T r Največji slovenski dnevnik v Združenih drltvah VeUe xa vse leto ... $6.00 Za pol leta ..... $3.00 Za New York celo leto - $7.00 _ Za inozemstvo celo leto $7.00 .1 GLAS rz List ^slovenskih delavcev Ameriki« The largest Slovenian Daily in die United States. l«»ued every day except Sundays and legal Holidays, 75,000 Readers, i Matter. September XI, IMS, at the Office at New York, N. Y„ wider Act of of March 3, 1S79 NO. 149. — STE.V. 149. NEW YORK. FRIDAY, JUNE 26, 1931. — PETEK, 26. JUNIJA 1931 TOLum xzm. — DRŽAVNI TAJNIK STIMSON ODPOTUJE V EVROPO AMERIŠKA VLADA NI HOTELA ZAVRNITI FRANC. ODGOVORA, DASI JI NI POVSEM P0VŠEČ1 Ameriški državni tajnik se bo podal v Rim, Pariz, Berlin in London in tam konferiral z vodilnimi državniki. — Senator Borah pravi, da bi bil Hooverjev načrt brez vsakega pomena, če ne bo Evropa spravila v red svojega gospodarstva. --Mussolini in Dino Grandi pripisujeta Hoover-jemu načrtu veliko važnost. LEPI USPEHI AMERIŠKIH ZRAKOPLOVCEV WASHINGTON, D. C., 25. junija. — Ameriški državnik tajnik Stimson je mnenja, da privaten in prijateljski pogovor več zaleže kot pa zamudna diplomatska razpravljanja. S tem prepričanjem bo tudi odpotoval v soboto proti Evropi, kjer bo obiskal najuglednejše italijanske, francoske, nemške in angleške državnike ter se ž njimi osebno posvetoval glede Hoverjevega predloga, ki določa leto dni trajajoči moratorij za vse vojne dolgove in reparacij-ska plačila. Razen Francije so v s e države na Hooverjev predlog skrajno povoljno odgovorile, edinole le Francija je stavila nekaj pridržkov. Francija namreč pravi, da bi morala Nemčija zadostiti takozva-nemu "nezaščitenemu" delu raparacijskih plačil ter tudi tekom moratorija plačevati svoj delež Mednarodni banki v Ženevi. Sprva je bilo rečeno, da bo Amerika odločno zavrnila to francosko zahtevo, kar se pa ni zgodilo. V VVashingtonu smatrajo odgovor Francije za zadovoljiv, dasi bi jim dosti bolj prijal, če bi bil drugačen. Hoover je prepričan, da se bo ameriškemu državnemu tajniku Stimsonu posrečilo uravnati vse diference. Posta in Gatty sta dospela v Moskvo, dočim sta morala Hillig in Hoiriis pristati v Nemčiji. MOSKVA, Sovjtska Unija, 25. junta. — Po dese turnem letu iz Berlina sta pristala danes tukaj ameriška letalca Wiley Post in Harold Gatty. Tukaj 'bosta prenovila ter jutri odletela proti Novo Sibirska. Pet tisoč milj dolino pot, ki ju do vodili preko Sibirije, Alaska, Kanade in Združenih držav, nameravata napraviti v desetih dneh. BREMEN, Nemčija, 25. junija. — Enokrilnik "Liberty', v katerem sta nameravala poleti iv Ko dan j letalca Otto Hillig in Holgar Hoiriis, je moral pristati v bližini tukajšnjega mesta. Letalca sta zašla v hud vihar v katerem s t) a izgubila smer. Zmanjkalo jima je tudi kuriva. Jutri ob enajstih dopoldne bosta odletela proti Kodanju. DOMINIJI SO DOBILI MORATORIJ Značilen govor Snow* dena v poslanski zbornici. — Odredba stane materinsko deželo nekako $55,000,000 na leto. MACD0NALD ZA SVETOVNI MIR - i Anglija ne bo šla več v vojno, — je izjavil ministrski predsednik v sporočilu z Downing St. Angleškil delavski ministr. predsednik, MacDonald, je imenoval vojno veliko izjalovljenje, ne pa triumf. Rekel je, da pomenja vojna trošenje narodnega bogastva in da ne bo šla Aaiijilja nikcfcar vež v vojno. — Nobene vprašanje ni pred sve- DUHOVNIKI V MEHIKI ZA SVOJE PRAVICE Spor radi omejitve števila duhovnikov postaja akuten. — Poslanci so baje za novo odredbo. MEXICO CITY, Mehika, 24. junija. — Kriza med oerkviijo in državo v Vera Oruzu, po sprejem^ postave, ki doioia po enega duhovni- tom večje važnosti kot vprašanje ^ na 100'000 p"*ivalcev, je postala akutna. Vsak trenutek se priča- vojne ali miru, — je i®aivil. — Prepričan sef, da so vsi mini-mojega mnenja. — Vojna ne jamči miru, item več vpliva na vsako uravnavo, ki je bila dosediaj sprejeta. kuje in j trkcij proti ustavnosti tega koraka. Apostolski delegat je izjavil danes popoldne, da pomenja odredba z\ itvcrj en je velikega števila cerkva. Soglasno s poročili je bilo le par — Svarim zapadni svet, da se mo- cerkva zaprtih in odstranjenih nad- ra izogniti evropski vojni, če se hoče izogniti pisledicam svetovne vojne. — Vsled tega izjavljam v imenu aagleške vlade ter vseh prosvitlje-ni viad BvropS, da bomo šli v Ženevo leta 1932 in da bomo storili Vera Cruza. nj3boljše, da napravimo vojno nemogočo. » Dostavil je, da lahko vlada zago-tavi mir in pozdravil je tozadevni poziv Mussolnija. zorstvu dohovnikov. Misgr. Rafael Valencia Guizax, škof Vera Cruza, je izjavil danes, d)i je ta odredba protiustavna. Veliko pozornost so povzročile izjave narodnega kongresa iz države — Prepričan sem, — je rekel, — da. vrjame vsakdo, kar pravim gle-dem iru. Moje javno življenje je temu doknz. Zame je največja naloga delati za stvar miru po celem svetu. Danes je bil pri državnem francoski poslanik Claudet ter se ž njim dolgo časa posvetoval. Po posvetovanju je rekel Stimson, da je zelo optimističen glede uspeha pogajanj. Nadaljno dobro znamenje je snovanje konsorci-ja, ki ga tvorijo: Zvezna Rezervna Banka v New Yorku, Angleška Banka, Francoska Banka in Banka za mednarodno uravnavo odplačil. Konzorcij ie že dovolil Nemški Banki kredite v višini sto milijonov dolarjev. Ameriški delež znaša petindvajset milijonov dolarjev. Senator Brockhart iz Iowe in La Follete iz Wis-consina, ki sta člana neodvisnega krila republikanske stranke, sta že obljulbila predsedniku svojo podporo glede moratorija, vztrajata pa na stališču, da bi bilo treba za tak važen predlog sklicati posebno zasedanje kongresa. Senator Borah, predsednik senatnega odseka za zunanje zadeve, je rekel, da bi bil Hooverjev predlog za Evropo velike prednosti in koristi, toda le v slučaju, če bi Evropa najprej uredila svoje razmere. — Mi ne moremo zaenkrat ničesar storiti in ne moremo rešiti Evrope pred gospodarskim polomom, — če ne bodo države onstran oceana takoj prenehale tekmovati v oboroževanju. Državni tajnik se odpelje v soboto iz New Yorka s parnikom "Conte Grande**. V Napol j bo dospel 2. julija ter se bo mudil teden dni v Italiji. Nato bo odpotoval v Pariz, Berlin in v London. RIM, 25. junija. — Italijanska vlada je vse potrebno ukrenila glede moratorija, ki bo stopil dne I. julija v veljajo. Ministrski predsednik Mussolini in zunanji minister Dino Grandi pripisujeta Hooverjevemu načrtu veliko važnosti \ LONDON, Anglija, 25. junijtC. — . .. _ . Anglija je danes dovolila domini- tajniku otimsonu jem enoletni moratorij aa vojne dolgove. Ob istem času pa. je izjavila, da je s tem sledila vzgledu predsednika Hoaverja. To ravnanje angleške vlade bo o-bremenilo že itak obremenjeni državni proračun za nekako 55 milijonov dolarjev. — To pomenja velike žrtve za davkoplačevalce, — je izjavil Snow-den v poslanski zbornici. — Vendar pa upamo, da smo storili prtave korake v družbi Združenih držav, Nemir, 'ki se je poj-ami tukaj glede francoskega odgovora je bil tudi omejen v odgovoru glede moratorija. Tukaj se domneva, da se bo Belgija postavila na isto si)ali33e kot Francija. FRANCO SI JE ZLOMIL NOGO MEXICO CITY, Mehika, 24. junija. — .cčP sprejemu postave vs Vera Cruzu, je objavil governer .v Jalapi, da je dobil neštete čestitke od drugih governerjev in da bodo skušali uveljaviti slične odredbe. MUSSOLINI _IN VATIKAN Poslanica povdarja "žalitev" papeža. — Pij kazal pesimizem v svojem govoru na romarje._ RIM, Italija, 25. punija. — Papež Pij je zavzel v svojem odgovoru na Mussolinijevo poslanico trdno stališče napram klubom katoliške akcije. Ministrski predsednik vztraja, da so bili razpuščeni klubi proti-fašistični in vsled tega protipostavni, da jih je pa navzlic temu dovolil cdpreti kot mladostne organizacije. Glede poslanice je papež skrajno pesimističen. , VATIKAN CITY, 25. junija. — Po sprejemu italijanskega odgovora, je izjavil papež skupini romarjev iz Padave, da okoliščine ne kažejo po-vratka normalnih razmer. Papež je prosil romarje, naj molijo za izboljšanje mučnega položaja. — Stvari niso v redu, — je rekel. — Ml roomo prisiljeni moliti za po-vratek rednih razmer. ZMEDE NA KITAJSKEM Več voditeljev je odstopilo. — Nanking skuša uvesti nova pogajanja glede povračila od tujcev kontroliranega o-zemlja. Znani španski letalec je povzročil prejšnji in sedanji španski vladi že mnogo preglavic. HONGKONG, 25. junija. — Stre-MADRID, Španska, 25. junija. — ?ija,nje v Šefcang pri Kantonu je da j Burna politična karijera znanega i0 o. cala, a čete so bile poslane v Če- Framco, ki je znan kot eden naj - 'kang. Medtem so se pojavila nadalj-boij odličnih nasprotnikov bivšega, tkralja Alf ansa, je tudi kandidat za narodno skupščino. Ko je včeraj go- OSEMLETNI SE JE NAVELIČAL ŽIVLJENJA FRANKLIN SQUARE, L. I., 24. junija. — Osemletnega Oar. Stephen, scma so našli obešenega v podstrešju cvetove hiše. Ko so odrezali vrv, je kazal še znake življenja, vsled česar so /pozvali zdravnika, ki mu je rešil z umetnim dihanjem življenje. Fanta so že od pondeljka pogrešali. V pondeljek ga. je namreč oče ostro kaznoval, ker je usmrtil sosedovo mačko. Ko se je zavedel ,je rekel, da je hotel zato v smrt, ker je bil vsega .sit. Danes je seveda drugega mne-I nja. nja znamenja vlade. Več voditeljev itežkoč kan tonske je odstopilo, med voril v nekem gledališču v Toro del lnjimi tudi Cen Šen Jan, nekdanji LINDBERGH SME LETETI PREKO RUSIJE MOSKVA, Rusija, 24. junija. — Zunanji urad je danes sporočil znanemu ameriškemu letalcu Charlesu Lindberghu, da sme leteti preko Sovjetske Rusije in tudi v Rusiji pristati, če prosi za dovoljenje teater d-koli rusko poslaništvo. Njegovi prošnji bo takoj ugodeno. Rio, se ,je podrla platforma, in Franca, ki si je pri tem zlomil nogo, so morali odvesti v tootaišnico. Franco pa ni delal preglavic samo Aifonsovi vladi, ampak je spravil tudi sedanjo špansko vlado že veikrait v zadrego. Tako je naprimer metal v nedeljo letake, v kuiterih je pozival volil-ce, naj glasujejo sa kandidate republikanske revolucijonarne stranke. Ker je Franco načelnik španskega zračnega zbora, se po postavi ne sme vmeševati v politiko. On se pa za to Odredbo ni menil, in je prišel večkrat z vlado navzkriž Zunanji minister Dino Grandi je rekel, da je treba smatrati predlog predsednika Hboverja za zgodovinski dogodek. Grandi in Mussolini sta uverjena, da se bliža doba splošnega razoroževanja. MADRID, Španska, 25. junija. — Tukajšnji časopis "Crisol" imenuje Hooverjev predlog "u-darec proti gospodarski dtidki, nezaposlenosti in komunizmu. Po sprejemu Hooverjevga predloga bosta kmalu zavladala v Evropi'red in pravičnost." Mi pristaš opozicijske stranke proti nacionalistični vladi. Čeng Šun Jen je odloz'i wrvl u-rad kot član političnega sveta Kantona. Odstopil je tudi gen. Tang J ing Wrung. Usmreen je bil kot špijon nacionalistične vlade Čeng Feng Vu, 32-letni dijak, ki je bil vzgojen v Združenih držabah. JUGOSLOVANSKI RADIO PROGRAM. Vsako nedeljo ob štirih popoldne bo broadoastan s postaje WJZ jugoslovanski radio programa pod naslovom "Balkan Mountain's Men". Pojeta baritonist Blaževič in tenorist Ribič, igra pa izbor en tamburaški orkester. Če bi želeli, cka bi bdi program broadcasbzin zvečer namesto popoldne, pišite na WJZ, National Broadcasting 711—5th Ave., New York City. Torej ne pozabite v nedeljo ob štirih popoldne (novi čas) — postaja WJZ! Naročite mm n* hGIm Naroda največji slovenski dne*nik v lenih triavak.* STARA LJUBEZEN YEOVIL, Anglija, 24. junija. —: Danes se je tukaj poročil Henry Brown z Alice Russel. Rada sta se imela petdeset let, pa se jima v vsej tej dolgi dobi baje ni niti enkrat nudila prilika, da bi se poročila. On je star sedmenšestdeset, ona pa šti -rinšestdeiset let. ADVERTISE in "GLAS NARODA" BRUENING JE ŽELEZNI ___KANCLER" Kancler Bruening upa srečno izmotati Nemčijo iz sedanje splošne gospodarske krize. LONDON, Anglijo, 25. junija. — Sedanjemu nemškemu kanclerju Brueningu je poverjena težavna aloga — spraviti Nemčijo iz naij-hujške gospodarske krize. Bruening se te 'težavne naloge prav dobro zaveda, navzlic temu pa upa, da bo uspel. In če lbo zares uspel, bo zapisan v zgodovini nemške države kot drugi "železni kancler". Prvi "železni kancler" je bil Bismarck, ki je Združil Nemčijo ter ji dal tako obliko kot je imela pred vojno. Toda Bismarckove težkočese skoro ne dajo primerjati s težko-čami s katerimi se mora boriti Bruening. V Bismarckovih časih je M1* Nemčija bogata, zaposlena, prosvi-tajoča se — in kar je glavno — Nemčije Se je rase balo. Bruening ima pa seveda povsem drugačno stališče. Njegova dežela je izgu^ll^ največjo vojno v zgodovini ter mora plačevati najvišji vojni davek. V fi-nanlčnem ozira je na robu propada. Njena armada nezaposlenih šteje nad štiri milijone mož. V takih razmerah je bil pred dobrim letom Bruening pozvan, naj stvori nov kabinet. Vsak treznomisleč človek priznava, da je vse, 'kar je storil za Nemčijo, storil iz najčistejših nagibov. Toda vsem ni mogoče ustreči. Ker je dober prijatelj republike, si je nakopal trpko sovraštvo vseh sovražnikov demokratske vlade. Poslužil se je namreč polnomoči, ki mu jo daje weimarska ustava ter je s pomočjo predsednika Hiden-burga razpustil parlament. Zaenkrat je še izpostavljen ostrim kritikam, itoda če se mu bo posrečilo izmotati sebe in Nemčije iz kočljivega položaja., bo v polni meri zaslužil naislov "železnega kanclerja". POCAŠČENJE MACDONALDA OXFORD, Anglija, 24. junija. — Na tukajšnji univerzi je postal danes angleški ministrski predsednik Ramsay MacDcxnald častni doktor civilnega prava. jj^eglede kje živite, (I v Kanadi ali Združenih ( Državah 1 je zanesljivo varno in zato koristno za vas, ako se posla. 2 i_ ».i.__" .___1____.____1______-__. . . v.. . I žujete naše banke za obrestonosno nalaganje in pošilja, janje denarja v staro domovino. Pri nas naloženi zneski prinašajo obresti po \of0 že s prvim dnem vsakega meseca. Naša nakazila se izplačujejo na zadnjih poštah naslovljencev tnfag v polnih zneskih, kakor so izkazani na izdanih potrdilih. Naslovljencl prejmejo toraj denar doma, kres ion* ferctf nadaljnlh potov in stroškov. Posebne vrednosti so tudi povratnice, ki so opremljene • naslovljencev In ftlgom sadnjib pott, katere dostavljamo piiH]|- teljem v dokaz pravilnega izplačila. Enake povratnice so zelo potrebne sa posametnlke v slučaji G9* sreče pri delo radi kompenzacije, kakor mnogokrat t rasnih alg« čajih tudi na sodni jI v stati domovtnL __ Sakser State Bank 82 Cortlandt Street New York, H. T, —1-Telephone Barclay 7—0380 all 0881 ------------- ^BII IIIVVP^ NEW TORS, FRIDAY, JUNE 26, 1931 »• LAKGEST 8LOVZNB DAILY ta U. 9. M, "Glas Naroda" 1 41« fnnk Owned tad Published by SLOVKN1C PUBLISHING COMPJLNE (A Corporation) President L. Race of of the of Manhattan, of above officers: New Tart City. N. Y. QLAI Wales i NARODA > Knry Dsy Except Sundays and Holidays POLITIKA ZAMUJENIH PRILIK Ba celo leto velja Ust aa Ameriko ln Kanado____>~$«jDO Ea pol leta___$»J00 Ba četrt leta___________fl.SO Za New Tort a Za pol leta — Za tnoeemstvo Za pol leta__ celo leto f7.00 43.50 celo leto-nM ________.$3.50 Subscription Yearly $g.00. Advertisement on Agreement. "Qlas Naroda" iahaja dan lrvsem*! nedelj ln pranlkor. Dopisi brea podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli ir^M*** po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se tudi prejšnje bivališče nsmanl, da hitreje najdemo naslovnika. "QUI NAHODA", XI« ff Telephone: . ISth Street, New Tort, N. CHelsea 3—3878 OFENZIVA SUHAŠKIH SIL Dne 15. julija namerava prohibicijski department uvesti splošne ofenzive proti kršilcem prohibicijskili postav. Lova se bo udeležilo kakih dva tisoč prohibieijskib uradnikov, ki bodo vzeli prav posebno na pike tiste munšajnarje in butlegarje, ki na debelo fabrieirajo in prodajajo pijačo. Zvezne oblasti se bodo pečale torej samo z veliko 44divjačino", dočim bo mala "zverjad" prepuščena državnim oblastim. ^ Njihovo delo bo povsem sistematično. Vedo namreč, da bi kaj kmalu malini butlegarjem odzvonilo. če bi se jim posrečilo velike poloviti in spraviti na varno. Vprašanje je seveda, če se jim bo to posrečilo. * Tako bi moglo Imenovati avstrijsko politiko že od onega dne, ko se je pojavilo v Evropi narodnostno ičustrvo. Za to čustvo nI imela Avstrija .mtadar nobenega smisla, fevdalna in absolutitlčna Avstrija prav tako ne kot uradniška in navidezno demokratična in zanj ne kaže pravega pojmovanja niti sedanja republikanska. Avstri ja. In ta Avstrija, ki je od nekdaj biku država narodnosti, v kateri je našlo vsako narodnostno gibanje posebno močen odmev. Vsi avstrijski narodi so se udaj ali temu narodnostnemu gibanju, le cesarska Avstrija ni nikdar razumela, pa tudi ni hotela razumeti tega gibanja, pa čeprav bi jo mogle izgubljene pokrajine in izgubljene bitke spraviti k pameti. Še prav posebej pa ni imela Avstrija nikdar smisla za narodnostno gibanje na slovanskem jugu. Bili so časi, ko so se Srbi z vsem žaganjem obračali na Dunaj in pričakovali od Avstrije rešitev izpod turškega jarma. Dunaj pa je te simpatije odločno in s sistemom ubil iter na svoji napačni liniji vztrajal tako dolgo, dokler ni razbil vse av-stro-ogrske monarhije. Priznamo odkritosrčno, da nas danes ta slepota Dunaja ne boli, ali vseeno je vredno zabeležiti, kako cesarski Dunaj ni znad pograbiti prilike, kadar bi mogel zastonj mnogo pridobiti in kako se je z vso silo hotel vedno prepozno priboriti nekaj, kar je bilo davno izgubljeno. Vse kaže, da slabe izkušnje avstrijskih politikov še niso izmodrile in da še niso plačali dovolj učni-ne. Kar nočejo spoznati novega položaja, ki je nastal po vojni, ki jo je Avstrija povzročila in izgubila. Še vedno jim je pogled obrnjen na- nl mednarodni politični pustolovci nemoteno zlorabljati avstrijsko gostoljubnost v svoje nečedne namene. Kar je -političnih emigrantov iz balkanskih držav, vsi hočejo na-prajviti Dunaj za središče vsega gibanja proti obstoječemu redu na Balkanu. 6 propagando in tudi s krvavimi atentati skušajo prifi do svojih prevratnih ciljev in čeprav mora njih rovarenje škodovati interesom Avstrije, vendar najdejo v gotovih wtsrijskih krogih vedno dovolj prilike. Ali že navadna prevdarnost bi mogla reči tem ljudem, da so emigranti tisti, ki se doma ne morejo uveljaviti. Če bi bil res narod za te pustolovce, potem jim ne bi bilo treba bežati v tujina in delati za tuj račun. Niso sicer ti politični emigrant uplivni, 'ali «to vendar lahko dosežejo, da škodujejo dobrim odnoša-jem Avstrije do sosednjih držav. Tn-di pri največji dobrohotnosti ne morejo biti prizadete države ravdušne lie dan na dan slišijo kako se v sosednji državi pripravljajo nemotena zločinski atentati. Naj se že neha politika zamujenih prilik v Avstriji in naj bi državniki nove mlade Avstrije spoznali, da imajo priliko, z dobrimi odnošaji s sosednjimi državami dvigniti avstrijska gospodarstvo in blagostanje. V zvezi z brezupnimi političn;-mi emigranti pa je možno samo novo poglavje o zavoženi politiki. Mislimo, da je bilo teh res že zadosti. Prohibicijski urad je namreč že večkrat napovedal .zaj, v tiste lepe čase, ko so vsi na- si i njeno rojstno mesto zaslovelo po vsem svetu. Premnogi sladokusci so pohajali v Mont St. Michel aamo zato, da so lahko jedli najboljše amelete. Poulardova je oačeta. svojo kari-jero leta 1875 kot žena najemnika hotela, v 'katerem je prevzela kuhinjo. Kmalu so bile. Poulardove o-melete znane tudi med največjimi sladokusci Pariza. Pesniki in pisatelji so hvalili Poulardovo kuhinjo, kiparji ki slikarji «0 hoteli izpeti zifunenito kuharico 9a model ta Poulardovo so proslavljali celo po francoskih gledališčih kot genija francoske umetnosti, Poulardova Je bila v svojem elementu mmo pred velikim štedilnikom, (kjer je dan za dnem pekla osnelebe. Skrivnost izredno dobrega okusa svojih omelet je vzela v grob. Na zft&Ui poti Jo je spremljala velika množica ljubiteljev njepe kuhinje. PODEDLJIVOST RAKA Na Dunaju sta organizirali Družba za pobijanje raka pod predsedstvom profesorja Eiselsberga in Zdravniška družba (velikopotezno predavalno serijo, pri kat&ri sodelu-gojo najboljši dunajski strokovnjaki v tem področj-u. Predavateljem gre predvsem za vprašanje pravočasne diagnoze te bolezni, kajti mjsi-gurmejši uspeh se obeta zdravljenju, če bolezen pravočasno spoznaš. Uvodno predavanje je imel prof. Julij Bauer, ki je govoril o podedovanem nagnjenju za raka. Podedovan je bolezni je po mzinanju prof. Bauer j a posebno lep0 IX>dobno je bn° ogrom-znamenje, naj se umaknejo. Warnstetten je omahnil na stol ter si pokril obraz z obema rokama. Molil je danes prvič po dolgem času ter obljubil, da bo popravil vse, kar Je v njegovih očeh krivega. Danes je sklenil postati drugačen človek, štediti in varčevati, da spravi Warnstetten na prejšnjo višino ter zapusti sinu premoženje. Kar je hotel storiti, je čital v očeh Lene. Mogoče ni bilo še prepozno, mogeče si bo pridobil ljubezen svojih otrok! Lena in Franc bosta mogoče še srečna! Le na ta način bo mogoče pregnati senco svoje žene, ki je stala preteče n-jjd njim! Lena je bila zopet pozvana nazaj v življenje! Franc se ni ganil z njene strani. Zaenkrat ni spoznala svoje okolice. Poleg svoje postelje ni trpela nikogar drugega kot zdravnika, ki je .bdi takoj poklican. Franc van Borkenhagen se ni umaknil iz stranske sobe. Tam je sedel skoro ves dan, v mučnih skrbeh za življenje Lene. Njegova ljubezen je dobila drugo lice v teh mučnih dneh, ko je prvikrat skrbel za življenje ljubljenega bitja. Vsa njegova narava je bila pretresena od te skrbi. Neko j kot skrbeča ljubezen matere se je naselilo v njegovo srce. Postal je kmalu samostojen, gospodar knježjega premoženja ter številnih ljudi. Hvalili so ga, ker je bil bogat. Vsled tega je postal sebičen in brez-mdceln človek uživanja. Nikdar ni omenila Heinza Romintena in tudi svojega brata ne. Tako je ostalo Francu van Boarkenhagenu prihranjeno slišati ime ljubljenega moža. On je lahko vrjel, da je njeno srce pripadalo niti prvemu, niti drugemu, temveč le mrtvi materi. Pod pritiskom .te mučne bolečine je prisegel samemu sebi- Če m.u bo Lena ohranjena in bo postala zopet zdrava bo živel le njeni sreči in stremel za tem, da dobi zopet mir svoje duše! Ničesar drugega ne bo poznal! Prvikrat mu je prišlo k zavesti, da ni nikdar slišal Lene smejati se! Vi časih je hušknil bled smehljaj krog njenih -ust, a ta smehljaj ga je vedno čudno dirnil Z zavestjo je občutil šele sedaj, da ji manjka veselega in dobrodušnega smehljaja. Ali ga je on odpravil? Ali pa je bil že mrtev v ubojih razmerjih očetotve hiše? Razmišljal je tudi o odnosa jih Lene napram očetu. Ona ga ni ljubila in tudi Fred je ostal tuj in hladen napram očetu. "STEKLENA PALAČA" V MONAKOVEM ni stekleni omari, ki jo je krasilo od zunaj mnogo zelenja. Arhiitekto-nično ta plača ni vplivala posebno ugodno ni glodalca, ker se je ni da-15 od nobene strani dobro pregledati. Tehnično pa je bila ta palača nekaj izrednega, vsaj za tiste čase, ko so jo zgradili; tega pa je že veič kot 50 let. Glavni del palače znotraj je bila ogromna dvorana, kjer so navadno razstavljali kipe. Na desni in levi strani te dvorane pa je bila okoli 50 * manjši h dvoran in sob, ki so dobivale vso svetlobo od zgoraj. V teh dvoranah in sobah je bilo prostora za več kot za 2000 slik. V tej palači so priredili te dni sijajno razstavo nemške umetnosti, zlasti iz dobe romantike. Iz 18 mest so dobili na posodo slike najboljših nemških slikarjev iz dobe romantike, a nekaj pa tudi od privatnih Ko pa je zapazil, da ni njegova nevesta opustila svoje nedostopnosti, je postal povsem drugačen. Ko ji je rekel: — jaz te ljubim! — je komaj resno smatral to stvar, a sedaj je postalo vse drugaiče. Imel je srečo, katere bi ne privoščil nikomur drugemu. To čustvo do nje se je vedno bolj poglobljevado, in bil je srečen, če je dobil kak prijazen odgovor. Zakaj je potem bezala od njega? Naravnost v smrt? Te sebiine želje so izginile, odkar je videl Leno potapljati se v vodi. Njegova ljubezen je bila čista ter globoka in njegova edina želja je bila videti Leno zdravo ter veselo. Fred je izkoristil svoj dopust, da je spremil mater k zadnjemu počitku. Že na večer njene smrti je omenil, da je pisal Romintenu, kaj se je zgodilo. , Nato je Lenu storila v obupu radi smrti matere. Bled in prepadenTje prisostvoval pogrebu. Skrb za Leno je bila brezmejna. Fred je moral napeti vse svoje sile, da se ne odpelje v Borkenhagen. Lena je ležala v divji mrzlici, ko so pokopavali njeno mater. Tudi Fionoa ni tailo mcgcOe pregovoriti naj jo zapusti. VsDko jutro ter večer je prišel Fred z Warnstetenom v Borfcenha-* gen, da vidi kako ji je. Vedno je dobil isti odgovor: — Mrzlica, popolna nezavest in čudne blodnje. Franc van Bcrkenhagen je pozval še enega zdravnika iz glavnega mesbi in ta mu je rekel isto kot deželni zdravnik: — Ni brezpogojno brez upanja, a zelo kočljivo! Kadar se je Fred vračal z Borkenhaigena, ga je čakal Heinz Ro~ min ten na robu gozda, da izve iz obraza, kako je Leni. Težki so bili časi za štiri moške, ki so (trpeli za zdravje bolnice. si je konečno izprosil od zdravnika, da zbiralcev, a vsi ti neprecenljivi zakladi so sedaj uničeni.... Zgorela jfe 2875 nenadomestljivih umetnin. Časopisi, ki poročajo o tej nesreči, pravijo, se podobna nesreča ni zgodila, odkar je zgorelo zgodovin-svetišče boginje Artemide v Efezu, ki ga je bil zažgal Herostrat. Vzrok požira še danes ni pojasnjen. Vedo le. da so rešili komaj 80 slik. Požarna bramba je delala sicer, kolikor je mogla, a vsi napori so bili zastonj. ZVERINSKA ZENA PRED SODNIKI Pred sodniki v Velikem Bečkere-ku je pred dnevi stala neka Jelena Kovačev, kmetica iz Beodre, ki je ponoči 3. aprila t. 1. s sekiro ubila nil prav zverinski način svojega moža Slavka. Napadla ga je s sekiro ponoči, ko je spal in ga dobesedno razsekala. Pred sodniki je Jelena izpovedala, da je mož ravnal z njo zelo grdo in se mu je zaradi tega osvetila. Pripovedovala je, da u-sodno noč vstala, da bi zamesila kruh. Ko je dokončala delo, je šla po sekiro in spečega moža udarila z njo petkrat po glavi. Zdravnik je našel na umorjenčevem truplu 12 hudih ran, od katerih je bilo 10 smrtnih. Na obtožen ki pa ni mogel ugotoviti kakih znakov nasilja. Sodnik je obtožen ko vprašal, kdaj jo je mož pretepel. Žena 'je odgovorila, da je to bilo že davno. Komisija je ugotovila tudi, da je bil zid, ob katerem je stala postelja, v kateri je spal umorjeni seljak, do vrha oškropljena s krvjo, dočim na obleki morilke niso našli niti kapljice krvi. Zato so mislili, da je žena napela morilca in moža ni sama umorila. Zaradi zaslišanja še nekaterih prič so razpravo proti zverinski ženi odložili. 7 VOLKOVI V BLIŽINI SARAJEVA V zadnjih dneh so se blizu vasi Šaletičev pojavili volkovi, ki so po-s noči vdirati v ovčje staje. Kmetje so prosili oblastvo za pomoč, ker se sami ne morejo ubraniti zveri brez o-rožja. Tudi na pašnikih okrog vasi Gornja Koševa, Vučja Luka in Dovljlča so volkovi v jutranjih in večernih urah trgali ovce. Sarajevski lovci so organizirali velik lov. POZOR KNJIGARNA "GLAS 216 West 18th Street NARODA" New York, N. Y. RAZNE POVESTI In ROMANI: Ana Ka renin* (io)RtoJ) zantmivl roman (2 zvezka).. $5 .50 Amerika, »cvsod da^ro. 4tmm MjboU« -.................... .«0 broi. tire ob njeni postelji tr poslušal njene Franc van Borkenhagen sme ostati v bolniški sobi. Pogosto je sedel po cele zmedene govore. Lena Je pogosto klicala mater, kričala, da je ne puste k njej. Nato je pa je zopet stokala ter obtožila očeta, da jo hoče prisilita iti v vodo. Neprestano je govorila o tujem možu. — Jaz nočem postaita njegova žena, mati, zavij me, jaz se bojim! On me bo uničil! — je rekla stokaje, da se je Franc obrnil vstran ter se tolkel po brazu. Zakaj se je bala njega in zakona ž njim? Ali Je bil tako malo vreden ljubezni? Ko Je Lena čula to mučno vprašanje, se je obrnila ter rekla s pro-čenim izrazom: — Meni Je tako dobro, Franc, dosti boljše kot sem s! mislila. Vzemi proč prstan z zelenimi očmi in biserno krono, mene bodi.... Tako dobro mi je.... tako dobro.... Solae so mu tekle preko obraza. On M ni brigal, če ga vidi tako bolniška sestra. Gladil je belo roko, na kateri Je bil prstan. — Pusti me, Franc, pri dobri maiteri.... Poglej, kako bleda Je, faafr^ tiha. Gotovo «pl.... Mir, mir. .. Tako mirno je.... Tako Je «0 naprej v veliki naglici, dokler ni bUa iairpana. Letala Je mirno, ne da bi spala. «0 se vrtile njene misli krog mrtve matere, pol v Jeaerol Strah in groza Agitator (Kersnik) Andrej Hofer............... Beneška vrdeievalka ...... Beferajskl biser ............ Beli meeesen ............... Bele noči, mali junak ...... Balkansko-TurSIca vojska .. balkanska vojska, a slikami 80J fo zmaga, povi......... Blarajna Velikega vojvod« .. Belfegor ___________________________________ Boy, roman ................ 'lorska vojska.............. Beatto dnevnik........... Božični darovi.............. Boija pot na Bledo ........ Božja pot na Šmarni gori Cankar: Gretalk Lenart. Mimo ilvUeaJa Mrtvo mesto .. Romantične dude Cvetke ................... Cesar Joief IL .......... Cveti na Borocrajaka...... Čebelica.................. Črtice Is ilvljenja mi . M . M . .35 . J5 . M . M . .80 . -25 .4 .20 . .00 .... .80 . .65 . .40 . .M . M . M ... .20 broi.. Drobli, in spisal IfliansU .... Darovana, zgodovinska Dekle Eliza .......... Dalmatinske povesti .. Oolra roka .......... Do Ohrida In Bitolja OoU s orožjem ...... Don Kliot is Ia povest .70 M M M JO M M ■25 3% .4• JU M M Rektorjev meč..................• jm Hedvika ______________________________ .40 Hudi ful, Blage doto, veseloigra .75 Helena (Kmetova) .........................41 Hudo Brezdno (II. it.) ................18 Hnmsrcsfce. tirotoske ta Satire. ..................... .80 broširano .....................................M Iriet g. Bronlka................1JM Izbrani apial dr. H. Dolenca.....M It tajnosti prlrode.............. 3« I« modernega sveta, trdo ves. LC0 Izbrani spisi dr. Ivan Mencinger: 2 zvezka...............................1.50 Nekateri nam še vedno pisarijo na naš stari naslov — 82 Cortlandt Street, česar posledica so zamude in včasi se tudi kako pismo izgubi. Naš sedanji naslov je: "GLAS NARODA 216 West 18th St., New York, N. Y. kar naj blagovolijo vsi vpoštevati. Kdor ima še stare zalepke, naj na nji popravi naslov, pre-dno pismo odpošlje. Uprava. Igračke- broširano ........ liraiM ................... .................... Janko In Metka (sa otroke) Jerna« Zmagovat, Jutri (Strog) broi. .... trt. v. Mi .75 J&9 Jto M .18 -Jurčičevi spisi: Popolna Izdaja vseh 16 aveakov. lepo vesanlb..................Ig,. Sosedov sin. broi. .............. ,49 6. rezek: Dr. Zeber — Tagomsr broširano ...............g.. .75 Joan Mi serija f Povesti ia Bpnaakega ilvljenja .................... j| Kako sem se Jas (AleSovec) I. svesek ........ j •■••••t«io o«§ Dve sliki, m Njiva, Starta — (Mefiko) ................. Devica Dnbovnl boj Dedek Je pravil; teljčkl ........... Elizabeta .......... FabUela ali cerkev v Fran Filozofska ta Diavoio......... ftozdovnfli (2 zvezka) Gospodarica sveta .... Godčevskl Gostilne v Grfia MjtetegUa Kako sem ae Jas Ufeal (AleSovec) II. sv. . Kako sem se Jaa likal (AleSovec) ILL av< Korejska brata, pov< nov v Koreji >* . > . . mf Ia adaljo- KaJ se Je Pri kraljici gosji Krttev psi Kaj M Je Levstikovi L sv. Sonet Je — .25 J« .Ti .45 .L28 • a o m o v • • o • m 1 »ootooaoodo*«« Gusar v oblakih Hadii Murat (Tolstoj) Hči V« broi. .n in elegija — balada ta (Levstik) ...IV 8. sv. Slika Levstika ta njegova kritike In potastao..... Trdo vaaaao..........L— Ljubljanske sUka. HUM lastnik. Trgovec, KcpQjskl strafnik. U-radnlk. Jezični doktor. Gostilni-Sar, Klepetulje, Natakarcm, Do. kovnic Itd. ................ jp» Lov im ieno Lucifer _____ Miljonar brez denarja...........75 Malo življenje ................ ,u Maron, krSCansU deček lz Llba-nona ......... ............ JB5 Mladih zanikernciov lastni ftlvo-tupis .••••***............•■■. .75 Mlinarjev Janes ................ AO Muaolino ...................... .4® Mrtvi Gostač .................. Mali KiateS ...••........... .70 Mesija ......................... A0 Malenkosti (Ivan Albrecht) .... .25 Mladim srcem. Zbirka povesti sa slovenska mladino .............25 Misterija. roman ................1.— Morski razbojnik ............................40 Možje ................................................1.25 Na različnih potih .............40 Notarjv nos. humoreska ..A5 Narod. U Izadra .............. .40 Naša vaa. TL deL 9 povesti .... JO Nova Erotika, trdo ves..........70 Naša leta, trda vez .........................70 broš................................50 otokih Na Indijskih Na« ljudje ............. Nekaj Ia rusko zgodovin A0 ... .85 Na krvavih poljanah. Trpljenje In strahote a bojnih pohodov MvSe-ga slovi Miiga polka ......1J0 Oh M letnici Dr. Janeza K. Kreka Ji Onkraj pragozda ..............................M Odkritje Amerike, trdo vezano .. M mehko vezana............A0 PrapreČanove Pasti ta Tki Pater Kajetan ................... ••••••••ssssssso Porert a sedtaih ohcMh ...... A0 Pravica kladiva .............. AO PPUrid is BeSa (Albrecht) .... JB5 Pariikl zlatar .. Prihaja«, povest zgodbe 35 J5 J5 Povesti, pesmi v trdo prozi (Baudelaire) Knjige pMjamo poHmim prost« "GLAS NARODA" S16W.li.Bt, New York Kretanje Parnikov — Shipping Now« —- 27. junija. Mauretania, Cherbourg Milwaukee, Cherbourg. Hamburg 29. junija: Bremen. Cherbourg, Bremen 1. julija: •Paris, Havre men George Washington, Cherbourg, Hamburg New York. Cherbourg, Hamburg 2. Ju'ila: Stuttgart, Eremen 3. julija: Homeric, Cherbourg Republic, Cherbourg, Hamburg Rotterdam, Boulogne Sur Mer. Rotterdam Augustus, Napol t, Genova 4. Julija: Aquitania, Cherbourg Leviathan. Cherbourg 6. Julija: France, Havre Euro pa. Cherbourg. Bremen 8. Julija: Majestic, Cherbourg President Harding. Cherbourg, Ham burg Albert Ball In, Cherbourg, Hamburg 9. Ju'ija: Saturria, Trst. General von Steuben, Cherbourg, Bremen 10. Julija: Columbus, Cherbourg. Bremen Volendam, Boulogne Sur Mer, Rotterdam 11. iulija: He de France, Havre St. Louis, Cherbourg, Hamburg 15. Julija: Hamburg, Cherbourg, Hamburg 16. Julija: Iiresdi-p, Cherbourg, Bremen Berengaria, Cherbourg Olympic, Cherbourg America, Cherbourg, Hamburg 17. julija: Bremen. Cherbourg. Bremen Statendam, Bolugne Sur Mer, Rotterdam 18. Julija: Paris, Havre- 22. Julija: Europa, Cherbourg, Bremen Mauretania, Cherbourg President Roosevelt. Cherbourg, Hamburg Deutschland, Cherbourg, Hamburg 23. julija: Berlin, Boulogne Sur Mer, Bremen Homeric!, Cherbourg 24. Julija: New Amsterdam. Boulogne Sur Mar, Rotterdam Ruma, Napoll, Genova 25. Julija: France, Havre Milwaukee, Cherbourg, Hamburg 28. julija: Aquitan:a. Cherbourg 29. julija: George Washington, Cherbourg. H&m-bourg, Hamburg New York, Cherbourg. Hamburg 30. ju:ija: Vulcania, Trst 31. ulija: Majestic, Cherbourg PARNI KI Z ZNAKOM O, označi skupni Izlet v Jugoslavijo. 6 DNI PREKO OCEANA Najkrajša In najbolj ugodna pot u potovanja na ogromnih oarnikth: PARIS 1. julija; 18. julija (6 P. M.) (8 P. M.) FRANCE 6. julija; 25. julija (10 P. M.) (6 P. M.) lie de France 11, julija; 1. aug. (4.30 P. M.) (11 A. M.) NaJkraJSa pot po železnici. Vsakdo Je v posebni kabini z vsemi modernimi udobnostmi. — Pijača in slavna francoska kuhinja, izredno nizke cene. Vprafiajt« kateregakoli pooblaSCenega agenta ali FRENCH LINE 1» STATE STREET NEW YORK, N. Y. Ta GLOBUS kaže v pra verna razmerju vodovje in suho zemljo. Na njem so vse izpremembe, ki so posledica zadnjih razkritij. Ta globus bo odgovoril na vsako zemljepisno vprašanje, bodisi odraslim, bodisi učeči se mladini. S tem globusom vam je pri rokah svet vzgoje in zabave. KRASNO BARVAN TRPEŽNO IZDELAN V premeru meri globus 6 inčev. — Visok je 10 Inčev. MODERN VZOREC KRASEN PREDMET, KI JE KULTURNE VREDNOSTI ZA VSAK DOM CENA S POŠTNINO VRED $2.50 ONI, KI IMAJO PLAČANO NAROČNINO ZA * ——-------—- _ "GLAS NARODA", OZIROMA SE NAROCE, GA DOBE ZA — $1. 75 "GLAS NARODA 216 West 18 Street New fork, N. Y. mm .....^ I ft T il