Leto ML
• SLOVENEC« velja (io iOŠli oa vsa strani Jugoslavije Ia v Ljobljanl: t* oslo e»o uaprej. t 180'— sa pol leta „ .. „ 9.-— M čfclrt leta „ .. „ za en raesec „ .. „ 15-—
Za laezemtl 70 celole'no K 240--
4= Sobotna izdaja: ==
L a oo o leto.....K 30 _
ca Inozemstvo <>.,,, 3i —
_ Brednttivr je v Kopitarjevi nlloi itev. 6/Ifll Moiopta) a« ne vračajo; nelr&nklraoa pisma ae n« sprejemalo. Oredn. telet štv. 50, oprav«, štv. 32«.
i.i Insaratt: bbhi
Onostoipna petltvrata (M mat Mroka In 3Imm vtsnka aU af«
proator) m enkrat . . . m K ( » arad«l rangtaal, poslana Itd. . . . . pa Ktw»
rrt t6č|wb BaroSUa popub
HaJmanJši oglas 59/9mm KU,
t«lMila vaak dan InvsaaM po*
»e-tellek In dan po prarotim, ob 5. nri Etntrai,
Oprava Io ▼ Kopitarjevi nI. 0. — Hafttm poStne hran. ljubljansko it. 650 na naročnino tn St 349 ia ogiaae, avstr. tn češie 24.797, ogr. 23.511, boen.-haro. 75S3.
Splošna želanKcrska starata.
Razglas državne in južne železnice.
, LDU Ljubljana, 16. aprila. Inšpektorat državnih železnic v Ljubljani objavlja: Pri včerajšnjem shodu železničarjev pred Mestnim domom je bila proglašena splošna stavka železničarjev. Ves promet na državnih železnicah v Sloveniji je prenehal dne 15. aprila opolnoči. Železniška oprava izkuša vpostaviti promet v najkrajšem času.
LDU Ljubljana, 16. aprila. Z ozirom na stavko železničarjev, proglašeno po socialističnem Savezu saobračajnih i transportnih radnika, sporoča obratno ravnateljstvo južne železnice v Ljubljani; Obratno ravnateljstvo južne železnice ni bilo oficielno obveščeno o nameravani stavki; zvedelo j. o tej nameri šele po končanem javnem zborovanju. Opolnoči je osebje južne železnice, včlanjeno v Savezu saobračajnih i transportnih radnika, večinoma takoj za-
Sustilo delo, dočim so uslužbenci, člani veze jugoslovanskih železničarjev deloma ostali v službi. Predsedstvo Zveze jugoslovanskih železničarjev je izdalo razglas, da je Zveza kot taka proti stavki, da pa se proglaša za pasivno. — Obratno ravnateljstvo južno železnice deluje naprej, samo nekaj uslužbencev je izostalo. Na progi je ustavljen ves promet. Vlaki, ki so opolnoči dospeli na kako medpostajo, so tam ostali. Mir se doslej ni kalil.
Vojaška oblast in železničarska stavka.
LDU Ljubljana, 16. aprila. Obratno ' Ravnateljstvo-južne železnice ki inšpektorat državnih železnic sta prejela od načelnika železniškega oddelka vrhovne komande obvestilo, v katerem se opozarja, da mobilno fe.tanje Se ni prenehalo in. da sc na podlagi-čl ena 14. privremene uredbe o organizaciji in formiranju železnic v kra-
ljestvu Srbov, Hrvatov in Slovencev, objavljene v »Službenih Novinah« št. 1. od 12. januarja 1919, smatra železničarska stavka kot upor v vojski in se kaznuje pred vojnim sodiščem. Obe ravnateljstvi sta dobili nalog, da ta proglas takoj brzojavno sporočita vsem službenim mestom in da z ozirom na gornje opozorilo razglasita vsem železničarskim uslužbencem, da se vsi stavkujoči železničarji pozivajo, naj se takoj vrnejo na delo in zopet nastopijo službo,
(Gori citirani člen 14. se glasi v originalu; »Za sve izgrede, neposlušnosti i nepravilno vršenje službe do svršetka de-mobilizacije sve eksekutivno železničko osoblje v opšte potpada pod vojnju discip-linu i vojno sudstvo,«)
Obratno ravnateljstvo južne železnice in inšpektorat državnih železnic sta izdala gornji razglas vsem službenim mestom in po vseh progah svojega ob;-aia-
»Prometna zveza« proll stavki.
Kakor ftujerno, »Prometna zveza« ne odobrava stavke in ostro obsoja samovoljno postopanje kqmunistov, ki so kar na vSvojo roko proglasili stavko.
Zveza Jugoslovanskih železničarjev — pasivna.
Zveza jugoslovanskih železničarjev je izdala proglas, v katerem izjavlja, da o ciljih in namenih stavke ni bila oficielno obveščena, da na včerajšnjem shodu ni prišla do besede in ker se o stavki tudi ni glasovalo, nima Zveza, povoda za to stavko se ogrevati; ker pa hoče preprečiti prelivanje krvi, ne uvede nobene protiakcije ter so do nadalj-nega vzdrži dela. Proglaša se pasivno. Za vse posledice stavke ne nosi Zveza nobene odgovornosti.
sporazum z Jugoslavijo, do česar pa ni pri« šlo vsled italijanskih in morda tudi domačih intrig. Italija skuša Avstrijo s koncesijami pridobiti. Obljubila jc nemškim Tirot-cem autonomijo in je pri obravnavanjih v Rimu privolila v sledeče gospodarske koncesije:
1.	Italijanska vlada je dovolila 20.000 ton moke in žita kot posojilo na ameriške žitne pošiljatvo.
2.	Izjavila je, da namerava ustanoviti kompenzacijski urad za terjatve in dolgove med avstrijskimi in italijanskimi državljani.
3.	Obljubila je, da bo v mir. pogodbi italijanskim podanikom enostransko zasi-gurana juristična in komercielna trgovsko-pogodbena prava provizorično dala tudi avstrijskim državljanom, da bodo avstrijski trgovci smeli potovati po Italiji kakor pred vojsko ter bo zasiguran svobodni blagovni tranzit.
4.	Italijanska vlada namerava železni-co čez Predil čimprej dograditi.
5.	Po pogodbi so zavarovani interesi železniškega osobja na odstopivšem ozemlju.
6.	Dosežen je sporazum glede dobave ameriškega ali angleškega premoga za av-strijsko-italijanski promet; za premog bo skrbela italijanska vlada proti dodatni tarifi,
7.	Za avstrijski blagovni in osebni promet v tržaškem pristanišču se bodo dale
clč.-lšave.
Z Dunaja sc je tudi javilo, da se je na: mer val dr. Renner na povratku iz Italije ustaviti v Ljubljani, da stopi v stik z jugoslovanskimi državniki, kar se pa ni zgodilo. Zatrjuje se, cfa je bila nasprotna temu italijanska vlada, ki ves čas razglaša in za-trjivje, da hoče sporazum z Jugoslavijo,
nalila m
Ni ga bilo naroda v bivši Avstro-Ogr-ski, ki bi bil sa časa vojne zoper Italijane toliko zabavljal in o Italijanih tako zapiče-valno govoril kot.avstrijski Nemci, Razmere so pa včasi silnejše kakor čustva in lastna volja. Italijani uvidevajo, da jc danes edini nevaren nasprotnik njihovega imperialističnega stremljenja Jugoslavija in zato so takoj po zlomu začeli koketirali z Avstrijo. Lačni Dunajčanje so pozabili na Tirolsko, koroška nemška vlada je pa Italijane naravnost pozvala v deželo, da bi ugrabili Jugoslovanom jugoslovansko ozemlje na Koroškem. Nemško koroško prebivalstvo pa preklinja Italijane in svo-
| jo vlado. Ni dvoma, da bi bilo med Nem-! ško Avstrijo in Jugoslavijo došlo že do pri-! južnejših razmer in sporazuma, da niso bi-| li temu napoti obmejni Nemci, zlasti koroški Nemci ter italijanske intrige. Koroški Nemci bodo vsled svojega zavratnega postopanja po prevratu, vsled svojega laž-njivega hujskanja proti naši državi in vsled svojega šč Čisto predvojnega, Jugoslovanom sovražnega mišljenja še dolgo kamen spodtike med Jugoslavijo in Nemško Avstrijo.
Avstrijski državTii kancler dr. Renner je pameten diplomat in vidi škodo, ki jo trpi Nemška Avstrija vsled sedanjih odno-šajev med njo in Jugoslavijo. Že enkrat je poizkušal začeti neobvezne razgovore za
V nedeljo bo češki narod na voliščih izrazil svojo voljo. Poslanska zbornica v Pragi še. deluje, v sredo 14. t. m. se je še sestala, a vidi sc ji, da je v agoniji. Sobotne seje sc jc udeležilo izmed 200 vladnih poslancev še 67, vsi drugi so šli v volilni boj, na katerega je obrnjen pogled vse javnosti. Tako neslavno in neslišno umira »revolucijski parlament«, njegovo umiranje spremlja bobnenje težkih in lahkih topov časopisja iz vrst opozicije. Po krivici. Praška zbornica je dovršila ogromno delo in se razstane z zavestjo, da je ustvarila temelje novi državi.
Zgodovina praške zbornice je zgodovina češke republike od prevrata sem. Po
28, oktobru 1918 so vse češke stranke stvorile vlado, vedoč, da mlada država ne bi prenesla divjega boja strank. Ta koali-ška vlada se je držala do trenutka, ko so občinske volitve pokazale, da je moč socialističnih strank silno narastla. Socialisti so izjavili, da si v socia'nih vprašanjih ne dajo več vezati rok od meščanskih strank in so zahtevali, da se sestavi nova vlada, zgrajena na razmerju moči, ki so jih pokazale občinske volitve. Dne 8. avgusta lanskega leta se je sestavila nova vlada iz socialističnih strank, agrarcev in slovaškega kluba, v opozicijo so stopili narodni demokrati in ljudska stranka. Vendar se med vladnimi in opozicijskimi strankami niso pretrgale vse vezi Še je stal narod pred tešinskim vprašanjem, še je bila država brez ustave, še ni bilo temeljev, ki jih je bilo treba položiti pred vhodom Nemcev v zbornico. Zato sc zakoni narodne zbornice vrsta kompromisov; ustava jc morala biti taka, da bi jo vse češke stranke branile pred že v naprej nezadovoljnimi Nemci. Tem polom se je n. pr. ljudski stranki posrečilo, da je zabranila, da v ustavi ni pro-vedena ločitev Cerkve od države.
Predvsem so dalekosežne važnosti novi socialni zakoni. Zakon o osemurnem delu, ki velja z omejitvami tudi za poljedelstvo, je v vseh državah edini le vrste. Sprejet je bil zakon o otroškem delu, V socializaciji trezni Čehi niso šli daleč, edini korak v tej smer je zakon, ki določa, da so delavci deležni čistega dobička pri gotovih podjetjih. Bolniško zavarovanje se jc razširilo na vse kmetske delavce, tudi delavstvo v domači industriji je našlo zaščito v zakonu. Da zmanjša možnost stavk, je zbornica sklenila zakon o razsodiščih v mezdnih sporih. Mogel bi našteti še vrsto zakonov, ki tvorijo moderno delavsko pravo.
Koliko podrobnega težkega dela, koliko pogajanj in kompromisov je stala nova demokratična ustava, si je težko predstaviti. Celo vrsto problemov je bilo treba rešiti in skoro vsak je postal preporao vprašanje med to ali ono parlamentarno skupino. Veliko dela je napravil parlament tudi v kulturnem oziru. V Brnu sn je ustanovila nova češka univerza, v Pragi trgovska visoka šola, v Brnu poljedelska akademija; sprejet je bil zakon o občinskih javnih knjižnicah, nov sakon urejuje tudi organizacijo ljudskih gospodarskih šol.
Redki so ljudje, ki bi si danes mogli dovoliti luksus, da si nakupijo dve obleki letno. Niso pa redki oni, ki si ne morejo dovolili »luksusa«, da bi si vsake dve leti
i, 1
•r. VTT'
~ It <
Spomini	ciefttata.
Francoski spisal Reuž Bazin. Prevel F. P. Hrast (Dalie.l
Obstal je nem in zdelo se mi je, da fini, gre na jok. Ko sem odhajal z dvorišča, s«m videl, da jc prinesel pred prag malega hodnika, ki je vodil v Anino kamro, naročje slame in se zleknil nanjo, da tam prebije noč.
Drugi dan sem imel cel dan polne roke neprijetnega dela. Imel sem skoro čisto pasivno vlogo, toda moral sem biti povsod zraven, pri vseh aktih prve preiskave: pri pregledovanju trupla in kraja zločina, kako so zaslišavali Ano, ki se ni spominjala ničesar, in Jobica, ki se ni hotel spominjati, in deklo, ki je dobila živčni napad; pri rekonstrukciji prizora in ureditvi zapisnika. Na pristavi je gospodarila gosposka. Prokurator, preiskovalni sodnik, pisar in sodnijski zdravnik so prihajali in odhajali po sobah, kaščah in hlevih. Orožniki so dajali jesti Jobicovim in 6vojim konjem, ki so bih privezani v istem hlevu. Patrulje so hodile po bližnjih pristavah in prinašale sebo,' moške ali ženske, ki šo korakali mrko eden za drugim, vlekli noge za seboj kakor jetniki in poskakali, ker so bili kmalu prosti* ker niso povedali ničesar obte«
žujočega, čez ograjo in se porazgubili med njivami. Drugi so še večali vrvenje in nered na Karfeunu, v prvi vrsti radovedneži, ki so se potikali okrog poslopja, hoteč videti »morilko«, ali brata, ali sodnika; potem raznašalci novic, ki iih je — po starem običaju — sklical gospodar in ki so morali teči čez djn in strn naznaniti smrt sniodnikom in prijateljem in lih povabili na pogreb. Kakor je bila tudi navali, j»m je dal Jobic jesti in piti v veliki sobi.
Res, mislim, da ni še nihče izmed glavnih igralcev ali prič drame odkril pravega vzroka. Medtem, ko so moški jedli v družinski sobi, je ogledoval sodnijski zdravnik tnif lo v kamri zraven, ki jo je razsvetljevalo eno nizko okno in dvoje špranj. Jaz sem bil zraven. Ubogo telo so b'-'i položili na deske, ki so ležale na odžaganih hlodih. Nisem imel poguma gledati s te strani. Naenkrat jo se odprla vrat i ',n neki mož z vrčem roki se je sklonil, da bi zleze! med hlodmi, in rekel-,.
»Jabolčnika bi bilo vendar treba!«
Bil je Jobic, Nekdo je sunil s pestjo v vrata in moral prevrniti moža, kajti začuli smo, da je padel nekdo na tla in več minut so jedci govorili tiho.
Prišla je noč. Gosposka je odšla s pristave, Voz, za katerega so bili prosili v bližnjem mestu, da popelje Ano, je prišel prepozno in sklenili so, da bodo orožniki stražili jetnico in io odpeljali šele drugi dan.
Jutro je bilo jasno in hladno. Pogled na Karfeun je bil čisto drugačen. Vse je bilo pospravljeno, dostojno in zbrano. Dolgo pred uro, določeno za pogreb, jc sedela množica Bretoncev in Bretonk v žalni obleki pod bukvo in po pobočju vrta, ki jc držal na dvorišče, V sobi je ležala mrtva mati na veliki postelji s križem na prsih in razkritim obrazom. Pri vznožju postelje je stal Jobic in jokal, bližnji sorodniki pa so, klečoč v ozadju sobe, molili rožni venec na glas. Ko je zaslišal, da bije ura osem, se je sklonil pokoncu in šel odpret vrata, ki so držala v Anino kamrico.
Preteklo je par sekund. Kar se prikaže na pragu Ana med dvema orožnikoma, ki sta jo morala stražiti. Imela je glavo sklonjeno, obrnjeno na desno in odšla bi bila rada hitro mimo i.n vun. Toda brat jo je ustavil.
»Ana,« jc rekel, ync pojdeš iz hiše, predno se ne posloviš od matere in jo prosiš odpuščanja.«
Stresla se je pri teh besedah in prevzelo jo jc tako, da je postal obraz ves iz-premenjen in prenovljen. Videli smo, da je 6tala pred nami kakor probujeua, druga Ana, ona, ki jo je pokopal strup ?n hči, sicer Se ovenela, toda jasnih oči. finih ustnic in pogleda polnega nežnosti, čuvstvo-vanja in kesanja še je naslonila k materi in jo poljubila na Čelo.
»Sedaj zmoll eno ačeščeno Marijo?« j« rekel Jobic.
Zmolila je molitev tiho ia hitro. Slišalo se jc samo: -Zdaj in ob naši smrtni uri,.
»Amen!« je rekel brat.
In gnali so jo vun ni mnogo se jih j« dvignilo in šlo, ker se jim je smilila ali ker so jo hoteli videti, stokajoč za njo,
20. Kosec,
Solnce je grelo še dolince. Dolgo pa že ni grelo gorjanccv med Albertvillom in M on ti er som. Visoko nad vasmi, čepečimi r.a Iserinem bregu, nad pašniki na. pobočju in sivimi skalami, obdam mi kot kosi stekla z okvirjem smrekovih gozdov, je migljala na nebu še luč in razsvetljevala gorski hrbet, okrogle vrhove in. plast, »nega; toda bilo je treba, dvigniti glavo, da jo jc človek videl. Bila jc kot jata ptic, ki leti previsoko, da človek nc razloči več, kako kri če in kam letč.
Pet je odbilo ravnokar na Inihinjsfrii uri in ob tej uri se je moglo reči, da začenja velika samota za kočo gozdnega pa. znika Bieleja, ki jc prebival na desnem, Iserinem bregu. Megla je zastirala doline!, ozko dolinico, ki so ji vedno grozrle gore, kjer so sc ovijale, stisnjenr drug* na. drago, zvite in zavite skupaj kakor žicr pri kablu, hudournik, ki je Hi' vedno Ivp.lopc-nast, cebtd, obdana r. r.ki"rn ^elct.njšk« proga. To je bil edini ra?.gled. edini pogled na svet. Kajti na levi strani hišo, čisto blizu. s« ie dolinic« naenkrat zožil« ia tm
Stran 2.
SfcOVENEC. As« «pt£fa 1920.
Stev. 87
mogli kupiti novo obleko. Delavec in njegova družina bi morali žrtvovati četrtletno plačo, čc bi se hoteli le za silo obleči. Uradnikom je nov suknjič ideal, po katerem zastonj izteza roke, mali kmet are žalosten na vrsto otrok, ki jih je treba vsaj za zimo pošteno obleči. Cene manufaktur-nercu blagu pa neprestano rastejo, v zad-niih mesecih so zopet poskočile povprečno ra 30—50 odstotkov.
Že površen pogled na <0 stanje nam pokaže, kako zelo smo kljub naravnemu bogastvu naše zemlje zaenkrat odvisni od tujine. Uvažamo razno manjvredna manufakturo iz tujih držav, slabimo s tem svojo valuto in izmozgavamo hrbtenico gospodarstva in — kar je trenotno najvažnejše, — dobivamo blago po takih cenah, ki niso dostopne večini ljudstva. Doma pa leže velikanske mnoJme volne. Saj ima naša država f&oraj tO milijonov ovac in stoji v tem oziru med evropskimi državami med prvimi. Tudi platno bi mogli v velikem delu izdelovati doma, sai so v celih pokrajinah ugodna tla za kulturo lanu. iToda vse to je še pred nami, danes ni tako. Predilnic je malo in še te stoje, ker nimajo surovin, oziroma, ker podjetniki nočejo nabaviti surovin iz inozemstva radi Jdraginje. Po sklepu draginjske ankete z dne 9, t. m. bo vlada storila potrebne korake, da čimprej začno predilnice v polnem obsegu z obratom in da se tako začnemo gospodarsko osamosvajati od tujine. Treba bo pa misliti še dalje. Morje bomo imeli, cene gonilne sile, — vodne moči in premog — so še deloma neizrabljene. Bombaž bomo po morju z razmeroma m?: Kmi stroški mogli uvažati, ko bomo imeli doma dovolj tovarn. Morda bo prišel kedaj čas, da z zadružnim kapitalom osnujemo tekstilna podjetja na zadružni podlagi, kot jih ima Anglija, predvsem pa Škotska. Zdi se pa, da je vse to v bodočnosti. Vsak dobrohoten apel na. zasebno inicija-tivo podjetnikov je dvomljive vrednosti. Naloga državne in pokrajinske oblasti je, da podpre domačo tekstilno industrijo, kolikor je imamo in da organizira vse potrebno za nadaljnji razvoj. Ker pa je tekstilna industrija ravno sedaj ena izmed tonih gospodarskih panog, na katerih so zainteresirani vsi državljani, je potrebno, da se produkcija in konsum manufakture postavi pod nadzorstvo. S tem bo izvršena dvojna naloga: Gospodarsko se bomo osamosvojili, rešili bomo pa tudi važno socialno vprašanje.
Za danes in jutri je pa važnejše, kako takoj preskrbeti najširše plasti z obleko po dostopnih cenah, V tem oziru je dala draginjska anketa vladi nasvete, ki jih moramo imenovati srečne. Ljudstvo naj preskrbuje z manufakturo »Oblačilnica za Slovenijo« v še večji meri kot zdaj. Ta važna inštitucija naj se spremeni v zadrugo s pomočjo že obstoječih zadružnih in gospodarskih zvez. Člani »Oblačilnice« bi bile torej gospodarske zadruge v mestih in po deželi, ki jih imamo že precej stotin. Te bi prevzele podrobno razprodajo blaga, tako da bi se centrala razbremenila in bi vsi gospodarsko šibkejši sloji prišli do blaga po primernih cenah. Da bi »Oblačilnica« mogla v velikem slogu uvažati manufakturo, mora dobiti dovolj tuje valute od domačih eksporterjev po kurzu, pri katerem eksporterji ne bodo smeli iskati dobička. Potreben kapital (poročevalec je predlagal 20 milijonov kron) naj dovoli belgrajska vlada. Tako bi se polagoma razvilo iz ^Oblačilnice« zadružno vele-podjetje, stoječe pod stalno kontrolo vlade in bi zalagalo prebivalstvo z manufakturo, izključujoč vsako vmesno trgovino. One ljudi, ki s kričavosijo razglašajo,
da bo socializacijo mogla izvesti le krvava diktatura proletarijata, opozarjamo na dejstvo, da bo s tem ena najvažnejših panog konsuma socializirana. Zadružna »Oblačilnica« bi kot velika ljudska gospodarska organizacija mogla postati sčasoma vodilna moč v prometu z manufakturo. Zasebna trgovina pa, ki bo poleg nje gotovo še obstaja, bo zdrav regulator, do se to socialno podjetje obdrži na višini, če bo hotelo vzdržati korak z agilnostjo in spretnostjo zasebne trgovine.
Če se ti skepi draginjske ankete uresničijo, bo to velik korak naprej do zboljšanja razmer, do ureditve socialnih zmed, do gospodarske samostojnosti — in do močne države.
Mirovni posvet.
San Remo,
LDU Lyon, 16. aprila. (Brezžično.) Italijanska vlada je povabila belgijsko vlado, naj pošlje svoje zastopnike na konferenco v San Remu, Belgijo bosta zastopala minister za zunanje stvari Hymans in trgovinski minister Jaspar, Delegati ruskih zadrug v San Remu.
LDU Rim, 16. aprila. (DKU) Kakor poroča »Daily Express«, so delegati ruskih zadrug, ki se nahajajo v San Remu, storili korake, da bi jih pripustili k pogajanjem v San Remu.
Avstrijska republika.
Nov ustavni načrt
Nemška Avstrija ne trpi samo gospodarsko, ampak se zvija tudi v ustavnih bolečinah. Solnograška konferenca je izrazila zahteve posameznih dežel in strank glede nove ustave za Nemško Avstrijo. Državni tajnik dr. Mihael Mayr je na podlagi solnograških sklepov napravil nov ustavni načrt, ki ga je minulo sredo, 14. t, m., predložil narodni skupščini in bo služil za podlago konferenci zastopnikov dežel v Lincu. Ta konferenca se začne 20. t. m. Novi načrt je ohranil v bistvu izraziti značaj zvezna države. Največjo važnost
Eolaga dr, Mayr na svoj poizkus, da bi ompetenco med zvezo in deželami temeljito izvedel. Pri tem priznava sam, da ne bo njegov predlog zadovoljil ne centrali-stov ne federalistov. Glede zahteve dežel po lastni zakonodaji in izvedbi s« še ni mogel odločiti, ker zahtevajo z ozirom na enotni značaj ustave v celoti in njene izvedbe še korenitega pretresa.
Dr. Renner o uspehih svojega potovanja,
LDU Dunaj, 16. aprila. PKU) Na današnji seji odseka za zunanje stvari je poročal državni kancelar dr. Renner o političnih in gospodarskih uspehih svojega potovanja v Rim. Naloga, ki jo je imelo avstrijsko odposlanstvo v Rimu, se da kratko opisati tako-le: Namen je bil, vzpostaviti direktno normalne odnošaje med obema vladama in začeti pogajanja med pristojnimi avstrijskimi in italijanskimi re-sortnimi ministri, da bi se izvedla st, ger-mainska mirovna pogodba. To je torej isti namen, kakor smo ga imeli meseca decembra in februarja v Parizu, januarja v Pragi in kakor ga zasledujemo nadalje v Belgradu, Bukarešti in Varšavi. Kot državni kancelar avstrijske republike, pretežne katoliške države, in kot vladni šef koalicije, ki se deloma tudi v svojem političnem programu ozira na katoliško veroizpoved, sem smatral potrebnim, da sem en dan pa sprejemu v kvirinalu pošetil papeža in njegovega kardinala državnega tajnika. Papež je izrazil za trpljenje našega
naroda najtoplejše sočutje in ga tudi dokazal z velikodušnim darilom. V imenu republike sem sc mu zahvalil za pomoč in darila našim vojnim ujetnikom. Cerkveno-političnih porazgovorov takrat ni bilo; vršili se bodo z ozirom na notranje politične priprave, ki so za to potrebne, pozneje.
B talija.
Nitff obišče Dima*.
LDU Rim, 16. aprila. (DKU-Brezžič-no.) »Temps« poroča k izjavi državnega kancelarja dr. Rennerja. ki je pred odhodom iz Rima rekel, da bodo v najkrajšem času nove razprave avstrijskih in italijanskih državnikov morda v Benetkah, da je Nitti pripravljen priti sam na Dunaj, da bi se pogajanja dokončala.
Vstaja na Irskem končana.
LDU London, 16. aprila, (DKU-Brez-žično) Vstaja v Dublinu ter na južnem in zahodnem Irskem je včeraj ponehala. 66 sinfajnovskih voditeljev so iz ječ prepeljali v štiri bolnice-
LDU London, 16. aprila. (DKU-Brez-žično) Snoči so v Dublinu številne vojaške patrole aretirale 150 oseb. Včeraj opoldne so policijskega uradnika Henisona med procesijo obstrelili in hudo ranili.
Mir z Avstrijo ln Bolgarijo.
LDU Pariz, 15. aprila. (DKU) V svo jem govoru pri drugem branju zakonske predloge glede ratifikacije, mirovnih pogodb z Avstrijo in Bolgarijo v poslaniški zbornici je izjavil Zborniški tajnik za zunanje posle Harmsworth: V nekaterih krogih se je trdilo, da so določbe o reparaciji prestroge. Mora se pa naglašati, da so zavezniške države proti bivšim sovražnikom ravnale s tako velikodušnostjo, kakršne doslej ni poznala zgodovina. — Asquith je izvajal, da se ne protivi pogodbi z Bolgarijo, ki je povzročila dardanelsko ekspe-dicijo. On meni, da je treba Bolgarski priznati izhod k Egejskemu morju. Več bi imel navesti proti pogodbi saintgermain-ski. Zavezniki naj bi zahtevali razorožitev novo nastalih držav. To da je edino sredstvo, vzdržati mir v Vzhodni Evropi. Pogodbe z Avstrijo ne more odobravati. Ustanovitev novih držav na tleh bivše av-stro-ogrske ■ monarhije - pomen ja nekako balkanizacijo teh delov Evrope. Asquith je grajal tudi obremenitev Avstrije po re-paracijski komisiji in izjavil, da bi bilo treba ta del pogodbe revidirati. — Lord Robert Cecil fe poudarjal, da sta prideli-tev južnega Tirolskega Italiji in pa omejitev Avstrije na ozemlje, čigar uprava je skoraj nemogoča, po njegovem mnenju določbi, ki moreta Avstrijo gnati v roke Nemčiji. Grajal je nadalje, da reparacijska vsota, ki jo mora plačati Avstrija, ni bila prav tako določena, kakor v bolgarski pogodbi. — Naposled je lord Robert Cecil zahteval, naj zavezniki skrbe za to, da se odpravijo gospodarske meje med posameznimi nasledstvenimi državami.
Rusija.
Angleži obstreljujejo črnomorsko obajo, LDU Moskva, 16. aprila, (DKU-Brez-žično) Po poročilih iz Tuapseeja, južno od Novorosijska, obstreljujejo angleški tor-pedni rušilci in letalski čolni neprestano neutrjene kraje ua vzhodni obali Črnega morja. Ruska vlada je sporočila angleškemu ministru za zunanje stvari, da nastopanje angleške vojske na Črnem morju na-
sprotuje izjavam lorda Curzona, da ie angleška vlada ustavila vsakršne sovražnosti proti sovjetski Rusiji.
Japonci proti boljševikom.
LDU Amsterdam, 16. aprila. (Brezžično.) Iz Tokia poročajo, da so Japonci v Sibiriji izvojevali popolno zmago. Sibirske čefte so bile pri Statetbku poraženo. Pokrajina Vladivostoka je v rokah Japoncev. ki izjavljajo, da ne nameravajo trajno zasesti te krajev, marveč hočejo lc vzpostaviti red in poraziti boliževike. Nadalje se poroča, da so Japonci premagali bolj-ševike ob Bajkalskem jezeru.
Nemčija.
197 milijard dolgov.
LDU Berlin, 16. aprila. (DKU) »Be*. liner Tageblatt« poroča, da je državni finančni minister na včerajšnji seji gospodarskega odseka naznanil, da so znašali skupni dolgovi dne 31. marca t. 1. 197 milijard mark.
Politične novic«.
■4- Stavke. Železnica stoji. Vlaki so s« opolnoči ustavili ria postajah, Železničarji 60 bodisi svojevoljno ali pod pritiskom terorja »delavskih straž«, ki so jih posta* vili komunisti, ustavili delo. Ne bomo pr* računali, koliko milijonov blaga in mezd je Slo in pojde v škodo, ne bomo razkladali, kako veselje jo zavladalo v Himu to San Pemu radi splošne stavke. To ye in mora vedeti vsakdo, tisti pa, ki bi morali upoštevati to, ne bodo storili tega. Opozoriti moramo samo na »no dejstvo, ki nam zadostno pove, kaj je ta Skoda. Pred kratkim časom so zastavkali v Belgradu akademiki No vsi; jedro stavkajočih so tvorili komunisti, ki so vodili celo gibanje zvabili svoje somišljenike — delavce na shod in uprizorili demonstracijo, ki j c krvavo končala. Radi prelita krvi, ki so jc s svojim pro8tafikiro obnašanjem sami zakrivili, poživljajo sedaj dijaštvo celega kraljestva, da stopi v znak solidarnosti v stavko. Dvomimo, ali bo na*e dijaštvo, ki je pravkar dobilo popolno univerzo, šle na. to pot; če pojde, bo to satno v njegove Škodo. Ta stavka jo bil prvi korak. ŠTe«li! je štrajk v tobačnih tvornicah, ki so. ga komunisti proglasili preko glav delavstva. Kot tretja preizkušnja moči je prišla stavka .na. železnicah. Mislimo, da vsakdo more zasledovati rdečo nit hujskanja," ki »« vleče skozi vsa ta gibanja. N.n gre za zboljšanje gmotnih razmer, — to je vsakemu gibanju le podtaknjeno, — gre zato, da po vsakem takem boju naraste moč komunistov in nezadovoljstvo.
+ Propadanje komunizma! na Bolgar, skem. *Obzor< priobčuje dopis iz Solil« dne 9. t. m., ki podaja jasno sliko o zdravem, naravnem razvoju političnega mišljenja med bolgarskim ljudstvom. Dopis slove: »Velika draginja, pomanjkanje tnnogii potrebščin, Kritični mednarodni položaj dežele kakor tudi slabe uradniške plače jo povzročile med uradništvem in mestnim prebivalstvom veliko nezadovoljnost, ki sc jo komunisti, izkoristili. Ljudstvo je bilo vsled dolge vojne .in dolgih muvvnih pogajanj .utrujeno ter. ja upalo, cla bo v socufiz mu in komunizmu našlo svojo 'rešitev, Jr je tudi razlog, da so pri zadnjih parlamentarnih volitvah v avgustu 1919 dobili socialist: in komunisti v nekaterih mestih večino. Toda kakor hitro je bilo uvedeno pri. silno glasovanje, je število glasov pri vsei meščanskih strankah naraslo, pri ^ociali
ginila; cesta in Isera sta izginili za grmado črnih skal, železnica se je skrila v predor in vsemu se je zdelo, da je pri tej barijeri konec. Kadar je peljal mimo večerni vlak, ®o se videle v temi njegove luči in ropotalo je kot da pokajo topovi.
Pet je ura. Da pride na zrak in uide dimu, ki se jc vlekel po kuhinji — ta zadu-šljiva megla je tiščala na dimnik — je odprla Theima Biel6jeva vrata. Stopila je tri korake vun na teraso, ki jc visela nad stezo in kjer je prezorevalo zrnje nekaj malih kapucinov, rdečih nageljnov, levkoj in dveh velikih srečnih rož, ki sta imeli samo še eno krono, malo listov in bili kot umetni ogenj, ki ugaša. Nikogar ni bilo na cesti, ne ljudi ne živine. Cesta je bila. zapuščena kakor gola terasa pred hišo. Isera je šumela tam doli in za hišo so se dvigale črne smreke po strmem pobočju.
Theima je stopila nazaj, popravila z nogo polena, ki jih jc bil vrgel plamen z ognj&ča, spustila nižje kljuko, na kateri je visel kotliček, sc potem zravnala in sc pogledala v zrcalo, ki je viselo ravno nad dimnikom. Ogledovalo je žalostno svoj obraz. Mislila je: »Sedaj gotovo nisem več ista kot preje.« In iskala je vidnih znakov izpremembe, ki jo je čutila na dnu srca. Videla ja žensko petintridesetih let, svežo in rdečo, kratkega nosu, globokih oči in plavili las, spletenih v doigo kito. Theima Bi&lejeva ni bila ravno lepotica, ampak vendar ie bila krasna »za deželo«, velika.
sloka in močna. Čaravite so bile zlasti njene temne oči, pri katerih se je pojavilo na robu pri kakem komplimentu, pozdravu ali pri kaki misli in drgetalo po celi trepalnici nekaj svetlega, solza ali nasmeh, ni se vedelo, kaj. Moški, ki so jo videli samo iti mimo, je niso mogli pozabiti takoj. Njena nesreča je bila, da so jo občudovali, Omožena še čisto mlada z omejenim, bolehnim možem-pijancem, je odšla
Bed tremi leti iz doline s svojim možem, ga je gozdna uprava premestila že tretjič. Bila je tujka v vasi, finejša, bolj rdeča, bolj cvetoča kot druge ženske. »Veste, radi Thelme ne postavijo njenega moža pod kap. Zmerom jo vidijo z gozdnim nadpaz-nikom, človekom, ki je doživel že marsikaj, draga moja, ki je pa spreten, zapravljiv in tako strog, da nc trpi poleg sebe nikogar razun Biel6ja.<
Ženske niso lagale. Vsaka komedija, vsaka tragedija velikega sveta ima svoj odmev v malem. Iste strasti, ista sredstva, isti vzroki. In tako bi moral romanopisec, ki bi se spravil na študij »slučaja« Thelme Bičlčjevc, bi moral preiskati, kakšno moralno podlago, kakšno vzgojo vesti, kakšne bližnje sile jc našla ta ubožica, sestra toliko drugih, okrog sebe. Sedaj jc bila pretrgala s svojim grehom; bila jc vsa iz-premenjena, ali vsaj hotela ie biti in čutila se jo v tistem nemiru, ki pušča duši eno samo silo, to, da ne nclia hoteti. Trpela je: bala se jc sama, bala 6e ie onega,
ki ga je bila pustila. To vse je bilo novo, presenetljivo, skoro neverjetno za njo samo. Tako malo premišljen korak! Radovednost jo je bila gnala pred par tedni v župno cerkev, ravno med misijonsko pridigo, potem spomini, groza nad samo seboj, klic na pomoč, solze... Zato ji je bila samota tako grozno neznosna.
Toda še iz nekega drugega vzroka je trpela Theima Bieldjeva nocoj. Kruha ni imela za drugi dan. Mož se je. vrnil zmerom zelo pozno ponoči^ poslali so ga bili ua čisto drugi konec gozda in našel bi na pepelu kakor zmerom juho gorko. Toda zjutraj, ko bi rekel: »Žena, kruha! Ali ni več drobtinice v hiši?«- Ali bi bilo treba še povedali, da je morala v zadnjih osmih dneh dvakrat prosil' pekinjo, da ji da na up in da jo je trgovka pri odhodu še žalila: »Ni Vam treba priti več, dragica; sedaj, ko človek ne ve, kdo bo plačeval, so računi pri kraju: brez denarja ni kruha.«
Vsa vas je že vedela, kako so osramotili ubožioo. Zato jc počakala, da se naredi noč. Morala je iti še v vas in zastaviti, če bi bilo treba, tistih par stvaric iz dou-ble-zlata, ki jih je bila dobila, ko se jc rao-žila.
Ah, če bi bil kosec tu, njen sin, ta. krasni fant, ki je prod kratkim izpolnil petnajsto leto iu za katerega se je potegovalo — vkljub njegovi nežni starosti — troje kmetov, ker jc bil močan kol mož, priden za delo in dobre volje kot nihče! Imel ie
eno samo napako — tisto kol jo je imela mati: da se je hitro užalil, počasi potolažil iu nikdar povedal, kaj mu je.
Theima Bičlčjeva je pustila vrata odprta, zaradi dima. In glej, v tem hipu, kc jc mislila nanj, se je prikazal na pragu,- 2 velikim slamnikom na glavi, oblečen kratek suknjič, na ramah koso, ki je bila še mokra od rose in za. rokav privezano culo s svojo obleko. Mati je s tekla k njemu, ga objela z obema rokama, ga stisnila, kot aa. ga hoče zadušiti, ga poljubljala na čelo in lica, kot da se hoče napiti iz sinov« krvi miru, ki ga ona ni imela.
»Andrej mojj Prihajaš torej s planinel Torej ste končali lam gori? Kiko si priden, da si prišel! Vidiš, kako sem vesela! Ti ves moj zaklad! Sedaj greva večerjal in potem pojdeva v vas kupit kruha.« »Sedaj, tako pozno?«: Bila je vsa presenečena. Morda kaj ve? Pa ne. Postavil je koso in culo s perilom v kol pri dimniku in rekel: >Ahi, za očeta, za jutri zjutraj.« Mati je vzdignila pisker, pomešala fu-ho, pogrnila prt čez rdečo češnjevo mizo, ki je imela noge pri tleh prch-knjanc kol goba.
•Jej, dragec!« »In ti, mama?«
Jaz ne bojn jedla.
Stev. 87.
SLOVENEC 4wi 17. aprila 1920,
*tih in korrunistib pa znatno padlo, in sf-cer s:> dobili 25% manj glasov nego me-ščansKe stranke. Socialisti in komunisti se drže i? v nekaterih mestih in revnejših del:h dežele, katerih prebivalstvo je preje hodilo na delo v Rusijo, Madjarsko, Ameriko in Kumunijo, ker jih domača zemlja ne more preživljali. Toda velike kmetske ma«e, ki tvorijo 80% celokupnega prebivalstva na Bolgarskem, se drže svoje lastnine in nočejo o komunizmu ničesar slišati. Sanjo nevarno mednarodno stanje, ali etiiošni iinančni polom bi mogci komrui-zem zopet deloma oži"iti. Trezni bolgarski narod se drži kmetske stranke, kakor so to pokazale tudi zadnje okrožne volitve. Pri teh volitvah so dobili kmetje 306 tisoč glasov, meščanske rtraeke 262 tisoč, komunisti 141 tisoč, večinski socialisti pa 50 tisoč glasov. Iz tega se jasno vidi, da danes na Bolgarskem o kaki komunistični nevarnosti ne more biti govora,«
'+ Ruski gospodarski kongres. »Lokal-ftnzeiger« poroča 9. t. m. iz Kodanja o nedavnem ruskem gospodarskem kongresu, ki se ga je udeležilo 250 zastopnikov kme-tor, zadrug in industrijskih društev, ka-koe tudi člani sovjetske vlade. Predsednik gospodarske zveze Rikov jc izjavil, da je spor med mesli in deželo silen in da se kmetje po vrsti branijo, dajati mestom živila. Socializacija trgovine jc privc-dla do orjaških špekulacij. Poskus, da bi gospodarstvo postavili na komunistične temelje, j končal z največjim neuspehom. Število tovarn se je zmanjšalo za 70 odstotkov, tovarne pa, ki še delajo, delajo s tako velikimi izgubami, da sploh ne morejo izplačevati mezd. Ljudski komisar za trgo-"•ino m industrijo Krasin je izjavil, da je življenje dokazalo, da je silneje ko vse komunistične teorije in noben sovjet ne more pod sedanjim režimom zopet dvigniti gospodarskega življenja. Ljenin je izjavil, da ■e mora v gospodarstvu postopati tako kot v armadi Vodstvo mora ležati v rokah posameznikov. Treba je energično delati na to, da se omeji delovanje delavskih svetov v obratih. Osemurni delavnik naj se zamenja z 10 do 12 urnim delom. Dolžnost ido dela mora izpolnjevati vse prebivalstvo, one pa, ki nočejo delati, je treba kaznovati kot izdajalce.
HaSI »račajoči se mm I ujetniki.
Prišla je v deželo pomlad, prinesla feam je cvetja in poživila nas je. Kakor prerojeno se črti srce, ko zre človek v zeleno naravo in lažje prenaša težave hudih časov. Ptice selivke se zopet vračajo k nam in lastavica neumorno zida svoje gnezdecc. In s pticami selivkami prihajajo iz Italije tudi narodni mučeniki — bori-telji za osvoboditev naše domovine — naši ujetniki. Tudi njim je zasijala zelena pomlad, ker prosti so sramotnega, modernega suženjstva in z upapolnim srcem se vračajo v domovino. Niso še videli osvobojene svoje domovine — rojeni so bili pod tujčevim robstvom in ko prestopijo oje meje, se jim zazdi, kot da hitijo v objem matere.
Toda še pred nadaljno mislijo o ustroju naše osvobojene domovine pa morajo doživeti ujetniki razočaranje — ono razočaranje, ki ga občuti sin, vrnivši se iz sovražne tujine k svoji materi — ki ga zavrže. In v čem obstoji to razočaranje? Misel, da bo zadostovalo ujetnikom le veselje, da so se vrnili domov, je zaslepila naše kroge, da so obravnavali to vprašanje le površno in brez premisleka na bedo, v kateri se itak že nahaja naš narod. Vrnil se je ujetnik domov, prihrankov nima, zaslužka ne dobi, brez svojcev je ali pa žive sami v revščini. Potrebuje obleke, perila, tega in onega — as čim naj si kupi? Državne naprave so skoraj izčrpane, ljudstvo pa trpi pod jarmom neznosne draginje in ne more pomagati. Revščina in brezposelnost privede na ta način veliko število ujetnikov do delamržnosti in kot taki vržejo raz sebe vse, kar je v njih poštenega in zavednega.
»Slovenski rdeči križ« je v času, ko So se začeli vračati ujetniki napravil zbirko, da bi mogel pomagati ujetnikom. Leta 1919 je zbral za ujetnike 9542 K, letos pa 22.808 K 27 vin., skupaj 32.340 K 27 vin. Ker ta vsota nikakor ni zadostovala, da bi moglo društvo ujetnikom, z ozirom na draginjo, pomagati z izdatno denarno pomočjo, je nakupilo za vsoto 31.970 K 70 v. perila, katerega vsem ujetnikom jako primanjkuje. Dobili 6c je mogla s tem le majhna množina in društvo je izdalo na ujetnike že skoraj vse, tako da je zaloga na perdu pri kraju. Podpor v denarju sc je izplačalo za 400 K.
Ujetniki se vedno obračajo na »Slovenski Rdeči križ« za pomoč. Ugodil je do sedaj njihovim željam, odreči pa bo moral pdsjej ujetnikom pomoč, ker nima lastnega premoženja toliko, da bi mogel pomagati.
V prvi zbirki, ki jo je napravilo društvo, je naše zavedno uradništvo pokazalo, cla čuti z bednimi in pomoči potrebnimi ujetniki kajti zbralo ie skoraj polo-
vico sKupne zbirke, dasiravno občuti samo posledice draginje.
Ponovno se obrača »Slovenski Rdeči križ« na našo javnost B prošnjo, da priskoči na pomoč društvu, da bo moglo nadaljevati m če mogoče razširiti akcijo za vračajoče se ujetnike ter izraža željo, da bi ta zbirka obsegala imena vseh naših trgovcev, mecenov in zavodov.
Pomoč ujetnikom je velevažna panoga ljudske o*krbe in gledati moramo na to, da nc postanejo tudi vrnivši sc ujetniki vsled bede — žrtve vojne izprijenosti.
»Slovenski Rdeči križ« Ljubljana, Poljanska cesta (Alojzijevišče).
Bnmm® novice.
j — Z ljubljanske univerze. Redna pre-j davanja v leinem semestru se prično na j vseh petih fakultetah v. ponedeljek, dne j 19. t. m,
—	Sprejemi pri deželni vladi Gospod
' predsednik deželne vlade za Slovenijo dr. JanKo Brejc sprejema izključno le samo ob četrtkih od desetih dalje. Izredne de-putacije, zlasti z dežele, ki bi vsled posebnih okolnosti ne mogle priti na ta dan, naj se obrnejo poprej na predsedstvo z vprašanjem, če jc mogoče, da bi bile sprejete na drugi dan, sicer jim utegne biti pot v Ljubljano zaman. G. predsednik ima polne roke dela ni ne more biti vsak čas prost in pripravljen sprejemati. Sprejemanje strank in deputacij jc itak postranska naloga deželne vlade. Ona ima v prvi vrsti dolžnost, da v redu in hitro rešuje vse polno nujnih zadev ter pravočasno ukrepa o stvareh, ki se ne dajo odlagati, in takih je v današnjih razmerah pač dovolj. Naj javnost to vpošteva ter z razumevanjem časa podpira vlado. — G. poverjenik za notranje posle, prof. Remec, sprejema stranke edinole v ponedeljek, četrtek in soboto od 11—13. ure. Tudi za to pover-jeništvo velja gornje obvestilo in se bo strogo izvajalo.
—	V Zg. Šiški je umrl v četrtek, 15. t. m. tamošnji nadučitelj g. Josip Bregar, Cenjeno učiteljstvo ljubljanske okolice in Ljubljane se prosi, da se v čim večjem številu udeleže pogreba. Pogreb bo v soboto popoldne ob 4. uri iz Zg. Šiške k sv. Križu.
—	Škofja Loka, V nedeljo dne 18. aprila praznuje tukajšnje Izobraževalno društvo 25 letnico svojega obstoja. Ob 10. uri dopoldne bo skupna društvena maša, nato pa slavnostno zborovanje v Domu. Govorili bodo gg. proL Mazovec, J. Pire in gdč. C Krek. Popoldne ob pol 5. url se vrši v društvu komerz, pri katerem nastopijo pevski zbori v izbranih skladbah, igralci v kupletih, simboličnih slikah itd. Zvečer ob 8. uri se pa uprizori A. Medvedova ža-lofgra: »Za pravdo in srce«. Vstopnina h komersu je za člane prosta, za nečlane pa znaša 2 K. Vstopnina k predstavi pa: Sedeži po 6, 5, in i K, stojišča po 2 K. — Prijatelji našega društva so k tej prireditvi uljudno vabljeni.	(k)
—	Jesenice. Na Jesenicah se ustanavlja podružnica Jugoslovanske Matice. Pripravljalni odbor je zbral že 100 članov. Zavedni Jeseničani pokažite svoje narodno prepričanje in pristopite takoj kot člani k podružnici.
—	Belgrad, Beli grad ali Beograd? — Socijalen ali socialen? Naše časopisje ni edino glede vprašanja, kako naj se piše ime naše prestolice. Mi beremo dan za dnem »v Belgradu«, »v Belem gradu« in »v Beogradu«. Prijatelj našega lista se je obrnil na prof. dr. A. Breznika v Št. Vidu, ki je spisal slovensko slovnico in slovenski pravopis, ki izide menda v kratkem, s prošnjo, naj pove o stvari svoje mnenje. Kako bomo pisali po njegovem pravopisu? G. profesor je rekel, da je pisati Belgrad iz teh-le vzrokov: 1. to je stara srbska oblika iz katere se je razvila poznejša oblika Beograd. Torej ni resnično, da bi bila oblika Belgrad nemškega izvora. — 2. Obliko Belgrad smo mi Slovenci prevzeli že davno in je pri nas tako ukoreninjena, da oblike Beograd sploh nikdo med ljudstvom ne izgovarja. — 3. Pravtako je nevzdržna tudi oblika Beli grad; kajti iz te oblike bi se moral izvajati pridevnik »belograjski«, kakor pa nihče ne govori in — vsaj dosedaj — hvala Bogu tudi nihče ne piše. Sklanja se seveda Belgrad, Belgrada, — Prosimo torej vse naše dopisnike, da pišejo odslej samo le oblike. — Glede oblike »socijalen* in »socialen« piše g. dr. Breznik obliko »socialen«. Enako seveda tudi slične tujke latinskega izvora. — Enoten pravopis nam je res krvavo potreben. Še večja raznoličnost pa vlada v tem pogledu med Hrvati. Kdor sc čudi, da je tako težko, disciplinirati Jugoslovane za skupnost, naj sc ozre samo na j naše pravopisne razmere. Tu razcepljenost
v malem, tam v velikem.
—	Vincccrijevim konferencami Sestavljam letno poročilo Vincencijeve družbo za leto 1919. Z'ito prosim konferenco, ' liJ tega .'.c niso »toni c, oaj mi fako j pošljejo > zaprošeno podatke. — Predsednik central- ' nega sveta.
—	Podin?nica Slomškove zveze za kočevski okraj je zborovala v Ribnici, dne
Stran i
8. aprila ob prav povoljni udeležbi. Poleg
drugih sta posetila zborovanje tudi gg. okrajni glavar dr. Ogrin in nadzornik Novak. Prvi je pozdravil zborovalce v imenu okraj, glavarstva in želel podružnici mnogo uspeha. Gosp. akademik Ambrožič je predaval o temi »Nova doba in vzgoja«, j Predavanje je bilo stvarno in kaj zanimivo. Razvila se je o njem živahna debata zlasti o redih »sposoben in nesposoben«, v katero so posegali glavar, nadzornik in ostali. Na resolucijo kočevskega okraj, učit. društva se Je odgovorilo s sledečo resolucijo: »Člani Slomškovo zveze so mnenja, da je treba najprej sporazumno z našim osrednjim odborom pripraviti pravila, ki nikakor ne bodo nasprotovala načelom Slomškove zveze; siccr ni mogoče nadaljnjih razgovorov, še manj pa vstop v novo organizacijo.«
Zborovanje kranjsko, radovljiške podružnice »Slomškove zveze«, V četrtek
15. t, m. sc je zbralo 36 članov imenovane podružnice v društvenem domu na Jesenicah. Zborovanja se je udeležil tudi domači g. župnik Kastelic še z nekaterimi drugimi gospodi. V svoji sredi smo videli zastopnike Koroške, kler za sedaj naše delo počiva radi plebiscita. Nekateri odsotni tovariši so se opravičili. Predsednik »Slomškove zveze« in urednik »Slov. Učitelja« sta temeljito pojasnila vsa za učitelj-teljstvo pereča vprašanja, zlasti tudi zadevo glede stanovskega ujedinjenja. Zbo-rovalci so sprejeli resolucijo, kjer pozdravljajo ustanovitev Unije, ki se mora ustanoviti le v sporazumu z osrednjim vodstvom »Slomškove zveze«. Nc trpimo nikakega kulturnega uasilstva in hočemo garancij, da bi bilo tako društvo res le stanovsko. Vsa čast mnogoštevilnim zborovalcem, ki sc niso dali dosedaj premotiti lepim besedam naših nasprotnikov. Upamo, da to prebudi še tiste omahljivce, ki ne vedo, kaj jim je storiti. Krščansko učiteljstvo naj krepko drži skupaj in zaupa svojim voditeljem, pa se ne bo treba bati nobenega terorizma. Zborovalci so si tudi ogledali tovarno, popoldne pa jih je precejšnje število napravilo izlet k Sv. Križu, kjer jih je v iskrenih besedah pozdravil g. župnik Hiti. Tu se je nabralo za sklad »Slomškove zveze« 216 K. Le prehitro so minile ure v veselem razpoloženju, katerega je zlasti povzdignil tov. Hladnik. Na vecclo svidenje pri prihodnjem zborovanju pri Sv. Jo-štu meseca majnika! Pogumno in neustrašeno naprej!
— Preklic razpisa nadučiteljsMh in učiteljskih služb. Z ozirom na tuka;šnji odlok z dne 20. marca 1920, št. 3590, se pre-klicuje razpis sledečih nadučiteljskih in učiteljskih služb: 1. Zap. št. 72; nadučitelj-ske službe pri Sv. Petru tile Radgone, okraj Gornja Radgona; 2. zap. št. 79: 1 učiteljsko službo v Ločah, šolski okraj Konjice; 3. zan. št. 106: nadučiteljske službe v Pobrež'u fdekliška ljudska šo'aj, šolski okraj Mari-bor-okolica; 4. zap. št. 126: učiteljske službe v Šmatnem pri Slovenjgraclcu, šolski okraj Slovenjgradfc. Dalje ne pripomni, da je na ljudski šoli v Leitersberg Krčevini, šolski okraj Maribor-okolica, za nadfčite-lja na razpolago prosto stanovanje v šolskem poslopju in mu torej ne gre stanarina. — Predsednik višjega šolskega sveta: prof. Fr. Vadnjal, 1. r.
— Tujsko prometne vesti iz Bohinja. Kakor lani Bled, se pripravlja tudi letos Bohinj z vso vnemo, da sprejme letovišč-nike in turiste ter da popravi kolikor mogoče rane, ki mu jih je zadala vojna. Prometno društvo za Bohinj, čigar delovanje je bilo vsled vojne prekinjeno, stopa na novo prerojeno z žilavimi močmi na plan. Kot njegov prvi uspeh je treba zabeležiti vpeljavo posebnih osebnih vlakov na progi Jesenice — Bistrica — Bohinjsko jezero, tako da traja sedaj vožnja z Jesenic do Bistrice samo tri četrt ure. Razen obstoječih dveh vlakov, se vpelje še poseben turistov-ski vlak, ki bo odhajal iz Ljubljane ob 5. uri 17 minut in dohajal brez prestopanja v Jesenicah v Bistrico ob 8. uri 34 minut. Ta vlak se bo vračal iz Bistrice približno ob 8. uri zvečer in bo prihajal v Ljubljano ob pol 12. uri ponoči. Ta vlak bo imel zvezo tudi s Koroško. Upati je, da se otvori že s 1. majnikom. — Pot od hotela Zlatorog k Savici, ki je bila lani še zelo slaba, je po prizadevanju generalnega komisarijata za tujski promet temeljito razširjena, popravljena in ograjena. V kratkem se postavijo pred kolodvorom in na drugih krajih Bistrico kažipoti celega Bohinja. Prometno društvo bo skrbelo tudi za markacijo v«eb manjših izletov, za markacijo večjih planinskih tur pa bo skrbelo planinsko društvo, oziroma njega podružnica r Radovljici. T.ctos sc otvorijo ob Bohinjskem jezeru tudi boLel Sv. Janez in pa vila Roval, ki jo jo, kupil od prejšnje-ga lastnika Muhra jugoslovanski generalni komisarljat za tujski promet v Ljubljani, hotel Zlatorog je pa itak že otvor-jen. Avtomobilistl, k) dohajajo žc sednj v Bohinj se opozarjajo, da so je cesta iz Bistrice na jezero, ki je bila vsled vojne v najslabšem stanju, temeljito posula z gramozom. tako, da za enkrat še ne kaXe po njej voziti z avtomobili, no da bi ti ob-
čutno trpeli. — V nedeljo, dne 11. t. m. se je vršil v prostorih procvitajočega hotela Markeš v Bohinjski Bistrici izvrstno obiskan shod prometnega društva za Bohinj, katerega so se udeležili poleg zastopnikov poverjeništva za javna dela in generalnega komisarijata za tujski promet tudi zastopnik državnih železnic, gozdnega ravnateljstva in mnogo drugih odličnih gostov. Iz poročila tajnika je bilo razvideti, koliko lepih nalog si je stavilo prometno društvo in kako dobro bo letos preskrbljeno za tujski promet, ako se uresničijo vsi načrti društva. Na koncu shoda je imel društveni tajnik g. Alfonz Mencinger predavanje, v katerem je v poljudnih besedah raztolmačil veliki pomen, ki ga ima tujski promet tudi za domače kmetsko prebivalstvo. — Vsem ljubiteljem našega prekrasnega Bohinja priporočamo letos najtop-leje izlnte ali po. daljše bivanje v teh prelepih planinskih krajih, kjer bo za udobnost gostov vse preskrbljeno.
—	Kat. slov. izobraževalna društva se opozarjajo, da sta doslej izšla že dva zvezka knjižnice »Naših potov«. Dolžnost vseh naših društev je, da naroče tc dve knjižici za svoje knjižnice in sicer vsaj po en izvod in o danes tako prečih vprašanjih razpravljajo pri društvenih predavanjih. Naša izobraževalna društva naj po-skrbe, da se. te knjižice razširijo med našimi somišljeniki. Knjižice se naročajo pri »Slov. kršč. soc. zvezi«, Ljubljana, Jugoslovanska tiskarna. Prvi zvezek stane 4 K, drugi 8 K, s poštnino 50 vin. več. Naročnine sc izvršujejo le, če sc pošlje denar naprej,
—	Prošnja do č. g. duhovnikov. S. K.
S. Z. nujno rabi stare društvene koledarčke. Č. g. duhovniki se naprošajo, naj gredo vS. K. S. Z. na roke in ji odstopijo Koledarčke proti odškodnini. Ponudbe z navedbo cene in številke letnika naj se pošljejo tajništvu S. K. S. Z., Ljubljana, Jugoslovanska tiskarna.
—	Zakaj je usnje take drarro? Nedavno sem bil pri nekem tovarnarju za usnje in ga prosil, naj mi proda nekaj usnja. Odgovoril mi je, da se dobi pri njem usnje samo za zamenjavo kož. Nekoliko bi ga lahko opravičeval. Če namreč no dobi kož. ne moro izdelovati usnja. A z druge strani je pa to nekaj hudega, ker na ta način dobe v roke usnje sarno mesarji, ki pa gotovo nimajo namena delovati v splošno blaginjo ljudstva. Ali pa prodajo mesarji kože po visokih cenah verižnikom in ti dobe potem usnje, ki pa pride za ljudstvo po bajno visokih cenah. Zato naj se najprej regulira promet s kožami, potem bo šele mogoče regulirati promet z usnjem.
—	Tihotapstvo na štajersfco-avstrijskl meji. Voziti sem se moral žc večkrat iz Maribora proti Dunaju in vsakokrat sem opazoval, da je našo mejno postajo žpilje vlak zapustil skoraj prazen, takoj v prvih postajah preko meje pa je napolnilo vlak na stotine tihotapccv in vemnikov i ogromnimi nahrbtniki, vrečami in zaboji Pred par dnevi sem se vračal z velikonočnih počitnic na Dunaj in zopet sem vi-
| del isto. Komaj je došel vla': iz Jugoslavije na postajico Ehrenhausen. že so vdrli v vlak sami verižnlki in zasedli cel vlak, celo stopnjice. Oficielni izvoz iz Jugoslavije je ustavljen, odredbe so celo tako stroge, da se niti dijakom ni dovolilo vzeti par kilogramov jedil, glede tihotapstva se pa ne ukrene potrebno! škoda, povzročena po tihotapstvu ne obstoja samo v velikem odteku blaga, ampak tudi v tem, da tihotapci neprestano dvigajo cene in delajo draginjo pri nas in v svoji domovini. Naj bi se obmejne straže pomnožile in posvečale tem ljudem in pa tudi obmejnemu domačemu prebivalstvu največjo pozornost. Oblasti pa naj neusmiljeno postopajo z vsakim zasačenim tihotapcem.
—	4GO.OOO dinarjev poneveril, Blagajnik železniškega ravnateljstva v Belgradu Perivoj Zarič je včeraj poizkušal izvršiti samomor v kopališču v Dušanovi ulici s tem. da si jc hotel pre? rezati vrat. Ker mu to ni uspelo, se je sam prijavil policiji. Povedal je, da je hotel izvršiti samomor, kei1 mu v blagajniškem izkazu manjka 100.000 dinarjev, ki jih je zaigral z železniškim uradnikom Stojkovičem in znanim igralcem iz Pančeva, Popovičem. Skupaj s svojim denarjem je izgubil 505.000" dinarjev.
Uts!hI:Stim§§c& novice.
lj Danes zvečer ob 8. uri prvi nastop šenlpeterskih Orlic, II. oddelek. Na sporedu telovadba, telovadni plesi, šaljivi prizori, prosta zabava. Vstopnina v dvorani
lj šišensko prosvetno društvo se udeleži pogreba rajnega Josipa Bregarja, nad-učitclja. Pogreb se vrši danes ob 4. uri pop. iz šole v Zg. Šiški. Zbirališče istotam. 6 K, na galeriji 3 K.	(k)
Ij Občni zbor šentpeterske hranilnice ia posojilnice v Ljubljani se vrši v nedeljo, dne 18. aprila, popoldne po litauijah v društvenem prostoru. Člani zadruge se vabite, da se občnega zbora vdeležite v obilnem številu, (k)
lj Koncert vojaške godbe in P. Z.
»Ljubljane« priredi v nedeljo 18. aprila ob 8. uri zvečer v »Unionu«. Vincencijeva in Elizabetna družba, da odpomore ubo^tvu najrevnejših slojev mesta in deluje z večjim uspehom med zanemarjeno mladino. Po koncertu jc prosta zabava in srečolov. Vstopnice po 6 K za osebo se dobe v pred-prodaji v trgovini Češnovar, Stari trg in Ničman, Kopitarjeva ulica. — Ker je prireditev docela nestrankarska in gre za odličen čin plemenitosti: pomagati najubož-ne;šim in mladino dvigniti k poštenju, —• naj bi si vsak štel v dolžnost, da prireditev poseti. Pomagajte nam, delujmo s skupnimi močmi!
lj Občni zbor slov. zdrav, društva v Ljubljani se vrši dne 6. maja t. L ob 3. uri popoldne v magistrat.nl dvorani, s sledečim sporedom: 1. Volitev predsednika. 2. Zakonski načrt za zdravniške zbornice. 3. Volitev v pokrajinski zdravstveni svet. 4. Častni sod. 5. Slučajnosti.	(k)
lj Tovariši In tovarišicel Včeraj je jpreminul naš dolgoletni član g. Anton Cvet, uradnik »Zadružne zveze«. Dolgotrajna, mučna bolezen je popolnoma izčrpala vse njegove prihranke kakor ftudi od njegove žalujoče matere. Zato prosimo cenj. tovariše in tovari§ice; da v znak sočutja nabirajo med seboj prostovoljne prispevke za kritje stroškov pogreba, ostalo pa naj bo kot prva pomoč revni materi. Prispevke nabira pisarna »Društva zasebnega uradništva Slovenije«. — Odbor.
lj Pojasnilo. V »SlovenČevi« številki 83 e dne 13. t. m. se pod naslovom Društvu atasebnega uradništva, strokovne skupine Iden. zav., nekdo pritožuje o nedelavnosti odseka skupine denarnih zavodov, ki je bil Izvoljen glede udejstvitve sklepa skupščine uradništva denarnih zavodov, da se ustanovi skupni nabavni sklad za uradni-Stvo vseh denarnih zavodov za nabavo obleke in živeža ter o protekciji in o korupciji v »Društvu zasebnega uradništva« pri razdeljevanju gledaliških vstopnic. Da ne bode javnost napačno informirana, ugotavljam sledeče: Na skupščini uradništva denarnih zavodov meseca marca se je med jSrugimi stavila do denarnih zavodov zahteva, da denarni zavodi brez izjeme zlože po štervilu svojega uradništva takozvani nabavni sklad, s katerim naj bi se nakupovalo za uradništvo denarnih zavodov blago za obleko iu tudi razne druge vrste živeža kakor moka, mast in sladkor. Ta sklad naj bi upravljala mešana komisija, obstoječa iz enakega števila članov uradniške organizacije in organizacije uprav, 'den. zavodov. Pri volitvi odseka, ki bi naj »vstopil v stik z upravami den. zavodov glede rešitve tega vprašanja, sem navzoče pozval, da se naj dotični, ki čutijo voljo in zmožnost, sami priglasijo zA ta odsek. Če se ne motim, je bil takrat navzoč tudi znani dopisnik in bi se bil prav lahko sam priglasil za vstop v ta odsek. Ker pa se ni nihče prostovoljno prijavil, se je odsek izvolil. Dopisnik ima prav, da dotični odsek do danes spi, neresnica pa je, vsaj društvu do danes ni znano, da bi bili den. zavodi nabavni sklad že zložili in je torej nemogoče, da bi se moglo s kakim zneskom že delovati. Kar se tiče protekcije in korupcije pri delitvi gledaliških vstopnic, je zadeva naslednja: »Društvo zasebnega uradništva« jc do zadnjega tedna dobivalo od obeh gledališč vse vstopnice za uradniške predstave. In so se te vstopnice tudi delile vsakomur, no glede na to, ali je zasebni uradnik ali državni tajnik, ali spada v to stroko ali v drugo stroko. Tako so dobivali brez vsake ovire vstopnice državni uradniki raznih kategorij, dobivali so jih učitelji, profesorji, duhovniki, penzi-jonisti, uradniki den. zavodov, trgovine in obrti, zavarovalnic in odv. pisarn, vsak po tem kakor se je kdo priglasil oziroma prišel po nje. Zadnji teden pa jo društvo prejelo tako glede »Opere« kakor glede »Drame« le polovico vstopnic, drugo polovico vstopnic pa je gledališko tajništvo dalo 'državnim uradnikom oziroma »Samopomoči«. Tako je čisto naravno, da pri zadnji predstavi mnogo oseb, ki so bile vajene dobivati v »Društvu zasebnega uradništva« gledališke vstopnice za uradniško predstavo, istih niso dobile. Kar se tiče neke »Centrale«, kateri bi se bilo dalo kar 25 vstopnic, je popolna neresnica, kajti uradništvo »Centralne uprave za trgovino in obrt«, katero jc tu mišljeno, ni dobilo za zadnjo predstavo niti ene vsiopnice. Da so so pa dale nekatere vstopnice na stran, je pa to bilo popolnoma v redu, ker so bile dotične vstopnice za osebe, ki so redne obiskovalke gledaliških predstav ne glede nato, kakšne predstave so in so bilo plačane že vnaprej. Toliko v pojasnilo. — Ivan Hiter, predsednik »Društva zas. uradništva SI«.
lj Dimnikarska dela v Ljubljani. Ker je ogrožalo požarno varstvo mesta Ljubljano dejstvo, da so zagrozili dimnikarski zaposlenci v slučaju neizpolnitve njihovih
—	.ohiatl t r>r.11Rtitvttrt rflmnt1.n»_
J11..6U1I1U	- — f----- - . 'j^t lii.iiij.ivii.L-
skega dela, ker ne jim povsod obefa za njihovo poleno delo boljši zaslužek, ako bf se ne 7hMo a 1. aprilom 1920 delati po
stalnih okrajih, — bili so mojstri prisiljeni vsaj zadnji zahtevi ugoditi, in ker so že na sestankih 22. in 26. januarja 1020, 13. iu 27. marca 1920 dogovorili okoliše, priobčili so ljubljanski mojstri v tukajšnjih dnevnikih tozadevno notico. Prošnja za de£el-novladno odobritev razdelitve mesta* v okoliše, od vseh 10 mestnih mojstrov odobrene, vložila se je 26. januarja 1920 ter čaka davno 2e na magistratu rešitve. Dimnikarski mojstri se zavedajo dobro pravic hišnih posestnikov, a tudi svojih dolžnosti. Mojster gotovo ne bo stavkal, saj kdo bo živel njega in njegovo obitelj; pomočniku pa ne more zabraniti prestopa v drugo delo. Pomočniki v Zagrebu, Sarajevu, Gradcu, na Dunaju še vedno stavkajo in ker je pomočniški zbor cele Slovenije stavil svoje zahteve že meseca decembra 1919 je zadružno načelstvo vsq učinflo, da je preprečilo izbruh stavke, o čemer se jc ohrtna oblast na enketi, sklicani po oddelku ministrstva trgovine in industrije v Ljubljani dne 24. marca 1920, prepričala Prosilo se je zajedno vlado, da naj roši nemudoma prošnjo za razdelitev mesta na ometalne okraje, kar je itak po g 42. obrt-reda zaukazano. Pomočniški zbor in mojstri so na enketi izjavili, da začno s 1. aprilom 1920 delati po okrajih, proti čemur vlada ni ugovarjali; javilo se je tudi, da se bode ta način ometanja v korist občinstvu naznanilo potom notic v dnevnikih. Mojstri so bili torej popolnoma upravičeni Se glede na koristi mestnih prebivalcev začeti z delom po ometalnih okrajih, ter za izpolnjevanje svojih dolžnosti ne rabijo nikakih okoščenelih uradnih »šimelnov«.
lj Oddaja košnje. Mestni magistrat bo prihodnjo nedeljo ob treh popoldne oddal nekaj mestnih potov in strado-nov na Ilovici in Črni vasi, prihodnji četrtek ob 10. dopoldne nekaj travnikov na Ljublj. gradu in prihodnjo soboto (na sv. Jurja dan) nekaj mostnih potov v Trnovskem predmestju potom javne dražbe v zakup. Zdražitelji se vabijo k dražbi.
lj Ker je ukradel 332 kg ječmena v pivovarni »Union«, je prisodilo deželno sodišče v Ljubljani Jakobu Šimencu z Loke pri Trzinu 3 mesece težke ječe.
Ij Razgrajač. Rudar Ivan Bončina se je pripeljal iz Kočevja v Ljubljano, kjer je močne popival in razgrajal. Policija ga jc aretirala, toda tudi v zaporu je razgrajal naprej in je celo šipe pobil. Ko se je iztrez-nil, je pa poravnal škodo in z velikim mačkom zapustil policijo.
Ij Ciganska. Jurija Hudoroviča so aretirali državni varnostni organi, ker je dne 13. t. m. zvečer prodal Francu Hribarju na Viču konja, češ, da nima nikakih napak, vendar je že drugi dan Hribar opazil, da je konj nadušljiv. Hudoroviča so zaradi goljufije izročili državnemu pravdništvu.
lj Cerkvena tatica. Aretirana je bila Miklavčič Marija, ker je petkrat kradla v uršulinski cerkvi. Ukradla jo iz nabiralnika; tatvino je opazil cerkovnik gospod Knez.
lj Ker je pekel kruh iz pokvarjene moke, je bil naznanjen pristojni oblasti pekovski mojster Jakob Kavčič s Celovške ceste štev. 2.
VAŽEN MINISTRSKI SVET.
Nova novčanica — zdrava valuta.
Belgrad, 16. aprila. Ministrski svet je pretresal danes ekonomski položaj države, posebno glede prehrane in financ. V tem pogledu se je razpravljalo o racionalnem razdeljevanju živeža, da more država brez krize vzdržati do žetve. Nadalje je sklenil, da se naša nova novčanica, kakor hitro bo izmenjan ves denar, proglasi za zdravo valuto. Nadalje je razpravljal o vprašanju agrarne reforme.
ZAGREBŠKI ŽUPAN — KOMUNIST.
Demokrati glasovali za komuniste,
LDU Zagreb, 16. aprila, Danes se jc vršila volitev mestnega župana. V občinstvu jc vladalo veliko zanimanje za današnjo občinsko sejo. Ob tričetrt na 10. dopoldne so se sestali m»stni zastopniki v sejni dvorani. Komunisti so prišli okin-čani z rdečimi cvetlicami. Vladni poverjenik dr. Goglia jc ugotovil, da jc prisotno zadostno število občinskih zastopnikov ter je nato otvoril sejo. Seji ni prisostvoval Radič, ker je zaprt. Seje se niso udeležili tudi frankovci, ki so poslali vladnemu poverjeniku izjavo, katera jc bila na seji pre-čitana, V tej izjavi pravijo frankovci, da so bili v zadnji seji napadeni in da niso našli pri vladnem poverjeniku varstva. Zaradi tega izjavljajo, c!a ne bodo prišli na sejo, dokler se jim ne zagotovi zadost-| no varstvo, V svoji izjavi govore nadalje ! o svojem boju proti Avstriji in Mažarski, kar je izzvalo v dvorani buren smeh. Na predlog zastopnika \Vildcrja se jc uporabil paragraf zakona, po katerem vsak občia-i v L tug ter >nik, ki ne pride k volilni sčji, izgubi mandat. Obči7iski svet je ta predlog sprejel Ln so se Irankovski mandati ukinili, i Zatem ie komunist Kamilo Hrvat prečita!
izjavo komunističnih zastopnikov radi za-priseženja, ki naglaša, da polože komunisti predpisano prisego s pridržkom.
Nato je izjavil zastopnik dr. Sinkovič, da istotako kot prepričan republikanec ne more položiti predpisane prisege brez pridržka. Enaki izjavi sta podala tudi dr. Politeo in Bukšeg. Nato se je prešlo na zaprisego mestnih zastopnikov ter so vsi zastopniki prisegli. Pri točki dnevnega reda: določitev županove plače ni bil stavljen noben predlog ter ostane z ozirom na to dosedanja županska plača.
Nato se je prešlo na volitev župana, Pri prvi volitvi so dobili: komunist Delič 22 glasov, bivši župan dr. Srkulj 14 glasov, demokrat Ancel 4 glasove in demokralt Kresič 1 glas, medtem ko s© 4 zastopniki oddalj prazne glasovnice. Ker z ozirom na to noben kandidat ni dobil absolutne večine, je bila odrejena ožja volitev med dr. Srkuljem in DeliČem. Pri ožji volitvi eo demokrati glasovali s komunisti ter je dobil komunist Delič 27 glasov in je bil tako izvoljen za zagrebškega župana. Dr. Srkulj je dobil pri ožji volitvi 14 glasov, za Deliča pa je glasovalo 20 komunistov, 1 socialist, 5 demokratov in 1 zastopnik izven strank. Nato je bil novi mestni župan zaprisežen. Ko mu je vladni poverjenik izročil zlato župansko vratno vcrižico, jo je novi župan odklonil in položil nazaj v škatljo. Novi župan se je zahvalil za izvolitev ter izjavil, da bo deloval za okrepitev gospodarskih in sociallnih sil prebivalstva. Za tem je bil takoj overovljen zapisnik današnje občinske seje. Novemu Županu so komunisti priredili burne ovacije.
GENERALNA STAVKA V NOVEM SADU.
Novi Sad, 16. aprila. V Novem Sadu je proglašena generalna stavka, Oblast je zaprla komunistični dom. Aretirala je vodi-telja komunistov Vlado Markoviča, ki jc bil nato zopet izpuščen na svobodo. Tramvajski promet stoji, vodovod ln električna centrala ne funkcionirata. Nada je, da se štrajk v kratkem konča.
VLADNE IN3TRUKCIJE MIROVNI DELEGACIJI.
Belgrad, 16. aprila. Vlada je po posebnem kurirju poslala v Pariz posebne in-štrakcije delegatu dr. Trumbiču glede zadržanja v nadaljnjem razvoju jadranskega vprašanja.
SESTANEK PAŠI6A S STAMBT7LINSKIM.
Belgrad, 16. aprila. «Epoha« javlja, da je Pašič na svojem potovanju v Zaječar imel v Nišu sestanek z bolgarskim ministrskim predsednikom Stambulinskim. Namen in rezultat sestanka ni znan.
ITALIJA ZA NEMČIJO IN AVSTRIJO.
LDU Dunaj, 16. aprila. (ČTU) Kakor poroča »Presseinformation«, bo Nitti v San Remu zahteval, da se Nemčija in Avstrija sprejmeta v zvezo narodov. To se smatra za uspeh dr. Rennerjevega potovanja v Rim.
AMERIŠKI ZASTOPNIK V SAN REMU.
LDU Dunaj, 16. aprila. (ČTU) Kakor javlja »Neue Freie Fresse«, se bo po nalogu predsednika Wilsona ameriški pooblaščenec Rem udeležil konference v San Remu, ne da bi se Zedinjene države zavezale glede dogovorov.
AMERIŠKE LADJE V SPLITU.
LDU Split, 16. aprila. (DDU) V splitsko luko je priplula ameriška bojna ladja »01ympia«, na kateri se nahaja ameriški admiral Knapp, bivši član ameriške delegacije na mirovni konferenci. ].adja obiskuje razne luke sredozemskega morja. Včeraj sta general Milič s spremstvom in predsednik pokrajinske vlade s tajnikom posetila ameriškega generala Knappa na bojni ladji »Pittsburg«. Posetniki so bili sprejeti z godbo in vsemi vojaškimi častmi, ki so običajno pri sprejemu tujih oblasti.
Rasne novice.
r Velik požar. Listi javljajo, da je kraj Munihof pri Sopronju s 160 hišami in 480 postranskimi poslopji pogorel. Rešili so samo cerkev in šolo. človeških žrtev ni.
r Iz anekdot o učenjakih. Slavnega pravnika na heideibcrškem vseučilišču K. S. Zacharija je prišlo nekoč več gospA prosit prispevkov za revno šolarice, a jim je presneto izpodletelo. Učenjak si je zapel svoje žepe ter jih osorno odslovil: »Ne dam nič!« — »Gospod, pomislite vondar, da nabiramo prispevkov za revne šolarke .. .« jo odgovorila ena izmed gospA in da bi svojo prošnjo bolj podprla, je pristavila: »Tudi vaš sin nam je podaril znaten znesek...« — »Tudi on! No, on lahko razsiplje.« je povzel profesor, »ker ve. da ga čaka velika dedSČina po očetu, dočim nisem jaz podedoval po starših niti ficka.«
r Ribarsivo na Kitajskem je dosti bolj napredovalo, kot pri nas v Evropi, in zato tam ni trda za ribe in ao poroni. Zlesti pokrajina Kiahgsi je sloveča v tem oairu, škoda samo. da je tako daleč od nas. V |
Kiangsi pride v začetku vsake vigredo mnogo trgovaev iz provinco Kuang-tun, ki na dvokolesnth vozičkih pripeljejo na trg ribje ikre ali ribje seme. To vam je na oči rumenkasta šlczovlna ,v kateri ni nič živega videti s prostim očesom. Za nekoliko saper (krajcarjev) kupiš teh ribjih iker, ki zadostuje, da nasadiš velik ribnik. 2e fiez nekaj dni se krikaže brezštevilno ribic, katerim se meče drobno sesekana trava. Od dne do dne mora hiti te piče več. Ribico jako hitro rastejo in mesec dni so že dosti velike, tako da jih morajo hraniti zjutraj in zvečer. Ribe pičo takorekoč žrejo in po petnajstih dneh tehtajo po dva do tri funte. To bo neki najokusnejše ribe, kakor trdijo misijonarska poročila, iz katerih smo te vrstice posneli.
r Turška anekdota o modrem sodnik«. Turški ribiči ao bili na lovu. Ko so se vračali domov, Je eden izmed njih opar.il, da mu je nekdo izmed njih ukradel mrežo. Nihče ni hotel priznati tatvine. Tedaj Je dal sodnik vsakemu eno granatovo vejico na dom. Vejice so bile vse enake velikosti in sodnik jo pripomni', da bo zrastla ona, katero ima tat Naslednji dan so zopet prišli vsi s svojimi vejicami, a glej, sodnik je preoej proglasil najmlajšega ribiča za tatu. Tat je priznal dejanje. Izdala ga je prirezana vejica, ki jo je prlrezal, meneč, da bo zrastla.
r Raztreseni Ampere, V septembru 1806. 1. j« prebral slavni francoski fizik v pariški akademiji znanosti zanimivo poročilo o svojih najnovejših izumih, na kar jc zapustil kateder. Ko pa se je hotel čez nekoliko časa spet vrniti na svoj prostor, ga je našel v svoje veliko iznenadenje zasedenega. Jako ozlovoljen se jc obrnil proti Geoffroyu Saint-Hilaria, predsedniku akademije: »Gospod psedsednik, moram Vas opozoriti, da se jc nekdo, ki nima tu prav nič opraviti, semkaj priplazil; sedi na mojem prostoru.« Predsednik jc uiirno odgovoril: v,Motite se, dragi kolega, oseba, ki jo imate v mislih, je kakor mi član akademijo znanosti.« -»Od kdaj pa, če smem vprašati?« »Od nivosa (snežnega meseca) šestega leta republike,« je pripomnil tuji gospod, vteknivši se v razgovor. — »A v kakšnem oddelku, čc smem Vprašati?« — »V oddelku za mehaniko, dragi kolega,« jfe tuji gospod odgovoril r. nasmehom, — »Pa menda vendar ne,« je povzel naravoslovec vzel koledar v roko, ga naglo odprl in bral pod navedenim dnevom: ^Napoleon Bona-parte, član akademije znanosti, je izvoljen v oddelek za mehaniko.« Ampere, se je jel ves prestrašen izgovarjati, češ, da je tako prišel ob vid, da ni cesarja poznal. »Da, da, tako je,« se je Napoleon pošalil dalje, »ako kdo svojih kolegov ne obiskuje. Še nikdar Vas nisem videl v Tuillerijah; ali jaz Vas botn prisilil, da boste prišli k meni. Jutri ob sedmih Vas bom pričakoval k obedu.« Naslednji večer je sedel cesar od sedmih dve celi uri ter čakal na Ampera, ali ta je čisto pozabil tia poziv.
r Valuta in cmoki. Bivši dunajslji župan dr. Lueger je porabil pri valutni debati v avstrijski zbornici naslednjo primero; Papirnati denar ni tako slab. Primerjamo ga lahko z okrepcevalno hrano. (Smeli.) Gospod poslanec Plener se smeje, morda se bo še enkrat nasmehnil, če ga primer-, jamo s cmoki, (Nastal je spet smeh,) Cmoki so tečna jed. Človeka jačijo in ga delajo vztrajnega. Potem človek lahko potrpi sneg in burjo in kljubuje vsem mogočim nevarnostim. Ali kdor bi se cmokov le
fireveč najedel, bi utegnil zboleti. (Smeh.) n prav taka je s papirnatim denarjem, Ako država zmerno rabi papirnati denar, se ž njim jači, a neizmerne izdaje jo slabe.« Nemški list, ki je prinesel to sličico, je pripomnil z vzdihom: O, če bi imeli toliko cmokov kakor papirnatih »flik«!
r Prodaja vojnega materiala. Angleška
vlada bi rada prodala nepotrebni vojni material, kakor tudi stroje in lope, da bi jih zasebna podjetja kar najhitreje lahko priredila za delavnice ter bi se zopet okrepilo industrijsko življenje. Na drugi strani bo pa država izkupila pri tem jako lepe denarje, zakaj vsota za doslej prodani material znaša že več ko 820,000.000 funtov, od katerih odpade na nepotrebni material 195 milijonov funtov šterlingov. Drugi velik dol pado na volno in kože, za katere se je iztržilo že 125,000.000 funtov. Vsota 195 milijonov šterlingov so bo porabila deloma v zmanjšanje vojnega dolga in deloma v olajšavo davkov. Na Francoskem jo še zdaj za 25 do SO milijonov šterlingov vojnega materiala. Sodi se, da je vrednost angleškega vojnega materiala kmalu po sklenjenem premirju znašala skoraj milijardo.
c Franci;« in Vatikan. Posle francoskega poslaništva pri Vatikanu je prevzel D u 1 c c t, ki je že napravil oficielne obiske pri državnem tajniku kardinalu Gas-parriju iri pri pod tajnikih Tedeschiniju in Cejrcttiju.
c Rim. Uditore pri monakovrk? nun-cijaturi L e h i o p p a bo posvečen za naslovnega nadškofa ter bo nato prevzel nun.
cijaturo v Budimpešti. Nuncijatura bo ustanovljena tudi v Pragi. Kot prvi nuncij je izbran že v Pragi bivajoči delegat prelat Micara, ki bo postal naslovni nadškof. Na Dunaju ostane nuncijatura prvega reda,
c Sporna zadeva, Belgijci in Holandci so priglasili pri sv. stolici svoje pravice do zavodov »Anima« in Campo santo v Rimu. Papež Benedikt XV. je sestavil posebno komisijo, ki naj razsoja v tem vprašanju in preiskuje, če so zahteve zgodovinsko utemeljene, ali ne. V komisijo sta pokrovitelja kardinala Merry del Val in Vanu-telli poklicala naslednje zgodovinarje in veščake: P. Ehrle dr. J., prof, dr. Kirscha iz Freiburga v Š., prelata dr. Brennerja, rektorja v Animi, tnsgra. Vaes, msgra. Hensen, in še nekatere rimske prelaite. Tajnik je msgr. Rossi-Stockalper, nekdanji uditore pri dunajski nuncijaturi. Komisija je imela že dve seji.
e Preganjanje katoličanov na Sedmo-graškem. Ogrski škof grof G. Majlath na Sedmograškem, ki so ga Rumuni internirali ter ga imajo pod strogim nadzorstvom, je vložil o«ter protest zoper brutalno početje Rumunov, ter ga poslal preko Budimpešte na naslov mirovne konference. Škof Majlath, ki je znan kot odlična osebnost med ogrskim episkopatom, navaja, da so Rumuni motili službo božjo, kontrolirali pridige po razkolnih duhovnikih, katoliške duhovnike brez navedbe vzroka in brez sodbe zapirali, ovirali na vse načine katol. šolski pouk itd. Škof nc zahteva milosti — ampak pravice.
Naroči!?*© gSedišle.
Opera.
17.	aprila sobota: »Mignon«. Izven ab.
18.	aprila nedelja: »Ksenija« in »Pagli-acci«. Izven abon.
19.	aprila ponedeljek: Zaprto.
Drama.
11. aprila sobota: »Saloma-Slepci«. Abonement A.
18. aprila nedelja popoldne: »Trnjul-žica«. Abonement izven.
18.	aprila nedelja zvečer: »Saloma-Slepci«. Abonement izven.
19.	aprila ponedeljek: »Golgota«. Abonement B.
20.	aprila torek: zaprto.
Marljonetno gledališče.
V nedeljo 18. aprila ob 5. liri popoldne: »Obuti maček«, zadnja predstava v tej sezoni,
Prosveta.
pr Koncert ge, Claire Trost-Fiedler. Opozarjamo vse resno umetnost ljubeče občinstvo na ta koncert, ki se vrši v pondeljek 19. t. m. ob 8. uri zvečer v unionski dvorani. Ljubljanski koncertni publiki je gotovo še dobro v spominu izredno lep koncert ge. Trostove v februarju 1918, ko si je s svojo temperamentno igro mahoma pridobila simpatije polno zasedene union-ske dvorane ter žela naravnost viharne ovacije. Za sedanji koncert si je izbrala umetnica vspored, v katerem bo imela dovolj prilike dokazali, da ni le tehnično povsem dovršena virtuozinja, ampak po svojem globokem pojmovanju, čutenju in zdravem temperamentu tudi resna umetnica v pravem pomenu besede. Prav posebno priliko pokazati združevanje popolne tehnične naobrazbe s finim umevanjem in prekipevajočem temperamentu ji nudi Lisztova Legenda o hoji sv. Frančiška Pavlanskega čez morje. Posebno pa opozarjamo na zadnjo točko vsporeda, kakoršna se od zadnjega koncerta ge. Trostove v Ljubljani ni zopet izvajala, namreč na Lisztov klavirski koncert za dva klavirja v a-duru, kjer jo na drugem klavirju spremlja njen soprog g. Anton Trost. Slednji si je izbral kot svoji samostojni točki skladbe najboljših čeških skladateljev V. Novaka in J. Suka. Kdo se ne spominja, kako nas je g. Trost pri svojem januarskem koncertu očaral z V. Novakovo: Sonata eroica? Tako tudi sedaj z gotovostjo pričakujemo, da nas g. Trost nad vse pričakovanje iznenadi. Govoriti o umetniških kvalitetah g. Trosta bi bilo čisto odveč, saj smo si pač vsi na jasnem, da mu gre prvenstvo med slovenskimi klavirskimi umetniki. Pokažimo, da je Ljubljana žc dozorela za specijalne klavirske koncerte, ki zaslužijo zbog svoje res-no-umetniške vsebine vsaj polno dvorano. Predprodaja vstopnic s« žc vrši v trafiki Dolenc v Prešernovi ulici.
pr Slepci — Šaloma. Wflde in Maeter-linck, dva zapadnjaka, na videz, si tako blizu, pa vendar tako opredeljena, sta tvorila enoto gledališkega večera. To jo bil trd oreh, ki ga je izbral g. režiser šest sebi, igralcem in občinstvu, saj daleč presegala moči razmer. Je to literaren večer v pravem pomenu, najbrž pa tudi največji uspeh letošnjo sezone.
Maeterlinckova umetnost je abstrak= clja vsakdanjega, občega življenja, gledanje notranje lepote, življenje od znotraj. »Nič ni lepftega, kakor duša,« pravi nekie. Gledanje dušo jo osnovna nota njegnvih
del, dasi je napisal različen tekst od zgodovinsko drame, filozofskih del, do življenje čebel in cvetic. Pravljica in bajka sta mu postali najbližji, smrt mu jo zelo priljubljen motiv. Ravna pot rijegove umetnosti ga je pripeljala v panteizem.
V Slepcih jo Maeterlinck resen, strog. Ali je kaj dejanja? Nič. Kaka osnovna misel, ki bi jo razvijal? Nekateri vidijo vsaj v koncu simboličen zaključek. Ni ga. Bistvo gorja je, no kakor ga vidimo, naše oči gledajo le skorjo, dozdevnost, to pa je gorje, ki v resnici biva. Slepci sami govore o svojem svetu, sebi govore, nikomur, ki vidi. Čuti, ki so bili v zvezi z zunanjimi očmi odmirajo, oživljajo se novi; pojem časa in kraja izginja, vstaja nov pojem: groza, občutek, da je nekaj med telesi. Smrt je med njimi. Vse besede so samo govor zmešanih živcev. Kljub temu pa Maeterlinck plastično razlikuje značaje in razne stopnje tega nam nedoumetega notranjega življenja, loči stare in mlade, moške in ženske — do glušca in blazna matere — prav do otroka. Celo ljubezenski motiv, čisto sličen erotičnosti, vplete.
Vse to poiskati, zliti med seboj in postaviti v sceno in nje pripomočke, je bila stvar režije. Posrečila se je. Tudi igralci so zadeli. Posameznih vlog ni — to je strnjena enota, saj tudi slepci nimajo Imen. Gg. Rogoz, Pregarc in Micič so izrazito podali troje tipov. Tudi gg. Plut in Melihar sta se pri drugi predstavi ujela v celoto. Izrecno bi bilo omeniti gdč. Rakarjevo ko slepo starko in nje stopnjevanje groze, enako je gdč. Bergantova zadovoljila. Omenili bi, da je bila že druga predstava boljša ko primiera, dasi je tudi ta dosegla uspeh.
W i 1 d e je najliterarnejši zastopnik tistega načina umetniškega izražanja, ki navidez največ koncedira živcem, umetnost, ki so jo drugi razvili do blaznosti (n. pr. H. Evers), v resnici pa ne koncedira ne publiki ne literarnim tradicijam, zase je in za svoje ljudi, povoljna hrana razbolelim, otrplim živcem, kajti njegova lepota je nenavadna, večkrat grozna. Občutki, za katerimi segajo njegovi ljudje, so normalnemu človeku ali brezpredmetni ali smešni ali nedopustni. Njegova umetnost je le na zunaj enotna, dočim je sestavljena iz raz-' nih prvin; simbolizem, celo misticizem i ukloni s silo svojega izbranega izraza, ki je tako težek in ena sama primera razigra kri. Njegov izraz so izbrane barve, kovine, dragulji, tkanina, knežji jezik bi ga imenovali. Navidezno jo hladen, flegmatičen, malone len — a spodaj žge ko nasičena vročina — je to, kar imenujemo perverznost, pohota življenja in smrti se prelivati druga v drugo. — Šaloma je Wildejevo najboljše delo, zato ima vso vrline in slabosti njegove umetnosti. Dramatično enostaven svetopisemski dogodek si je izbral za fabulo. Skoro zgodovinsko resno in natančno mu sledi. Herodov dvor, ves v pohoti
—	Janeza Krstnika (Johanaan) — vse zgodovinsko svetopisemsko je orisal. Stranke farizejev in saducejev, nastopajoči nauk Kristusov s prvimi učenci, ki stoje še plaho ob strani, moč rimskih cesarjev
—	Herod slabotnež v rokah Herodiade. Ta VVildeju že sam na sebi zanimiv orientalski kolorit jo zahteval še svoje osebe. — Pa njega ne zanima toliko stokratna prepustnica Herodiada — njemu sta glavno Janezova smrt in mlada Šaloma, hči He-rodiadina. Šaloma se zaljubi v Johanaana
—	ker ji je nekaj nenavadnega, kar je na njem, kar ni na nikomur, kar ji vzbuja grozo, to jo vabi — poljubiti hoče njegove ustne. Janez jo prekolne — demonska sila pa navda Salomo, gloje in jo vabi. Hoče okustti največjo slast. Heroda zaplete v mreže obljube — da ji da vse, kar poželi, pleše pred njim, za plačilo pa hoče Joha-naanovo glavo. Dobi jo — poljublja jo — a Herod ukaže vojakom, da Salomo ubijejo s ščiti.
So dela, ki jim samo gotovi ljudje morejo do živega, drugim pa so zaprta. Hodijo do njih, plezajo ob njih, do roba so jim — večkrat so pri njih — v celoti pa nikoli. Take so se mi zdele glavne osebe v Salom! — tudi gospa Saričeva. To pa je v naših razmerah vendarle uspeh, Gosp. Danilo je kot Herod silno nevarno hodil, pa ni pal prav nikoli, vedno je hotel kvišku in kvišku — s svojo dobro rutino je lovil ravnotežje — boljšega Heroda ne bi bil napravil nihče pri nas — žalibog ga topot gospa Rogozova kot Herodiada ni dosegala. In kaj bi rekli o Salomi gospo Šaričevo? Je bila in ui bila. Šel sem jo še drugič gledat, pa se nisem mogel ubraniti prepričanja, da je bila v prvem delu slabša ko v drugem in da sem demonizma Wildejeve Salomc našel premalo. Lepa je bila umetniška postava, ki jo je podala, preveč lepa celo, da bi bila dovolj za tisto grozno lepoto, ki je v delu. Sodim, da je poudarila preveč lepo strani in prenizko zastavila Wildejev osnovni ton. Gospa Saričeva je pri nas tista ženska moč, ki svoje ulogc najgloblje doume, a so mi zui, ua hoče imeti preveč lepe in svetle. Vendar moramo pošteno ugotoviti, da imamo v nji svojo Saloino. Johatioan gosp. Gaberščika jo bil vse. kar je pri nas v tej ulogi mo-
goče. Omenil bi izrazitega vojaka g. Mati, jevica in stotnika g. Mičiča, (lasi jo bil oni g. Rakuša še boljši. Skupino so bile dobre — posebno ona žiclov — omenil pa bi dile-lantsko razburjenje vojakov, ko prihaja Herod. Nova scenična oprema dela gledališču čast. — Prevoda obeh del sta neznana, sodim p»i, da je oni Salome prirejen po Reclamn. ki vsebuje Reinhardtovo prireditev teksta, ker se krajšave ujemajo — Gledališča ustvarjati je mogočo le od spodaj navzgor in uspehi su gotovi; ta večer je gotovo zadoščenje vsem tistim ki z gledališčem mislijo resno — a potrpežljivo.
Fr. Koblar. pr Zbornik svečenikov sv. Pavla. Duhovščina v zasedenem ozemlju je začela izdajati list pod zgornjim naslovom, ki se tiska v Narodni tiskarni v Gorici in ga urejuje g. Ivan Rejec. Dva vesela pojava sta stopila v tem oziru pred nas. Stanovska organizacija duhovnikov v zasedenem ozemlju in njih glasilo, ki ob enem nadomešča »Vzajemnost«, ki ne more prihajati čez mejo. Velika in razsežna je potreba in naloga stanovske organizacije ln takega lista v zasedenem ozemlju. Na uvodnem mestu prve številke govori urednik lepe besede in povdarja, da so potrebe duhovščine narastle in sicer gmotne in duševne. V »Zboru svečenikov« bodo našli zapuščeni največje pomoči; vsem, ki so trpeli v podr-tinah in pregnanstvu, bo delilo društvo svoje spoštovanje in svojo pomoč. Tudi v duševnem oziru jim naj bo društvo in »Zbornik« izborna pomoč. Zakaj: »Duhovniki v naši zaplankani deželi danes bolj kot kdaj rabimo še pobude k študiju: rabimo dušno pastirskih vodil in strokovno znanstvenega dela. Zakaj, odtrgani smo od umskih ognjišč, katerim smo bili vajeni, a nismo se novim prilagodili. — »Zbor svečenikov« in njegov »Zbornik« hočeta biti brambovca in odvetnika duhovskega stanu. Prav tako bodo narodove pravico v nas duhovnikih vselej nahajale odločne zaščitnike.« Tako govori urednik. Ce listamo po »Zborniku«, vidimo, da je izborno urejevan. Zanimiv je dr. Ličanov članek »Kantov kriticizem in temelji krščanstva«, ki bi delal čast vsaki strogo znanstveni reviji. Silno sodoben in zanimiv je tudi članek: »Socializem in nacionalizem«, ki ga je spisal Ivan Rejec in ki zavzema svojo stališče nasproti članku istega imena, ki ga Je prineslo svoj čas »Delo«. Pod rubriko »Asceza in pastorala« prinaša več zanimivih poglavij. Zanimiva je v listu statistika treh škofij zasedenega ozemlja. Jugoslovanov je v teh treh škofijah 207.116, Italijanov pa 307.470. Največ Italijanov je v goriški nadškofiji, a najmanj jih jo v po-reško-puliski škofiji, kjer so samo tri čisto italijanske dnhovnije. — Iz vestnika »Zbora« izvemo zanimive podatke o delovanju v tem društvu, ki so namerava najbolj vkoreniti potom mesečnih dekanijskih konferenc. Tudi bodo ustanovili posamezne odseke. En odsek je za pravno varstvo in gmotne zadeve duhovnikov. Drugi odsek je za šolstvo. Važno je, da vemo, da je v zasedenem ozemlju kljub protestu potisnjen verouk med tolerirane predmete in v novih tiskovinah za izpričevala ni natisnjen veronauk kot predmot. Tretji odsek je za narodno politiko, dalje odsek za kulturno in socialno iniciativo. S. K. S. Z., kot razvidimo iz poročila, se je oživela in bo poklicala k življenju vsa podeželska društva, nanovo uredila knjižnice, izdajala mesečnik, prirejala predavanja itd. Odbor je tudi sklenil, da pokliče v deželo vso kulturne delavce, ki so pribežali v Jugoslavijo, naj so vrnejo. V drugi številki prinaša dr. Ličan tudi članek »Poroke duhovnikov«, Leop. Cigoj pa »Boj za krščansko šolo« in mnogo drugih zanimivosti. Ta list je sijajno ogledalo vztrajnega dela naših ljudi v zasedenem ozemlju, ki naj nam služijo v vzgled!
pr Učiteljski list. V Trstu izhaja glasilo sveže »Jugoslovanskih učiteljskih društev v Ti-stu«, ki je dobro urejevan list, izhajajoč vsakih U dni, ki zastopa učiteljske interese. Pred nami leži tretja številka. Na uvodnem mestu poroča A. M. o strokovni učiteljski organizaciji v Jugoslaviji, Fr. Si-vec podaja nekaj misli o čitankah, ki na veljajo samo za zasedeno ozemlje, ampak tudi za nas. Ferdo I<loinmayr piše: »Drugi deželni jezik v ljudski šoli«. J. Pahor, znani sotrudnik »Dom in Sveta« razpravlja v podlistku o Karel Širokovi zbirki »Jutro«. List ima silno mnogo zanimivih poročil, ki pričajo, kako težko jc še vedno delo in stališče učiteljstva v zasedenem ozemlju.
pr De Michclijeve čitanke. V zasedenem ozemlju so izdali za ljudske šole posebna berila, ki jih je sestavil dr. Do Mi-cheli. Posamezni sestavki so zmetani skupaj kot sračje gnezdo brez vsakega sistema, kakor je pač naletelo. Vse do Miche-lijevo delo je edino to, da je izločil zgodovinske sestavke in jih nadomestil z be-rilci o Viktorju Einunuelu, Garibaldiju, j Verdiju, Kraljici, Krištofu Kolumbu, ne- i k emu Nazariju Sauro, ki je bil od Avstrij- | cev obešen itd., ki pa mrgolijo jezikovnih nerodnosti ln smešnih napak. Teh čitank j po večini šol ni vpeljala; zveza učit. dru- j Šlcv jo sklonila sestavili nova berila.
pr Ivan Albrehtt Paberki iz Roža,
16. snopič »Narodne knjižnice«, ki jo je izdala Zvezna tiskarna v Ljubljani, prinaša poleg posvetila v verzih še tele narodne pravljice: Pravljica o zvonu, Ljubica povodnega moža, Kako jo ljubil kmet ža-lik ženo, Eno o sv. Petru, Kolomonove bukve — in kaj je bilo potlej, Nesrečna kmetica in škopnjaki pregnani, Pravljica o čudni grofici. — Iz njih diha vseskozi lo-. kalni kolorit na Koroškem, ki jo najhujše trpelo pod tujim pritiskom in se razvijalo v drugih razmerah in pod drugimi pogojL Kljub splošno znanim motivom, kažejo te pravljice mnogo značilnega za mišljenje in čustvovanje koroškega Slovenca. Citatelja bo zanimalo zbirka tudi kot leposlovno delo, kajti pisatelj je znal oživiti stare motive z novim čarom; pravljice so enotno zaokrožene, zanimive po vsebini, lahkotno pripovedovane v živi narodni govorici in prepletene s pristnim humorjem. — Cena lično opremljeni knjižici je 4 K.
pr Carinski zakon. Da ustreže potre-bam občinstva v obče, posebno pa zahtevam trgovskih in industrijskih krogov, kakor tudi uradnim potrebščinam, je delegacija ministrstva za finance za Slovenijo it1 Istro v Ljubljani izdala v slovenskem prevodu »Carinski zakon z dne 23. januarja 1899«, ki je sedaj veljaven za vse ozemlj« naše države, V korist občinstva je, da s« seznani z določili tega zakona. Zato opozarjamo prizadete kroge na slov, prevod teh predpisov. Knjižica se dobiva pri de legaciji ministrstva za finance v Ljubljani po 10 kron za izvod. Obenem opozarjamo tudi na brošuro »Seznam predmetov, ki so oproščeni plačanja carine ob uvozu v tu« zemstvo iz pogodbenih držav.« Brošura s« dobiva istotam po 2 K izvod. Kakor se po< roča, se pripravlja tudi slovenski prevon »Zakona o splošni carinski tarifi z maksv malnimi in fircimalnimi postavkami in pravili o tarifi s carinsko tarifo vred«, ki izide v najkrajšem času v obsežni knjigi. Cena ji bode 40 kron ter se že sedaj spreje majo naročila nanjo.
Kranjska Sndusfrifs&a družba.
(Bistrica v Rožu.)
Kdo se ne spominja časov pred voj sko? Kdo ne pozna delovanje »Assling<" Hiittc«? Če si se vozil proti Jesenlca po železnici, si zagledal že od daleč na l pem poslopju napis »Deutsche Volksschf Ie« sredi slovenske zemlje na Kranjskei —, ne v tužnem Korotanu. Samo en sli čaj, pa ta nam jasno kaže, kaj je ta družb bila je del vsenemškega mostu do Adr o čemer so neprenehoma pisali svoj c« vsi nemški listi. Oholo in prevzetno so obnašali Nemci na Savi, Slovenci so b le dobri za »kramp in motiko«, da s sv« jimi žulji bogatijo nemško gospodo. Člove se jc začel šele pri Nemcu, Slovenci so bi li narod podjarmljencev, skoro vsi uradniki so Nemci, Vsenemci, skoro vsi sredi slovenske zemlje nezmožni slovenščine.
Prišla je katastrofa, Habsburžani, ki so nas germanizirali, so pobegnili. Prišla jc Jufiosiuvija, veliko se je spremenilo, — | le krajvrka industrijska družba se ni spremenila, ostala je še vedno ena in ista vse-nemška skrila kakor je bila za časa Habs-buržanov. Generalni vodja in vodja vse-nemca, uradniki še vedno sami Nemci, slovenščine nezmožni, Slovenci začenjajo pri »krampu in motiki« — v Jugoslaviji! Zdi se nam pravljica iz »1000 in ena noč«.
Mi Korošci občudujemo golobjo nrav Slovencev na Je s c n i c a h , ki se ne ganejo, naj bodo katerekoli stranke. Kdor je bil po svetu, ve, da bi nikjer kaj takega ne trpeli, le v Sloveniji je to mogoče. Na Francoskem in Angleškem bi rekli taki družbi: Nacionaliziraj sc (pri nas: posloveni se) ali pa »z Bogom!« in idi v Nemčijol
Kranjska industrijska družba ima Tovarne na Jesenicah, na Dobravi, na Javor-niku in na Bistrici v Rožu na Koroškem. Bistrica v Rožu je samo vsled germaniza-toričnega dela te vsenemške družbe poslala znano nemčursko gnezgo. Občina 'e čisto slovenska izven kakih 10 priseljenih nemških družin, skoro vse importirane po ti družbi, pač v svrho germanizacije. Uradnike ima tu štiri, vsi vsenemškega mišljenja, slovenščine nezmožni, pa sc tudi n o-č e j o slovenski učiti. Slovenci so pri >kranipu in motiki«, delavci so vsi Slovenci, domačini Rožani. Bliža se plebiscit —, od tovarne odvisnih je kakih 500
glasov, delavcev in drugih. Delavci Rožani so ponajveč »kajžbarji«, mala hišica, bore malo »grunta«, ena kravica, od tega ne morejo živeti, primorani so iti v tovarno delat. Vsi so od tovarne odvisni in kako! Občina Bistrica v Rožu je dognala, da sc širijo zdaj pred plebiscitom anonimne grožnje, da bodo vsi delavci, ki bodo za Jugoslavijo glasovali, iz tovarne »ven vrženi«. Odvisne duše, vsakdo ve, kaj to pomeni. Grožnje so anonimne, pa ptič se pozna po petju, čeravno ni mogoče izvir zaslediti.
* ečji slovenolrcc, največji narodni ■ . ;k Slovencev je obratovodja Jo-/	Prus, ie dandanes pruski držav-
! • :di!ne o^ebe na Jesenicah, kjer je i •1 'jstvo tovarne Bistrica v Rožu, j iojsko nadute in ohole, so taktiko {.: . Mitnile, zdaj so prijazne in koncilijant-Ct. Med visokimi uradniki Slovenije najdejo vedno kaline, ki jim odpirajo ušesa rac' voljno ter pomagajo vzdrževati nemško skalo na Slovenskem, To ne more tako ostati. Slovencem se je po hudem naporu posrečilo, da se ,e premestil največji nasj rc'.n:k Johansen do p'ebiscita na Jesenice. Zdaj se širi govorica, da se zopet vrne. Posebno državni nadzornik Slovenije, inženir Humel na Jesenicah, rodom Čeh, se krčevito trudi spraviti Johansena nazaj. Vprašamo ogorčeno: Ali je naloga dižavnega nadzornika SHS Slovencem škodovati? Bil ie tu pri več osebah zar;.di tega. Kdo je v Ljubljani posredoval, kdo je vrnitev dovolil? Proč s takimi ljudmi!
Prvi državni nadzornik družbe, ki je pod sekvestrom, je bil dr. P a v 1 i č e k , ki je nam Slovencem očital, da »Nemce preganjamo«. Mož je dandanes generalni sekretar družbe na Jesenicah. Resnica pa ie, da deset (10) priseljenih nemških družin 500 odvisnih eksistenc terorizira. Zadnji državni nadzornik SHS, rodom Čeh, inženir M a r e k , je sploh Slovence popolnoma ignoriral ter ostentativno le z vsenemci občeval. Tako dela visoka gospoda v Ljubljani pri izbiranju nadzornikov SHS tik pred plebiscitom.
Vodilne osebe na Jesenicah so na zgoraj prijazne in koncilijantne, na spodaj pa ohole, nadute, vsenemške, To kaže slučaj okrožnega zdravnika. Prej je družba iz Tirolske in Štajerske impor-tirala nemške zdravnike, pač v svrho, da germanizirajo. Družba je imela prej tudi obratno bolniško blagajno, kjer je v s e -nemško vodstvo z denarjem slovenskih delavcev tiralo germanizacijo. Obratna bolniška blagajna je razpuŠčena, tudi nemškega okrožnega zdravnika ni več. Zdaj je koroški Slovenec, domačin, okrožni zdravnik.
Kranjska industrijska družba je n e m-Skemu zdravniku dajala prosto stanovanje, prosto ordinacijsko sobo, luč, kurjavo in živila, sedanjemu slovenske-m u zdravniku pa sploh ničesar noče dati, vzela mu je stanovanje, vse, zdaj mu hoče še vzeti ordinacijsko sobo, kjer zdravi delavce tovarne. Kakor prej nemški, zdravi zdaj slovenski zdravnik delavce tovarne, nič manj, nič več. V Ljubljani so slovenskemu zdravniku zatrjevali, da je tovarna ped sekvestrom in da mora vse, kar je prej imel nemški zdravnik, dati tudi njemu. Prazne besede, nobene oblasti v Sloveniji ni, ki bi kaj storila. Slovenski zdravnik je in ostane — na cesti. Tu pač vsakdo jasno vidi, da zamore le vsenemška mržnja kranjske industrijske družbe odtegniti slovenskemu zdravniku vse, kar je prej dajala nemškemu — v slovenskem Rožu.
g Skušnje iz podkovstva. Po naredbi j dež. vlade za Slovenijo, poverjeništvo za kmetijstvo z dne 29. marca 1920, št. 461, se odpravljajo dosedanje skušnje iz podkov-etva za kovače, ki niso obiskovali polletne-
ga podkovskega tečaja ter so predpisuje obvezen obisk teh tečajev. Da se pa omogoči starejšim nad let starim kovačem, doseči pravico do samostojnega izvrševanja podkovske obrti, so dovoljuje za prehodno dobo, toda samo v tekočem letu 1920 5e trikraten rok za skušnjo iz podkov-stva za one kovaško pomočnike ali kovaške mojstre, ki so starejši kakor 24 let, četudi se niso udeleževali podkovskega tečaja. Vendar pa je k preizkušnji pripustiti kovače, ki so starejši kakor 26 let tedaj, če so si najmanj 14 dni s praktičnim vežba-njem na kaki podkovski šoli izpopolnili znanje in tamkaj dobili tudi teoretičen pouk o podkovstvu, za kovače med £4. in 26. letom pa se določa 30 dnevno vežbanje na podkovski šoli. Te skušnje se bodo vršile na drž. podkovski šoli v Ljubljani koncem junija, septembra ln decembra. — Vsi on! nad 24 let stari kovači, ki žele napraviti skušnjo na drž. podkovski šoli v Ljubljani, se poživljajo, da vpošlfefo najkasneje do 20. maja t .1. vodstvu drž. podkovske šole v Ljubljani svoje prijave, ki naj jim prilo-že rojstni in krstni list ter učno spričevalo, da se jim določi dan vstopa v praktično vežbanje. — Vodstvo drž. podkovske šole v Ljubljani.
• Moravčani pred deželno sodnijo. — Anton Urankar, Valentin Tič, Jože Brvar, Ignac Tome in Janez Pergar so fante, bivše "ojake, rojene v letih 1890—1894, ki so imeli po ukazu ministrstva za vojno in mornarico oditi k šesttedenski orožni vaji, nagovarjali, naj ne slušajo poziva, kakor navaja obtožba, ki zahteva, naj se kaznujejo po § 97 srbskega kazenskega zakona. Postopanje proti Klopčiču se je izločilo, ker se mu vabilo ni dostavilo. Sodišče je obtožence oprostilo, ker poizvedbe niso dognale toliko, da bi se morali spoznati krivim.
■ - Iz gostilne. Dne 11. januarja 1920 je Janez Kokalj nekoliko korajžen v Cegnar-jevi gostilni v Žabnici navzočim gostom razkladal svoje nazore o državi in je, kakor to trdi odvetnik in župan v Škof ji Loki dr. Fran Jerala, rekel: »Kaj nam treba kralja, saj vem, kakšnega svinjarja smo prej imeli, da nam tudi sedaj ni treba.« Obtoženec Kokalj pravi, da je bil tako pijan, da se nič ne spominja, kaj je govoril. Zagovornik dr. Natlačen predlaga,, da naj se zaslišijo kot priče Franc Kuralt, Anton Hafner in Janez Zakotnik, kateri bodo potrdili, da je bil Kokalj res pijan. Dr. Jerala zaslišan kot priča pove, da je Kokalj udrihal po advokatih in rekel: »Kaj nam je treba kralja f« Na vprašanje prvomestnika svetnika Re-karja pove priča, da je pil Kokalj žganje, drugi kmetje pa vino. Tožil ga je tudi zaradi razžaljenja časti, toda je tožbo umaknil. Ostale priče Janez Kalan, Franc Kuralt, Anton Hafner in Janez Zakotnik no-trde, da je bil takrat Kokalj pijan, nakar umakne državni pravdnik dr. Modic tožbo rekoč: »Ker so štiri priče, najbližji sossdje obdolženca, kateri ga že od mladih nog poznajo, potrdili, da je bil Kokalj ob času dejanja do nerazsodnosti pijan, medtem pa edina obtežilna priča izpove, da je Kokalja takrat le malo časa videl, da ga drugače prav nič ne pozna in ga še nikdar prej videl
ni, je potrjno, da je obdolženec storil pre-grešek v popolni pijanosti.«
s Delavcu ukradeni kovSeg. Andrej Šegulin je obtožen, da je izvabil 25. marca 1920 Janezu Zajku kovčeg, v katerem je bilo blaga v vrednosti 1956 kron. Zajko se je pripeljal 25. marca iz Zagreba v Ljubljano. Iskal je prenočišča, toda ga ni dobil; v Kovačevi gostilni ee mu je ponudil šegulin, da mu preskrbi prenočišče. Peljal ga jc v šupo gospoda Ivana Kasteliea, pri katerem služi za hlapca in zahteval od njega delavsko knjižico in kovčeg, češ, da mu bo vse vrnil drugi dan. Zajko mu je res izročil zahtevane stvari, toda drugo jutro je pa našel Zajko vlomljen in prazen kovčeg pred vrati odklenjene šupe. šegulin pravi, da kovčega ni ukradel. Zajko kot priča zaslišan potrdi navedbe obtožbe. Nadsvetnik Vedernjnk priči: »Ali se ne motite v osebi?« — Priča: »Do smrti me Sihar štrafajo, če ne govorim resnice.« — Sodišče je obsodilo Šegulina na 6 mesecev ječe; plačat! mora Zajku 2888 kron.
s DemoblllzncPsko Mapo. Josip Pe-trovčič, Ivan Šoštarič in Anton Grmšok so obtoženi pred ljubljansko deželno sodnfjo, da so vznli !z zaklenjenega zaboja na dvorišču tvrdke Pfhneider in Verovšek neknj usnja. Josipu Petrovčiču. ki trd!, da je 800 kron vredno črno k<->žo kupil od nekeera. voiaka, je bila ta koža zopet ukradena. Vsi trije priznavalo, zasnvarlaio Fe pa, da so te reči smatrali vsled raz=ula stare Avstrije kot od ln«'n?ka zanuščeno reč (res de-rolirtn). Dr. lOrun kot za?nvom'k povdarja, da rre za do-mohilfznriisko hln<?o. fcate-rp^a je bilo na Jespnlcnh in na Vrhniki na miliione ukradenega, toda državno prnvd-niytvo je ustnvilo postoninie proti rvim. 7"h*eva oprostilno razsodbo, lir. Ob]»'< (fio-čfnHi^v zn^ovorni^ pravi, da so podohne reč? kradli cpIo avdPor'i. Pazr>rnva se je prr>Tn>Hia. da ff r«->i7vp. če pp prnntrfi hlai?n, za katero ctp kot dernohtHzacfsko Masro.
s Skrivači ukradenega usnja. Kazenski senat ljubljanskega deželnega sodišča je pod predsedstvom nadsvetrika Žebreta obsodil čevljarskega mojstra Karola Bolha, Albina Štrussa, Bo'hovega pomočnika, na 2 meseca in Frančiško Šifrer, zasebnico na 1 mesec ječe, ker je Karol Bolha lani ieceni od tatov Petra Teraz7inija, Gildo Delucchija, Bernarda de Labo in Avgusta Albertinija, kateri so ukradli tvrdki Pollak usnje, si ga pridobil; Albin Struss je pa 14 pokradenih kož skril, ker mu ;e to na-roči'a Frančiška Šifrerjeva.
s Na 14 mesecev težke ječe je bila obsojena osemkrat zaradi tatvine predkaz-novana Ana Milavec, katera je v noči na 20. t. m. ukradla g. N. 1530 kronj po prestani kazni se postavi pod policijsko nadzorstvo.
s »Že na Rakovniku ni dobro storil,«
nravi sodnik Ivanu Miheliču. kateri je pokradel pri Zupančiču več obleke. Prišel je od vojakov s Koroškega, kjer je tudi kradel, kakor sam priznava; pri »Leonu« je igral kvarte in biljard, za Evgena Pirna-ta s^ je pustil napačno vnisati v neki gostilni, v kateri je prenočil. Sodišče je obsodilo Miheliča na 18 mesecev težke ječe in izreklo, da se po prestani kazni odda v prisilno delavnico.
s »Vi niste bili Se nikoli pred sodnijo!« pravi sodnik Antonu Belcu, ki odgovori:
»Že velikrat!« Ukradel je 28. marca t. 1. nekemu staremu možu listnico pri Pavlinu; niož je v gostilni zaspal; še tisto popoldne je Belca policija aretirala. Belec pri sodni-ji priznava v polnem obsegu, kar je storil. Belec je bil že petnajstkrat obsojen; sodišče mu je prisodilo 10 mesecev težke ,eče.
a Telečje meso od telet »Vnovčeval-nice za živino in mast« bodo proda.ali v soboto dne 17. t. m. sledeči mesarji: Smo-Ijan, Ocvirk, Anžič, Kocjan, Selan, Janež; Petrič, Rihter mlajši, Cuzak, Lebn, Šme, Zabjek, Preselj, Zupančič, Janežič, Dolni-čar, Prepeluh in Žganjar. Vsak te mesarjev je dobil v razprodajo tri teleta, Janežič pa je dobil pet telet. Kg sprednjega mesa velja K 19 ter kg zadnjega mesa K 20. Vsaka stranka dobi največ 1 kilogram mesa. Istočasno navedeni mesarji ne smejo prodajati na lastno ceno kupljenih telet, če jih pa prodajajo, pa jih morajo oddati po zgoraj navedeni ceni.
a Nove sladkorne izkaznice se bodo
izdaiale le pri osrednji krušni komisiji na magistratu, in sicer; za I. okraj dne 19. aprila; za. 11. okraj dne 20. aprila; za III. okraj dne 21. aprila; za IV. okraj dne 22. aprila; za V. okraj dne 23. aprila; za VI. okra) dne 24. aprila; za VIL okraj dne 26. aprila; za VIII. okraj dne 27. aprila; za IX. okraj dne 28. aprila; Za X, okraj dne 29. aprila, 1. Te dneve morajo priti po izkaznice vse stranke, ki so dosedaj dobivale sladkorne izkaznice. 2. Za stranke, ki niso dobivale izkaznice, to je za člane Vojne Zveze ozir. Nakupovalne zadruge ter za železniške uslužbence, se določijo posebni dnevi za izdajo izkaznic. 3. Izdajale se bodo tri vrste izkaznic: bele izkaznice s številkami za trgovino, modre izkaznice s številkami za mestno aprovizacjjo in modre izkaznice brez številk za gospodarske zadruge. 4. Člani Samopomoči in Splošne go. spodarske zadruge naj zahtevajo modre sladkorne izkaznice brez številk ter naj jih takoj oddajo pri Samopomoči, oziroma pri splošni gospodarski zadrugi, ker bodo po oddaji sladkornih kart dobivali sladkor na svoje članske knjižice, katere morajo prinesti s seboj, da se vanje zabeleži število oddanih kart. 5. Stranke mestne aproviza-cije, to so tiste, ki so dobivale cenejšo mo. ko pri mestni aprovizaciji, naj zahtevajo modre sladkorne izkaznice s številkami, ker bodo na te izkaznice dobivale sladkor v vojni prodajalni na Poljanski cesti št. 15. 6. Stranke, ki niso člani Samopomoči, Splošne gospodarske zadruge, mestne aprovizacije in tisti, ki ne dobivajo sladkorja v Vojni zvezi, oziroma na železnici tn ki tudi niso nikjer dobivali cenejše moke, naj zahtevajo bele sladkorne izkaznice s številkami, ker bodo dobili sladkor pri trgovcih. 7. Rujave sladkorne izkaznice, ki jih imajo stranke že v rokah, so do preklica še veljavne in naj jih torej stranke shranijo.
11. lr.
iT
ordinira zopet rod.ie oU do 3 pop.
Ljubljana, Miklošičeva če ta št. 18/11 (nasproti sodni je).
Ste prehlajeni? imate bolečine V prsih? v grlu? Ali kašljate? hnate nanod? — Dobri prijateli v takih hudih dneh Vam je Fellerjev pravi Llza-fluidi 6 dvoinutih ali 2 veliki špecijalni steklenici 36 K. — Zagorski sok zoner kašeii in prsne bolečine 1 steklenica 6 K.
blata hrana Vam je pokvarila želodec? i'elierjeve prave Elza-Uroi?1 'ce ga spravijo v red' 6 škat-liic 18 K. — Omot in poštnina po-se^ei, « naicenejc! hu^en V. lener, Stu' a donja. tiza trg št. 134, Hrvatska.	B
Kn ;arna J Krajec sasl. v Novem
na lu uri noro a *
arnice
Prem S jevanle o Snu Mar.ie Nanlsal
P. I ad slav Hrovat, ve n a K S-__
Lurs< prizori Na svetlo dal A lton Ziogt r, kationi«, vo«ane K0-.
Ijifin veščo slovenskega in .	nemškega ie?ika, če mo-
žno ludi znanje giasovir;a ee sprejme k d\ema ot: okorna od 6 i 11 let. Naslov pove z prijaznosti uprava pod št. 14/2
Išče se za lakoj dobra i,- 11 Vin vi ji no možganska m poltena mmcUJUd k muniii diu .ini z jako dobro plačo iu por-topkom. Ponudbe ppreiema inženir Jos p e > nek anm It.
V naji-m se vzame
stanovanje
s 4. ali 5. sobami z vsemi pritikl na ni kje koli v SioveMiji, le da je na ravnem blizu cerkve in bluu železniške posta e. Pr lažne 1 onudbe na'u ravo blovenca pod „POTUEBliN 1407".
KnlriT se za mes no pristavo. — JVJiHI Hrana in stan .vanje v hiš'. — Poizve se Cesta na Kodel.evo stev. 8.
Kupi se žeiezna Werne m D ooaino
at 3 ali 4. Ponudbe na postm predat 2
Išče ('Ilhfir Tli Pridna- poltena, v sta-se IuIUUmI", rosti 3o—4u let, najraje z dežele, za tak"j ali KHsneje. Oglasi na upravništvo »Slovenca« pod »£u-barica 158.<.
Proda se dobro ohranjen z'dan (topler) ' 9/117(1 PP m' štanti in pokrit z ce-rtUtiU Cu meutno opeko Naslov se izve v upravi Slovenca |n>d ,uozo ec 14 6,
Vnjjj za težko vo*.nio se kupi. Žrebec illtilj ima prednost. Tovarna sa klej
JUlubifana.
Proflfin mM oDieKo Z^sz
Kina-železnato vino iekarja PtCGUi. -ia v Ljubljani, Dunajska eosia Krepča maokivne, nervozne, os:abeie, od>a-le in otroke, — NaroČila proti povzet u.
pod šc. 1510.
D
nvb.i lipa na zape<tnem jermenčk« UnRlI U! U se je zgubila 7. t. m od
leiue 11 e,(
iter po K 4-—, pri odjemu 10 litrov K S — se dobi v trgovini s semeni Sevir & omo., LJubljana, Woiiova nlna 12
»
Jafiaiva zanesljivega na ventcijanski uliijli' U| iarem in kuiiača za parno lokomobilo spiejmem. Hrana in stanovanje lahko v hiši. Alojzij Kane. luengeš.
šentjakobske šole do Tržaške coate. Najditeii naj j > odda proti najdeniut na 1 menjeno šolsko vods vo.
Proda se prevozna
m
4'/, PS, popolnoma intaktna, predvoj-110 blago za ceno K 22,000- - Ponudbe se prosi vpos ati na poštni predal 10J, Ljubljana (.
Vsakovrstne
faiiiis
immiiiimri
različne orbice. predpasnike, slamnato šotne ia druge p elarske izdelke priporoča po primerni ceni gospodom trgovcem fRftNJU G-.riAR. tovarn« slamnikov, Stobu pošta Uomžale pri L.ubllani.
Slamnike in klobuke
vseh vrst sprejema v popravilo F BANJO Ct RAK, tovarna slamnikov v Stob posta Domžale prt Liubljani. — V L.ub* ljanl se sprejemalo isti pri tvrdki Kovatevič 1 Tersanv Prešernovi ul c st 5, kjer so tudi najnovejši vzorci na razpolago.
Klavirje, pianine, harmonije, vijoline, ciire, harmonike, strune L t. i
ima v velikanski zalogi
= ALFONZ BRESNIK ~
b vši učitelj Glasbene Matice in edini zapriseženi strokovniak, LJuBLJANA-Kongresni trg 15 (naspr. nunske cerk).
Dobro seno
za govedo ali konje, 3000—4000 kg, ee taboj proda na Brezovici. Pojasnila daje Fr. Šuštar, lesna trgovina, Ljub. ijana, Dolenjska ces a štev. 12.
Kontoristka
(event. začetnica) z lepo pisavo ali
praktikant
za trgovsko pisarno se išče. Pismene ponudhe na upravo lista pod št. 1513
sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro- in druge vloge pod najugodnejšimi pogoji.
Predem i vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji.
^ana, Maribor, Metkovič, Opatija, Ssrajcvo, Split, Sihenik, Zadar, Zagreb,
Trst, Wien.

Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v tu-
in inozemstvu.

lllill Mlib II lili
110, 120 in 150 voltov v veliki množini na razpolago pri Štebi & Tujec v Ljubljani, Ko-menskega ulica št. 26.
Preminul je danes 15. aprila 1920 po daljšem bolehanju predobri soprog in oče, gospod
Josip Bregar
naduSitel)
Pogreb bode v soboto t7. t. m. ob 4. url popoldne iz šole v Zg, SiSkt na pokopališče k sv. Križu.
Zgornja ŠlSka, 15. IV. 1920.
Agncza Bregar,
učiteltlca v pok., žena.
Stanka Bregar,
cand. iur., sin.
kup* po najvi&ji ceni prosto vagon-po-nudbe z skrajno ceno in časom dobavo je nasloviti na:
Llnblfana, paSf. m.
Vpofitevalo se bode samo zanesljive dobavitelje — vagoni na razpolago.
Zagreb, BoSkovičova ulita 7.
Telefon:	Brzojavi:
4—96	S ritlndustrija
Gospodarska Zveza ima v zalogi večjo množino
Posredovalci izključeni.
Djjoraa Ira .S5e». f,
in opozar.ia interesente, da si istega pravočasno preskrbijo.
Potrti najgloblje žalosti naznanjamo vsem sorodnikom ln znancem pretužno vest, da je Vsemogočni dne lt. aprila 1.1. ob 4. uri popoldne prevideno 8 sv. zakramenti odpoklical v boljSo domovino našo preljubo in nenadomestljivo soprogo, mamico, hčerko, sestro in teto, gospo
vsakovrstnih oblek
Kodnih
Salonskih
Tudsiovsklh Žaketov
Površnikov i. t. d.
tar o,roških oblek
(n kostume za birmance v raznih vtorsih od Z <-■© IS let.
Vsakovrstne hlasa: Modne DeSke
xa jezdece turiste
vormals Joh. Weitzer in Graz,
Naznanjamo svojim poslovnim prijateljem in drugim interesentom, da je odložil naše zastopstvo naš dosedanji zastopnik
gospod Ivan tiavec za
roj. Turšič
soprogo orožn. stražraojstra,
ki smo jo dne 13. t. m. prepeljali lr, Babnega polja v Loi in jo na ondotnem pokopališču položili k večnemu počitku. Tem potom se zahvaljujemo preč. duhovSftini, pevskemu zboru za pretresljive žalo-stinke, darovalcem vencev »n vsem, ki so jo v tako obilnem Številu pospremili na njenem zadnjem potu. Bog stotero povrni vsem!
Babino polje-1 .o ž, dne 14. aprila 1920.
Žalujoča rodbino: Staretova, Turšičeva, Tnrkova, Colombova,
delavce I.t.d,
» Srajce, samovasnlce, Športne žeplce i. t. d. < Vedno v zalogi vsakovrstno sukneno blago,
Cim najhitreje bomo nastanili novega zastopnika in prosimo svoje odjemalce in Interesente za Dieset-ove motorje, naj do objave nadaljnih tozadevnih poročil sporoče svoje želje in dopise neposredno našemu tovarniškemu ravnateljstvu v Giadec.
Prva Kraniska razpogiijatna
Schwab & Bizjak, Ljubljana
OvornS Srg.	Pod Narodno kavarno,
Vabiva na ogled. — Razpošilja se po celi Jnooslaviji. — Prost naknp.
vormals Joh. Weitzer in Graz.

iKonkurenčni natrh za zgradbo uradnega pO' slopja trboveljske premo g okorne dru$be" v Gjubljm bodo v smislu razpisnih določb, rai-stavljeni javnosti na vpogled v državni obrini šoli v Sbjubljam od m. do vštetega 25. aprila t. /. v učni sobi štev. 6, /. nadstr. Obisk je dovoljen v dobi razstave vsakega dne od 8. do 12. ure dop. in od 2. do 6. ure pop. Projektanti osnutkov, ki niso bili odlikovani, se vabijo, da izjavijo, če želijo da se njih osnutki razstavijo pod njih imeni
V Ljubljani, dne 15. aprila 1920. trboveljska premogokoprta družba v Sjubljam.
Lastnik sledečih hotelov in sanatorijev
Hotel Petvslon ,SPER&NZA"
„IMPER9fil."
Opatija.
Sanalonj (n veliko morsko fcopal!S6s
Crlkvsmca.
Palače Kotel „MiRAM£ttE"
Crl vsnica Toleion Interurb, 11
Išče se izurjena
Hote!-t enslcn In mors<o KonailSre
Sašalt-Ra*a Telefon Interur. 2-14
Mesečna plača 600-— K. Delavni čas 6 do 7 ur na dan. Ponudbe na Generalni komisarijat za tujski promet v Ljubljani, Dunajska cesta ševilka 18.
Vsled pomanjkanja prostora se odda pod ugodnimi pogoji večja množina
V »i hoteli in sanatoriji so najraoder-tteja in z vsem komfortora urejeni. -Oskrba izvrstna. - Otvorjeni skoči celo ieto. - Vso oaroibo prei«naa iu dajo pojaatiiin za Crikveaico uprava hotela J^IRAMARE" v Crikvoiici; za Novi: uprava hotela .SAN-MAKINO' vNovom: za Sušak: SRED13NJI UREP DRUŠTVA, SUSAK.-REKA.
Naslov za hrzojare; .
Jadrancantrab Sušak-Reka.
loterurban telefon Stev. 9-R-9.
Hotal Panslon ,,SAN MARiNO"
Mov Vlnodolski "Nefon Interur. 5.
Hotel-Panslon in morsko kopališče „JA»RAN" eakar.
Hotcl-Penslon .n vo-lifco morsko kopališče
Novi Vinoriolskl.
dpadkov od parketnih deščic) Ivan ška, tovarna parket in parna žaga, Ljubljana, Metelkova ulica Štv. 4.
Brzojavni naslov: »Balkansped."
Trst (tel. int. 20-80), Ljubljana (tel. int. 366), Maribor (tel. int. 375), Ekspozitura Wien (Opernring 21).
Špedicije vseh vrst. — Sprejemanja blaga v skladišča. — Zacarinanja. — Mednarodni prevozi. — Selitve s patentiranimi vozovi na vso strani. — Skladišče, spojeno s tirom južne železnice. — I. Ijuoijansko lavno skladišče.
se proda.
Naslov v anončni ekspediciji Al. Maielič, Ljubljana.
DubUanssca kreditna banka f Ifiibljani Sarr2a
Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju, Mariboru in Borovljah ter ekspozitura v Ptuju.
DelniSka glavnica s reservninrci sakiadi .___«%«&	Kupj»Ja in prodala vse vrsto vrednostnih
okrog	Sprejema VIOS^ 11» KIW*ICe	psapSrjev, valu« in dovoljuje
50,000,iO® Urm. firt Sir M90CI" vsako^ritsie kredite.
Za dvakratno obiavo v ledna se računa 8 kron.)
ELEKTROTEHNIKA
»Svetla«, Mestni trg 25. Verbajs A., Linhartova ulica 4.
3RAMOF. IN GODBENI AVTOM. Rasberger A., Sodna ulica 5.
JAVNA SKLADIŠČA »Balkan«, I. Ljublj. javno sklad., Dunajska c. 33. (Tel. 366.)
KAVARNE »Zvezda«, lvančič J., Kongres, trg
KLEPARJI Kon> T^ Poljanska cesta 8. Remžgar & Smerkol, Flor. ul. 13.
k|O S® sSedec© čm
KNJIGARNE Jugosiov. knjigarna, Pred škofijo.
KNJIGOVEZNICE Knjigoveznica K. T. D.. Kopit. ul. 6
KONFEKCIJSKE TRGOVINE Olup Josip, Pod TranČo. Ivan Sax, Stari trjJ 8. Schwab & Bizjak, Dvorni trg 3.
LEKARNE »Pri Mariji Pomagaj«, Reslj. c. 1.
MANUFAKTURNE TRGOVINE Petkosig Jos., Stari trg 4. Schuster Anton, Stritarjeva ul. 7.
MIZARJI
Bizjak Peter, Spod. Šiška 136.
MODNI SALONI Goiz! Marija, Židovska ul. 8 in 7.
MODNE TRGOVINE Kunovar Ivan, Stari tr$; 10. Magdič Pavel, Aleksandrova cesta-OPTIKI
Jurman Karol, Šelenburgova ulica. PARFUMERIJE IN KOSMETIKA »Uranus«, Mestni trg 11. POPRAVILA GRAMOFONOV IN
GODBENIK AVTOMATOV Rasberger A., Sodna ulica 5.
RESTAVRACIJE
»Perlcs«, Prešernova ulica.
SOBNO SLIKARSTVO Žus-an Martin, Mestni trg 12.
STAVBENA PODJETJA
Černe Andrej, Sv. Petra cesta 23. Treo Viljem, arhiteki, mestni stavbenik, Gosposvetska cesta 10.
ŠPEDICIJSKA PODJETJA
»Balkan«, Dunaj. c. 33 (Tel. 366 ) Uhzr F- & A., Šelenburgova ulica 4. (Tei. 117.)
(Za dvakratno obiavo v tednu so računa 8 kron.)
I TRGOV. Z URAMI IN ZLATNINO jiernc Lud., VCollova ulica 3.
TRGOVINE S PAPIRJEM
»Uranus«, Mestni trg 11.
TRGOV. Z DEŽN. IN SOLNČN.
Mikuš L., Mestni trg 15.
TRGOV. Z ŽELEZ. IN POLJED. STROJI
Zalta & Žilic, Gosposvetska cestn 10. (Mar. Ter. cesta.)
ZALOGE POHIŠTVA Fajdiga Filip, Sv. Petra cesta 17.
St. 7800.	.
ie(. XXlT.
Meseca m^ja 1020 «e zopet prično v L ublianl redni
mesečni živinski se
in sicer vsnko prve in tre jo sredo v mesecu.
Prvi seim za konje, govedo in praoče bo v sredo, 5. maja 1920. Mestni magistrat ljubi, anskl, dne 14. aprl.a 19.0.
Žensko idraviiilc«
toplice Dobrna pri Celju (poprej (leuhaus bel lili)
Akratoterma 37" C izredna bogatn na radiju in ogljikovi kislini. — Nadome-tuj« v polnem obsegu Fran^.en^bad. lzvinredni u-pehi pri žen.kih in živčnih boleznih, pole', i srca ledvic, slabokrvnosti, rev-n-atfzmu, protinu in vseh pojav h os aae osti.— Termalne naravne ogljikove kopeli, termeIna pitna vooa, železnati vrelec, maiam, e>ektrič >e. solnčne in zračne kopel ter kopeli v vruOem ziabu. — Krasen pa k. Smrek 'vi gozdovi. Divni izleti. Nikdar megleno! Vojaška zdraviliška godba. Sezi a: mai-nktobar. I>ro*r'*lai zastonj ^ri upravi kopali .Cj.

Spre m iia se tattoj proh
Korespondentinfa,
zmožna slovenske in nemške koi nspoudence, stenografije in strojepisja ter
samostojna pisarniška ženska moč,
ki ie izvežbana špeceiiiska nrodiiMsa in bi bila vešfia v občevanju s strankami pri engros prodaji..
Ponudbe le prvovrstnih mo*i naj se vpoSljejo na naslov: L]ob>|ana, poMn predal št. 131.
Prvi in edini s ovenski zavarovalni zavod.
zavarovalnica
v Ljubljani, Dunajska cesta 17,
je ustanovila oddelek za
življensha zavarovanja.
Spreema: V žlvljenikem oddelku zavarovanja na doživetje in smrt v vseh sestavah, zavarovani^ na otro&ko doto, rentna in ljudska zavarovanja pod na ugodneišimi pogoji.
V požarnem oddelku zavarovanja vseb premakljivih in nepremakljivih predmetov, ki se poškodujejo po ognju, streti in po eksploziji svetilnega plina po znano nizkih cenah.
Podružnica: CELJE, Breg 33.
Pipana rmoderno urejene tovarne V. MtRSAuO :s gj
Za stopo, prvovrstnih to ram. —
IIUUIIIIIUIIIUIIIINHIlfll
TSMEV" TfiHNiCrtO podjetje za llFiCA u uvoz .n *zvoz s
Ekspozitura: Dunaj IV., Viktorgasse 4.
SrBd.Sfie: Zagreb. Kikciiisu nhsa iiM.if. STROJI proti takojšni! dostavi;
iistspstTO ? Beogradu. Bukanua in idiji. Popolno TOVAii>»lŠaE naprava:
1. 2age po nojarmen in krožne žage, = Tovarne za špirit in rafineriio, pre-
šanje olja, škrob in drože, konsdrve, testenine in pohištvo. fliOTuftJi in LO-IOMOBIU:
oi ličm stroji za rezanje nastavkov jDiciienhobel), oblič ii siroii za za- f reze (Abricht-Fuge) in oblični stroji [ za votlo izrezovanje (Kehlhobel), i valji za okrožne žage, bru.-iini stroji. {
2.	Stružni stroji, stroji za okrog.o :
rol^ffi^Sfz^^nVfn | '^m-ve - ** ,n manjše želez-brzovrtanje, škarje, ognjišča za ko- i vače, stroji za obdelovanje pločevin. ; snovi, pile, stroji za rezanje vijakov J
3.	Posamezne pile v vseb velikostih, : Nosači, tračn co, ogibalnice, strežna različno orod,e prvovistnih tovarn. §	lepenka itd,
Elektromotorji, agregat»rj', stroji motorji na olje in bencin, tokomo-biii na paro in betic n, parni stroji,
niče, vozovi za prevažaoje bisga, vodnjaki, mali vagoučKi za pesek itd. GRADBENI ma etijal:
Hniiininiii
iiiNuiiiuiiiimuiuiMiiiiiiiiHiiHiuiiiimNiMMiiiianiuiHiiiiiil
Tovarna
Jos.
Podružnica:
Barva
vsakovrstno blago.
Kemično osti		obleke.
Svetlo!iks	ovratn.ke, zapestnice in srajce. —	
Maribor
Gosposka ul, 38
PODRUŽNICE
Novo mesto
Giavn. trg
Kočevje
stev. 39.
Daaacja .. nacn-joaaa^aacjaa.
\ Ljudska posssiiinlca
D U
i l
u i*ub) anl, d lastnem domu mikloSfčeva cesta Sfeu. 5
obrestuje hranilne r.oge po čistih
3°h
Ljiid«ka posojilnica v Ltubllani je na. večja slovenska posojilnica 10 jo unela Koacam marca 1919 nad 4J mm onov itrou vlog tn nad
1 muijon ansiotisoc Kron rezarvniu zakladov. Posojila se dovoljujejo na osebni kredit (proti menici) na hipoteke in v tekočem računu. Ljudska posojilnica stoji pod neposrednim državnim nadzorstvom.
oc^ cacaa :aca~ naa raacaacscaci
se dobi v vsaki množini po nizk ceni pri svečariu J. .UPAČU v ojubl an U OS. O o V ET-3K A CtiSTA štev.Ua 90.
Pozor 8	Pozor!
ZabelaSIta si naslov!
Kdor želi kupiti prima, suha
bukova drva
po oizki ceni, naj jih naroči pri Cenita a-Div, Ahaci jeva cesta 10, (tramvajska po-tstH: Sv. iJetra cerkevj. to--t'ožb» točna in kuiantoa.
IC3=3CaC3C3C3Q
proti srbečic , garjnm,
mmm\ m tujici uuuii IS^MrS;
tebami tji znano u ziira n sko priporočeno
Dr. FLESCH-bvo izvirno SKABOFOM - MAZILO.
ive maže ne uarva, b ez duha. Dobiva se v vseh lekarnah. Glavna zaloga za i>,ubijano in okol.co .
Ribari Su iuik •>pri z aiem ie^no- 'V„ Martin trg.
po • moit ev <n onrcev?
Uporabhaite 1'ellerievo pravo Elza obrazno, kožo obvarujočo pomadol Občudovani bodete! Zavidam I 1 lonček 9 K, No. m močneiše vrste 12 R. K temu FeUerjevo najfinejše liliinomlečno milo 16 K.
/Li sa . 'JlasteP
m
Hoče e imet lopo. zdrave lase? Feii0 jeva tirava Flza Tannochma po-mana za rast las doseže bujne lase! 2apre«i prhal, prerano osivenje. Zabrani plešo I 1 lonček » K. No. III12 K. K temu močno terovo milo za umi vame glave a K. (Sam pon 1 K. Mazilo za brke 2-50 K in 3-- K.
Muiijo Vaa korfa očesa ? Felleriev pravi turistovski obliž učinkuje
brez bolečin hitro in zanesljivo. — Nobenih kurji'i očes več! Nobenih žuljev! Nohene trde kože! Mala šUatljica 4-— K, velika datlja 6-- K. — Želite I« kaj T FeMerjeve Eiza umivalne pastilje (Koloniska vodal 1 škailja 7 K. — Fellerjevu^ipalni prašek proti potenju, 1 škatlja ti K. — Fellerjev mentol ni črtnik zoper p,lavo- in zobobul l škatljica 4 — K — Fellerjev Elza fiuid (j dvomaiih ali 2 veliki steklenici š| eciialni 3J K. — NajnoUSi parfum z naifinejSim duhom od 8 K naprej. Najfinejši Hepa-puder Dr. Kluger, bel, roza in rumen. I velika ^kalija 12 h. — Močna Francovka v steklenicah no 8 K m 22 K. — Omot in poštnina posebei a naiceneje. — Eugen V. FELLER, lekarnar. Stubica Donja, Elza trg 134.
'	_"rvatalca.
isMnnBflnm---------------------

9. &
3ugoslovansko inženirsko podjel/e
dmžba r <, r. in2enirska pisarna ia stavbno podjetje drožbi 1
Ljubljana	JVlaribor
Sodna ulica štev. 2 Viktringhofova ul.34
Cdddek !.	?ro;el;H, • proražuni. J^asvetovaMe ln zaslop. 7reio> in stavbno nadzorstva.
Oddelek IL	Vodrje gradbe; izraba vodnih sil; poljedelska melioracija.
Oddelek UL.	Beton, zelezobeton. 2elerne konslruJccije.
Oddelek IV.	železnice, cesle, predori, mostovi.
Oddelek V.	Jndusirijska in gospodarska poslopja.
Oddelek VI. ^.omercijalno razpečavanje gradiva, orodja ii\ industrijskih bran«.
frzojavni naslovi: — Xjubljana--— Maribor.
Onlas odorave »»AoRAv«, Marinor.
cele vagone takoj od skladišča do* bavlja tvrdka
Ferdo Sert, Maribor, Mm cesta 21.
Brzojavi: SE RT, Maribor. — Telefon Intcrurban it, 265.
rVINn Bra<rkastll
HM M m ^m ^fr Zasr«b( GundulUeva ulica 14. II
Telefon 21—28.
Dobiva se povsod!
Brsoiavni naslov: CfMtfl-Zagreb.
Telefon: 5-46.
.SLAVIA'tovarna kemižkih proizvoda d. d„ ZAGREB, llica 213.
Jugoslovanski kreditni zavod r. z. z o. z.
v LJubljani, Marijin trg 8, Wolfova ulica 1.
Postni CeUovnl raSun 8t. 11323. Pni1ri17nir!l V Mnrclri Clnhnti Brzojavni naslov:
Telefon štev. 64. I UU1 U/illitcI V lllUrb&l OOUOU. Jujoslovanslu kredit LJubljana
sprejema
hranilne vloge In vloge na tekoči račun ter |ih obrestn'e po
čistih brez odbitka. Izvenljubljanski vlagatelji «* t« poštne polof i c».
Inkaso faktur in trgovs-ce informacije
Izdaja čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inoze n ka mesta. — D e posojila na vknjižbo, poroštvo, vrodnostne papirje in na blago It žefe v javnib s ladižčib.
Trgovski krediti pod najuqodne'šimi pogoji. — Zavod
pod državnim nadzorstvom.
i<?posredno