Poštnina plačana v gotovini. Maribor, torek 29. marca 1938 Štev. 70. leto XII. (XIX.) MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo hi opravat Maribor, Grajski trg 7 f TeL uredništva in uprave 24-5» Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 din, dostavljen na dom 12 din / Oglati po ceniku / Oglate sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 1L409 99 JUTRA 99 Pivko Danes poteka leto, ko je sredi življenjske poti omahnil oboževani, ljubljeni sokolski voditelj, carzanski junak, narodni borec d>r. Ljudevit Pivko. Njegov lik je še živo pred nami. Globoko sklonjeni nad njegovim svežim grobom čutimo vse bolj, kaj smo izgubili. Br. Ljudevit Pivko je bil tako močna, edinstveno prikupna osebnost, da sedaj po njegovi te-tosni smrti — njegov duh zmagovito bdj 'ned nami — v tem večji meri čutimo silovito vrzel, ki je nastala z njegovim odhodom iz naše s.edine. Njegova osebnostna veličina stopa pred nas v žarke jši, svetlejši luči. Ljudevit Pivko postaja simbol utelešenja onih vrlin, kreposti in odlik, ki morajo biti vsakemu Jugoslovenu, Slovanu vzvišen ideal. Ljudevit Pivko je rastel in zorel iz borbenih vrst predvojne nacionalistične Preporodovske mladine, ki je z neustrašnim junaštvom rušila temelje bivše av-stroogrske monarhije. Do slednjih idejnih, miselnih potez izklesana njegova osebnost je nudila vse predpogoje za tako silovit dokaz jugoslovenske zavesti je bil carzanski čin. Iz te plamteče jugoslovenske zavesti je potem vznikalo vse ono neutrudno, neugnano, skrajno natančno, podrobno organizačno delovanje, ki ka danes občudujemo in ki ga motrimo vPrašujoč se, kako je bilo mogoče, da je en sam človek mogel vse to izvesti. Ta jugoslovenska, slovanska poteza v Pivku se je vidno ter izrazito dopolnjevala z drugo, ki je zraščena s slovanskim bistvom: Domačnostn0 počutje, demo- kracija. V tem je bil tako popoln, da je bil bratom Sokolom ljubljeni »očka«, ki je 2 veselim nasmehom, prijazno, toplo besedo pristopil.k vsakomur ter mu očetovsko prisrčno stisni! desnico, pa če je bil obrtnik, delavec, dijak, ali karkoli, ^sa ta iskrena neposrednost je svetlo, Prepričevalno obdajala Pivkovo oseb-"ost. Za vsakogar je imel pripravljeno Prijazno, bratsko spodbudno besedo. V tom njegovem etičnem, ljudsko iskrenem žarišču so skrivnostni vrelci njegove uspešne tvornosti, predvsem v izrazito delavskem petem mariborskem mestnem °kraju. Njegova sokolska premočrtnost, Ijudomilost, iskrenost, globoko razumevanje vsega, česar majhni ljudje nikdar doumeti ne morejo, zvestoba, ter demokratično prijateljska nrav so oni elemen-ki so zasekali v Pivkov osebnostni ‘■k svojske konture pristno slovanske, človečansko nastrojene, pristno sokolske miselnosti, širokorazglednega razumevanja ter odpuščanja. Kakor je bil Pivko neugnan v svoji pi-sateljski, ideološko jasni tvornosti, v svoji miselnosti in praktičnem nastroju ves toplo človeški, v podrobnih organi-2ačnih nalogah ter izvršbah skrupulantno ekspeditven, tako je iz njegovega plemenito dobrega srca izžareval sij socialnega | čustvovanja, očetovske zaskrbljenosti, j tokolsko bratske pripravljenosti k pomo- 1 Cl> ki je do takšne stopnje ter intenziv- -'Jošti ne more v nas priklicati noben drug življenski nazor kakor je Tyršev s°kolski duh ob katerem dojemamo sveto pramene socialne dobrotvomosti, sejalne usmerjenosti. Pivkova osebnost je danes pred nami ‘ukor v veličastnem prerezu: Vzoren lik "^strašnega Jugoslovena, pretopljen v °Plini pristno slovanske domačnosti ter einokratičnosti, socialnega sočutja in Pesimistične Negr VDOR FRANKOVCEV V KATALONIJO. SKIH ČET. ZMANJŠAN ODPOR REPUBLIKAN- Barcelona, 29. marca. Predsednik valencijske vlade Negrin je povabil zastopnike tiska h konferenci, na kateri jim je sporočil važne informacije glede stanja dogodkov. Negrin je izjavil, da je postal položaj zelo kritičen, ker so frankovci zavzeli nove pozicije spričo zmanjšanega odpora republikanskih čet. Negrin je dodal, da nalaga kritični položaj dolžnost najodločnejših obrambnih ukrepov. V prvi vrsti je treba noč in dan delati v vojni industriji, da se na ta način okrepi morala borcev proti generalu Francu. S a r a g o s s a, 29. marca. Frankovci prodirajo vzdolž Ebra in potiskajo nazaj republikanske formacije, ki ne nudijo skoraj nikakšnega odpora. Pri umiku so republikanske čete pognale v zrak nekatere mostove preko Ebra. S a 1 a m a n c a, 29. marca. Frankovske čete so zasedle izredno važno katalonsko točko Lerida. B22avstrijskikeidov ftoiovolov Anglijo LONDON, 29. marca. Kakor je sporočil notranji minister Samuel Haore v spodnji zbornici je prispelo v času od 28. februarja do 20. marca iz Avstrije v v angleška pristanišča z avstrijskimi potnimi listi 422 emigrantov. 62 emigrantom ni bilo dovoljeno nadaljnje potovanje. Gre pretežno za Žide. Češkoslovaška si ne da svoje manjšinske psliiike dirigitaii PRAGA, 29. marca. Veliko pozornost je zbudila izjava ministrskega predsednika dr. Hodže, ki je naglašal, da bo češka vlada izstop nemških aktivistov iz vlade tolmačila dobrohotno, vendar pa je s tem manjšinska politika v češko-slovaški re pirbEki stopila v novo fazo. Treba je ustvariti nov manjšinski statut, ki bo točno opredelil manjšinsko politiko. Seveda pa se praška vlada pri izvajanju svoje manjšinske politike ne bo dala dirigirati od zunaj. Praška vlada bo nadaljevala svoje delo na demokratični podlagi in ob sodelovanju z onimi, ki želijo mir, red in okrepitev države. Velika misija Češkoslovaške je, da mora v tem občutljivem delu zemeljske oble organizirati sodelovanje med narodi. Ta misija je danes za republiko in vso Evropo življenjsko važnega pomena in bo Češkoslovaška to misijo tudi izpolnila. Ifeliki demonsteaiivni manevri v Baltika MOSKVA, 29. marca. Ruska balt. mor narica je dobila povelje, da bo v pripravljenosti za nameravane pomladanske manevre, ki bodo demonstrativnega značaja in pri katerih bo sodelovalo nekoliko Hove kitajske zmage manjših križark in oklopnjač ter večje ste vilo podmornic ter letal. Razen tega bodo sodelovali tudi odredi leningradske posadke. Zaključno fazo pomorskih manevrov bo predstavljal napad na Kronstadt. HANKAU, 29. marca. Vrhovni poveljnik kitajske vojske v severozapadni Kitajski je telefonično obvestil vojno ministrstvo, da je japonska vojska na vseh bojiščih v južnem delu pokrajine Šantung poražena. Kitajskim četam se je posrečilo, da so zavzele mesto Kvantej, ki se nahaja na pol poti med Nankingom in Hangčotrom. TauU psaMOski tet itolijakski diplomati lodo sedli k zeleni mini LONDGN, 29. marca. »Da% Telegraph« poroča o skorajšnjem sestanku britanskih ter francoskih ministrov na iniciativo bri tanske vlade. Spričo ugodnega napredovanja britansko italijanskih pogajanj v Rimu, ki so tik pred zaključkom, upajo britanski politični krogi, da bo prišlo tudi do dipiomatičnh pogajanj med Francijo in lta lijo radi »statusa quo« v Sredozemskem morju. Po mišljenju dobro poučenih krogov ne bo mogoče izvesti britanskega načrta o razdelitvi Palestine, dokler se pred hodno Italija in Francija ne pobotata v vprašanju Sirije. fHatsal goring govori danes popoldne v $tadtn °večanske razglednosti. V tej čvrsto iz-j>raieni osebnostni popolnosti je bilo Piv-u marsikaj lahko izvedljivo, kar se sla-'??m zdj skoro nedosegljivo. Počastimo spomin br. L, Pivka ob Gradec, 29. marca. Maršal Goring je posetil včeraj letalske naprave bivše zvezne vojske v Dunajskem Novem mestu. Ob tej priliki je izročil Goring novemu oddelku nemške vojske zastavo z geslom »Ena država, en vodja, en narod«. Danes popoldne prispe Herman Goring ob 17. uri v Gradec, kjer bo imel svoj plebiscitni govor. prvi obletnici njegove smrti z majhnim darom za Pivkov sokolski dom. Pripovedujmo mladini o njegovem heroizmu in plemenitih delih. Naj ji carzanski junak, veliki Sokol kaže pot v bližnjo bo- dočnost z vsemi vzvišenimi odlikami uma, volje in srca, ki so dičile njegovo osebnost in ki poredkoma izrazito združene v isti osebi. Slava Ljudevitu Pivku! Zopet prof. Kocbek V »Poned. Slovencu« št. 13 beremo: »Predavanje E. Kocbeka o notranji krizi slovenstva, ki je bilo napovedano pod okriljem katoliških akademskih društev je odpovedano.« Prof. Kocbek je slovenske »katoliške« kroge silno vznemiril s svojimi »Premišljevanji o Španiji«, ki so izšla v »Dom in svetu«, ki so ga čestiti gospodje v 50. letu izhajanja zadrgnili. Za gornjo notico so gotovo kakšne zelo zanimive reči, ki so pa odpravljene s par skopimi besedami, četudi so očka »Slovenec« v krvavo kriminalnih štorijah silno naš'-roko ter nepobožno razpletajo. Morebiti bomo lahko kedaj pozneje kaj več napisali o teh »odpovedanih« stvareh. V Ce hočeš rešiti slovenstvo... V »Kmet. listu« št. 12 beremo: »Čehi niso narod brez vere. Toda, ko je šlo za češko zemljo, so za nje ohranitev postavili eno samo načelo: narod in domovina •nad vse. Odtod njihova samozavest, odtod njihova odpornost, odločnost, borbenost in požrtvovalnost. Slovaki so se ravnali po načelih, podobnih slovenskim in njim so Madžari, katoliški kakor so bili sami, trgali vas za vasjo, vcepljali so jim sovraštvo do Slovanstva. Zgodovina daje nujen ukaz: Ako hočeš rešiti slovenstvo, ga moreš le z jugoslovanstvom in ne moreš ga s tem, kar je naš narod v enem stoletju pritisnilo z ozko sotesko, skozi ka tero se še prebija v svet. Če je nacionalizem poganstvo, potem je samo to poganstvo zmožno zagotoviti mirno spanje v do mači grudi. Iskrena in poštena želja vsakega Slovenca in Jugoslovana je in mora biti, kako čimprej najti pot do takega složnega in plodnega sodelovanja, ki bo narodu res koristilo in nas vse usposobilo za čase bodočnosti Iz našega vednega vrtinčenja, ki nam kali poglede in zmanjšuje razsodnost, moramo priti do ustvarjajočega dela, ki ne bo namenjeno le od danes do jutri, ampak dela, iz katerega bodo lahko črpale svoje sile cele generacije v bodočnosti. Učimo se na tujih vzgledih. Če smo znali po tujini posneti marsikdaj in marsikaj slabega, bi bil že čas, da se naučimo kaj dobrega. Gradiva za to imamo dovolj. Treba je samo dobre volje in nekoliko zdravega razuma. Potem bomo lahko in hitro spoznali, kaj nam je v korist in kaj je treba v naš skupni prid presaditi na naša tla.« Kulturna sramota, ki je nismo doživeli »Branik« poroča v št. 6: Zagrebški dnevnik »Novosti« dne 11. III. t. 1. prinaša doslovno sledeče: »Ljubljansko gledališče bi bilo moralo prirediti te dni premiero igre »Velika puntarija« najboljšega slovenskega dra-matičarja Bratka Krefta. Ta drama je že natisnjena v izdaji Slovenske Matice in obravnava kmečki upor. Ko pa bi bila morala priti na oder, je bila odstavljena z repertoarja, ne da bi bili objavljeni tozadevni razlogi. Sedaj se je pa zvedelo, da je bila predstava odpovedana na grožnjo^ klerikalnih omladincev — okoli »Straže v viharju« — ki so zagrozili z demonstracijami, ker prikazuje igra v neugodni luči vlogo in življenje škofa Draskovica, pod čigar oblastjo so bili uubec in drugi kmetje sojeni in obsojeni.« Ge je to res, kar objavljajo »Novosti«, potem imamo posla s kulturno sramoto, kot je v tem stoletju še nismo doživeli. Pozivamo vse, ki so pri tej stvari prizadeti, da povedo javnosti resnico, kajti nemogoče se nam zdi, da bi mogel biti kak »katoliški omladinec« tako zagoveden, da bi se ponižal daleč. In to zlasti v primeru, ko gre za nov pojav »slovenske« kulture. S sktUsGUske Obremenitev osebja v strojni sluibi pri železnici Ocena obremenitve strojnega osebja je najsigurnejša in najrealnejša, če se vzame za osnovo specifično obremenitev osobja po lokomotivskih kilometrih. V rubriki »Na enega uslužbenca« v 1. 1936 (v »Godišnjaku« drž. žel.) je videti, da je osebje v območju ljubljanskega ravnateljstva specifično najmočnejše obremenjeno in izkoriščeno (4560 10 k. km na 1 uslužbenca); nad državno povprečnostjo (3890 10 k. km na 1 uslužbenca) sta še direkciji Zagreb in Subotica. Pod državno povprečnostjo sta pa direkciji v Beogradu in Sarajevu. Posebno osebje beograjske oblastne direkcije je , razmeroma zelo malo obremenjeno im izkoriščeno. Iz prednjega sledi, da je osebje pri strojni službi širom države neenakomerno obremenjeno in da se dela v tolika^ krivica tistim, ki se obremenjeni nad državno povprečnostjo. To zadnje velja posebno^ za osebje ljubljanskega ravnateljstva, kjer znaša pomanjkanje osebja več nego 1798; nasprotno temu je pa čez 16% preveč osebja v beograjski železniški oblasti. Upravičena je težnja, da se izravma obremenitev in izkoriščenost posameznikov na teritoriju državnih železnic. Da se doseže to enakomernost je treba številčno stanje v posameznih oblasteh menjati, kakor je to prikazano v zadnjih 5 rubrikah »Godišnjaka« pod naslovom »Za slučaj enake obremenitve uslužbencev, t. j. po 3890 kin na 1 uslužbenca bi moralo biti osebja.« Za slučaj pa, da naj obvelja obremenitev v beograjski oblastni direkciji kot normalna, je potrebno temu primerno zvišati staletž v vseh osta lih oblasteh, vsekakor pa tako, da bi bila povprečna specifična obremenitev povsod enaka; časovna obremenitev uslužbencev strojne stroke v ljubljanski železniški oblasti je vsekakor previsoka, ker znaša ista okoli 3000 in tudi več ur na leto in 1 uslužbenca. Preobremenitev v ljubljanski železniški oblasti je tako močna, da se celokupno osobje (šefi, dodeljeni tehnični, računski in administrativni uradniki, stro • jevodje, kurjači, delavci v kurilniških delavnicah, jarkarji, premogarji, vozni pregledniki, čistilci voz, čuvaji itd.) stalno pritožujejo radi prenapetih turnusov, ne-možnosti izkoriščanja prostih dnevov v turnusih letnega odmora itd. Tozadevnih intervencij je bilo že mnogo, predlagali in zahtevali so že marsikaj, in, kolikor je bilo mogoče v lokalnih razmerah ljubljan ske železniške oblasti uspeti, je tudi uspe k); ali vsi tozadevni uspehi so napram celotni potrebi razmeroma malenkostni. ib>trebno je naglasiti , da so vsi tozadevni predlogi in zahetve od strani ljubljanskega ravnateljstva napram generalnem ravnateljstvu v Beogradu opravičene vse dotlej, dokler se ne izenači speci-nena obremenitev po vsej državi, V danem slučaju je potrebno povečati stalež osebja v območju strojnega oddelka ljubljanskega ravnateljstva za okoli 350 .uslužbencev. Ker so to iz večine nižji in srednji uslužbenci, se more izračunati, da bi bil denarni učinek za celo leto okoli 350 uslužbencev X 18,000 dinarjev — 6,300X100.— Din več izdatkov. Ker so železnice, kakor je to že večkrat dokazano, v ljubljanski oblasti zelo visoko denarno aktivne, bi bila ta vsota iz lokalnih sredstev zmogljiva, ŽeleJniška uprava pa v celoti ne bi trpela nobenega denarnega, večizdatka, ker bi se istočasno po pravičnem računu moralo reducirati osebje bi izdatke v tistih oblasteh, kjer je preveč osebja. S tem povečanjem staleža v eni stroki bi bili v strojni službi ljubljanske železniške oblasti odstranjeni vsi nedostatki, ki izvirajo iz pomanjkanja na osebju. — Celokupno pomanjkanje osebja v vsej oblasti, ki znaša, kakor uvodoma navedeno in že večkrat naglašeno okoli 2000 uslužbencev, bi se zmanjšalo za 350 na približno 1650 uslužbencev. Teh 1650 uslužbencev manjka v prometno-komer-čialni, gradbeni in direkcijski službi. Treba je naglasiti, da tvori strojno osebje v kurilnicah ljubljanske železniške oblasti, po številu 2030 uslužbencev, (brez všet-ja gkume delavpice y Mariboru) pribiiž- Ob obletnici Uudevita Pivka Danes poteka leto dni, odkar ni več med nami sokolskega delavca in narodnega borca br. dr. Pivka Ljudevita. Se danes skoraj ne moremo doumeti, da ga nj več živega med nami, ko se ga k i « v/-: X • m JfticrkP vesti LJUDEVIT PIVKO pa vendar vedno in vedno spominjamo v besedi in v mislih, ki nam nehote uhajajo k njemu, ki je bil naš glasnik in naš vodnik. Česarkoli se lotimo pri našem sokolskem delu, vsepovsod stoji pred nami njegov svetal lik, pa se vprašujemo: Ali bo prav tako, kakor nas je učil naš br. dr. Pivko? Ali bodo naše besede, vsajene v mlada sokolska srca, rodile oni sad, kakor so ga rodile vedno tehtne besede br. dr. Pivka? Z govorico, s pisano besedo in z dejanji nas je učil, kakršen bodi pravi Sokol; Da bodi telesno odporen, klenih pesti in klenih mišic, zdravega in bistrega razuma, čistega in nepokvarjenega srca, — po nazoru: Zdrava duša v zdravem tele- Pfvfcov dom Sokola Maribor I. su! —, da se bori vedno za resnico in pravico, da bodi veren in zvest sin svoje očetnjave, sivo je Velike Jugoslavije, ne-omejno vdan svojemu kralju Petru II. Tako nas je bodril in učil br. dr. Pivko! Težka je naloga in dediščina, katero je prevzelo za njim po njem ustanovljeno Sokolsko društvo Maribor L kateremu je tudi več let starostoval. Pokazal nam je pot, po kateri naj bodimo, da ne zgrešimo in ne zaidemo na stran pota. Ubrali smo to pot, ter se poskušamo jzogibati vseh zmot in zahlod. Vemo pa, da njega doseči ne moremo, kajti on bil Je vzor! V nas pa je le stremljenje povzpeti se navzgor, poskušati ga vsaj delno doseči v njegovi veličini. Sedaj je obletnica njegove smrti. Za obletnico mu ne prinašamo ne časti in ne slave, niti ne spominske table, ker za njo v Mariboru, v središču torišča njegovega kulturnega in nacionalnega udejstvovanja, ni prostora. Pač pa poklanjamo pred njegov lik plod našega enoletnega sokolskega dela. V delu Je živel, z delom ga hočemo počastiti; Pa nismo samo mi, ki se mu za obletnico njegove smrti klanjamo. Mnogo je njegovih resničnih prijateljev in soborcev, soborcev za čast in pravdo našega jugoslovenskega naroda. Vsi ti so iskreno in bratski vabljeni, da se pridružijo nam, da se dne 2. IV. 11. ob 20. uri zgrnemo v telovadnici kasarne Kralja Petra I., da prisostvujemo slavnostni telovadni akademiji, ki jo posveti sokolsko društvo Maribor I. br. dr. Pivku za obletnico njegove smrti. J. M o h o r k o. NJ. Vel. kraljica Marija se je včeraj ob 19.30 vrnila iz inozemstva. Na točiderski postaji sta jo sprejeli Nj. Vel. kralj Peter II in Ni. Vis. knez namestnik Pavle. Bolgarske volitve. Z nedeljskimi volitvami v sofijskem okraju so bile v Bolgariji končane državnozborske volitve. Za volilni program vlade so se izrekli 104 poslanci, za opozicijo pa 56. Med izvoljenimi sta tudi bivši vladni predsednik Aleksander Cankov in bivši minister To-dor Kožuharov. Novi nemški list je pričel izhajati v Novem Sadu pod naslovom »Deutscher Votksbote«. Izhajal bo zaenkrat dvakrat tedensko, in sicer ob četrtkih iin nedeljah. Omenjeni novi nemški dvotednik je organ dr. Krafta, ki si je hotel v borbi proti dr. Moserjevi skupini zagotoviti svoj list. Umrl je v Sarajevu upokojeni vrhovni verski poglavar muslimanov v Jugoslaviji bevši rets ul ulema Čauševič. Dosege] je starost 68 let. Odpuščen Je Ml iz službe vodja dunajske medicinske klinike v senči liski prof. dr. Nikola Jagič, sin znamenitega slavista dr. Vatroslava Jagiča. Proti Schusclmiggu bodo uvedH proces zaradi veleizdaje in poneverbe državnega denarja. Proces bo v Leipzigu. Maršal Gbring je prispel iz Dunaja v Dunajsko Novo mesto, nakar pojde na Štajersko. Danes govoriv Gradcu. Potresni sunek minule nedelje opoldne se je obakrat čutil precej močno tudi v tukajšnjem okolišu. Ptujske Mcmte Z m°tiko ga je pobil do smrti. Pri posestniku Antonu Solini v haloških Gradišah so bili po opravljenem delu v njegovem vinogradu pogoščeni delavci, med njimi ino 4.5 del vsega uslužbenstva, katerega je 9500. Te ugotovitve je odobril oblastni odbor UJNZB v Ljubljani na seji, dne 15. III. 1938 s sklepom, da se prosijo vsi merodajni činitelji, da pomagajo ugodno rešiti ta problem preobremenitve osebja in izenačenja obremenitve v vseh oblasteh s posebnim povdarkom, da bi pravična rešitev ugodno vplivala na razpoloženje železničarjev in naroda v državi. Tekom leta 1937, od 1. III. 1937 naprej se je številično stanje v ljubljanski železniški oblasti nekoliko izboljšalo, vendar le samo za nekoliko odstotkov od predlaganega števila. tudi 36 letni dninar Janez Kelenc. Ko je fantom stopilo vino v glavo, se je vnel med 'Kelencem in njegovim tovarišem prepir, v toku katerega ga je tovariš udaril z motiko po glavi, da se je Kelenc pri priči zgrudil v krvi nat la. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer je pa kmalu zatern podlegel poškodbam. Kelenc zapušča že-no in dva nepreskrbljena otroka.____________ »Naše gorice«, glasilo Vinarskega društva za dravsko banovino, št . 3, so izšle. Omenjena številka vsebuje razne aktualne prispevke o problemu vnovče-vanja vina, o zaščiti imena izvora vina i. t. d. Zavrnjen konkurz. Predlog upnika, da se uvede konkurz o imovini ležeče zapuščine po pok. Francu Kavčiču, trgovcu v Mariboru, je okrožno sodišče v Mariboru zavrnilo, ker ni imovine. Moderne naprave. Ko je vozil v četrtek zvečer koroški vlak, je nenadoma pri drugih zapornicah obstal in lokomotiva je dala signal s piskom. Vse je bilo prepričano, da se je morala zgoditi kaka nesreča. V nekaj minutah se je zbrala okoli stoječega vlaka velika množica ljudi. Prometno osebje je spraševalo, kaj je. Ugotovilo se je, da je nekdo potegnil za zasilno zavoro v stranišču. Mislil je, da je ročaj zasilne zavore za izplakovanje stranišča! V studenSii Ljudski univerzi predava v četrtek 31. t. m. g. Jože L a m p r e t o temi »Današnje stanje kmečke vasi*. Tedenske slike. Brez vstopnine. Dne 7. aprila zaključni večer z obč. »borom ju predavanjem glavnega urednika »Večernika« dr. Fr. V ato ve a o temi »Svet v škripcih«. Vsa vas prestopila v staroka-toliiko cerkev Vsa vas prestopila v starokatoliško cerkev. V Dalmaciji v vasi Dobmičah pri Me-dovdolcu je vladal že dalje časa spor med vaščani in medovdolskim župnikom. Vaščani so namreč z lastnimi sredstvi zgradili cerkev in so zahtevali, da mora priti župnik ali kaplan vsaj ob nedeljah k njim maševat, župnik tega ni hotel in je prihajal le vsak mesec enkrat. Zdaj so vsi vaščani, okrog 500 po številu, izstopili iz katoliške in prestopili v starokatoliško cerkev, ki jim je takoj poslala svojega duhovnika. Čeprav jim zdaj hoče katoliški župnik ustreči, nočejo nič več slišati o povratku v, rimsko-katoliško cerkev. jledotisee „Rdače rože" iz Rima (K premieri Benedettijeve komedije »Dva tucata rdečih rož«.) Zakaj bi tudi Maribor ne doživel vsaj ua gledališkem odru, kar Aldo Benedetti prav lahko zares doživlja med rimskimi srednje-meščanskimi zakonci? Prav nič pohujšljivega! Nasprotno! Jedro cele te tridejauske komedije je, kdor si jo pazljivo ogleda, pri vsem navideznem lahko življu navzezadnje vendarle moralično svarilo; Tudi za šalo ne kreši iskre in ne igraj se z ognjem sreče v zakonskem življenju! Sicer se pa komedija začenja in končuje s pokoro in velikodušnostjo, zlasti idšnega prijatelja Saveilija. Tomaso Sa-velli je advokat, svetovalec inž. Alberta Veranija in prijatelj njegove žene Marine, ki bi Saveilija rada omožila s svojo sorodnico Klaro. Toda Savelli je kljub svojim šele 35 letom sovražnik za moži-1bežni• -. podpis »Misterij«... To pisem- tev zrelih deklet, zato pa strasten oboževalec omoženih žensk. — Pride okrog poldne v hišo na Albertovo vabilo k obedu, nakar pa je Alberto pozabil in ženi spo ročil, da bo obedoval v restavraciji. Marina se pripravlja na odpotovanje v planine na smučanje. Vse narobe v hiši. Da je zmeda še večja, pride še Alberto domov (pozabil je tudi na svoj obed). Ugovarja (na videz) odpotovanju ženo češ: Kdo se bo zdaj v aprilu smučal. Toda ona vztraja na odpotovanju v Klarinem spremstvu. — V resnici pa Alberto komaj čaka, da bo 14 dni svoboden. Mogoče doživi kaj zanimivega. Telefon zabrni. GroficaA — naroča dva tucata rdečih rož. Napačen spoj. Nič ne de. Mogoče bi se dalo iz tega kaj izcimiti. Alberto naroči pri cvetličarni zaželjene rože z dostavitvijo no njegovo stanovanje. Saveli pa hočeš - nočeš (namesto obeda) mora pisati na naslov grofice prvi ljubavni na- skok: »Vsak h-tk, stanejo 100 din, ki jih je treba pri Prijavi položiti. Upravni odbor Oficirskega doma mari-borske garnizije priredi dne 31. marca t. i. poslovilni večer v čast premeščenih gg. oficirjev in sicer: polkovnika Cordašiča Jurija, generalštaonega majorja Kosa Štefana, kapetana Markoviča Mrodrga. Vesi-ča Aleksandra. Jovanoviča Borislava po ročnikov Iliča Božidarja in Stojanoviča Milana, podp. Goluboviča Momčila, Boš-koviča Josipa, Krivokapiča Rada, Brajko-viča Dragana, Gojiča Aleksandra in Primožiča Franca. Poslovilni večer lx> v. ___ __________ ^ dvorani hotela »Orla« ob 20.30. Uprava tjo osebo«, ki je pa iti hotel 'imenovati! [doma prosi vse prijatelje in ananee pre- ; meščenih oficirjev, da se tega večera ude j ležijo. Prostovoljni prispevki pojdejo v ko-! rist pobijanja tuberkuloze v vojski. | Živinozdravnic dr. S. Središč stanuje v Stritarjevi 5 I. K matičnemu koncertu. Stritarjevo balado »Turki na Slevici« je zares mojstrsko uglasbil rami Anton Foerster in bo to remekdeio slovenske kompozicije v ponedeljek prvič v Mariboru in menda v Sloveniji sploh, izvajal zbor in orkester Glas. Matice. V skladbi sami se izraža vse, kar nam pripoveduje besedilo, strah in groza, jok in stok, zaupanje v Boga. molitev n zahvala za srečno rešitev, Matica bi radi vsakomur nudila priliko, da prisostvuje tej edinstveni prireditvi, zato so tudi cene tako nastavljene, da si pač lahko ta izredni užitek privošči. Vstopnice pri Putniku. Učkeii-veteran mml. Pri Sv. Lenartu v Slov. gor. je umrl veleugledni. blizu 80 let stari učitelj in posestnik Zabukošek Ant. Bil je vedno, tudi v predvojni dobi. odločen narodnjak in pravi narodni učiteij. — Pogreb 'bo v sredo 30. t. m. ob pol 4. uri pop. Ohranimo mu časten spomin, žalujočim naše toplo sočutje! Mestno pogfct^arstvo razglaša; z ozt-rcTn na odobreni proračun za leto 1938-39 je treba v smishi čl. 58 zak. o odvračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni v času od 1. do 15. apriia 1938 v mestnem knjigovodstvu prijaviti vsakega nad 3 mesece starega psa in sicer pismeno na predpisani tiskovini, ki se dobi v mestnem knjigovodstvu preti odškodnini 25 para. Obenem s prijavo mora lastnik nabaviti pasjo znamko proti odškodnini din 2.50 in plačati pasji davek, ki znaša din 150.— za pse čuvaje, ki šo stalno na \>:ri-gj ali, ki se nahajajo v ograjenem prostoru, pa din 10.—. Po 15. aprilu bo konjač pse brez veljavne znamke polovil in po 48 urah, ako se taksa ne plača, pokončal. Kdor svojega psa ne prijavi ali pa nepravilno prijavi, se kaznuje v denarju do din 900.— ali z zaporom do 30 dni. Iz učiteljske službe, fz Koroške Bele je premeščen v Slov. Bistrico Anton Lušin. Občn; zbor pevskega društva »Poštni rog« si je v nedeljo, 27. tm. iz volti novo upravo, v kateri so prvič zastopani tudi poštni uradniki, s predsednikom g. Žulo na čelu. Priljubljenemu pevskemu društvu naših vrlih poštarjev želimo v bodočem poslovnem 'letu mnogo uspehov, ki pod spretnim in strokovnim vodstvom zborovodje g. Kovačiča Ivama gotovo ne bodo izostali. Izpuščen je h* jz zaporov Blaž Sega. ki ie. kakor znano, kot prvi opozoril oblastva na Šajtegla in Bevardija v zvezi z bolfenškim dvojnim umorom. Kakor smo svojčas poročali je Šajtegl v svojih od vsega začetka nasprotujočih si ter neskladnih izpovedbah Šego precej obremenjeval, vendar pa se je Šegi že v teku policjjske preiskave s pomočjo številnih prič posrečilo dokazati svoj alrbi ter prepričati o svoji nedolžnosti že policijsko oblast, ki je postala pozorna tudi radi tega, ker Bevardi Šege sploh ni obremenjeval, ampak samo neko »tre- Kino Do vk&udrw »Sveta Terezija«. MHadost, »vfteme i*i smrt sv. Te^azije se prikaaeje v pisno lepih slik ato. gkMSk Torek, 29. marca, ob 30. uri: »Dm tk-cata rdečih rož«. Premiera. Red C. Sred«, 30. marca: TOprto. Četrtek, 31. marca ob 30. uri: Red B. ptujsko ofeEoaušče. Petek 1. aprila 1938: Dr. M. Šmidef Lopovščine«. Režija in scena: J. Sodna oblast sc je sedaj hidi preftnfčj^ o Šego vi nedolžnosti m ga je padi i»*a izpustila. Ogenj v Počafcovi. prj poklicnem tesarju Ivanu Ribiču v Počehovi 57 je pričelo sinoči nenadoma*gjj-reti v podstrešju im to v času, ko nikdar doma. Ogenj se je z nagfeo razširil na vse stanovaii+sto ar>-slopje ter zatem še na gospodarsko no~ sk>pje, tako da je bilo na mah v«e v ogn>u. Ko so domačini opaziri ugani. so j pričeli z gašenjem. Iz stanovanja s« ,r~ 'vlekli pobištv«, ij gospodarskih ot«š letov so rešiti živino, docmi pa gos^nmr-skega orodja imo mogli več reši*i. V času divjanja ognjenega elementa je piha!! n>očan veter in je ra*en toga šemnans kalo vo-de. Nji mesto postara so pfifcpc& studenški m mariborski gasilci, in w>1 se morali omejti samo na lokalizacijo pobara, ki ie ume H Rabiču s-renovanjšifo ter gospodarsko poslopje z vsem ;nvcnni jem in krnuo. škodo cenii*> t*a 4t**»'t#n. Domnevajo. da je ogenj nastaN r«d| slabega dimnika in sha&r rad-i isker, |ji‘»o iz peči švigale naokoh, radi čen»r »‘»je vnela slama in seno pri dimnik*. Konzu[ Klaus: Jaz se tliem z Vtindsorsklm vojvodo Od krojača do „konzula" — Nova razkritja, nove prijavo — Skoro ori vseh ~ "Noi,,OJI,emenemiMmob,*,,vom - Da"e*« O zadevi »konzula Klausa« je mariborska policija v teku včerajšnjega dne in danes dopoldne prejela številne ovadbe Mariborčanov, pri katerj|, sj je skon, zuk izposodil denar, ali pa je za kupljeno blago ostal kupnino dolžan. Tako je neka mariborska trafikantinja prijavila, da ji je »konzul« Klaus dolžan za kupljene cigare znesek 1500 dinarjev. Ni v Mariboru skoro trafike, pri kateri ne bi bil »konzul Klaus« dolžan. Pa tudi razni trgovci so postali žrtev »konzula«. Povsod si je znal z odločnim in finim na stopom pridobiti zaupanje mariborskih krogov, v katere se je znal spretno vtihotapiti. Bil je tudi specialist za dobavo nemških mark. Nekemu trgovskemu zastopniku je ponudil nemške marke po kurzu 9 din za marko in to kljub temu, da je marka notirala 16 dinarjev. Ljudem je pripovedoval, da ima odlične zveze v Beogradu, kanior se je tudi v resnici več krat peljal. Voznino so mu seveda plačali »klienti«, od katerih je pod raznimi pretvezami izvabljal denar. Nekaterim je celo pripovedoval, da se z Windsorskim vojvodo tiče, dasi se je izkazalo, da ne razume niti besede angleščine. Naša oblastva so ga že delj časa imela na sumu, da se bavi tudi z vohunstvom, vendar pa ni izsledila policija glede tega doslej nobenega materiala.. Vsekakor je sumljivo, da je »konzul« mnogo potoval ter v brzovlakih imel sestanke z raznimi tujimi osebami. Verjetna pa je tudi verzija, da je v vlakih iskal nove žrtve, od katerih je potem pod raznimi pretvezami izvabljal denar. Mariborska policija je »konzula« daktilosko pirala ter zadevne podatke in slike poslala vsem policijskim ravnatcljtvom v Eviopi. Ko so Klausu na policiji sporo- čili, da bo moral po kočni preiskavi in sodni razpravi preko naše meje, je Klaus že sedaj prosil, naj ga ne izroči nemškim oblastem. Najbrže ga zasledujejo tudi nemška oblastva. Pri včerajšnjem zasiiševatnju na policiji .ie bil Klaus že čisto »majhen« ter je priznal, da sploh ni konzul, ampak daje bil le konzularni uradnik. Policija mu seveda tudi tega ne verjame in domneva, da je Klaus po poklicu krojač. To domnevo potrjuje dejstvo, da si je v svojem stanovanju sam likal obleke ter pri nekaterih krojačih opozarjal na ne-dostatke pri obleki tako, kakor mor c to le izučeni krojač. »Konzula« Klausa je mariborska policija sinoči izročila v zapore tukajšnjega okrož. sodišča ter bo nadaljno preiskavo vodil preiskovalni sodnik. Proračunska soja ****** občino V čeraj ob 4. uri pop. se je prideta .studenška proračunska sej«. Sejo je ot*wrjl župan g. Kaloh. Ro*amexne proračun je ra**ter»»ev*l etan Vrane. Izdatki. Osebni toKlatfti? Ofcno »pro«** obiastvo 64.000 Din. Osebna in nirriuirfii varnost: redar, 14.400 Dta. Gradben *j*-s*1 za cestni nadzornik .«00 Din. t*m»rj stvo. živinoreje in goadfrraK«: čuvaj 1300 Din, Na*odno zdravje: brflie* 1200 Din, mrttštei ogiednik 500 Okj. HMft> -mne: miloščina «a Sol. slugo Ho«* ;«M) Dm. Posebne nagrade in doklade 3flQ0inSm Osebni izdatki skupaj 9a.W0 Dfc. Matriajni izdatki; izdatki anMMAa službe: potni in prevozni »troski MOO^D pisarniški material 5000 Din, inriava K&) Din, razsvetljava 900. čiščenje pisarn JTKi, Službeni list in Samouprava -400, poScne pristojbine 800, stroMci nabora 300, ffkiha-rma za Župansko z>ve»o 200, vwdrievjHrie pokopališča 12.000, bovško zavarovmtjc 10.000, pokojninsko zavarovanje 6000, pasje znamke 350, spremstvo fa. o(*anov pri službi 2300. Osebna «i jmoriihi ver-n°st: Vzdrževanje srez. rrač. mt, valovanje gas. čete in protipim. obran*« floti, jawa razsvetljava 18.000, odgorvs^o J00, pož»mi ogledi 300, obleke strtri&rju jn sfc-žitelju 400, popravila pis. stroja in fofc.K 400. Narodna prosveta: \*zdrževanie šble 52.800 Din, podpora sok. društvu aa iei. vzgojo 1500, podpora kultw»in drn#hr0w 1000, ljudska univerza 3000, rdeči krig rt* 1000. Finančna stroka: odplačilo dWea D 30.000, obresti 36.500, meščanski »>li v Mariboru (2. obrok iz lanskega proračun« 14.500 Din). Gradbena nje in poprava^obč. cest .10.000, p0pr*v« drav. obrežja ^964, vzdrževati obem-? dek) v ^amoznici in^oz i ome ,W' skro^n»e cest obvezna gradnja Makarje^e oestc 20.000. za tebn. dela 4000. KmeOf-^ '^n0fCie X°7darsivo: prispevek obč. kmet. skladu 2000 D. Narodno zdrav. ie: nabava zdravil in cepiva 350, asana-ci)a vasi 300. Protituberkulozna liaa 3»» Utn. Soctalno skrbstvo; prispevek uboz-nemu s.kladu 3-1.470, bednostni sklad občine 25.000 Din. Trgovina, industrija, ofcrt m turizem: olepševalno društvo 300 Din Občtnsko gospodarstvo in obč. oodiet«-totri konec potnStof)' Stran 4. Mariborski »Ve čer ni k« Jtrtra V Mariboru, dne 29. Iti. 1937. D / /A vs« opere "»..V'"' SkCtUitl Kdo je uganil Na >naše drugo vabilo, kdo ugane najboljše rezultate za drugo kolo prvenstvenega tekmovanja LNiP, smo prejeli skupno 591 kuponov. Tudi tokrat smo prejeli le malo rešitev, ki bi vsaj prilično odgovarjale rezultatom, ki so jih tekmujoča moštva dosegla v drugem kolu. Pretežni del tekmovalcev je bil sicer za zmago 1SSK Maribora, toda le trije so uganili pravilen rezultat 4:0. Značilno je, da je bilo med 591 tekmovalci 583, ki so predvidevali zmago ISSK Maribora in to kljub temu, da Kranjčanov niso poznali. Zopet dokaz, da zaupa športno občinstvo enaj-storici ISSK Maribora. Bolj slabo je tokrat odrezal SK Železničar, ki mu je 512 tekmovalcev prerokovalo poraz v Čakovcu. Ostali so bili za neodločen rezultat, najognjevitejši pristaši pa so razumljivo prerokovali zmago SK Železničarja. Tudi glede zmage SK Celja proti Hermesu se je 545 tekmovalcev izreklo za zmago SK Celja, ki pa je svoje »drukar-je« temeljito razočaral. Med vsemi našimi tekmovalci je uganil najboljše rezultate dijak Ivo Senica, stanujoč v Mlinski uBci 24, ki prejme darilo tvrdke Avgust Hedžet, modna trgovina, Maribor, Aleksandrova cesta 9, in sicer fino moško srajco. Ivo Senica je predvideval naslednje rezultate: ISSK Maribor: S4Č Kranj 3:1, Čakovački SK:9K Železničar 3:2, SK Hermes:SK Celje 2:1. Drugo nagrado, garnituro kolonske vode, darilo lekarne mag. pharm. Cirfl Maver, Gosposka ulica 12 prejme strojni stavec Maks Novšak, Maribor, Vrbanova ulica 32, ki je predvideval naslednje rezultate: ISSK Maribor :SK Kranj 4 d) (2:0), Čakovački SK:SK Železničar 4:2 (2:0), SK Henmes:SK Celje 3:1 (1:1). Tretjo nagrado, tromesečno naročnino na »Več®rnik«, darilo naše uprave, prejme trgovski pomočnik Silvester Šent-jurc. Njegova napoved Je bila: ISSK Ma-ribor:SK Kranj 2:1 (1:1), ČakOvački SK: SK Železničar 3:2 (2:1), SK Hermes:SK Celje 2:1 (1:0). Vsi navedeni gospodje naj se zglasijo v našem uredništvu, pri športnem referentu g. M. Korenu, kjer prejmejo darila oziroma nakazila. Cenj. čitatelje, naročnike in prijatelje našega lista opozarjamo, da bo za tretje kolo priobčen kupon v naši jutrišnji številki. Povdarjamo, da bomo kupone objavljali le v številkah od srede in naj si vsi pravočasno preskrbijo kupone. Radio - Ljubljana Torek dne 29. marca. 18.: Plošče — 18.40: Duhovni obraz Slovencev (dr. St. Gogala) — 19.: Napovedi, poročila — 19.30: Nac. ura — 19.50: Zabavni zvočni tednik — 20.: Radijski orkester — 21.: — 21.: Ksilofon solo (plošče) — 21.10: Rondo — IV. ura: Razlaga Srečko Koporc, na klavirju izvaja gdč. Berta Sei-fert. — 22.: Napovedi, poročila — 22.15: Pevski koncert ge. Ant. Šuštar-Marolto-ve, pri klavirju prof. Lipovšek. Sreda dne 30. marca. 12.: Radijski Šramel — 12.45: Poročila — 13.: Napovedi — 13.20: Plošče — 14.: Napovedi — 18.: Mladinska ura: Novi smisel narodnih običajev (prof. Niko Kuret) — 1820: Sevdalinke (plošče) — 18.40: Beograd, ki umira in vstaja v novo življenje (Regally) — 19.: Napovedi, poročila — 19.30: Kip-lingova dela in njihov pomen za našo mladino — 19.50: Šah — 20.: Koncert Or kestralnega društva Gl. Matice v Ljubljani. Dirigent: prof. L. M. Škerjanc — 21.: Klavirski koncert (plošče) — 21.15: Pevski jazz-kvartet — 22.: Napovedi, poročila — 22.15 Plošče. Filmska diva. A: Moja sestra je debitirala v biosko-pu. B: Glej, glej! Ima li veliko vlogo? A: Zaenkrat še ne. čakajoč na to prodaja programe v nekem bioskopu. Aazno KLOBUKE popravljam in barvam po naj nižii ccjii! Rotovški trg 5. 1780 REKRUTI! Vso opremo dobite v trgovini A. Franko, Maribor Frankopanova 16. 1782 Posest Vilo petsobno v Košakih, vodovod, 1 oral sadonosnika 135.000 potrebno 70.000. — Kmetije, veleposestva vseh velikosti- — Hišo enodružinsko 10.000; dvodružinsko okoliško 20.000 dinarjev. Ren tabllne stanovanjske hiše, go stilniške in trgovske prodaja Posredovalnica Maribor. Alek sandrova c. 33. 1791 Sobo odda OPREMLJENO SOBO takoj oddam. Meliska c- 13, dvorišče, levo. vrata 7. 1775 Stanovanie DVA GOSPODA sprejmem na hrano in stanovanje s posebnim vhodom. Koroščeva 6-11, vrata 8- 1759 STANOVANJE takoj oddani. Studenci. Jurčičeva 17. 1739 Oddam SOBO IN KUHINJO zanesljivi stranki- Knpanova ul. 9. Studenci. 1781 Oddam ENOSOBNO STANOVANJE z vrtom, mesečno Din 160.—, ob postaji. Limbuš št. 112. Gavrilovec. 1783 SOSTANOVALKO sprejmem z vso oskrbo. — Frankopanova 14. vrata 3. __________ 1784 ___________ STANOVANJE oddam- Vojašniška 5. 1788 Sobo išie TEKSTILNI DELAVEC išče s 1- aprilom stanovanjc z vso oskrbo pri boljši, pošteni družini. Ponudbe pod »Takoj« na upravo lista 1777 Službo dobi DVA KROJAŠKA POMOČNIKA dobra, sprejmem takoj. — Frankopanova 10. 1773 SOTRUDNIKA marljivega proti delitve zaslužka in pristopnino din 2000 sprejme Posredovalnica Maribor, Aleksandrova c. 33. 1790 SLUŽKINJO mlajšo, spretno za kuho samostojno v hišnih opravilih, po možnosti z znanjem šivanja išče manjša obitelj. — Naslov v upravi »Večernika« 1792 Zgublieno Zgubila sem od vogala mestnih hiš do traiike v Smetano vi ulici DVA KLJUČA Najditelja prosim da jih odda v upravi lista. 1787 Sirite „Večernik“ Razpis Pododbor zdruienja poštnih uradnikov V Mariboru« odda z aprilom v najem posestvo sestoječe iz 18 oralov in mesto oskrb-nika(ce) v okrevališču na Pohorju, ki bo letos otvorjeno. Natančnejši pogoji se dobijo pri inspektorin KUMRU, telegraf, glavna pošta. Ponudbe je predložiti do vključno 3. aprila 1938. Illllllllilillllllllllllllllllllllllllllii Preselil« se je med nebeške krilatce naša edinka ljubljenka Cvetka Pogreb bo v sredo 30. marca ob 15, uri na raagda- lenskem pokopališču. Maribor, dne 29. marca 1938. Žalujoča starša Anton in Kati Sajko. Mal’ položi dar domu na oltar! vvvvvvvvvvvvv Muby »Imenujte ga.« Opazila je, da se obotavlja. Položil je svojo roko rahlo na njeno — zdrznila se Je pri dotiku — in se sklonil k njej: t»Ta listina je vaša, ako mi daste poljub. Potem lahko storite z njo kar hočete.« Ruby je vztrepetala in se odmaknila. »Ali ste mož, da morete tako govoriti z menoj?« je vprašala trpko in ga zaničevalno gledala. »Slišali ste me«, je odvrnil užaljen radi gnusa, ki ga je vzbudil v njej njegov predlog. Vtaknil je dragoceni papir zopet mirno v svoj žep in sc obrnil, kakor bi hotel oditi. »O, ostanite«, je rekla tiho. Obrnil se je. Pokrila si je oči z rokami in se izkušala priboriti do pravega sklepa. ženske, ki jih je poznala, ki ne razmišljale niti trenutek: z visoko dvignjeno glavo in porogljivim pogledom: »čast nad vse!« bi zapustile bojišče in osramočenega nasprotnika. Ruby je sedaj uvidela, da ni podobna tem ženskam. Ni mogla uničiti s takimi pomisleki ljudi, ki jih je ljubila. Razen tega je Šlo tu samo za formo, za ime stvari, ki ji je manjkal notranji pomen. Ako izpolni ta pogoj, potem lahko odhiti z zaželjeno listino domov in si umije obraz. Ali pa bo lahko oprala iz duše tudi spomin na ta dogodek? Toda kako lepo bi bilo — je razmišljala dalje — ako bi mogla s svojo žrtvijo vrrniti Nicholasu ... in njegovi matere The Thowers. Ampak Geoffrey . . . ali bi ji Geoffrey kdaj odpustil? Da, objel bi jo in ji odpustil . . . Roke so ji omahnile, pogledala je Rodneya, potem k povesila oči, da prikrije strah, ki se je izražal v njih. Z napol pridušenim glasom ter s trdno stisnjenimi zobmi in mramornato bledim obrazom je dejala: »Da, dajte, ako hočete!« Z velikim strahom je pričakovala trenutek, ko izvrši svoj namen. Čakala je zaman. Ko je končno dvignila pogled, ji je zagnal oporoko k nogam z besedami: »Tu, vzemite jo! Tudi jaz znam biti velikodušen!« »Ampak ...« je jecljala tiho Ruby, ki je komaj upala verjeti na svojo rešitev. »Obdržite si svoj poljub, ako vam .ie treba zanj tolikega samozatajevanja!« je vzkliknil razburjen. »In obdržite tudi oporoko; darujem vam .io... iz ljubezni do vas.« Sramoval se je svoje prejšnje prenagljenosti, pobral papir in .ii ga vljudno izročil. »Vzemite jo, vaša je,« je rekel. Ruby je segla po njej in se skrivaj globoko oddahnila. Ko je hotela spraviti listino v žep svojega plašča, je presenečena vzkliknila. »Na to sem pa popolnoma pozabila,« je zardela in obotavljaje potegnila iz žepa pištolo, ki jo je pustil ponoči v knjižnici. Kakor da dnži v rokah strupeno kačo, je vzkliknila : »Vzemite ... vzemite jo hitro! Prinesla sem jo, da vam jo vrnem. Moj Bog, ko bj pozabila, bi sc mogoče izprožila in me zadela.« »O, saj ni tako hudo,« je odgovoril smehljaje in brezskrbno vtaknil nevarno igračo v žep. »Oh, prosim vas, pazite vendar! Saj je nabita,« je dejala boječe Ruby. »Ako boste tako nepremišljeno ravnali z njo, se lahko sproži...« »In me spravi na oni svet,« je končal. »To bi ne bilo najhuje. Ali je življenje tako lepo, da bi moral človek obžalovati, ako se loči od njega?« »Govorite kakor brezbožen človek. Kmalu pa boste drugače mislili,« je odgovorila Ruby sočutno, ker je mislila, da govori tako radi Rodney Towersa. »Kmalu boste premagali to bolest.« »Da, s smrtjo.« »Ne, nikar ne govorite tako, to me žalosti. Ko najdete smoter, ki bo vreden, da živite zanj, se vam bo zdel tudi svet popolnoma drugačen. Kar je sedaj temno, vam bo potem svetlo, in smrt vam bo sovražnik, ki se boste borili z njim. Obljubite mi sedaj, da boste previdno postopali s tem orožjem...« Prekini! jo je. »Niste me vprašali radi pretekle noči, pa vam moram vendar še nekaj povedati o tem. Skrbite, da Ridge-waya, podvrtnarja, odpuste iz službe. On mi je namreč odprl okno knjižnice. Nezanesljiv je in jako dovzeten za nedopustne dobičke. Tajnost lesenega oboja sem zvedel od Wardena, ki jo je menda edini poznal. Sklenil sem, da si prisvojim oporoko... Ni se mi zdel zločirh« je nadaljeval razburjeno, »vzeti krivično oporoko, ki brez vzroka oropa najstarejšega sina vseh pravic in jih prenese na mlajšega! Kaj je stori! moj oče hudega? Prav nič! Njegov brat ga je spodrinil s pomočjo svoje žene z izdajstvom in grdimi zvijačami in ga pripravni ob prvorojen-stvo; v tem, ko je moj oče blodil po tujini, ga je ded brez milosti in usmiljenja razdedinil. (Dalje.) Udato kooaofcij v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d.