Stav. 155 Posamezna številka 20 stotink V Trstu, v soboto rm avgusta 1920 Posamezna številka 20 stotink Kalnik XV* taištvo: ulica sv. išiljajo urcd-»picjv 'ne vračajo. — jiefan Go< iva— I"* uk konsorcij lista Edinost — Naročnin. *.udSa na mesec L 6.—, pol Požar, župnik niitvu. — NefrankL Izdajatelj in cdgov Edinosti. — Tisk t» leta l 32.— in celo leto L 60.—. — Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. EDINOST Posamezne Številke v Trstu in okolici po 20 stotink. — Oglasi se računajo v Sirokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 stot ; osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.— oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 stot. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. FrančiSka AsiSkega štev. 20, I. nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-57. jezikovno vprašanje—na Danskem Danska je vsled nesrečne vojne proti združenima Prusiji in Avstriji morala v letu 1864 odstopiti vojvodino Schlesvvig Avstriji; a vsled ff>oriza Avstrije v prusko - avstrijski vojni leta 1S66 je rečena vojvodina prišla pod prusko obla -t. Zgodile se je torej, kakor se često do-^ia med rokovniači: najprej ropajo skupno, >!edn'iČ pa se rad: plena — stepejo med seboj. Dan-ka pa se seveda ni nikdar odpovedala ---Mi na zopetno pridobitev izgubljene pekra-5:nc. Da bi si jo izvojevala zc-pet z lastno mečjo (d ; lovite militaristične Prusije, oziroma po-•neja Velike Nemčije: na to seveda ni nvogla misliti. Le kaki veliki evropski stresl;ayi in prevrati so mogli povrniti Danski izgubljeno po-In taki prevrati so prišli s sedanjo svetovno vojno. Posledica poraza osrednjih vlasti je bila ,da je bilo prebivalstvu Schlesvviga prepuščeni z ljudskim glasovanjem odločili, ali hcoe ostati združeno z Nemči.c, ali pa >e povrniti pod dansko oblast. Na podlagi takega ljudskega glasovanja ie konferenca poslanikov prisodila Danski suve-reniteto nad SchJeswigom. Danska je jezikovno mešana država in utegne biti zanimivo tudi za e mora tak -v>.'k uve-ti, eventuelno združivši otroke iz več - 1sk:h okrožij. Istotako velja za pouk danščf-rie, kjer so Danci v manjšini. Po me- tih pa bodo šola dvojne vrste: ene brdo z danskim, druge z nemškim učnim jezikom. Stariši in varuhi imajo izjaviti, v katero f.olo hočejo pošiljati otroka. Od četrtega šolskega leta naprej je določiti 4-6 ur na teden ti-; temu jeziku, ki ni učni jezik. Vendar pa imajo stariši pravico, da edvežejo svoje otroke od poL:ka v drugem jeziku in se bedo učenci učili v zameno drugih predmetov. Take so bistvene določbe novega jezikovnega in šolskega reda na Danskem. Tamošnje časopisje jih hvali kot jako Hberalne in naklonjene manjšinam. Mi pa ne bi hoteli priznati, ■da je tu že dosežen ideal pravičnosti. Zlasti ne. kar s-e tiče jezikovne prakse na uradih. Vendar bi želeli, da bi si te določbe — posebno selske — ogledale naše sedanje tukajšnje oblasti ter na} bi jih primerjale s prakso, ki jo uve-l avljajo na vsem zasedenem ozemlju — v prvi vrsti na urai tudi prebivalstvo zasedenega ozemlja. Poljska vlada se vkljub temu ni odrekla upanju in naznanja, da se bo umeknila, če bo potreba v kako mesto bolj proti zepadu, kjer bo potem organizirala obrambo. Vse upanje poljske vlade je osredotočeno v Francijo, ki da je edina ostala zvesta Poljski. Upa se, da se bo z njeno pomočjo ustavil ru>ki pohod. Kar se tiče odhoda angleške in francoske misije iz Varšave, se spravl;a vest o odhcdu v zvezo s pogovorom zastopnikov poljske vlade z Juase-srandom in NotabemocncHi. ki sta bila nr-pro- Sena, naj osebne poročala svojima vladama o položaju Poljske. Če bo ententa hotela na vsak način aktivno sodelovati v boju proti Rusiji, pošiljajoč crož-je, municijo in vojaštvo skozi Nemčijo na Poljsko — kot se zdi medtem z ozirom na izjavo Lloyd Georgea v dolnji zbcmici, kjer je poudarjal, da so Rusi vdrli na etnografsko poljsko ozemlje in bi nadaljevanje njihovega pohoda pomenilo ogrožanje poljske neodvisnosti, vsled česar bo Anglija prisiljena, da ukrene potrebne ukrepe za obrambo poljske neodvisnosti, to je poslala bo vojaštvo in municijo skozi Gdan-sko na Poljsko, — če bo torej ententa kišila nemško nevtralno;,!, se lahko zgodi, da prihodnji dnevi prinesejo zelo hude zapletljaje. Ententa namerava baje napasti Rusijo tudi v Besarabiji in je v ta namen stopila, potom Francije, v stike z Romunijo, ki je baje obljubila &vojo pomoč proti Rusiji pod pogojem, da se ji prizna pravica do Besarabije. Nameravani sestanek konference v Londonu je torej šel bržkone po vedi, kakor tudi nadaljevanje trgovinskih pogajanj s Kamenevim in Krasinom, kajti, kakor menijo londonski »Times«, samo ena moč more uničiti boljševištvo, in to je narodni čut, ki je edini pripomogel ruski vojski do uspehov. Kar se tiče posledic, ki bi jih moglo imeti nadaljevanje ruskega pohoda v Nemčiji, je izjavil poljski pooblaščenec Paderewski nekemu uglednemu pariškemu listu, da bi pomenila izginitev neodvisne Poljske največjo nevarnost za zapadno Evropo, ker bi imela, za ,posledico postetitev nemške moči, ker če se pridruži Rusiji Nemčija, boste te dve diržavi ustvarili nepremagljiv blck. Paderewski je tudi priznal napake, ki jih je naredila Poljska, toda poudarjal je, da gre sedaj samo za sklenitev častnega miru, dogovorno z zavezniki in ne pod ruskim pritiskom, kar pa je mogoče edino le v slučaju, če ententa takoj pomaga. Iz vsega je torej razvidno, da se nahaja Poljska v velikih škripcih, a tudi ententa bo morala dvakrat premisliti, preden ukrene nekaj, kar bi moglo le še pospešiti ustvaritev proti-ententnega bloka, ki ga je omenil Paderevvski. Stališče angleške vlade v vprašanju rusko-poljskega premirja LONDON, 5. (S.) Dolnja zbornica. — Ministrski predsednik je čital v edgover na razna vprašanja o bcljševiških operacijah in o prebivanju sovjetskega odposlanstva v Londonu neko brzojavko podano Čičerinu glede zahteve sovjelov, naj se v premima pogajanja vključijo Luii mirovni pregovori. Brzojavka pravi, da bi si morala biti sovjetska vleda na jasnem, ako nastoja na svojem stališču, da se londonski pregovori ne bode mogli nadaljevati ter da bo londonska konfet enca propadla. V brzojavki se ugotavlja, da se vrši napredovanje ruskih čet v etnografski Poljski in se zaključuje z besedami: Akc se sedanje zakasnenjc izkoristi kot priložnost za nadaljnje prediranje, bo angleška vlada prisiljena misliti, da Sovjeti nimajo namena spoštovati svobodo in neodvisnost Poljske. Posledica tega bo položaj, ki ga predvideva angleška vlada v svoji brzojavki Čičerinu od 27. julija .t. 1. Ruski odgovor na Lloyd Georgovo brzojavko LONDON, 6. (S.) >Daily Mail« piše: Rusi so odgovorili na Llovd Georgeovo noto, da za sedaj ne morejo odnehati od svojega pohoda proti Poljski. Ruska vlada dostavlja, da je pripravljena zopet začeti mirovne pregovore in prenehati prodiranje, čim pridejo poljski odposlanci z vsemi polnomočji zopet v Minsk. Rusi odklanjajo predlog, da bi se udeležile pogajanj tudi obmejne države in nasto-jajo na tem, da se imajo ščititi poljski komunisti in poljski Židje! List misli, da bodo ruski trgovinski odposlanci povabljeni, naj zapustijo Anglijo. NOVA BLOKADA RUSIJE UKAZANA? LONDON, 6. (S.) ^Daily Express« misli, da so bila dana pomorskim oblastim povelja za ovo blokado proti Rusiji. > Daily Herald^ trdi, da je dobila se-vernomorska eskadra naredbo, nai bo pripravljena za odhod v Baltiško morje. Ruski uspehi se nizajo dalje CURIH, 5. (S.) Radicbrzojavka iz Moskve pravi, da scf beljševiki zasedli homzo, Maze-neck in Ćehar.ovsk in da so spcd'li Poljake iz tarnopolskega *in leharkonskega predela. Poljska prosi zavezn'ke pomoč VARŠAVA, 5. (S.) Poljaka vlada ie prosila načelnike francoske in angleške niisije, naj se vrnejo v Londcn oziroma v Pariz v svrho, da razložijo vladam stvarni položaj Poljske in da določijo pcmoč, ki ie potrebna. Protest poljske delegacije proti postopanju Rusov, čičerinov odgovor. VARŠAVA. 4. (S.) Poljska delegacija, ki je bila v Baranoviču radi pogajanja o premirju, je protestirala, ker ji je bilo prekinjeno občevanje z Varšavo. V odgovor na ta protest je prejela varšavska vlada od Čičerina naslednjo radiobrzojavko: Protest vaše delegacijc. datiran iz Baranoviča. izhaja iz neprijetne pomote. Ruska vlada ni imela nikakor namena ovirati dopisovanje vaše delegacije z vlado, temveč je ruska vlada le želela pojasniti vaši delegaciji pravi pomen fttskih zahtev. Mi hočemo ne samo da se vaša delegacija izkaže z navadnim polno-močjem svoje vlade, temveč s takšnim polnomo-čjera. ki jo pooblašča, da se lahko pogaja o miru. Naša vlada ni nikdar hotela in tudi noče odrekati vaši delegaciji pravico občevanja s svojo vlado. Poljsko mirovno odposlanstvo odpotuje danes ▼ Minsk. LONDON, 6. »Morning Post« ima iz Varšave vest. da odide novo poljsko mirovno odposlanstvo jutri v Minsk. Poljaki zadržali rnsko ofenzivo v vzhodni Galiciji. VARŠAVA, 6. (S.) Poljaki so zadržali rusko o-tenzivo na Bugu. pregnali so boljševike na drugi breg reke SoIck(?) in so zopet zavzeli Brody. Brody. Ostrolenka ie vedno ▼ poljskih rokah. VARŠAVA, 5. (S.) Ostrolenko držijo še vedno Pcljaki in rad: lega je občevanje med Gdanskim in Varšavo ac mogoče. Lloyd George meni, da ne bo potrebna št" hujša blokada Rusije LONDON, 5. {S.) Dolnja zbornica. Ministrski pfedsednik Lloyd Gecrge je izjavil, da upa, da ne bo potrebno ojačiii blokado sovjetske Rusije. To pa da je odvisno od odgovora, ki ga dobi Anglija. Anglija misli na mobilizacijo? LONDON, 5. (S.) Zakasnelo. »Daily Ex-press : meni, da je armadni svet ukrenil potrebne korake, da bi bil kos vsem mogočim eventualnostim. Takoj po ukazu mobilizacije bodo lahko gotove dve diviziji s popolno opremo. Sodeč po časopisju se je ukrenilo vse potrebno tudi za opremo, prevoz in prehrano čet. Ogrska računa z napadom s strani Rusije BUDIMPEŠTA, 6. (S.) Narodna skupščina. Odgovarjajoč na neko interpelacijo o bcljse-viški nevarnosti, je izjavil ministrski predsednik Teleki, da je vlada pripravljena in da so državne čete zadost močne. Poznamo celo nevarnost, je dostavil Teleki, in vzeli smo v po-štev vse mogočnosti. Boljševiške operacije so naperjene proti vsej Evropi, k§j boljševiki hočejo zadeti velike države na najebčutnejšem mestu. Nikakor ni izključeno, da je v njihovem programu tudi napad proti Ogrski. Sedanji položaj dokazuje le nezadostnost mej, ki so nam jih delečili zavezniki, meje, ki nas onesposob-ljajo. Velike države razumejo morda danes, da ne branimo samo naših mej temveč tudi njihove, da to zono v luki Santiqua-ranta ter da bo dala prednost italijanski industriji pri morebitni gradbi železnice iz one luke. Grčija se obvezala, da bo poJpircla na mirovni konferenci italijanski mandat nad Albanijo in da bo priznala italijansko suverenost nad Valono ter da bo priznala nevtralizacijo krfskega preliva, ki je bila določena že na londonski konferenci 1. 1913—14. Za slučaj, da bi bile njene zahteve v Traciji in južni Albaniji izprljnjene, je Grčiia obljubila, da se bo od-cekla svojih zahtev v Mali Aziji, ki bi bile v navzkrižju z italijanskimi koristmi. Dogovorjeno je bilo, da se boste italijanska in grška vlada vzajemno podpirali na mirovni konferenci pri svojih zahtevah v Mali Aziji. Italija se je obvezala, da odstopi Grčiji zasedene otoke v Egejskem morju, izvzemši Rod, kateremu je Italija obljubila upravne a»vtcmomi:,o na široki podlagi. Italija in Grčija ste se obvezali, da boste spoštovali versko svobodo Grkov in Italijanov v MaLi Aziji. V dopolnilnem zapisniku se je italijanska vlada obvezala na sklenitev dogovora, po katerem bi se po udejstvitvi i talijanskih in grških zahtev v Mali- Aziji in na Balkanu določila italijanska dolžaiost, da se da prebivalstvu na otoku Rodu prostost določitve svoje usode na isti dan, ko bi se Anglija odločila na odstopitev Cipra Grčiji s pridržkom, da bi se ljudsko glasovanje na Redu v ršilo šele 5 let po podpisu pogodbe. Vsled nastopi t ve novih razmer, so ostala Italiji od tega dogovora samo bremena — je nadaljeval Sforza — in 22. julija sem raz sporočil Venizelosu v Spa, da so zavezniški sklepi glede Male Azije :n albanske narodne zahteve prisilile italijansko vlado na odpoved tega dogovora, ki nas je vezal na aktivmo pomoč za cd-topite v iuine Albanije Grčiji, dočim seda- nja" vlada podpira njeno neodvisnost (pripombe.) Albansko vprašanje. Ker se je širila cd severa in juga med Albance podla propaganda, Češ, da bi se spoštovala od vseh albanska neodvisnost, če bi nti nc zasedali Valone, smo umeknili -naše čete iz Va-lone, chranivši v naši posesti Saseno, ki obvladuje in nevtralizira valonsko luko. Priznavam, da se ta sklep ne odobrava soglasno, toda priznati moramo, da nismo mogli ostati varni in mirni v Valoni in istočasno vzbujati nezadovoljstvo in jezo Albancev vsled mednarodnih dogodkov, ki bi bili morali ostati tajni, a niso ostali. Tedaj se ni računalo z .vzbuditvijo albanskega narodnega čustvovanja, ki je prišlo sedaj v mase. To novo dejstvo obstoja in bo delovalo v našo korist. Kaj naj bi bili naredili drugega? Tvegajoč ogromne ekspedicijske troske, nesorazmerne s problematičnimi koristmi, bi bili podpirali igro drugih in videli, kako se Albanci zatekajo v okrilje svojega severnega in južnega soseda. Ker je z vojno dokončana nujnost vojaških clkuipacij, nočemo in ne moremo voditi nasproti Albancem drugačne politike nege poli t: ko prijateljstva. Lahko smo gotovi, da bedo Albanci v bližnji prihodnjosti iskali pri nas pomoči in pedpore, (Prip&mbe.) Tiranska vlada je poslala v Rim svoje pooblaščence, da sklenejo povsem zadovoljive dogovore. Rusko - poljsko vprašanje Prehajam sedaj na rusko-pcljsko vprašanje. Mirovna pogajanja so se začela v Spa. Lloyd Gecrge je obvestil Milleranda in mene o koraku, ki ga misli poizkusiti pri ruski sovjetski vladi. Ta le je odklonila in predložila neposredna pogajanja s Poljsko. S svoje strani sem ponovil na prijateljski nač!n poljskim zaslop-kom v Spa svoj nasvet, ki sem jim ga dajal že par mesecev, naj poizkusijo doseči mir. Spomnil sem jih na to, da je morala Italija kakor Poljska in še več časa kot ena prenašati tuje navale in da je vodila skoraj eno celo stolet;« borbo za svojo popolno neodvisnost. Poljska 'je napravila pogrešek s tem, da je šla s svojim pohodom celo do Kijeva. Toda sedaj ne želi Poljska niti ene pedi zemlje, ki ni čisto poljska in želi odkritosrčno mir. (Hrup fn ugovori na skrajni levici.) Vzlic ekspanzivnim ruskim tradicijam in vkljub temu da tradicije ostajajo brez ozira na izpremembo vladavine, je upati da bo spoznala sovjetska vlada če ne drugo vsaj svojo korist in da zaključi s Poljsko časten mir. Želje italijanskega ljudstva so za hiter mir in za sigurno neodvisnost Poljske. (Ugovor na kr. lev.) VersaiHeska mirovna pogodba je daleč od ideala, toda neodvisna Poljska je njena najsijajnejša stran. Čast Evrope zahteva, da se ta sijaj -ne izgubi. {Odobravanje na des^nici in v sredini, protesti na skr. levici.) Preden zaključim svoj govor, se moram do-tekniti našega najbolj neposrednega političnega vprašanja, to je jadranskega vprašanja, ki še čaka.svoje rešitve. (Velika pozornost.) Jasno je, da je v naše korist c-m prejšnja njegova rešitev, toda v še večjo korist kra-jestva Srbov, Hrvatov in Slovencev, ker sosednja država mora skrbeti za svojo lastno ureditev in se boniti s polemikami, ki so se za- tegnile in povzročile velike strankarske strasti in stališča, ki so se svoj čas gotovo lahko vzdrževala, a so veljala, v kolikor so se opirala na razmere in rešitve, ki se niso udejstvUe. V Italiji se pozablja na veliki in definitivni uspeh evropske vojne, uspeh, ki jc samo italijansko delo in slava: uničenje avstroogrske monarhije (živahno odobravanje). So pri nas ljudje, ki pravijo: - Jugoslavija je naslednica Avstrije! Izgredi, nasila, mržnje, ki prihajajo tupata;n do izbruha onstran Julijskih Alp, morejc tu-patam dati navidez prav tej trditvi. Toda ic-snica je drugačna! Mnogih slovanskih manifestacij je kriva Avstrija, stara, zahrbtna, cesac-ska Avstrija, ki je zasejala seme mržnje proli nam med avstrijski odgojeno prebivalstvo. Razmere, tako blizu nas in vendar tako daleč cd nas! Ne moreo niti razumeti plodonosnega zdravja našega svobodnega in živahnega življenja in smatrajo celo v svoji mladostni naivnosti, kateri se moramo smehljati, da imajo za nas lahko skoraj prezir, ki so ga podedovali. in niti ne vedo, od Dunaja, cd Habsbur-žanov. Vkljub temu ve vse, kar je v Belgradu "In Ljubljani naprednega in zdravega, da jc hotel in delal Rim za ono, kar je bila tudi njihova največja želja: za uničenje av?trocgrske monarhije. (Dobro!) Vsled te najvišje vezi in skupne koristi pomeni žaljenje Italije in zanikanje naše ekspanzivne, politične, moralne moči, v katero jaz trdo verujem, Če se trdi, da je spor neozdravljiv, če se hoče s pretiraninvi obvezami in jamstvi, za katere ni znano, kaj bi veljali v hipotetični bodoči vojni, če se hoče, pravim, zastrupljevati vsako uspešno dolo za jutrišnji mir, ki bi vendar mogel zajamčiti tako dalekosežen in srečen razvoj gospodarskih in kulturnih koristi obeh držov. Ta srečna bodočnost se bo mogla doseči, če bo prišlo naš» zmernosti s strani naših sosedov nasproti razumevanje neobhodnih mejnih potreb, varnosti, katere se ne more odreči velik narod, ki jc dal 500.000 mrličev tudi za neodvisnost teh sosedov in svetih dolžnosti zaščite svobodne vclrje mest, dvakrat italijanskih po plemenu in volji. (Bravo!) Ko se bo to zgediio, ko bo Italija, svobodna in varna v mejah, začrtanih id najbolj čistih italijanskih tradicij, kakor so jih formulirali Dante, Mazzini n Cavour (odobravanje na desnei in v sredi, hrup na skra'ni levici), ne več opisovana v inozemstvu kot na prajfu novih vojen, ko bo ta Italija sprejela v svoje šele hrvatske, slovenske in srbske mladeniče in bodo tigovci in industrijalci, naši n n Ilovi dcprinašali k sporazumu in vzajemnemu blagostanju obeh držav, katerih proizvodi divno izpopolnjujejo, — tedaj ^e bodo Italijani zbudili kakor iz grdih sanj in spoznali v Italiji, končno ustanovljeni in popolni, da so bile poti, ki so ločile naše stranke, zadnja onih umetn h ločitev, ki so naredile toliko zla tekom d-esetih stoletij zgodovine. Mi moramo želeti skorajšnjo rešitev ne samo zaradi koristi, ki jih bomo imeli cd tega, temveč ker je debro, če nima Italija ovire na svoji strani v tej Evropi, katere bodočnost je negotova. Mi smo prepričani, da ima Italija, silna po tradicijah rimskega uma in zmernosti izvršiti v bodočnosti veliko misijo, vredno njene zgodovine. (Živahno odobravanje in čestitanje, pripombe na skrajni levici.) Prcd ustanovitvijo Zveze balkanskih drinv? ZAGREB, 5. Ideja ustanovitve zveze balkanskih držav živi že dolgo, čeravno je bila začasno potisnjena v stran vsled zadnjih političnih dogodkov. Zdi se, da se je sedaj la ideja ne saino zopet vzbudila, temveč da je celo udejstvitev zveze balkanskih držav mnogo bliže, nego bi se mislilo. Kakor javljajo listi, so se v Bukureštu že začela pogajanja med Bolgarsko in Romunsko. Romunska je zastopana po Take Joncsceju, znanem po svojem prepričanju o absolutni potrebi balkanske zveze. Smatra se, da se bo razpravljalo o dobriibkem vprašanju in o drugih koncesijah, ki jih zahteva Bolgarska v Traciji in na ligejskem inorju. Demarkacijska črta med pasom A in B na Koroškem odpravljena CELOVEC, 5. (S.) Danes predpcldne so Ju-gcsloveni začeli izpraznjevati demarkacijsko črto. Občevanje med obema paroma ljudskega glasovanja se vrši popolnoma svobodno. Dr. Rybar jugoslovenski zastopnik v komisiji za odškodnino. DUNAJ, 5. Listi javljajo, da je bil imenovan za jugoslovenskega zastopnika v komisiji za odškodnine dr. Rybar, član jugoslovenske mirovne d'Je£a-cije. Njegov namestnik bo poslanec Besarovič. Pred prenehanjem blokade Madžarske? DUNAJ, 6. Blokada madžarske je imela za posledico poslabšanje gospodarskih razmer tudi v Avstriji, vsled česar so avstrijski delavski sindikati predložili vodstvu blokade v Amsterdamu, naj ustavi blokado. Zakon o razoroženju civilnega prebivalstva na Nemškem sprejet BEROLIN, 5. (S.) Državni zbor je sprejel po izjavah ministra za zunanje stvari Von S;nion-sa v tretjem čitanju zakonski načrt o razoroženju civilnega prebivalstva. Zasedanje državnega zbora je bilo na to zaključeno. BEROLIN, 5. (S.) Komentirajoč izjave ministra von Simonsa glede razorožitve civilnega prebivalstva, pravi »Berliner Tagblatt , da jih je odobraval ves državni zbor. Radi razžalitve francoske zastave v Berolina. BEROLIN, 5. (S.) Neka nota Wolfove agencije pravi, da je nezgoda z zastavo francoskega poklonstva še vedno predmet notam, ki se izmenjujejo med nemško vlado in francoskim poslanstvom. Nemika vlada upa, da se doseže sporazum glede te nesjfco-de s sredstvi, ki so predvidjena v pogodbi o Zvezi narodov. Prva seja donavske konference. PARIZ, 5. (S.) Donavska konferenca je sklenila, di sprejme kot podlago svojega delovanja francoski načrt dogovora. Začela je s pretresom čl. 1., ki določa meje plovbcnc svobode. »UMMU91« M*T. 199. V Trsi«, dae 7. a^mU IMI Don«T$k« koolercttc« odgođena do 1' DOTtnbrs LONDON, 5. (S.) Mednarodna donavska konferenca je brla odgodena do 1. novembra na zahtevo jugoslovenskah, čefecslovaških in ro-munr.kih pooblaščencev, ki želijo dobili na- daljna navodila oi svojih vlad. Pogreb ubitega pravnega zastopnika italijanskega konzulata v Paiizu PARIZ. 5. (S.) Danes je bil pogreb advekata Ma urice Siccjca, pravnega zastopnika italijanskega konzulata. Pogreba sia se udeležila gref in grofica Bonin Lcngare z vsem osebjem »talijanskoga poslanstva in konzulata in nekoliko oseb iz francoskih političnih, diplomatskih in pravniških kregov. Angleški parlament za vladao politiko na Irskem. LONDON. 6. (S.) Po živahni razpravi med LIoy-ciora Gcorgcom in Asquilkom je doljna zbornica sprejela z 2S9 glasovi proti 71 zakonski načrt o vzpostavitvi reda na Irskem. zmankati. Tedaj si je mislil Obersnu: Ker je toli* ko, te žice. zakaj bi je ne vsel tudi jaz v*aj en kolač? Lotil se je dela, kakor ti poballni, in je začel vleči žico iz vodnjaka. Izvlekel je en kolač in za tem drugi, a nazadnje je jc bilo toliko, da je ni mogel nesti proč. Radi tega je šel k nekemu Francu Marž in ga prosil, naj mu posodi voz in konja, da spravi žico proč. Dobri Miirz mu je rad ustre-gef. in Obersnu je šel z vozom po žico. Naložil jo je na voz in hajd — dokler ga niso srečali orožniki, kakor je bilo gori povedano. Obcrsnelova pravljica se je končala v zaporu v nI. Coroneo, kamor so ga odpeljali orožniki, ko jim je povedal povest do konca. Ravno tako je moral tudi dobri Miirz proti svoji volji v zapor v isti ulici. Okradena trgovina- Trgovina g. Elrr.a Tomasi-nija v ul. Udine 23. je imela veliko čast, da so jo varstvo njegovega imetja. j posetili lopovi. Velika čast je to radi lega. ker so --i bile že vse boljše tržaške prodajalnice obiskane Smrtna kosa. Predvčeranjim, fc'ne 5. t. m., I Dd gospodov tatov, tako da se sedaj že lahko ce- kor zatrjajo vsi, ki ga poznajo, vaikdar dobar prijatelj Italijanov — sklenil, da prenovi lokal in ga prekrsti na ime »Caffe XXX. Ottobre«. Krst m vršil včeraj popoldne ob prisotnosti predata »llslfst lokalnega tlaka in večjega Števila »fašistov«. Slavje je uspelo kaj simpatično in v resnici patri-jotično. Pri šampanjca sta gospod Quattccfad Loigi in gospod Degrandis izrekla prigodna govora ki sta fela odobravanje. Službo gostiteljev sta vršila z odlično vljudnostjo gospoda Sorli, oče in sin.« Zgodilo se je v Trstu, v XX. stoletju, v drugem letu ^talijanske okupacije, pod upravo generalnega civilnega komisarja njegove Ekscelence kornenda-torja Mosconija, da se je poškodovanec kateremu so zločinci dvakrat uničili imetje, moral pogoditi z istimi »zločinci in sprejeti njihove pogoje, če je hotel, da mu je bila zagotovljena daljnja ekzistenca in Napad na bivšega guvernerja Barcelone BAR C R ONA, 5. (S.) La Bcrde, bivši civilni gavemei Marcel ene, je bil napaden s streli iz revolverja, ko se je s tvc:o ženo in svakinjo vračal v kečiji domu. Nžegova svakinja je bila ubita, dočim sta bila on n njegova žena težko ranjena. Del tnrikega odposlanstva odpotoval v Carigiad VERSA1LLES. 5. (S.) Neki člani turškega odposlanstva so odpotovali v Carigrad. V Versaillesu ostane samo načelnik odposlanstva, dalje štirje člani in trije tajniki. V Benečiji ni dele. RIM, 5. (S.) Opazilo se je, da se nekaj dni sem selijo cele skupine težakov iz srednje in južne Italije v osvobojeno Benečijo. Ni potrebno posebej naglašat:, da je selitev iz beneških pokrajin, ki je je umrl v Rihemberka nagle mirti (zadela ga ('e kap), tamošnji posestnik in bivši mnogoletni župan, gospod Jože Pavlica. Pekari ;e oče dra. teologije in profesorja bogoslovja v Goricr, gospoda Andreja Pavlice. Pokojnik je Kl širom znan po vsej Primorski m se je svojča-s živo udeleževal političnega življenja. Dosegel je visoko starost 83 let. Naj počiva v miru, vsej rodbina pa naše iskreno sožalje. Varujte otročice! Iz Rc*«oa nam .poročajo, da je v četrtek okolo 10. ure predpcludne prišel k otrokom, ki so se igrali pri cerkvi, nepoznan gosposki cblečen človek, ki jih je vp*a$evaJ, ali ne bi Hoteli ž njim v Ameriko, kjer da se jim bo prav dobro godit o. Tako so otroci sami pripovedovali. In da stvari ni smeti kar na-lahko jemati, priča ttrdi vest, ki jc je v sredo .prinesel Lavora tore«, da je namreč iz hiže št. 18, uFce Vitto delle Rose v Rojami, zmanjkal deček in deklica, brat in sestra. Prizadetim v obvestilo. Okc^li mesec dni bo temu, ko so prinesli listi vest, da je od nekje v Istri (kraja se ne spominjamo) izginil 10 do vesli bila pred vojno popolnoma navaden pojav, skoraj j 12 leten ^ko. In s:cer s paše. Sedaj* pa so ponehala. Vprašanje zaposlenja delavcev je posta- h3m sporočili iz Rojana, da pripovedujejo mle-fo radi tega zelo težavno in nadaijnc delavske moči! »karice, da sc neki 12 "do 13 leten dečko nahaja iz drugih pokrajin se ne bi mogle nikakor koristno pri finančnih stražnikih na cestf, ki vodi iz porabiti. Kolcnje v Trebče. Opozarjamo prizadete sta- riše ,oziroma varuha ali sorodnike. Sladkor za ukuhavanje sadja je prišel. Kdor ga je naročil naj plača pri »Tržaški kmetijski družbi«, „CGiamercia" — Ccffč XXX. mm I u!jilzi.10- ,Sbdkor >c p°T10 . | Plugi ui slamorezuice. »lrzaska kmetijska druz- Ub priliki izgredov 13. julija je bila naskočena in ba« namcrava nabaviti en vagon pljugov Lacko-vrnccna, oziroma zelo poškodovana tudi kavarna vcga t;pa po L 600—650 in en vagon slamoreznic r Ccmmercio* v uhet XXX. oktobra. last g. Ivana J po 750 lir tomad( če sc prijavi zadostno število Scrhja. G. Šorli je dal kavarno za silo popraviti, j narcenikov. Vabljeni so posamezniki, kmetijska toda že 20. t. m. so jo fašist!, zopet naskočili injdru5tva in občine, da čimprej naročijo potrebno razdejali. Sodišče jc cenilo škodo po prvem napadu 20 kg dinamita ter prosi obenem, da se ocfvza-mejc te nevarne stvari. — Poročilo je še isti dan dospelo v aroke naslovljenega poveljstva, a glejte smolo) Ko so gg. orožniki že odprli kuverto in pogledali, kaj je v njei. so se še le spomnili, da naslov ni v italijanščini; vtaknili so dopis zopet v kuverto s pripombo na zadnji strani: »Non si accefla perche Vindirizzo nen e in italijano e quindi nen puo acertarsi se e diretto a questo Cemarido. Slovensko menda pomenja .to: >Se ne sprejin«, ker naslov ni v italijcnščir.i in se radi tega ne more ugotoviti, jeli naslovljeno na lo poveljstvo?« — Pa so nam ctljubljali še veliko več jezikovnih pravic, nego nam jih je nudila polomljena Avstrija!! In pravijo ,da so odrešili brate, a sedaj se bratje — ne razumejo med seboj! — Ne vem, ali ;e odrešitev čudna, ali so bratje čudni.'! To pa vem, "zvl se zavedni vipavski župan e ne odpovedo kar kratko male svc;in pravic in da se Berta Šuc Ladislav Požar mestni učitelj danes poročena Sv. Ivan-Trst (84) 4 nijo trgovine po tem, ali so bile že okradene ali ne. In ta okolnost je potemtakem tudi nekaka reklama svoje vrste. Tvrdki Tomasini so torej pri- na svcja gtara jsla na ljUiM, c!i Jgiiu. ne erično učiti ptujega jezika .V tem oziri; bo mcrala italijanska -uprava, ako si hoč? obdržati ime .svebc-do in pravicoljubne, že posnemati barbarsko Avstrijo. Velika zarota v Kntezavem pri H. Bistrici. V nedeljo dne 6. t. m. se je imela vršiti svatba »Johaince iz mlina«. Kakor je tu stara šega. so šli fantje na predvečer nakladat r baJc-. Po stari šegi dobivajo fantje plačilo v kolaču. A dogodilo se je, kar se le redko dogaja: ob tej priliki se je kršila stara šega. Ker pa se ob taka prrK-ki maščujejo z — mač,o godbo, =so se dogovorili, da poidejo odigrati nevesti odhoden •marš. Pol ure potem je til zbrcn mu z i kal en zbor z instrumenti iz vseh kotov — sveta. Bilo je kravjih zvoncev, starih kes kotlov, pokrivač, volovjih rogov itd. S takimi instrument ;e odkorakala vaška god'ba preti1 mlinu, odkoder so odzvanjale originalne marselieze, koračnice 'in druge skladbe, da si moral misliti na turško Franica Resinovič Janko Kolarič danes poročena Herpelje-Kozina (S5) voščili tatje to reklamo, odprli nasilno vrata in vdrli vanjo. Poizkus se iim je obnesel dobro, kajti v trgovini so našli vse polno manufaktumega blaga. Ukradli so ga za kakih 8000 lir in odšli. Ko je g. Tomasini odkril tatvino, jo je šel takoj naznaniti kvesturi. Ta je odredila preiskavo v svrho, da bi se izsledili lopovi. To pa se ji seveda ni posrečilo, pač pa je našla nekaj robe, ki je bila ukradena na rečenem mestu. V hiši neke Rozalije Ap-pel v ul. Beccherie St. 47. so odkrili redarji za kakih 500 lir ukradenega blaga. Appcl je rekla, da ga je kupila od dveh neznanih moških in pošteno plačala. Proti njej je bila vzlic temu vložena ovadba. Drugi redarji so našli dober del ukradenega blaga — za kakih 3000 lir — v ul. Commerciale, kjer jc bilo skrilo pod nekim vozom. Ostalo se še išče. Roparski napad na ulici. PredsnoČnjim jc bil napaden v ul. Scalinata ogljar Ivan Ugrin, stanujoč v ul. Setlc Fontane št. 5. Trije moški so skočili nanj, ga najprej pretepli in zatem so mu vzeli 2000 lir in pobegnili. Denar je imel skrit v nedrih, a lo- Ko je obtal nesrečni A povi so mu ga vendar našli. ogljar sam, je zagledal nedaleč od tistega mesta ... . tT. . . . . , . nekega drugega Človeka. Šel jc k njemu in ga začel l^zi kuhala maščevanje hbtela -e v Zateče, kjer v Karolinica Cepirlo Franc Jereb poročena Kal-Vrhnika, 4. avgusta 1920 (86) MULI OdLASS se računajo po 20 stotink beseda« — Najmanjša pristojbina L 2.— Debele črke 40 stotink beseda Najmanjša pristojbina L A.—. Kdor »šče službo plača polovičuo ceno. vojsko na Kosovem polju. Johanca je \* grozni i LEPA, velika, lesena skna s steMcm in 2 vrataii. pripravna za pisarno ali kavarno, se ceno proda dolžiti, da jc on eden tistih treh, ki so ga oro-j je govorila vojake ni o nekakšni pripravljajoči pali. Ta tip pa sc je čutil užaljenega in je skočil; se zarot'. V nedeljo so se fantje zopet zbrali s tudi on r.a Ugrina in ga aačel tepsti. K sreči so pri- svojimi instrumenti pred gostilno F. Prosena. tekli orožniki in aretirali nasilnega ponočnjak;. Bil je to r.eki Alojz ToIoy, po poklicu pomorščak, doma iz Ikc pri Reki. O_____1-• _____1' MM «1.1. n C/, r.rii-!i v mrtrln n-1- Tu pa se jc naenkrat pojavila četa vojakov z — Johanco na čelu ind verna sestrama, najbrže kot pedp o v oljnicama. Vojaki so bili dobro v ulici Valdirivo št. 29, Mlekarna. 95 je cemio suočio po prvem napacu r.a 37.000 lir, a po drugem napadu na 18.000 lir. - Fašist'«, to je člani tukajšnje »bojevniške zveze«, ro n u zagrozili, da mu bodo kavarno zopet razbili. množino teh strojev. Inkarnatna deLelja in druga semena so tudi na razpolago. Sadna drevesa, ccpljene trte in bille iz državnega uzor-gospodarstva v Pazinu naj sc čimprej na- čc boelo zahajali vanjo slovenski gostje. Vse porre-1 ročijo pri »Tržaški kmetijski družbi.. Supcrfosfat dovanje pri oblastih ,e bilo zastonj — oMasti v ;n ^o^jski sulfat naj sc tudi čimprej naročila, zafcnjih časih... »ne morejo pomagat«!«- G. Šorliju ni ostalo drugega nego, da ac je obrnil na oni faktor, ki je pokazal večjo moč in da zna izpolniti svoje obljube oz>roma — grožnje... Stopil je v direktna pogajanja e tistimi, ki so na zločinski način napadli x& uničili njegovo ime'jc! Pogajal se je in dobil je pogoje od najmirnejše a najmogočnejše -oblasti . v Trstu: 1) »provok.'-torično« ime »Caffe Commercio« tv mora odstranili in zamenjati z imenom »Caffe Pftazzini« ali pa >Catfe XXX. Ottobre«: — od obiska kavarne so izključeni slovenski doktorji, duhovniki in učitelji; — uradni jezik v kavarni, kakor Jndi konverzacijski jezik med gosti je izključno italijanski; — slovenski napiti in časniki so izključeni; — kavama sloj: pod firogim nadzorstvom »fašistov*. Dokler sc bo šorH držal teh pogojev, mu je zagotovljeno svobodno izvrševanje njegove obrti in varnost njegovega imetja; pri aafmaniiem pre-TtopTm se ran ropet vee rasbife. Po tem dogovoru ta tiajviš(cm dcvoliecju — je g. Sorli dal popraviti kavarno in je priobčil, dogovorno s fašisti, v tukaj-čsjth italijanskih lL«tih v slabi italijanščini tole POSLANO. L aster k birle lorarae "Cotumercio-sporoča: da jc obnovil s\oje prostore in da je v dokaz, da je on. kakrr znano, kot oseba dobrega italijanskega milljenja, toliko pred dogodki 13. in 20. julija t. L. koUkor potem, rprciel novi politični režim v tej Uradite vesti Mestna zastavljalnica. Danes v soboto, dne 7. t. m. predpoldne se bedo predajali razni ne-dragoceni predmeti serije 145 cd št. 32701 do št. 33400, ki so bili sprejeti v decembru 1919. Zasebne brzojavke bo zopet sprejemal poštni ura:I na Planini pri Logatcu, počenši * 10. avgusta 1920. Is tržaikega življenja Nesreča ▼ oljarnici pri Sv. Andrejo. - En delavec se ntopiL Edenindvajsetletni delavec oljarnice pri Sv. Andreju Anton Moretti, stanujoč v ul. Con- cordia št. 19, je končal snoči svoje delo ob 22. Po delu se je šel umit k morju. Pri tem pa se jc nesrečniku izpodrsnilo, padel je v morje in sc utopil. Nesrečo so odkrili njegovi tovariši drugi delavci, katerim se je zdelo čudno da ga ni dolgo nazaj. Šli so ga iskat in ga našli v vodi mrtvega. Truplo je bilo preneseno v mrtvašnico pri Sv. Justu. Kakor vnano, je delo po oijarnicah zelo nečisto in delavci sc morajo po končani dnini tarekoč vsi okopati. Prej je imela oljarsica poseben oddelek za umivanje. Pred par meseci pa ga je požar uničil in vodstvo ni dalo napraviti drugega. Delavci so se morali radi tega umivati v morju. Tako je šel ludi nesrečni Moretti k morju, ker ni bilo umivališča, in našel deželi, sklenil, da sc odrlej njegova kasarna imenuje J tam svoto smrt. » Cajfč XXX. Oitobrcvf Pravljica o vodnjak« in telefonski žici. To prav- io sicer v počast onemu proroškenm dr.e, ko jc volja tržaškega naroda nasilno izgnala tujca. Danes popoldne, sledi otvoritev, in zaupa v pomoč meščanov, zagotavljajoč jih. da se odstrani vsak povod občutljivosti nagega italijanskega mesta. To poslano je vzel na znanje vodstveni svet tr- Ijico ie izmislil neki Marij Obrsnu. Pripovedoval pa jo je orožnikom včeraj popoldne. Ti nepoklicani gosti so ga srečali v ul. S. Marco. Lepo jc sedel na vozu, v rokah je držal vajeti ter se je držal nekam čudno. Čudno se je moral držati radi tega, ker 50 ga orožniki ustavili, čim sc jim je približal: Kaj imate na tem vašem vozu dobrega in lepega? — ga ie vprašal eden orožnikov. Obrsnu je urno sko žaške bojemiške zveze (Fascio dci comballenti).; , , . , . , , .'__j ™ ' M čil z voza ui je hotel nekai povedati. Ni mu pa Tr*t, 3. avgusta 1920. Anton Sorli. 0 slavnostni otvoritvi kavarne je poročala Era Nuova > od 5. t. m. pod naslovom Prekrščena kavarna« tako-le: *Kakcr sc čitatelj gotovo spominja, je bila povodom demonstracij v večerih dne 13. in 20. julija kavarna Commcrcio v ulici XXX. Ottobre skoro popolnoma razdejana, ker sc je smatrala kot pravo bilo treba izgubljati besedi, kajti orožniki so si bfTi takoj na jasnem. Na vozu sta bila kaka dva kvinta-la telefonske žice, 8 mm debele. Orožniki so jezno pogledali prestrašenega Obcrsnela. On pa jim jc začel pripovedovali nastopno pravljico: V ulici S. Marco v Trstu jc hiša. ki ima št. 10. Na dvorišču te hiše je vodnjak. Šel je po ulici S. Marco tudi on čisto slučajno in ko je bil blizu te hiše. je videl skozi glavna vrata, kako so se neki pobalini vesili v gnezda slovenskih politikantov. Takoj po razruše-1 vodnjak in vlekli iz njega telefonsko žico. Vleki nju ie lastnik, gospod Anton Šorli, ki je bil — ka- J so eno kolo za drugim in žice ni hotelo nikoli ki prihaja ... ------------ - . . - ....... , so se spravili na ta vlak blizu ulice Navali, odprli kf.icor so — kotli, kose. Med njima fC stal po-so en vagon i vrgli iz njega tri vreče. V vrečah so veljnik, grozni harambaša /Stašcra bile maje. Toda ljudje so opazili tatvino in tekli takoj na dotično mesto. Prišli so tudi redarji in tatje so jo morali pobrisati praznih rok. — PredsnoČnjim je bil pa napaden tovorni vlak št. 6320 nedaleč od Rocola. Makovo osobje ni opazilo ta- GGSPODIČNA 26 let stara. lepe, visoke postave, državna uradnic i. z ckaj tisoč lirami dote, želi" znanja v svrho ženitve s 30 ck> 40 let starim, finim gospodom — če mogoče višjim uradnikom — ali premožnim trgovcem. Le resne ponudbe ped »Pavla- — na upravo. 96 STAREJŠE, izvežbano dekle, ki se razume v go-skodinjstvu in kuhanju se išče takoj za Grijan pri Miramaru. Pojasnila: Dr. Schulze, zobozdravnik, Acqucdotto 4. 92 Ivine, temveč osebje naslednjega vlaka št. 6781. Ta vlak sc je moral ustaviti blizu tunela Revol-tclla, ker sc mu jc bila pokvarila mašina in tedaj so našli na tleh ob progi dv,> vreči moke. Bili so poklicani orožniki, ki s onašli še 7 drugih vreč. O roparjih ni nobenega sledu. držal oo-d pazduho 42 centimetrski nabasan ■ . , . v . , .. . - ..... , . .... , r2Al\:tiVO glasovir kupim. Mirodi niča /.igon, i rvt top v cblika — vdovskega roga. s kaieiun je, uHca xxx ok{obra g a3 najbrže mislil ugonobili vso pokrajmo. Vojaki----- so obstali ®n sneli pužke, .pripravile za strel. {ŽENSKA pisarniška moč s prakso, zmožna \sch - - — - - pisarniških del v slovenskem in nemškem jezi- ku, želi nastopili primerno službo v mestu ali na deželi. Naslov pri upravi. 77 Dopisi Tudi kultura! Pred nekaj dnevi je prišel kapitan prezidija v Vipavi do gostilničarja H. ter ga vprašal po klavirju. Gostilničar je rekel, da za sedaj, žal, klavirja ne more dati; otroci so doma in se vadijo na njem. Kapitan je še vedno silil v gostilničarja, obljubljal 1000 lir kavcije ter mesečne najemščine 30 lir. — Gostilničar: »Klavir rabijo otroci, ne morem dati.« — Kapitan se je obrnil jezno ter dostavil grozilno: »Od prezidija ne debiste nikekih udobnosti! Ali se nič ne bojište, -da vam vržemo par bomb v hišo in jo zažgemo?« — Hiše do danes niso zažgali, a vendar se s tem kažejo kulturni! Prošnja. ^Rokodelsko brolno društvo« v Tolminu namerava oživiti svoj tamburaški zbor, nima pa nobenega godala več, ker je vse vojna vzela. Obračamo >e s prošnjo do vseh bivših, sedaj opuščenih tamburaških društev in posameznih lastnikov tamburic vsega zasedenega ozemlja, ki bi bili vcljr.i predati svoja tamburaška godala, da bi blagovolili naznaniti na naslov gorenjega društva gedala, ki so na prodaj, in n:lh ceno. Iz Vipave. - Smola je smola za sedanje — obsedene čase, če stare matere stara mati ni znala druzega jezika nego slovenskega; in isto-tako je smola za priprosto ljudstvo na Vipavskem, da ranjka Avstrija ni uveial v tuka;šnjih ljudskih šolah mesto matcrinegai jezika — italijanščine. — O tem se je ir.crcl te dni prepričati župan neke zagorske vipavske vasice. — V smiju ukaza viš,e zasedbene oblasti in še osebe:ega! povelja poveljnika »tcnence- v Vipavi je imel župan zbrati po cbčini vse orožje in razstreljivo ter poročati tekom 10. dni orož-niški postaji v Vč.pavi o uspehu nabiranja. Vestno sledeč dobJjenemu -ukazu poroča 'župan dne 30. pilila t. L -Slavnemu poveljstvu kr. orožnikov v Vipava , da se nahaja pri njem nekaj orožja in municije, med tem približno PODLISTEK Pokloni sc v mojem imenu svojim milim roditeljem, Oprosii, da sem citirala ta >klasični« stih. No po- Branka. Avgust Šenoa. — Posl. M. C—Č. (33) >Pruvt prav, draga žena moja, baronica moja!-je rekel načelnik s povzdignjenim glasom ter privzdignil kazalca, -tu si mi vzela misel iz ust, in jaz jo le izpopolnim rekoč: rGospića, takoj danes naš gost. Ali ne, draga raoia baronica, vi s a strinjate z mano in mislim, da bi bil čas. da mislimo na okrepčanje svoicga V9iabelcga telesa —- kajti, glej- — pri tem je izvadii svojo zlato uro - -dvanajst je odbila. Meja izredna gespodinjj, mislim, ni v zadregi radi tega.« »•Al*, kaj govori tu gospod načelnik?- se je razsrdila žena. »kakor da bi mi ne mogli v>ak dan počastiti nepričakovanega gosta! Odložite, gospica. poscbr.o drago mi jc. Samo oprostite za trenotek, da odredim, kar je potrebno.« Po tem sc jc baronica dvignila ter stopala ponosno kot kaka Junona iz sobe. da pripravi čim dostojnefši obed. Mislim, draga Hermina, da sem za to pot izvršila več, nego sem po najinem dogovoru dolžna, ker pozdravi vse moje prijateljice. Ali sedaj dovolj in preveč. Drugokrat bo sledilo drugo poglavje o blaženem J&lševu. Poljublja te v oči in na usta s poljubom posestrima ti Branka, učiteljica jalsevaška. P. S. Zarcsl Mari nič, popolnoma nič? Ta zimska doba. sestanki, zabave, snubači — a Hermina da miruje? Piši mi o tem! Pri načelniku sem se nastanila definitivno in ostanem tu do maja Z Bogom!« To je bila prva poslanica mlade učitcijice idea-listke. ki se je lotila, da orje kamen, da iz kamna izvali zlate pšenice. Iz njenih besed vendar ni odzvanjal ni najmanji glasek obupnosli in kesanja. marveč je po teh vrsticah igrala fina ironija. Pa saj Branka ni bila nikaka. nervozna igrača, vzgojena v kakem zavodu, marveč jedro hrvatsko dete, ki sc — kakor je sama rekla — ni plašila niti samega vraga. V njenem srcu sc je kot evangelje utrdila misel, da mora zmagati. Da jc res ojstrila svoje orožje, to je posnela Hermina iz drugega pisma, ki je bilo celo zabeljeno s humorjem. Branka je pisala: »Molčim za sedaj o tistem praznem omotu papirja, za katerega sem morala na pošti piačati četrt ker se mi je pismo preko mere zategnilo. Za sedaj goldinarja globe; molčim, ali samo provizorno in dovolj, dragica moja! Pojdi k moji dragi, zlati babici — ki sem ji tudi pisala — reci ji, da ml je dobro. Nc reci ji nič o potovanju na odprtem vozu, o neprijaznem sprejemu, marveč laži in maži, kakor najbolj *aa$. da sem prišla v pravi raj. Tebi bo «tark% verovala in bo srečna. Do spomladi sc iz-premeni marsikaj, dotlej uredim tudi svoje stanovanje, pa bo babica mislila, da jc bilo vedno tako. snujem grozno osveto. Strašna strela osvete ožge tvoje zlatolike; skakave kodre, a potem, Hermina, ajd v zapečekf Nisem se motila, da bo tvoje vela-vredno pi^mo strahovita pridiga ni poštena poro-gljivka, Da, da, neusmiljeno si dvignila bič na moj idealizem, na moje sanje in že misliš sedaj, da moreš pod mojo jalievaško bajko podpisati moralo: »Dočim oko zvezde išče, nos ti pade na smetišče.« trpi le, če nismo pri kraju, idimo, da vidimo. Jaz denem vse tvoje pridige pod ključ, da ti potem dokažem, kako lažnjiva prerokinja si. Od tebe^ ne more človek še pametne besede čuti. Žal mi jc. Mislim, da ni kriv nikdo drugi, nego ti sama. Prosim te, ne piši mi več tako jokavih elegij o tem predmetu. Nasmejala sem se tvoji filozofiji ne samo od srca — izvalila sem oči, prcčitala pismo dva- trikrat, a na to dvatrikrat prekrižala. To da piše Hermina o ženitvi, o moških! Saj mi je nekdaj povsem drugače govorila! Ako me ne vara slutnja, si mi pisala to pismo, ko si odigrala na glasovirju nekoliko žalostnih elegij. Ne dvomim ni maio, da se povrneš v svoj navadni takt — v poskočnice, ker je to prava tvoja resnična narav. No, o tem dovolj. Prosim te. ne omenjaj več v svojih pismih — Marica. Srečna sem. presrečna, da ne čujem in ne vidim nič o njem. Jaz preziram lo ničlo, ker je duša na prodaj — nu, ker ni — možl O priliki reci mu samo eno: da je zame največja žalitev-, če človek, kakršen je on, misli na-me. Daleč bodi od mere! Torej zapomni si: niti besedice več o njem! Sedaj pa k pravi stvari! Zahtevaš, naj nadaljujem s črtanjem galerije jalševaških karakternih slik. Reklo sc mi je, da tO opisovanje nc ugaja samo tebi, ampak tudi tvojemu gospodu očetu. Ali si čula, Hermina! Ti si zlobnica, ti si verolomna. Pisala sem sicer vse samo golo resnico, ali radi tega ni trebalo mojega pisma spravljati v svet. To je izdaja in na prvi mah sem sklenila, da ti nc pi$em več niti črkicc. Ali. od-psičeno ti bodi, pardomram ti; vem, da je vse staviti Aa tvojo nearečao nestalno narav. (Dalje.) Ker pa niso vojaki hoteli k z ac cinike m, sc je | napotil sam znameniti harambaša dno, da so bili toliko pošteni, da niso čuli gromenje topov. Adeisberšky. Za tlskooni sklad „Edinosti" — Kodrič Vek. S. M. M. 10 L, Bizjak Fran, Postojna 5 L, Ivan Fatur, Rakek 5 L, Fran Premrou, Matenjavas 5 L. DAROVI — Za CM diužbo je nabralo nekaj Postojnčanov 32 lir. — Za Torničevo; Plcsničar 30 L, Ivan Fatur Rakek 5 b*r. — Za pičparje: G. Roblek, za izkazano uslugo 10 lir. Cenjeni inserenti, knteri nam pošiijajo oglase z dežele, naj nam oproste, če je oglas šele 10-15 dni pozneje objavljen, ker temu nismo krivi mi, ampak neurejene poštne razmere. — Prosi.no tudi, da se oglasi plačajo antecipaino. žT Borzna poročita. Tečaji: Trst, 6. avgusta 1920. Jadranska banka 490 Gerolimich 2000 Cosulich 537 Libera Triestina . 732 Lloyd 21151 Lussino 23C0 Martinolich 365 Oceania 490 Premuda 565 Tripcovich 575 j Ampelea &251 Cement Dalmalia 330, Cement Spalato 398; Krka 512 Tuja valuta na tržaškem trgu: Trst. 6. avgusta 1920. "Opusti se radi družinskih razmer siara, večja trgovina mešanega blaga, na državni ce.ti, z raznimi zalogami na debelo, buffe-jem, tovarno po'ialic iti Šiionov, na način, da se iz nje ustanovi družba z omejenim poroštvom. Poživljajo se in!adi, delazmozni, trgovsko izobraženi ljudje, da se udeležijo tega podjetja. Potrebno je poznavanje slovensk ga ali hrvatskega jezika. Ponudbe z navedbo stroke kak-.r tudi z navedbo kapitala, ki bi se investiral in ie-ferenje dosedanje zaposlenosti in izobrazbe, naj se pošljejo pod mTrgovina4 na upravo „Edinosti". Neprepcčatenc krone 9.60— 10.— avstrijsko nemške krone 9.60— 10.25 čehoslovaške krone 37.-37.50 dinarji 92.-93.— leji 45. 46.50 marke 45.50—46.— marke 44.50—45.50 dolarji 19.25—19.45 francoski franki 142.— 143.— švicarski franki 320.— 328.— angleški funti, papirnati 70.-71.— rublji ' 30.-31.— Del. glav.: K 30,000.000. Rezerve K 10,000.00} Belgrad, Celje, Dubrovnik, Dunaj. Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Met!