ezninc STANKO FLORJANCiC LJUBI.)A N\ Sv. Petra ceste 35 Velika izbora kompletne aluminijaste emajbrane modre, rujave. sive itd kuhinjske posode, garniturce za otroke itd Ogniiiče vojaške vstaje v Španiji je bilo letališče Cuatro Vientos pri Madridu. Posadka leta'išča se jf up<4a, troeila nad Madridom z letal revolucionarne letake in grozila da bo mte]* metati bombe na v<*ašaice viadi zvestih čet. Naposled se je vl-dnim četam posrečilo, da so s pomočjo topovskega ogn.a uiugalc upornike. Amsterdamski park in njegove tajnosti Najimenitnejši amsterdamski park je Von-delpark, ki leži v sredini mesta. Cez dan so njegovi obiskovalci stare dame in mali otroci. Zvečer pa med drugimi oni nesrečneži, ki nimajo nikjer prenočiti. Pred tremi leti je nekega večera korakal po parku starejši možakar. Poleg tega, da je sam čutil potrebo po svežem zraku, je moral tudi za četveronožnega prijatelja svojega gospodarja poskrbeti, da se primerno razgiba. Ko se stari sluga takole komodno sprehaja po parku, zagleda nenadoma na tleh zavoj. Radoveden ga pobere in odvije. V zavoju je bilo 14.000 holandskih forintov ... Storil je z denarjem to. kar stori vsak pošten najditelj: odnesel ga je na policijo in je poleg tega upal, da bo dobil primerno nagrado za svojo poštenost. Neverjetno se sliši, toda je gola resnica, namreč, da na noben način niso mogli najti človeka, ki je ta denar izgubil. Preteklo je že tri leta od onega dogodka, in tri leta predpisuje holandska postava kot rok, po katerem preide vsaka najdena stvar v roke srečnega najditelja. Sluga je to vedel in je potrpežljivo čakal tri leta. Pred kratkim pa se je to zgodilo in obrnil se je na mestno občino. Tam pa so mu rel li, da je še neka druga postava, ki trdi. da preide najdena stvar v roke najditelja šele po 30 letih. Sluga, ki ima za seboj že precej križev. ima torej lepe izglede, da bo v visoki starosti bogat... V zadevo pa je poseglo časopisje, ki je iz vse zadeve izvajalo moralni nauk. da res nima zmisla. da bi bil človek, ki ima že 50 lel na hrbtu, še pošten. Naposled pa se je mestna občina le omečila in izplačala poštenemu slugi celo vsoto. Francč Vodnik: Sodobni umetnostni nazor vega S3ns°eVnreAŠl.in naiPon.embnejša ideja no-i,, casa razodeva nedvomno v težnn noio-človeka po skladnosti in urejenost. ^ sproti lndividuahzmu iu anarhizmu, z eno bisedo nasproti vsem razkraja.očim silam umir jocf pre-' teklosti nam postaja c/anes zo|>et enkrat žMje^-ska harmonija ideal. Seveda ne več harnioni a v starem, antično-enostranskem zmislu, ani^'hir-T"!*? m°derno-sinfetičnem zmu.To se Prav , ne več- zgolj telesna harmonija ob zanikanju duhovnega sveta (naturalizem), a tudi ne več samo harmonija »čiste« idejnosti (plato.nzem) ampak harmonija, ki bo istovetna z eooio^ lesno-duhovnega vesolj stva, kakor ga pojmtne krščanski religiozni nazor. Ali - če ,Jde a o na la problem še s socialnega vidika 18„еZ zgolj harmonija enega razreda ob zasužnjenju drugega (grški zgledi), marveč harmonija in soglasje vsega človeškega rodu. K J O vsem tem priča novo socialno, religiozno umetniško naziranje. Povsod izginjajo individualistične osnove pred lučjo nove, občestvene ideologije. In morda prav umetnost v prvi vrsti danes kaže pot iz individualizma v kolektivnost, iz golega esleticizma v socialnost. »Mi smo!« kliče danes človeštvu moderni j>esnik (Werfel), ker se čuti v vsem svojem doživljanju iu ustvarjanju zvezanega s celoto. To je tem bolj pomembno, ker je nekoč, v času liberalnega larpurlartizma prav suvereni estet bil simbol zanikanja skupnosti in predstavnik neomejenega individualizma I oda larpur-lartistični umetnik je kot estetični oblikouavec [propadel v golem artizmu, kot človek jia je utonil v Čutnem, brezidejnem naturalizmu, /ato je danes na daleč vidno dejstvo: umetnost se je povrnila v življenje in umetnik je danes kot nihče drugi borec za človeško skupnost. Ta novi nazor in to novo dejstvo je vidno tako v sodobnem umetniškem ustvarjanju kakor tudi v novem umetnostnem nazoru. Prav to. da se je z duhom novega časa spremenila tudi umetnost, nam najjasneje izpričuje ne-vzdržnost larpurlartističnega naziranja in goveri za najtesnejšo zvezanost umetnosti z življenjem Tudi umetnost ni absolutna — »onstran dobrega in zlega« — ampak je progresivna, t. j. odvisna od vseli ideoloških in socioloških sprememb, lako nam je mogoče razumeti pojav, da smo v trenutku, ko se je spremenilo življenje sodobnega človeka in se nagnilo iz individualističnega in naturalističnega v socialno in religiozno doživljanje — da smo v tem trenutku mogli zaslediti tudi novo umetniško prizadevanje, pri katerem ne gre samo za »kako«, ampak tudi za »kaj«. To je nazor sodobne umetnosti, ki hoče biti resda še vedno »svobodna«. t. j. estetsko-avtonomna, vendar pa ne samo to, ampak organ živega življenja. Po tej svoji usmerjenosti je sodobna umetnost živo poudarjeno nasprotje umetnosti larnurlartizma. ki je jx)gan:ala iz naturalističnega življenjskega naziranja. To naziranje te tolmačilo živlienie zgolj mehanično, zgolj v zmislu animalično-psihološke človečnosti, nič pa osebnostno-duhovno. t. j. etično, socialno in religiozno. In vendar se šele na tej ra*nini odgrne vsa globina človčenosti, ves njen duhovni zmisel in lepota. Dodati pa je treba, da danes pojmujemo zvezo umetnosti in živPenje organično in sintetično in da odklanjamo, kakor larpurlartizem prav tako tudi vsak ulilitarizem. ki mu je umetnost edinole sredstvo, misel, tendenca pa glavno. Utilitarizem je umetnosti še boli nevaren kot pa larnurlartizem. Umetnost kot esfetičen fenomen ima kakor vsaka življeniska kate^oriia. svoje lastne zakone. Po teh zakonih ustvaria umetnik ume'nine-organ'zme. ali, v sodobni govorici, estetične like, ki nosijo zakon kvalitete v sebi. ne pa morda v vsebinskih ideinih podlagah, v katerih snoznavamo umetnika-človeka. Ta usmerienost ne odloča sicer kvalitete umetnikovega dela r>ač na ie odločilna za njegov stil, t. j. način oblikovanja življenja. m»*H»»iiHMi»m»»mi»nnM Karočajte .Slovenca'! Uspeh novega ptedatišča (Uprizoritev Mellove *Igre apostolov« in Ste-guvveitovih >Veselih treh kraljev« v Mariboru.) Doba po vojni jc prinesla mnogo novega v življenje, v umetnost, tako tudi v dramatiko. Kakor je vsaka umetnost zrcalo svoje dobe, je lo posebno gledališka in prav tu najdemo nova stremljenja. Doslej smo gledali na odru zgodbo nekaterih oseb. sočustvovalti smo z njimi, ni pa bilo njih doživljanje naše doživljanje. In kakor jo val kolektivizma zagrabil ves svet, je našel svoj izraz tudi na odru. Poklicni teatri, ki še vedno podajajo samo doživetja posameznikov, se mu }X) večini niso odprli in našel je svojo pot k nepoklicnim igralcem. S tega vidika moramo presojati igri. ki so ju uprizorili študentje na svoj praznik dne 8. decembra v Mariboru. Versko doživetje, najgloblje vsakega človeka, je našlo pot iz odra v srca gledalcev. Mellova »Igra apostolov« je zapustila v vseh najglohlji vtis. Stari dedek je umel položiti vso dobroto v svoje igranje in je ninono pripomogel k domačnosti, ki je vela iz igre. Glavni steber vsemu pa je bila Maгdalena. ki je doživljala svojo vlogo tako iskreno, dala toliko miline v svoj glas in igranje, da je prepričala vsakogar. Njej ob strani je stal razbojnik-ide-alist Janez, ki je ravno tako do potankosti izdelal svojo vlosro. Posebno močan je bil moment izpreobrnitve. Včasih je motila nekoliko premočna mimika. Zelo dober je bil groteskni tip razbojnika Petra, ki je diskretno odigral svojo vlogo, du ni motil poteka igre. K.do bi mislil po prvi igri. da lahko poda ista Magdalena v igri Heinza Steguvvei'a »Veseli trije kralji« revno prodajalko cvetic. Marijo in da se prelevi mladi razbojnik v dobrodušnega, sture?a Jožefa, prodajalca vžigalic? Beda in revščina :e bila podana naravno, brez pretiravanja, in ravno to je z odru zaklicalo po odkritem pogledu v sedanjost. Trije kralji, policist Gašper, dimnikar Melhijor in pek Bol-težar. so tu doživljali svoje božično veselje in ta radost je prešla na skuonost igralcev in gledalcev. Obe igri sta se ^onolnjevali ob okusni in originalni sceneriji, kjer je bitu dosežena lepa harmoniia ined stilnim odrom in simboličnim priknzanjem kruju. Občinstvo, ki je do zadnjega kotička napolnilo dvorano Prosvetne zveze in so mnogi še morali oditi, je hvaležno nagrudilo igralce z. zasluženim aplavzom, saj so deli iz sebe vse in so pokazali, da so v Mariboru umetniško najvišje stoječa igralsko skupina. Obenem je pokar/ala uprizoritev, d« ta način igranju vedno bolj napreduje, in da bo kmalu stoj>il inosto slabotnega ddletantizma. «.. K. Ruski cerkveni zvonovi v Ameriki Spori OBČNI ZBOR SK ILIRIJE. Dane« ob 20 »e vr»l v dvorani OUZD na Miklošičevi cesli redni letni občni zbor SK Ilirije, s katerim stopa klub v dva scto leto svetega oksidi«. Na dnevnem redu so predv■> Na vprdmi* krta aaaiahe ae »dneven* me t LE DESET MINUT PREMIŠLJEVANJA. Znani ogrski nogometni trener Dori KOrsch-her, ki 2c precej časa z uspehom deluje v Švici, je pred kratkim v razgovoru z nekim holandskim igralcem poudarjnl važnost prisotnosti duha za vsakega nogometnega igralca. »Mojim igralcem,« tako se je izrazil ta ogrski nogometni učitelj, »vedno in vedno ponavljam, da naj 5 minut pred počitkom in 5 minut potem, ko se zbudijo, premišljujejo, kako bi razvozljali kako zamotano situacijo pri no- oinetni tekmi.« S tem hoče Kiirschner doseči to, ■■■V, p časa s premišljevanjem in neodločnostjo, ki je u*- f ui a bi njegovi igralci v enakih slučajih ne izgubili tftižbodobe Trgovskega učenca poštenih kmečkih staršev kateri je z dobrim uape-hom dovriil ljudsko iolo, sprejme s L lanuarlem trgovina mešanega blaga v Savinjski dolini. Naslov v upravi pod it, 14,290. <1 Pouk Prikrojevalec Stalno mesto dobi dobro izučen čevllaraki prlkro-ievalec gornjih delov, »a-mo za iina dola. Plača dobra. Nastop takoj. — Brata NagliC, Čevljarna, Žlrl. Šoferski Sola prvu oblast konc.. Ca-mernik Liubhana Dunai-ska c. 36 (Jugoauto) — let. 2236 Pouk m praktične vožniu. Denar Kdo posodi 10 tisoč Din na zasigu-rano mesto za en mesec. Vrnem 11 tisoč. Pisati: Lampret in drug, Šelcn-burgova 4, Ljubljana. vadno vzrok slabih rezultatov napadalne vrsle. gasilo je, da je ta nauk popolnoma pravilen. Da bi vsak igralec vsak dan le 10 minut posvetil vežbanju svoje miselnosti, potem ne bi več videli oklevanja in počasnosti naših napadalcev pred na* sprotnikovimi vrati. Večkrat je igra v polju, ki jo pokažejo naši igralci, prav dobra in zadovoljiva, toda pred nasprotnikovimi vrali nastati« naenkrat brezsmiselno pojanje in otročja neodločnost. Včasih vidimo napadalca, ki lepo in spretno preigra nasprotnika, toda sam pred vrati nc spravi ničesar več skupaj. Naenkrat mu je zmanjkalo odločnosti iu ne ve več kaj storiti, človek bi se jezil, ko opazuje lake, večkrat se ponavljajoče prizore. Čeprav (ehnično na višku stoječe moštvo mora vendar podleči moštvu, ki je duševno močnejše in čigar igralci so sposobni v vsaki situaciji Izbrati le uajboljie. Da je to resnica, so pokazali amaterski igralci slovitega angleškega kluba Corinthians, ki so premagali tehnično močnejša moitva prve angleške profesionalne lige. Naši igralci vse premalo upoštevajo ta moment. Res je, da mora biti igralec tehnično iu taktično dobro izvežban, res pn je tudi, da inora znati igralec tudi pravilno iu hitro misliti, kadar ie to potreba. Le tako popoln športnik bo zadovoljil v vsakem pogledu. Ljubljančan Gledališče DRAMA Začetek ob 20. Petek, 19. doc.i SEN KRF.SNE NOČI. Red D. Sobota, 20. dec. ob 16: RAZBOJNIKI. Dijaška predstava pri znižanih cenah. Izven. OPERA Začetek ob 20. Petek, 19. dec.: Zaprto. Sobota, 20 dcc.: LOHENGRIN. Red A. Mariborsko gledališče 1'etek, 1», deo.S Zaprto. Sobota, 20. dec. ob 20: PRODANA NEVESTA. Ab. C. Kuponi. Nedelja, 31. dec. ob 15: LUTKA. Kuponi. — Ob 20s ŽIVLJENJE JK LEPO. Znižane cene. Zadnjič. Išče s« točaj (šankpurš) za takoj a kavcijo, Naslov v upravi pod št. 14.337. Boljša pottralnlca Mese{na soba ali služkinja se »pre me. ,, . , Naslov v oglasnem od- j opremljena, se odda go delku »Slovenca« pod št. sPodu • L l«n«"iem. ~ 14.335. Starejša žena od 40 do 50 let, dobra, resna, čista in poštena, ki zna dobro 'kuhati in I opravljati vse hline po-| sle, se išče k družini dvah oseb začaano premeščeni v Južno Srbijo Prijavijo naj se le take. ki ljubilo dom in želijo pri dobrih ljudeh dolgo časa ostali. Ponudbe s sliko in zahtevkom plače na »Slovenca-; pod šifro »Srečno življenje« it. 14.346. tfantivanja Tabor št. 3. Hiša z gostilno Ljubljani naprodaj. Pisati: Lampret in drug, Šclenburgova ulica 4 — Ljubljana. Kupimo Mohorjeve knjige Kupim 7 Izvodov letoiniih Mohorjevih knjig. - 2upni urad v Čcmšenlku, p. Medija Izlake. Suhe deske . , , , ,n . I iuMiono UeslieT« cesta 3t mehek les, 20 in 25 mili- . _ , . ... , tr.n uuili Mltcueie «»t »rste metrov, bi rabil do 10" ptoatfao moko in drngo kubičnih metrov 1'onud- mlc»*k» izdelke bei Anton Stirn, Ljubljana 7. Gospodična išče opremljeno sobico za 1. januar Eventualno i hrano. Ponudbe na upra vo pod ^Primorka«. Posestva Dvodružinska hiša nova, v bližini Ljubljane sa ugodno proda. Naslov v upravi pod it. 14.340. IVI orda Še ne veste da se pri nas izdelujejo Umetnine iz dragih kovin popolnoma jio lastnih osnutkih in željah posftm znlh odjemalcev. — Slalno v ogromni Uberi jureli, slatn'na, nre, namlsne garnbiire. dragocen jedilni prlhor L t. d. Le velika trgovina lahko nudi veliko i z bero! Nc zamen tavajte na e^a blngti z drugim, manj vrednim blagom! Najsolidneiše ste poslreženf ob vsaki priliki pri znani, na noVo moderno opremljeni Ivrdki Josip Eberle - Ljubljana Mestni trg — odslej telefon 3149 I<<ode in deco Ljubljana, AleUaandrovu c. 12 Puhasto perjo člato čohano po 48 Dfa kg. druita vrsta po 58 Diii kg čiato belo gosic pc 130 Din k i! in čisti puh po 250 Din kg Razpoši-itam po postnem povzeti« L BR020VIC - Zagreb. №ca 82 Kemična čistilnica pcria. II Obrt II Tvrdka A. VOLK Zahtevajte ceniki Staro otomano kupim, Naslov v upravi pod št. 14.332. Težke sani dvoje, dobro ohranjene, kupim. Naslov; Ivan Kurah, valjčni mlin, Domžale. Vrednostne papirje srečke obligacije, delnicc kupuie upravntštvo »Merkur. Liubhana Šetenbur-gova ulica 6/11. tol. 30*52. 1ИШН1 Klavirji Zaloga in izposojevalnica klavirjev. - Strokovnja-iko popravilo in čisto uglaševanjo Nizko cene, tudi nu obroke. — Tovarna klavirjev: \Varbi-nek, Ljubliana, Giegorčl-čeva 5, Rimska c. 2. Prodamo Proda se gramofon z več ploščami. Natančno ee poizve v podružnici »Slovcnca«, Jesenice ZCL _ ! Xnb fntAVi/M аплгаи кЈл. оа. Samoprodaja: L. Žitnik, Ljubliana Kolodvorska ulica 26 Telefon 34-23 Oglasi Gozdni urad K. Auur-sperg v Soteski odda za posek v zimi 1930/31 v revirju Brezovarebcr oddelek 4 ca. fcOO ms, oddelek 12 ca. 2500 nv' bukovega porabnega lesa na panju polom olurtalne licitacije po svojih posebnih prodajnih pogojih. Cenjene pismene ponudbe je vložiti do 3. januarja 1931. Natančnejša pojasnila daje gozdni urad v Soteski, p. Straža pri Novem mestu ali revirni gozdar na Brczovircbri. n 211 zahvalnic g v originalu jo vsakomur na vpogied Uspeh v 4 dneh MELEM (ANICO Лшп /uliMii- odpravlja žulje, bradavice, trdo kožo. Sigureu Učinek brez bolečin. Ne ovira pri hoji. Dobi se liovsod. UMICn DROGERUD. BEOGRM Knez Mihajlova ul. 14 Širile »Slovenca«! Prva celotna Majal Doktorja Franceta Prešerna zbrano delo Cena Din 40-—, eleg vezana Din 55-— Jugoslovanska knngarna v Ljubili ni. t im i 3.1«! 3 V) Sa-f asa. • <~B< d • S« = 1 i m Т ! сч w II4 И' (CsAM I llaus Dominik: Moč Ireh Roman t2 leta 1935. 04 >... Ugotavljam, da sta si v tej točki vladna stranka in opozicija edini. Avstraiiia »e mora cehi pridružiti Ameriki, kakor je to storila Kottadn preti petimi leti, Anglosaška rasa je oznanila pred štiridesetimi leti novi nauk o samoodločbi narodov. Ta nauk ni nic več izginil s svetn. Ml se posltižlmo te pravice samoodločbe in sklenemo carinsko zvezo z ameriško Unijo.« Konec govora je Utonil v sUrtlnih cheer-klicih. Stare skupščine, ki je zborovala tu v Sydneyu, nisi več prepoznal. Mahali so robci. Ploskanje se je mešalo z vzklikanjem. Nekateri člani zbornice so skočili na svoje sedeže in mahal! z rokumi. Bodoče glasovanje je bila le še čista formalnost. Bilo je gotovo, da bo sprejot skiep soglasno. Nekateri poslanci so zapustili zborovalno dvorano, stopili na hodnike In govorili s časnikarji In poslovnimi prijatelji. Od ust do ust se jc širila Vest, prišla na jilano in valovila po širokih mestnih ulicah. Že trideset let je imela Avstralija svojo posebno zastavo, angleški prapor z natisnjenim avstralskim grbom. Križ z deželnimi simboli je ležal na rdečem siiknti krllske zastave. Sedaj so se pojavile V tlrkflj minutah na neštevllttlh oknih skupine avstralskih zastav in zvezdnatega prapora. Nerazumljivo ie bilo, oriknii je prišla v trenutku ta množica ameriških zastav, ki so plapolale v vetru In dHjale praznično lice. Medtem ko je ruslo navdušenje po ulicah iu so Jc pripravljala zbornica na glasovanje, je sedel uv- stralskl ministrski predsednik O. A Applebee nasproti kraljevemu velikobritskemu posebnemu poslaniku Mr. Swiftu Mac-Nelllu. -Čast ml je, sporočiti vam, tla smotra angleška vlada položaj izredno resnim. Sklep avstralskega parlamenta jc nezakonit, ker krši stare pridobljeno pravice matične dežele.«. Mr. Мпс-Nelll jc govoril besede počasi In mirno. Tako eo najbrž pred dva tisoč leti dajali no tehtnico rimsko svetovno moč tribuni In legati: Roma tocuta, causa flnlta! Mr. Applebee je skrbno premislil svoj odgovor, preden je odprl Usta. Je to aoglusen sklep zbornice, sir! Dežela s štiridesetimi milijoni prebivalstva stuji strnjena za zbornico. S lem, da stopi Avstralija v ožje razmerje z ameriško Unijo, ne preneha biti angleška prijateljica . . .4 Avstralija Je del britske države. Mao*Neill Je izrekel kratko In jedrnato. Je bila, siri Bila do današnjega dne! Z današnjim sklepom skupščine ttahteva dežela pravico po-fHilne politične enakopravnosti in samostojnosti. Te zahteve brituka vlada fle prizlMVH. Jaz moreni le ponoviti svoje svarilo. Položaj je izredno feSen..? Lica nvalfalskega ministra so polagoma zardela. Otl notranje razburjenosti se mu Je tresel glas. Položaj le Ea brltsko državo prav tako resen ko za nas, če nI Vaša Vlada vztrajala nu tem. da pre-itira sogiasne eklepe svobodnega In doraslega naroda. Avstralija se ne mor« prisiliti z lakoto. Ima znatno prekomerno množino ineea in kruha. V svojem pre< bivalstvu iuia jpet milijonov sa orožje sposobnih mož.. Upam, da ne bo nudil« svetu Žalostno sliko nezveste kolonije.« Anglež je rekel, samo da nekaj govori. Bil ni več tako siguren svoje stvhri ko v začetku. Mr. Applebee je nadaljeval: >Taka slika je pač žalostna zu Anglijo. Simpatije sveta so bile skoro vedno pri kolonijah, ki so zahtevule zase prostost in .. Mr. Applebee Je umolknil. Tudi angleški poslanik je molčal. Ime diktatorja Ciril Stonnrda je bilo lieizgovorjetio med njima. Avstralec je čutil, da mu je zagotovljena amerisku pomoč. Anglež je bil pre-; pričan, ila bi ameriška vojska udarila v trenutku, ko bi se angleški Vojak ali angleška ladja dotaknila svo-I bode pete celine. Upam, da se bo previdnosti angleške vlade po-: srečilo, da uredi položaj.Stvar je v redu, siri Soglasen sklep zgornje ln spodnje zbornice. Prvi slučaj v zgodovini Avstralije, da je bil sklep sprejet V obrh zbornicah z vsemi glasovi.« Mr. Joneo m je obrisu i visoko čelo s svilenim robcem. Vidim, žal, du sem prišel prepozno. Hotel sem vas prositi, da odlnjjtr glasovanje za štlrinnjst dni.' Mr. Applebee ee je nem zbudil na stol. .v. »O-ISO.- ° 2P® 750.. HI KAOO ° 600.. OBLO?E Umrl je danes v 90 in oče, gospod letu svoje starosti predobri soprog IVAN BARLE nadučitelj v pokoju Pokopan bo v petek 14. decembra ob pol 3 popoldne na šmibelskcm pokopališču. Sveta maša zadušnica se bo brala v sobote 20. decembra ob 8 ziutraj v šmihelski župni cerkvi. Kand