GLAS SVOBODE SLOVENSKI TEDNIK Za Koristi Delavnega Ljudstva.. Glas Svobode. GLAS SVOBODE SLOVENIC WEEKLY Devoted To Thu Interests Or GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI. "OD BOJA DO ZMAGE”! KDOR NE MISU SVOBODNO, SE NE MORE BORITI ZA SVOBODO”! Št©Y. 9. “Entered as Second-Class Matter July 8,'03 at the Post Office at Chicago, 111, under Act of March 3 1879 Chicago, 111., 28. februarja 1908. Subscription, $1.50 per year. Naročnina $1.50 za leto. Leto Y IL O.c. gg. ČITALCEM! Te d no ve pregledali smo naše ktnjige naročnikov kakor tudi i-menik« in (naslovnik. Opazili simo d'a se mahaj a veliko imen na naslovniku, za katere pa nikjer v knjigah ne najdemo, da so kedaj vplačali naročnino, da Še celo njihovih imen v ¡knjigah ne moremo najti. Pošta prepoveduje pošiljati list brezplačno in radi tega smo (prisiljeni s to številko rastaviti list vsim tistim, za katere n;e moremo najti v knjigah vpisano, da ■ so kedaj za list vplačali. Iz večih slučajev povzamemo, da prejlšme upravništvo je bilo v tem oziru pomainkljivo, to je da je vpisalo naročnika v naslovnik, nikakor pa ne v knjige in radi tega opozarjamo vse one ec. gg. ¡naročnike, ki imajo še plačamo naročnino za list in smo jim ga ustavili, da se tozadevno oglasijo pismeno in zraven, če mogoče še pošljejo dotično pobotnico ter mami ob enem. naznanijo, kedaj njihova naročnima poteče. Vsi oni pa, ki so brez dela in ki nimajo denarja na razpolago pa naj ste oglasijo pismeno, ako žele, da. se jim list še nadalje pošilja. Mi vemo, da je ta kriza prizadela marsikaterega rojaka in ker imamo zampataije na Slovenskega delavca in smo vselej pripravljeni rojakom pomagati, jim tudi toliko zaupamo, dobro vedoč, da čitanje svobomiselme vsebine jim «koristi in da ko boljši časi zopet pridaju ali uri ;no zopet s delom storijo «svojo «dolžnost naprarn listu ’’Glas« Svobode’’. Ponovno naznanjamo vsim o-nim gg. naročnikom “Glas Svobode” in članom S. N. P. Jednote da se radi Jednote in njenega glasila Obračajo «direktno le na glavnega tajnika br.Frank Krže, 34 Gilpin Place, Chicago, 111. Mi ne moremo pošiljati glasila, ako ga nimamo. {Nadalje fcpozarjamo, vse one rojake v Clevelandu, Coll inwood postaja, O. kateri nam še «dosedaj novega naslova poslali niso, «da to kar najhitreje store, Iker pošta vsie liste, maslo vij ene na stare naslove nazaj vrača. Zadnj«o številko naslovljeno na sledeče: John Roishel, J. Potočar, M. Pogorele, L. Paulin,, J. Zdešar, J. Anžie, Ivan Glavan, M. Kastelic, je pošta vrnila. Gori omenjene prosimo, da nam pošljejo svoje naslove. Tudi opozarjamo vse one e. gg. naročnike, kateri lista redno ne dobivajo, da nam to takoj naznanijo in ne odlašajo po par me.se-cev. Zraven tega pa opozarjamo tudi vse one, ki se presele, da nam poleg novega vedno tudi star naslov pošljejb. Uprava “Gl. Svobode.” Haywood bo govoril. pri prihodnji redni seji ehieaške Typographical unije št. 16 v nedeljo, 28. marca. Kazgled po svetu. AVSTRIJA. Dunaj 26. felbr. Tukajšna ”Ne-ue Freiie Presse” javlja, da je nemška vlada uradno proglasila, da podpira načrt, kojega je napravila Avstrijsko-Ogrska za z-gradibo Sanžak železnice. Tudi se trdi «dai Turčija ji ne bo mogla nobenih ovir dčlati. Pri deželnozborakih volitvah v čeških deželnih občinah so različne stranke svoj «dosedajni narodni obstoj ohranile. Agrarci so porazili Mladočehe. Med vsemi mladočeškimi kandidati so volili samo Iierolda. Kramare je prišel do ožje volitve. NEMČIJA. Berlin, 27. febr. V Monako-um so zaištrajkali vsi kočijaži, vo«zniki im chaffeure (šaferi). S štrajkom so pretili že delj «časa in ker se ni ugodilo njih zahtevami glede povišanja «plač so se odločili za štrajk. (Nemški časniki poročajo, da so razmere in splošni položaj v Balkanu sedaj v boljšem stanu kot so bile pred' nekaj časom. Izjava evropejskih velevlasti glede ¿kupnega «delovanja za mir in red je bila tafcorekoč na konferenci ve-levladnih zastopnikov v Komstan-tinopelju «z navdušenjem sprejeta. Švica. Brno, 27. feb. Švicarska zvezna vlada je «pogajanja s Gotthard železnico • • .iv prostoročnega povratnega kupa pri podržavljenju prenehala, potem ko so se poskusi za zjedinjenje na tem potu na pretiranih zahtevah in obsežnem preiskovanju izjalovili. Zvezno sodišče je odsodlilo državi odškodnino na podlagi visokega obda-čenja1 železnice in že s prvim majem prihodnjega leta «pride vodstvo te železnice v roke zvezne vlade, Iker železnica noče plačati od sodišča vladi «prisojene odškodnine. ITALIJA. Rim 26. febir. Danes se je zopet čez sto senatorjev zbralo v palači Maldama, kjer ostanejo «zaprti tako dlolgo, dokler ne izrečejo obsodbe nad «bivšim poučnim ministrom Niuincio Nasi, kateri je obtožen rudi primankljaja ljudskega denarja in poneverjen j a javnih «dokumehtov. FRANCIJA. Paris 25. febr. Po «dolgi in vroči «debati o moroški politiki vlade, prikateri je Jaurès, vodja socijalistov «zatrjeval, da vladia deželo vedno globje v maroško Spletko Nakopava, se je «semiatu s 366 proti 110 glasom zagotovila nasvetovana zaupna izjava. Pichon, minister zunajnih «zadev, in Piequart, vojni minister, sta govorila «za vlado. Zadnji izraža «svoje ogorčenje «nad« nekaterim domačim časopisejem, katero navaja« razne poraze francoskih čet. Minister Pichso«n je izjavil, da jie fiemogtoče prijatelj«ska pogajanja proti-S'ultana Mulaj Hafida nasproti velemočem 'kot resna smatrati, med1, tem ko isti istodobno napoveduje ’’sveto vojno” in vznemirja razne tolpe. Ko bi vsaj Hafid opustil svoje sovraž-«no stališče'potem bi bil on, minister, pripravljen njegove poslance sprejeti- RUSIJA. Preganjanj e re voluci jonarc e v jie na« dnevnem« «redlu v blaženi Rusiji; skrivna policija, zbrana iz vseh krajev Evrope in Amerike je sklenila boljšo tehniko v «se-dajni siste«m« prinesti, da« bodejo lažj«e teroriste vkrotili. Policijski odsek se je zvezal s zunajnimd detejktivniimi agenturami in je v vseh ruskih izselitve-nih okrolžjih, kakor tudi v New Yorku, Parizu im Švici organizi-«ral posebne policijske zavode in se še «posebej pomuja «prodreti v notrajno gonilno moč socijal-de-mokratičnih« in soeial-revolucijo-namih organiiz«acij. Pri zadbjih zarotah se je posrečilo uradnikom skrivne policije vmešati se med revolucij onar-ne sodrtrge, ki so se vdeležili zborovanj na Finskem, pri katerih «so se ukrojili načrti umora velikega kneza Nikolaja Nikolojevi-ča in justičnega ministra« Ščeglo-witow; ti špijoni so celo stvar o-vadlli policijskemu šefu in veliko aretacij, je sledilo. Š«tevilo aretiranih še ni «objavlj'eno«, ker se boje, da ne «bi mogli zasačiti pravih voditeljev, kateri so se pravočasno umaknili v tujezemstvo. —■ General Stoessel, kateri je bil ra«d'i predaje «trdnjave Port Arthur Japoncem v četrtek, 20. t. m. obsojen na smrt je prosil carjia Nikolaja za pomiloščenje. Sodišče je priporočalo, «da se isti pomilosti in kazni s 10-letno ječo v kakem gradišču. PORTUGALSKO. London 26. felbr. Ykljub vsem poročilom prihajajočim iz raznih strani je notranji «državni položaj na. Portugalskem zelo kritičen. Isti je takorekoč med «dvema ognjema. Na eni strani« so meodvisnjaki in republikanci, ki zahtevajo od’, vlade «zanimaj' novih «prostosti, na drugi strani so zopet konservativci, ki prve pobijajo inl «jim nasprotujejo, zajedno pa za s«vojo stranko prosjačijo. ”E1 Selulo’1’ poroča, da je imel kralji Manuel, posebno konferenco s prvim.) admiralom Fereira. «civilnem guvernerjelm mesta. Li-sabon in generalom Lopez, povel-j'nikomi municipalne straže, s karterima se je poisivetoval o zboljšanju položaja. List zatrjuje, da se vlada «boji revolucionarne vstaje_____________________________ Seme ruskega ’’osata.” Nekateri ljudje se prav nič ne boje -filistrov, špisairjev in farizejev, ki povzdiigujo«e ¡svoje oči proti nebu pravijo, da so boljši kot je on . . . Naravnost gledati in. povedati oko v ok«o je odkritosrčno in pošteno, v nebo gledati je modro in pri tem si človek hrbet «zravna, dla ni ’prablast’. Ravnega« telesa biti je vojaško. 0-Iber filistri,, spičarji, farizeji in revolver zurnalisti so sami, zato se svojih podložnikov ne boje. Ne« bojijo se ne pekla in ne vic, pa tudi se ne zanašajo ne plačilo v nebesih. Hm . . . Gotovo da me! Saj se puste plačati ”do-pelt”, če kaj store, a perečega ognja so pa« vže vajeni, ker jih kosmata vest peče. RUDEČE ZNAMKE, 35c. Ameriške vesti. Za brezposelne. Iz Baltimore se poroča: Dva tisoč tukajšnih brezposelnih se je zbiralo na javnem dhodu.na katerem se je izdalala resolneija na zvezno vlado, da «zadnja posodi brazobretno državam in mestom toliko svoto denarja v obveznicah, da iste lahko prično s popravljanjem ljudbkih «poslopij, javnih cest ulic« in mostov, da na ta način odpomorejo brezposelnim. Ali smemo krasti? Cbicaški katoliški nadškof Quigley je rekel na vprašanje: “Kaj je storiti delavcu, ki je brezdela i«n strada?”; Vkrade naj toliko, kolikor potrebuje” in na to je pokazal odstavek v knjigi ’’Compendium of Moral Theology”, katero je spisal Alojzij Sa ety, cerkveni učenjak in filozof in še pristavil, da krasti t takih slučajih ni greh. Panama kanal — vada. Komisij omarji Panama prekopa «so znižali plačilno lestvico v raznih odsekih podjetja. Od' 'kair se je kri«z(a pojavila pride vsak «dan na tisoče brezposelnih delavcev tam dela iskati,, katerega pa se ve, «da ne dobe in annarfn brezposelnih, «zfbirajočih se «¡koli prekopa«, «čim dalje večja narašča. Pretep. Koncem polske svatbe v Josip Kuža, «salutnu na, 73 Frot S«tr. v Chicagi pričel se j«e pretep na nože«. Tri o sjebe so «ubite in ose«m-najšt jih. je nevarno ranje«nih, mied temi tudi nevesta in policaj, ki je mireč razburjene svate« skupil «nevarne rane. Do «sedaj so 14 osebi aretirali. Štrajk telegrafistov? St. P-anl, Minn. 27. feb,. Splošna stavka« telegrafistov na Northern Pacific železnici preti. Sistem je objavil znižanje 5 do 10 dolarj«ev na mesec v plači telegrafistov, katero pride v veljavo s 9 .urnim« delavnim, zakonom 4. marca« t. 1. Telegrafisti so glasovali in se iz večino vprli temu naznanilu. Najbrž, da pridte do splošne stavke združenih telegrafistov. Eksplozija dinamita. Kačih 14 ¡milj od Berkeley, Cal. eksplodiralo je 10 sodov dinamita v Heirfcul smoidnišnici. 24 Kitajcev in 4 «belokožei so ubiti. Kaj je vzrok ekslpozije še ni dognano. Clevelandski business-men pozor! Krilza je in brezposeln delavec nima «denarja, «da bi ga zapravil na« veselici, katera s«e priredi dne 3. marca v pridi revnim družinam v Clevelandu, zato pa Vi malo vice potrošite« in pokažite, da spoštuje Vaše odjemalce in podpiralce ne samo v «dobrih časih, am- Besedo ’’pipeev” kaj «radi izgovarjajo. 'To izvira o«d pipe« ali pive, ki jilm vedno leži na srcu, kakor nekdaj neki gospodični e-na kila govejega« mie«sa. ¡S tem so s«i« «zaslužili ’titelj1’ ’’najprvi”... To pa to ! Je-li to s«oci j akustično in podjetno?! * Ljudem! v obraz se smejati in kazati svoj nerodni zob je neumno — nadarjeno. Mi «se tudi včasih smejemo, če se vemo zakaj, pač pa raje počakamo, dla se drugi prej ”na kro-«h ota jo.” Smejati se, namesto stvarno odgovoriti je napredno? — ! Pregovor pravi: Kdor se prvi smeje, se slabo smeje, kd«0T se ¡zadnji smeje se sladko smeje. pak tudi takrat kadar jim slaba prede. Vdeležite se v mnogobroj-nem« številu in žrtvujte nekaj za dober namen ! 700 odslovljenih. Missouri Pacific železnica je zaprla svoje tvornice v Sedala, Mo. in odslovila 700 «delavcev za nedoločen čas,. Santa Fe v Newton in Topeka, Kas. j«e znižala plačo delavcem ,«za 20 odstotkov in še več. V Parson, Kas. je Missouri Kansas in« Texa«s železnica odslovila 1500 delavcev. Ne pluvaj! Stane $2.00. Mestna zdravniška odredba« z«a mesto Chicago« je uveljavila odredbo z,a preprečen j e pluvainja na tratoarjih ali javnih hodlnikihi. Za« vsak tiak prestopek se sme do» tiičnika aretirati in kazniti. Chi-eaški policija je tekom« 14 dnij aretirala «čez 80« oseb radi plu-vanja na tratoar. Plačali so po $2.00 kazni. Snovanje velikanskega trusta. 0«dkar je vlada prepovedala, «dla« ne smejo železnice prevažati blaga« produciranega pri podjetjih, v katerih ima dotična železnica «delnice« ali kakoršne koli interese, pričelo se je skriv«no gibanje med« premo garsikimi magnati. Snujejo namreč velik premogar-ski trust im če se jim posreči, kontrolirali IbO'dejo v«se premogokope v «državah Indiana, Illinois, West Virginia in Pennsylvania. Železnice bi rade pro«dale svoje premogokope in to daje navdušenje magnatom, -da uspešno izvrše svoje načrte. Lačen, ustrelil duhovna, ¡Guisejppi Alio, ki je ustrelil Rev. Leo«na Heindrieks, župnika fare sv. Elizabete v Denver, Colo. je bil brezposeln. «delavec, «kateri je «znorel radi pomanjkanja hrame, in kateri je, brez «dela več «mesecev, blodil in nazadnje v svoji maniji prišel’ «do zaklj'učka, «da «mora «ubiti «duhovna. Po «njegovih izpovedbah je prišla oblast «do prepričanja, «da Alio ni noben anarhist, kakor to namreč kapitalistično «časopisje «zatrjuje, ker isti sploh k nobenemu društvu ali «klubu take« vrste ne spada. Isti je tudi izpovedal, «da ni že tri ,d!ni ničes«ar jedel in «da tega duhovna, še «nikoli prej videl ni. Duhoven je takoj umrl. Japonci v San Francisco. Šo'lski svet v Sansalito je določil, «da ne sprejmejo nobenega Japonca v šolo, k je presegel šolska leta«. Sedaj je pa ravno neki Sung II. Cho, 21 letni Japonec, zaprosil, «da sc ga «sprejme v šolo. Šolški svet mu je odrekel in Japonec je vložil tožbo. Menda, da Japonci le 'hočej^o imeti vojno «s Združenimi državami, ker sicer «bi si «dali «dopo'vedati, zakaj se ji«m ne dovoli vstop v ljudske šole, katere oblikuje belokožna mladima. To« je «čuda, da Ilearstovi listi še niso napravili vojne s Japonci in Amerikanci. DENARJE V STARO DOMOVINO pošiljamo: za $ 10.35 ............... 50 kron, za $ 20.45 .............. 100 kron Za $ 40.90 ............. 200 kron, za $ 102.00 ............. 500 kron, za $ 204.00 ............ 1000 kron, za $1017.00 ............ 5000 kron, Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja ' odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c.kr.poštno hranilni urad v 11. do 12. dneh. Denarje nam poslati je najprilične-je do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske ro Domestic Postai Money Order alipa New York Draft. FRANK SAKSER CO. 109 Greenwich St., New York 6104 St. Clair Ave., N.E., Cleveland, Ohio SLOVENCI V CLEVELANDU! 4 SLOVENSKA DRUŠTVA V CLEVELANDU zadružno veselico v prid brezposelnih. A Niti jeden ne sme manjkati. Vsi na veselice in zabavo. šrečolov, petje, predavanje itd. itd. (Ker nam poročevalec ni omenil prostora, niti vstopnine, se zanašamo, da c- uredništvo N. D. objavi te pedatke. Veselica se bode najbrž vršila v Veliki Knausovi dvorani.) (Brezpl.) RUDEČE ZNAMKE, 35c. RUDEČE ZNAMKE, 35c. RUDEČE ZNAMKE, 35c. RUDEČE ZNAMKE, 35c. “Šiba božja.” SLIKA IZ ŽIVLJENJA SOCIJALISTA Spisal X. Nadaljevanje. III. “Lopovi, je zavpil nad nami.” Kaj vam je prišlo na misel?! Ha, ha, ha, . . . Večjo plačo, pa manj dela? Ha, ha, ha, ... se je rogal in majal z glavo. Danes je delavcev tako preveč, kar vsiljujejo se . . . ‘ ‘ Na to sem mu opomnil, da naj bi bili delavci in gospodar ena družina, ki naj bi podpirali drug druizega v vsakem1 slučaju, tako, da bi bili vspehii na obeh straneh; nadalje sem še opomnil, da po vsej pravici ne bi smel iti ves dobiček tovarnarju, temveč tudi delavcem in konečno, da bo imela le tovarna dobiček in korist od tega, če se olajša delo delavcem1 za uro ali dve, ker bodo ostalih enajst ali dietset ur toliko močnejši in marljivejši a sedaj mi-neti pa poslednji dve uri ob splošni onemoglosti prav za prav brez vsake koristi. — “Govoril sem gluhim ušesom; razjiesil sem ga toliko bolj. Ko pa se je Messier oglasil in izrazil o štrajku, bil je takoj ogenj v strehi. Majhen šef je zrastel v trenutku velikan in začel vpiti in nas zmerjati e nedostojnimi psovkami. “Marš ven, poberite se grdobe! Upornikov ne marajo nikjer — socijalisti nimajo zaslužka v moji tovarni — zgubite se takoj, da mi ne pohujšati ostalih — marš, ven spake! “Ko je tako rjovel kot razkačen tiger, pritisnil je na električni gumb . . . drrrr, drrr.......... prikaže se blagajnik, kateri dobi takoj povelje, da nas izplača . . . “Zaman smo ugovarjali, zaman smo ga prosili. Izplačali so nas, porinili nas nepričakovano na ulico in — brez dela smo, raz-upiti kot uporniki, socijalisti. . . brez kruha smo, brez zaslužka...” Slad nekoliko obmolkne in zre v tla; zaton pa skoči pokonci, skrči roko v pest ter udari po mizi ž njo, da je poskočila sveča od nje, upre oči v strop in ... . “Hudičeve pijavke.” “Ne kolni, za boga, ne kolni!” ga tolaži Lucija. “Otroke boš zbudil — Tak’ umiri se! Ne skrbi preveč, saj imamo še nekaj denarja v hranilnici; znan si kot spreten ijn izanesljiv kurjač, za delo se ti ni treba bati. Ne obupaj — vsi tovarnarji niso enaki in takove pijavke kot je ta.” “Res je, da niso vsi ljudje e-naki in tudi enakih misli niso — navadno, ali kaj to pomaga delavcem?! Oj, draga, tudi jaz sem živel do danes v slepi veri, misleč, da so krščanski ali katoliški delodajalci in tovarnarji boljši, pravičnejši do nas delavcev nego Židje. Danes pa sem se popolnoma prepričal, kako resničen je naš domač pregovor, da krokar krokarju oči ne izkljuje, da so visi kapitalisti sebičmeži največjega kalibra, in da so tlačitelji in izsesovalci uboge delavske pare in moči. Toraj vsi so jednaki, potem naj si bodo protestantje, krivoverci, breizverci ali pa Židje .... . Njih malha jim je bog, delavec pa le sredstvo, orodje, s katerim vedno bolj debele in rede svojega boga — Malho! “Kako si prišel do tega uver-jenja? ¡Si li.iskal že kako delo?" “Gotovo, iskal sem takoj novo službo — Misli si, da so :ias o kolu druge ure že spodili. . . kaj sme hoteli početi, kot dela iskati?!” “Zakaj pa nisi domov prišel?” “Hm, domov? — sram me je bilo, a srce mi je pokalo od prevelike skrbi, kaj da porečeš ti! — Nameraval sem se vrniti o : mov s novo službo že rocoji . . pa goljufal sem se> .... varai grozno, grozno!” ISlad to sipregovorivši, skoči po konci in skloni glavo — potisniv- ši roki v žep in srepo divje zroč pred se — je tekal po sobi gori in doli. IV. “Oh, danes, danes sem še — le spoznal vso zlobo sveta — danes se je pretrgalo zagrinjalo izpred mojih oči in- spregledal sem, v trenutku videl sem vso nečloveško krivico, ki se godi nam delavcem že toliko in toliko let, katere pa naši odločilni krogi ne morejo, nočejo odpraviti, ker se nahajajo v krempljih kapitalistov. — Da, da, do danes sem bil vkljub svoji polnoletni starosti še nedolžen v mišlenju kot deček, ki je preso jal ljudi po svoji zmožni razumnosti, po svojem nedolžnem sreu — domišljeval sem si, da kar ga- ne mene, kar se ismili meni, kar obtožuje mojo vest, da vse to občutijo tudi drugi ljudje. — Oh, kaka zmota! — Danes, danes sem sprevidel, da se često godi vse fcaš narobe! Ha ha ha! Jaz, France, bedak.........” “Torej te niso hoteli v službo sprejeti?” radovedno vpraša Lucija. Nikjer, nikjer ni bilo prostora za me . . . kamorkoli sem prišel so mi vrata zaprli. Bali so se me povsod kakor pobeljenega groba! Oh, zblaznel bi, a . . .” “In kako je to mogoče? — Tvoja spričevala so izvrstna . . . Osem1 let si služil v stari tovarni in to ti bi moralo vendar hasniti ali vsaj pričati, da si dober, zanesljiv in resen delavec.” “O, da, to je vse res, Lucija, a ravno to mi je škodovalo! Ti se čudiš temu, kaj ne da? — Ha! — in vendar so včasih človeku najboljše lastnosti v škodo. Slušaj me dobro, da ti povem vse do konca. Ko smo čakali brez dela pred tovarno, smo šli od velike togote v nasproti stoječi saloon, da si damo seveda poštenega duška. Malej je med tem predlagal, da naj počakamo dokler mine tru-dapolni delavni dan in da srečamo tudi naše vposlene tovariše. S tem je hotel reči, da se takoj dogovorimo, za velik shod vseh tovarniških delavcev našega bivšega šefa na katerem naj bi se odobril občen štrajk, v slučaju, da nas prizadetih šef tovarne ne vzame nazaj v delo in ob enem ne ustreže naši želji t. j. naj nam delavcem poviša plačo ali pa zniža delavni čas, ne da nam bi plačo znižal. S početka smo bili vsi složni za ta predlog in določili vse posameznosti. Kmalu pa smo premenili prvo izmišljeno taktiko radi premišljenih posledic, če nas pri sili absolutni šef do štrajka. Uvaževali smo ceno dvoma za ¡možnost, da večina vposljenih delavcev ne bo zadovoljna s našim predlogom in se pri šefu le še bolj počrnimo; tudi je lahko mogoče, da šef ustreže delavcem s kako malenkostjo, nas pa vkljub temu ne sprejme več v delo; potem se pa tudi lahko pripeti, da se nam sicer posreči pridobiti jih za štrajk, šef se bi pa mordia na to odzval s tem, da namesto nezadovoljnih delavcev sprejme odpuščene delavce propadle tovarne sv. Benedikta, ki lačni in stradam pohajajo po ulicah in so pri volji prodati svojo kožo za vsako ceno. To zadnje, tako smo pre-vdarili, ¡bi prav gotovo volil naš šef in potem: je naša stavka brezuspešna. Konec prih. Male stvari. Zatrjuje se, da je zmagovalni Napoleon imel vspeh tako dolgo dokler se je držal s vso strogostjo odredb in kakor hitro jih je zanemarjal je padel. Če študiraš životopis vpešnih in odličnih mož in žena našel boš isto. Ali jim nočeš slediti? Ti dobro veš, koliko življenj je zgubljenih radi zanemarjenja prvih pojavov bolezni. Slaba volja, ¡zguba apetita in utrujenost nam še velikokrat mar niso, mieneč, da kakor so prišle, tako tudi zginejo. Če se tako ne zgodi in napad poostri potem iščemo pomoči, navadno prekasno. Koliko življenj bi se lahko ohranilo, če bi pravočasno rabili Tirinerjevo ameriško grenko zdravilno vino. Isto gre v korenine bolezni, v prebavne organe in ti organi se hitro odzovejo in zahtevajo hrane in ta hrana, katera se dobro prebavi napravi čisto kri, močne živce in da popolno zdravje. To kaže, da bi se moralo Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino rabiti v vsakem neredu želodca utrujenosti in zgube apetita. Dobiva se v lekarnah in pri izdelovalcu' 'Josipu Triner, 616 622 S. Ashland Ave., Chicago, Ul. “Glas Svobode” mi edini slo-vetnskd časopis v Ameriki. Če čitaš druge, čitaj tudi “Glais Svobode. ’ ’ Naši zastopniki za spodaj imenovana mesta in okolico Cenjeni rojaki se smejo z zaupanjem obrniti na spodaj imenovane zastopnike- z naročbo na list V krajih, kjer še nimamo zastopnike, pa prosimo, da se zanesljive osebe, ki bi bile pri volji zastopstvo proti primerni proviziji prevzeti, zglasijo' pri uipravništvu “Glas Svobode”, 665 Blue Island Ave., Chicago, 111. Za Huntington, Ark.: Frank Žitnik; Za San Francisco, Cal.: J. Erbus; Za Aspen, Colo.: Fr. Peček; Za Crested Butte, Colo.: Marko Sodja; Za Denver, Colo.: Jos. Debevc; Za Pueblo, Colo.: M. Koehevar; Za Fleming, Kas.: M. Stefani«; Za Fromtenac, Kans.: J. Kollar; Za Yale, Kans.: Anton Rupar; Za Calumet, Mieh.: Leo Junko; Za Chisholm, Mine.: Jos. Lani; Za Eveleth, Minn.: Peter Mayerle Za Brooklyn, N. Y.: J. Ivanšek; Za New York, N. Y. Jos. Mentomy Za Cleveland, O.,: Rudolf Perdan in Aug. Kužnik. Za Collinwood, O.: J. Kunčič; Za Lorain, O.: Pr. Vevar; Za Claridge, Pa.: J. Batitch; Za Coniemaugh, Pa.: Jos. Bricelj; Za Johnstown, Pa.: M. Štrukelj; Za Hermine, Pa.: Val. Uribas; Za Morgan, Pa.: J. Lesjak; Za Pittsburg, Pa.: A. Skeihec; Za Willocb, Pa.: Fr. Šeme; Za Murray, Utah.: M. Žugelj; Za Ravensdale, Wash.: C. Ermenc Za Kenosha, Wise.: M. Kirar; Za Rock Springs, Wyo.: L. Demšar. Kako pride Vaš denar najvarneje v stari kr^j? Pošljite ga po Mohor Mladiču, 617 So. Center Ave., Chicago, 111. On je v zvezi z g. Sakserjem v New Yorku in pošilja denar varno, točno in zanesljivo na določeni kraj. Ako potujete v stari kraj ali želite koga svojih sorodnikov ali prijateljev vzeti v Ameriko, potem kupite vozni listek istotako pri Mohor Mladiču. On Vam presrkbi dobro in hitro vožnjo po najnižjih cenah. MOHOR MLADIČ, 617 So. Center Ave., Chicago, 111. Bolečine v lirbtn In nogah izginejo popolnoma, ako se ud parkrat nariba z Dr. RICHTERJEVIM SidroPainBxpellerjem Rodbinsko zdravilo, katero se rabi v mnogih deželah proti reumatizmu, sciatiki, bolečinam na straneh, neuralgiji, bolečinam v prsih, proti glavo- in zobobolu. V vseh lekarnah, 25 in 50 centov. F. AD. RICHTER & Co. 215 Pearl St. New York. Te zebe? Omisli si dober površnik ali zimsko obleko, katero ti naredi hitro in po ceni Tictor Volk & Co. izkušen krojač 838 IstSt., La Salle, 111. TEL, 645 R I Valentin Potisek ----- GOSTILNIČAR -- 1235- IstSt., La Salle, 111. Se priporoča rojakom za obilen obisk. Postrežba točna in izborna ANTON LINHARD & SON — Pogrebnika — Kočije za dobiti za vse priložniti. 471 W. 19th Street Chicago, IH. Slovenci! Gotovo, da se poznamo. Prej sem delal 9 let v Bernardovi vinarni na Blue Island Ave., sedaj imam lastno in dobro urejeno GOSTILNO na 680 Blue Island Ave., blizu Atlas pivovarne. IG. F. HALLER. ATLAS PIVO. BUSINESS LUNCH TOM. KTTLICA UNIJSKI TESARSKI MOJSTER 1294 Trumbull Ave,, Chicago. Sprejema vsa v njegovo stroko spadajoča dela po najnižji ceni, in se priporoča za obilna naročila. vs^00* V7vSl |T L Dvorana za društvene seje in veselice. Popotniki dobro došli. Postrežba s stanovanjem in brano. je w * WISCONSIN tli tli til tlI tli Vil til tlI til tli til til tli til tlI til % 5. UP PHONE 4 24|Union KENOSHA, Street. W1SC. % m m m m m m m m Ti i* * T* m * J? MATIJA KIRAR GOSTILNIČAR v Kenosha, Wis., 432 Middle S Se priporoča rojakom za obisk Toči dobro in sveže pivo, naravno vino in pristno žganje. Izvrstne smodke, TELEFON ŠTEV. 777 John 0. Hruby TRGOVEC s pohištvom, železnino, pečmi, karpeti itd. **>«** Peči inringerji (wringers) se hitro in dobio popravijs 589-591 Centre Avenue Chicago, 111. TELEFON CALUMET 1678 Najfinejše fotografije izdeluje vendar-le samo P. Schneider FOTOGRAF 2222 State St., Chicago. Cene zmerne—postrežba hitra. MAV DONAT izdeluje neopojne pijače, so-dovico in mineralno vodo. 576 W, 19. St. Tel, Canal 0296 NAZDAR!!! -- =SALOON= Kositek Brata 590 S. Centre Ave. Chisago. VODAK-OVA GOSTILNA 683 Loomis ul. na vogalu 18. Pl. Ima lepo urejeno dvorano za zabave in zborovanja TEL. CANAL 7641 MATIJA ERKLAVEC. Edini slovenski krojač v Chicagi naznanja slav. občinstvu, da ima sedaj veliko zalogo vsakovrstnega blaga v izdelovanje novih oblek kakor tudi v popravo starih vse po zmerno nizkih cenah 624 South Centre Avenue. CHICAGO CUNARD 72 LINE I/Nov Yorliii v Sredozemsko morje in Adrijatička pristanišča._V REKO potom OIBRALTAR.IA. NEAPEL.JA IN TRSTA. Novi, moderni parniki s dvema vijakoma. Slavonia, Pannonia, Carpathia, Ultonia (Težki 10,000 do 13,000 stotov) Parnika “Caronia” in ‘ ‘Carma-nia”. dva največja parnika na svetu celo leto redno vozita. Za natančne pozvedbe za odhod in prihod parnikov, kakor ludi za vozne cene in o tretjem razredu obrniti se je na: CUNARD STEAMSHIP COMPANY LTD. F. G. WHITING, ravnatelj. 67 Dearborn St., Chicago JOSIP ZALOKAR priporoča rojakom v Clevelandu svojo dobro in vedno preskrbljeno GOSTILNO na 899 Edison Rd. N. E. kjer toči vedno tveze pivo in likerje. Unijske smodke in prost prigrizek. Nadalje priporoča ■voja fina vina, domačega izdelka in sioer: rudeče galon 50c, belo galon 60c, rumeno galon 55c Proti predplačilu ali poštnem povzetju pošlem ta vina na vse kraje Amerike. Za dobro postrežbo in pristnost vina jamči Jos. Zalokar, gostilničar, i 899 EDISON ROAD, N. E. L»? CLEVELAND, OHIO Trgovina z železnino, pečmi, preprogami in z v-sem pohištvom Dobro blago po nizki ceni pri Y. Kobzina-tu 580-582 Blue Island Avenue CHIcAGO, ILL. Ameriški carji in “Injunction” Eusi, Avstrijci, Nemci, Turki imajo po enega cara; Tiulijani, Angleži, Belgijci, Španci, Srbi, po enega 'kralja; Amerikanci pa imamo tisoče čarov, cesarjev, kraljev, knezov, sultanov, paš in ^diktatorjev. Visak zakotni odvetnik politilkar, suženj korporacij, katere takorekoč vzgajajo razni truisti in inkonporacije seveda na delavske .stroške in jih vadijo v politiki, ob času volitev gre iz pisarne korporacij in pride v višje urade ameriških carjev sultanov, kraljev in paš. Zaslepljeno ljudstvo ga sem ter t je zvoli za, — ne svojega, ljudtikega zastopnika temveč — zastopnika karporacij, katere so mu dale vzgojo, so mu dale učenost in zvitost in od katerih je tudi sedaj1 odvisen. To ljudstvo, zaslepljeno in očarano, ga postavi, da vlada kot kak car, avtokrat nad okrajem in ljudstvom, ki ga je zvolilo. On jie najvišji v svojem carbitvu ali kraljestvu; ljudstvo je tako hotelo in sedaj «e imu mora ki jan j ati; ono prosto (?) ljudstvo, ki ga je zvolilo in z valitvijo se odpovedalo prostosti. Isti je lahko .slaboumen kot jeden izmed Jurpev, isti je lahko razkošen, kot f ran epski kralj Lu-devit, isti je lahko kriminal kot John R. Walsh, bigamist še večji kot John Hoch in razuzdanec kot Sten slan d, bankir, ki je s ljudskimi hranilnimi vlogami napajal Vlačuge s šampaneetm in vendar samo jedina njegova beseda lahko iMubuje volji osemdesetih miljo--tnov ljudi1. V šoli sc maši otroci uče gotove predmete n,a pamet. Iz tieh predmetov se uče v lepih besedah obliko našega vladajočega instituta; visokih besed si še nerazsodni o-troci ne vedo razlagati im tolmačijo si ustavo popolnoma drugače, kot je v resnici. Imenovani car ali paša, katerega so trusti vzgojevaii in mu pokazali slabosti zakona in ubtave si jo obrne v svojo prid, ljudsko škodo in on •sam postame konstitucija. Ta car lahko zabrani prostost govora in, tiska, prepreči in prepove Zbiranje ljudstva im orgini-.ziranje društev in unij, on zametuje in tepta postave in njegova beseda zadostuje, da ovrže ljud-tsiko pravo in zakon; in posužni ves narod. Naša demokracija ,po-tmenj.a v resnici .sulbstitucijo več tisoč avtokratov za jednega. Ker nismo mogli prenašati sit-(noisti, neumnosti im bičanja od jednega čara,, odločili smo se, da postavimo krdelo čarov na to zvi-šeno mesto. To uganko hoče sedaj vsaJka unija, vsak delavec vsak socijalist, demokrat in republikanec, rešiti. To je nova pritiskajoča forma, koja eksistira le pri nas, v tej prosti, svobodni Ameriki. Angleški parlament je najvišja moč in oblast; na Angleškem ne poznajo pisane ustave in zakon tega parlamenta se odobrava za najvišjo in zadnjo moč. ¡Francoski parlament je z ozirom n,a moč za troho slabši. Navaden zakon ne more premeniti francosko ustavo, ampak v slučaju, da. bi hotel njen kongres skovati neustaven izakon, ga ne more nobena sodnija in noben uradnik pravno ovirati ali pa preprečiti. Na Italijanskem imajo ‘konstitucijo tako urejeno, da se noben sodnik’ ne sme umeševati v ljudsko voljo im ni je ¡sodnije, ki bi si upala umešiaivati se v postavodaj-tetvo. ¡Sodnijam n,a Nemškem še na misel ne pride umeišavati ,se v postavoidajalstvo in konstitucijo, ki, je potrjena od zbornice. V Avstriji se smejo sodišča ozirati na veljavo odredbe, strogo pa je prepovedano vmešavati se v ustavne postave. Na Švicarskem pa mora pravni tribunal o dob reti brez vprašanja vse zakone predložene mn od zvezne zbornice. Ako toraj delavstvo v Nemčiji, Avstriji, Franciji, Angliji, Švici in drugod primorajo parlament, da sprejme postavo, ista tudi stoji. Ameriško delavstvo pride še veliko iažje do postav, kar pa tudi postavodajstvo dobro ve. Zato pa kadar oni gospodje s cilindrom in frakom zapuste kovačnico postav in odlože delo svojih rok, pograbijo zunaj stoječi paše ravno kar skovani zakon, ga pilijo, tolčejo in nabijajo po njem tako dolgo dokler ne najdejo njegove slabe strani. ■ Vsak zakon ima slabo in dobro stran in to znajo tisoči naših malih čarov in' kraljev za se in za svoje korporacije izkoriščievati; navadna ljudska masa pa je pri tem vselej oškodovana. Ko bi pri nas v Zidr. državah, katere ustava določuje enakost in pravico vsim državljanom, upeljala takove odredbe kot jih ima Švica, Nemčija, Italija in par drugih civiliziranih držav, potem bi šlo na, tisoče teh icarov, sultan,tfv in paš rakom žvižgat. Tako se vlada pri nas pod se-dajnim sistemom, kateri je veliko krivičnejši od onih pod kakim evropejskim carjem ali sultanom. Ameriške unije — delavci, ki imajo moč v svojih rokah beračijo pri vladnih krogih v Washing-tonu za koncesije, kakor je to vedno delal Samuel Gompers vodja najviečje delavske organizacije v Ameriki. Po ustavi Združenih držav naj hi vladala volja državljanov in ne avtokracija. Vsak delavec — državljan ima po ustavi iste pravice, je podvv /en istemu zakonu kot kapitali in ljudska volja — to je večina ,n;aj bi vladala. AH nimamo mi delavci večino, ali nimamo mi moč vladanja1 in jziafconodajstva v rokah? In mi delavci naj prosimo za koncesije. Mi ne rabimo prosjačiti, zahtevajmo in vzemimo si jih! Mi verujemo, dia je poniževalno ip brez vsakega sadu za organizirano delavstvo in le v korist republikanski in demokratski stran ki, ergo kapitalizmu, če se delavca tiakorekoč poriva sedhj v en sedaj v drag tabor zastarelih, delavstvu sovražnih strank, kot sti gornji, dve, kateri s dušo in telesom vred lastujejo in vodijo 'oni, ki tako gorostasno delujejo na posužmevanje ih izkoriščevan-je delavstva. Toda kedar koli se zavzame tak vodja, kot je Gompers za delavstvo in njega pravice, kakor je to storil pred kratkem potem ne smemo .pomišljevati in u gibova ti bi — li mu pomagali ali ne. Stanovitnost, s katero se je uprl in se namerava ’ upirati višjemu sodišču, ki namerava zatreti prostost govora in tiska, zasluži pomoči vsaieega zavednega delavca, n,e oziraje se na, stan verstvo' ali politično stališče. Imenimo naj, da v Združenih državah ni zakona, ki bi prepovedal prostost govora in tiska in ustava zahteva prostost in enakost državljanov. Kraćenje prostosti tiska in govora je jedna najvažnejših točk potem bodisi, da se isto vrši v temni Rusiji, bodisi v prostih svobodnih Združenih državah. In delavčeva dolžnost je, da se upre vsaki prepovedi (injunction), ki hoče prikratiti državljane najsvetejšega zaklada — prostosti izražati svoje misli v govoru ali tisku. Nazaj k stvari! Podati se taki odredbi višjega .sodišča s tolikim številom delavstva, večino državljanstva in toliko blagajno za seboj, bi se reklo, da delavec m, njega vodjia; sta strahopetca, i Obratno moram» ‘hiti ponosni na j Samuela Gompersi v tem boju za 1 prostost govora in tiska in neopravičeno: postopanje vlade in sodnika. Gould bi se moralo in se mora prezirati od vsih delavskih publikacij in organizacij v Ameriki. Ako se to stori in ako se postavi v bran s vso močjo in e-neržijo im aikio se nadaljuje s bojem do konica potem je mogoče, dia zmagamo in še več — cela armada delavskih zastopnikov pride v kongres v W,ashin,gton in proisjaške politike bo konec. Ako Gompers stori to, ako izpelje svojo politiko v tem smislu, ne bo dolgo, ko bode višje sodišče kakor tudi postavodajstvo kontrolirano od delavstva, prepovedi (injuntdon) proti delavstvu bodejo ničla in čari, sultani, kralji, paše bodejo zginili iz tal svobodne Amerike. V zadnji številki meseca januarja t. 1. se je Samuel Gompers v glasilu “American Fcderationist’ (Ameriški zveznik) pod daljšem uredniškim člankom, direktno in javno prezirajoč ono prepoved višjega sodišča, izrekel: “Američani Federation, of Labor se ne poda in bode še trdneje stala za prostost govora in tiska.” Rojakom — delavcem je še dobro v spominu ona prepoved (injunction), katero je iizdal Gould višji .sodniki Columbia okrožja dne 18. dec. m. 1. na American Federation of Labor in, eje uradnike. Tožiteljica je bila “Buck's Stove and Range Co." iz St. Louis, M» , povod tožbi pa je bil tabo imen o vani “bojkot” A F. »f L. proti tej tvrdki radi pritiska na delavce v tej' tovarni, radi nizke, neprimerne plače in nepripoz1-nanja unije. Krivda A. F. of L. je bila edino v tem, da je v svojem glasilu bojkotirala to tvrdko, kakor je že marsikatero popred s “We don’t patronize”. Sod-nijska prepoved, ki jo je izdal sodnik Gould je ena največjih in najbolj za delavstvo nevarnejših, kar jih je bilo še kediaj sodnijsko izdanih. Tej sodnijski prepovedi je sledila tožba za odškodnino, ¡povzročeno s stavko delavcev v Buck’s Stove & Range Co. tvor-nicah. ¡Sodnija je zopet upognila sivoj tilnik in dosodila tvrdki $240,000 odškodnine. Sedaj pa pridejo vprašanja: “Bode li se družba drznila izterjati to svoto, katero ji je pri-poznalo maj višje sodišče?” “Bode li družba imela pogum .aretirati Gompersa, predsednika in ostale člane eksekutivnega odbora A. F. of L. radi tega, ker še vedho tiska, samo namesto prejšnega “We don’t, patronize” — “We wont patronize” in radi tega ker je bilo že prej sodnijsko prepovedano' bojkotirati to tvrdko? Naše mnenje je, dia, če se tvrdka drzne nastopiti proti delavski organizaciji, ho imel ta" čin veli-' k vpliv pri prihodnjih predsedniških volitvah in upamo, da zmaga, gloriozma zmaga bo delavska. Upamo, da ta tožbia in boj bodeta streznila marsikaterega delavca — volilca do zavesti svojega stanu, prava in moči. Ako vsi unijski1 .zastopniki stoje stanovitno rama, ob rami in prezirajo ono' nasilno obsodbo in prepo ved in ako puste družbi da goni svoji iz,prešano moč nad delavstvom in pozapre one, ki se drznejo zagovarjati prost govor in tisk potem bo zmaga toliko slavnejša, vspešnejša in hitrejša. Nekateri, dalekovidni zastopniki kapitalizma sc se pričeli zavedati in oplazili so, da jie ta njihova žrtev “bela vrana”. S tem pomagajo delavstvu do eneržije, zanimanjiai in skupnega nastopa nroti 'kapitalizmu. Vsak neodvisen Amerikanec mora obsojati tako brezobzirono postopanje višjega sodišča pod tako konstituci-jonelno državo kot so Zdr. države! Recimo pa, da dražba im basovska zveza vloži prošnjo za izvršitev odredbe višjega sodišča, pozapre Vunaidmibe, hažbijejo nnije in zaplenijo njihjpublikaeije in drugo, kaj se bo 'zgodilo potem s delavstvom? delavska politična moč postala bo postava pride pa tudi lahko do tega, d'a bode ves Supreme C. sistem za vedno pome ten 's površja in' eksistence, Zdr. države pa postanejo kaj lahko prava demokratična država. Na noge, delavci, volilci! Kaj pia boš storil za delavstvo, svoj stan in svoje otroke? Ali ti ugajajo takovi čari ko,t sodnik Gonld Dalje na 7. strani. Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvaško FRANCOSKA PROGA Compagnie Generale Transatlantique GLAVNA PREVOZNA DRUŽBA. New York v Avstrijo čez Havre Basel. Veliki in brzi parobrodi. La Provence.........30.000 HP La Lorraine..........22.000 HP La Savoie...........22.000 HP La Touraine..........15.000 HP Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila Parniki odplujejo ysak četrtek. Glavni zastop na 19 State St. New York. MAURICE W. KOZMINSKI, glavni zastopnikza zapad, na 71 Dearborn St. Chicago, 111. Frank Medosh, agent na 9478 Ewing Ave. S. Chicago, 111. A. C. Jankovich, agent na 2127 Archer Ave, Chicago, 111. Pavl Saric, agent na 110—17. cesta, St. Louis, Missour. I « Slovenci pozor! Ako potrebujete odeje, klobuke, srajce, kravate ali druge važne reči za možke — za delavnik ali praznik, tedaj se oglasite pri svojem rojaku, ker lahko govorite v materinščini. Čistim stare obleke in izdelujem nove -—po= najnovejši modi in nizki ceni. ¿t JURIJ MAMEK, 581 S. Centre Ave. blizo 18. ulice Chicago, 111. a — a c M. A. WEISSK0PF, M. D. J 0 ZDRAVNIK IN RANOCELNIK 885 Ashland Ave., Chicago, 111. tel. canal 476 Uraduje na svojim domu: V lekarni P. Piatt, od 8.—10. ure predpoludne 814 Ashland Ave.: od 1—3. ure popoludne in od 4.—5. popoiudne. od 6.—8:30 ure večer. Ob nedeljah samo od 8.—10, are dopaladae doma in to le izjemoma v prav nujnih slučajih. DR. WEISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist. S ' -■ UJemu pustiš od nevednih zobozdravnikov izdirati avo^e, mogoče še popolnoma zdrave zobe? Pusti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi Dr. B. K. Simonek Zobozdravnik. 544 BLUE ISLAND ATE. CHICAGO, ILL. Telefon Morgan 433. Ako hočete prihraniti nekaj dolarjev, kupite peči in pohištvo pri NAS as. Vasumpaur, na voglu 18 in Paulina ul. Chicago, 111. ATLAS BREWING C0. sinje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena. LAGER MAGNET T GRANAT I Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje. Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se oberniti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili. “Glas Svobode” (The Voice of Liberty) __________WEEKLY______________ Published by The Glas Svobode Co., 665 Blue Island Avenue, Chicago, Illinois. ¡Subscription $1.50 per year. Advertisements on agreement Prvi svobodomiselni list za slovenski narod v Ameriki. “Glas Svobode” izhaja vsaki petek ------------in velja------------ ZA AMERIKO: Za celo leto.............$1.50 za pol leta..............75c ZA EVROPO: Za celo leto.........—kron 10 za pol leta............kron 5 Naslov za Dopise in Posiljatve je GLAS SVOBODE CO. 665 Blue Island ave., Chicago, III. Pri spremembi bivallišča prosimo^ naročnike, da nam natančno naznanijo poleg Novega tudi Stari naslov. 231 ISocijalizem. je podoben streli Vdani in užge ... # # # Hearst in njegova Independent League velike vpijata pa malo ¡storita. * * * Bog ve . . . če bodo republikanci zopet vpili: '‘Bul dinner pail” in eie bo Bryan kazal srebrne dolarje, ko pridejo volitve. * # # ■Čulđhi 1 j1 udje . . . Danes pišejo v listu A., da je ta jednota najboljša, jutri pa čitam v drugem, da so priisttopli k- popolnoma drugi Jednoti. Šviga, švaga . . . * * Poroča se, da je imel predsed mik Roosevelt $30000 v Knickerbocker je vi banki ob čas; poloma. Ali se še čuldite zakaj je bil preu-sednik tako hitro ¡priprav lj-v poslati 60 miljonov dolarjar v •> !- pomoč New yorskim bi ukani?! # # # Socijalizem odpira' oči. II-i ¡multimiljonarjia E. Zimmermann, iz Cineinati, O., knjegiu,", lli liou Manchester, sedaj na Aa-_'n~5kem je jav m naznanila, da vstop; v isoicijalustiičuo .riranko ;i: prične delovati ,?a socijalizem Dani s- in soeijaliaean izhaja .... # * * Ko bi kedo dragi izdlal takove pomanjkljive račune, pal bi nas mirujoč nasprotnik asniske, v dolgosti od 2 dolO ydov, yd. po.. sy2c Težka nebeljena Shakier flanela 10c vrednost, yd.................... sy2c W Yd. šitrokjo, težko in nebeljeno platno, 8c vrednot, yd. za;.... 434c 36 palcev širok, križast sere, vsa-ke barve, ytd.................. 59C ^ Fiini eelovolnemi Chiffon Panama in Nun’s Veilitng za j opiče, obleke najnovejše in najmodnejše barve tudi črne in oreaim, yd. po.... 65c V zalogi imamo tudi različno, najnovejše in najmodnejše svilnato blago po 59c in 98c yd, ravno tako tudi volneno yd. po 59c, 98c in $1.39. 'aceÂfTw. Najstarejše ječe ima Portugalska. Te ječe so blizu Lizbone ter se imenujejo “temnice -molka.” Pri gradnji teh ječ so porabljali vsa sredstva; da bi se nepravi! obsojencem položaj čimbolj grozovit. Kaznilnica je na pet nadstropij visoka trdnjava. V sredini vsakega nadstropja je dvorana iza ¡stražnike. Od tod vodijo zelo ozki hodniki do celic, ki so komaj tolike, kakor grobnice. Vsak jetnik ima za posteljo prazno mrtvaško ¡krsto, a oblečeni so v mrtvaške srajce.. Stražniki hodijo popolnoma tiho v suknenih copatah. Vsalk dan se enkrat odprejo celice in kaznenci gredo na “sprehod”. Pri tem mora imeti vsak krinka na obrazu ter ne jsmejo izpregpvoriti besedice ne med seboj ne s pazniki. V takih duševnih in ¡telesnih mukah umre najmočnejši obsojenec najpozneje v desetih letih. « « S 561,563^565 fSlAND AVE. V zalogi imam vsakovrstne domače in importirane likere, katere prodajam na debelo in diobno. Zunanja naročila se spremejo. M. Sikyta, trgovec s raznimi domači mi vini in likerji. 582 S. Centre Ave. Chicago, 111. Odprto pismo Slovencem. 'Spoštovani director Collins N. Y. Med. Institute! Vas pozdravljam in Vam naznanjam, da nimam več zdravil ter mi jih! tudi ni treba. Jaz sem Vam zelo hvaležna, ker sem močno trpela bolečine, a sedaj jih me več, ker sem popolnoma ozdravila. Priporočala bodem tudi drugim Vaše modrost in izkušenost. Bog naj Vam plača vse, •kar ste mi dobrega storili! — Vaš šle enkrat lepo pozdravljam in Vam ostajam vedno hvaležna. — Marija Rosen stein Box 72 Frontier, Wyo. Potrebujete premog, drva ali se mogočete želite seliti tedaj se zglasite pri MARTIN-U LYMAN, 617 So. Center ¡ave., Chicago', 111. Tel. št. Canal 915 Emil Bachman, 580 S. Centre Ave., Chicago. Izdeluje društvene znake, gumbe, zastave in druge potrebšečine. Slovencem in bratom Hrvatom v Chicagi naznanjam, da sem svojo gostilno opremil z modernim kegljiščem in tako svojim cc. gostom pripravil najboljše zabavišče. Vsem bratskim društvam priporočam tudi moje dvorane za društvene seje, svatbe, zabavne večere itd. — veliko dvorano pa za narodne in ljudske veselice. Cc. gostom so vedno na razpolago najboljše pijače, unijske smodke in prost prigrizek. Potujoči rojaki yedno dobro došli! Priporočam se vsem v obilen poset. Frank Mladič, 587 S. Centre Aye. Chicago, lil. MED NAMA! Ako hočeš imeti dobro fotografijo, pridi k meni. Jaz se bavim s tem poslom že 25 let in moj delokrog seje medkjjj tem časom zelo razširil. To pove dovolj. Pridi k meni in bodi’! prepričan, da ti ¡zdelam po zmerni ceni fino sliko v najbJjj izdelovalnici fotografij, kar jih je na zapadni strani (Westj; Side) mesta. ----- Izkušen fotografa = 391—393 Blue Island Ave. vogal 14. Place. CHICAGO, ILL. ESTABLISH 1883 phone Canal 287 Severova družinska zdravila so čista, varna, popolna, zanesljiva in djelujoča. Poskusite jih! VARUJTE SE HRIPE! Zdravniki spoznajo to bolezen, da je jako nevarna. Telo srbi po vsem životu, okus se zmanjša, obe oči in nos se močijo, hud kašelj nadleguje bolnika. Proti tej bolezni rabite Severov Balzam za Pljuča.............................. Za odstranjenje prehlada in kašlja se poslužite Severovih Tabletov proti hripi. “Dolgo das sem imel neznosen kašelj; nisem mogel spati; zgubil sem slast do jedi in sem bil nezmožen delati. Po rabljenju dveh steklenic Severovega Balzama za pljuča sem bil popolnoma ozdravljen.” Vinc. Marek. R. F. D. No. 2, Box 56, St. Clairsville. Ohio Severov Balzam za pljuča stane 25 in 50c. ^ Severovi Tableti proti hripi stanejo 25c. ^ Glejte, da dobite pristna Severova zdravila. Ne jemljite podelkov Q s* **»• u.j rtM pnín.'íW»1*''1. JíiKiriííl ♦ 11 V”iU<' ' ' * 'pítíCK C-0 _CEN'> S * SL jJ.'apí« j ce#*« OTRPLI ČLENKI? Nobeno zdravilo »e prinese tako hitro pomoči kakor Severovo Olje Sv. Gotharda. Hibljite bolni ud z istim in pokladajte tople obkladke. To zdravilo odstrani glavobol, rane in druge podobne nadloge; tudi odstrani otrplost členkov. Cena 50c. Ali ste utrunjeni? Ako se počutite utrujene, ^ poskusite Severov Življenski balzam. Gosp. Jos. Drimal, Yellow Grass Sašk.. Canada, piše: “Prejmite srčno hvalo! Naznanjam Vam, da po rabljenju Vašega balzama, štirinajst dni, sem bil popolnoma ozdravljen. Zahvaljujoč se Vam za zdravje bodem priporočal to zdravilo vsakomur, ki trpi, kot sem jaz občutil; po-magalomubode”. 75c Povečanje srca, je lahko najsigur-neji vzrok oslabelosti srčnih sten,ki povzroči oslabelost srca. Bolnik trpi veliko ;pa-ziti pa mora, da ob istem času ne vidi ali sliši stvari, ki bi ga prestrašila. Ako se vzame zdravilo zoper to bolezen bo gotovo kmalu pomagalo, in to je Severova srčna tonika. Cena #1.00. Ob istem času se naj porabi Severov Nervoton kot okrepčilo nervi. #1.00 ŽELODČNI NEREDI, morajo se odstraniti v najkrajšem času. Najboljše zdravilo za take slučaje je Severov Grenčec za želodec.. To zdravilo je znano kot krepčilo moči in prebavnih organov. Cena 50c in #1.00. Prodaje se v vseh lekarnah Zdravilni nasvet dobite na zahtevo zastonj V Iz Žužemberka. Čudna so pota, ki vedejo do poslanskih sedežev v ljubi Kranjski deželi. Ni čuda potem, da ljudje lakomni časti, denarja, vlade-želnosti itn druzih podobnih reci to vaj o po potih, (ki se čisto nič ne strinjajo s poštenostjo, vredno možatosti. Vse store, da le dosežejo ljubi mandat ek, ki je združen s gori omenjenim prednostmi. 'Tlak borilec' za mandatom je dični šviga švaga čez dva praga, kamenolom i tiran okoličanskega, ubozega ljudstva, slahoznani Janez Vehovec. Ta strastni vročekrvnež, politični prekobičevalec raznih mišljenj je po dolgem trudu dosegel ■zaželjeni mandatek, (ki je združen s ostudnim političnim šemtvom. Zatoraj hočemo tega Janeza, klerikalnega hlapčona pokazati javnosti kaj je vse počel, da je dosegel svoj zaželjeni cilj. Pokazati hočemo kaj počenja s ljudmi, ki j so mm le količkaj nasprotni v nri-Aljenju, kako jih zatira, prega ča in uničuje, samo da pokaže, o-blast .svoje neznačajnosti. K stvari toraj! Po naključju je postal župan Žužemberski. 0'blčani pa uvidevši, da ta nadiu-meš in ošabnež koprni po samo-držtvu in vladanju, kakcr se njemu poljubi, ne da bi imel v to o-pravičenosti in najmanj zmožnosti za odgovornosti polno mesto so ga hoteli odstraniti iz županskega mesta. In to uvidevši je pal na kolena pred ondotne voditelje vladajoče stranke, proseč jih milosti .... Od tedaj postal je ponižni hla-pee politične zaslepljenosti in ON drzoviti ošabneš izrablja sedaj moč in veljavo Izaupanega mu, hlapčevsko pridobljenega mesta ter šikonira politične nasprotnike . na vse mogoče načine. Kot županu, mm je lahko pridobiti si koncesijo za gostilniško obrt; gorje pa onemu, ki bi se predrzni! zaprositi za podobno koncesijo.' Takoj sc nad dotič-nežem zadere si svojim, huronsko-barbarskim glasom: Bik zabiti, ali Vam ne zadostuje moja gostilna?! Marš, v mojo gostilno hodi pa mir besedi! Marš, marš, vun-kaj! . . . Poštnim potom lahko, vlagate denar. Da zamoremo vslužiti tudi zunanjim vlagateljem uvedli smo da vloge sprejemamo poštnim potom. Vi lahko denar na vsaki pošti za nas vložite s pripombo naslova. Vloge sprejemamo od $1.00 naprej. Pišite po navodila na SOUTH CHICAGO SAVINGS 278—92nd Street Chicago, 111. M0CN0 BLAGO. Najbrže, da ste videli že kako oznanilo in si predstavljah, kako po ceni se blago dobi. Ali se spominjate, kako slabe blago ste dobili in si sami sebi rekli: “Nikoli več tam niče- sar ne kupim”. Večina nas ima tako skušnjo, in če je vi niste imeli, štejte se srečnim. Mnogokrat vidite take predmete oznamovane in tako lepo popisane, da se vam priljubijoin si jih hočete nabaviti Grete in si jih ogledate in najdete, da niso niti polovice one vrednosti ali kakovosti kakor opisano, To je glavni vzrok, da mi ne navajamo naših cen po o-glasih. Nekatere prodajalne trde, da cena tega ali onega predmeta je za polovico znižana. Mi tega ne storimo, kajti vsakdo vč, da nekaj dobička moramo imeti, ker sicer ne bi mogli eksistirati. Naša trgovina obstoji vže 15 do 20 let in todo-kazuje, da zadovoljimo ljudstvo. Pridite k nam in si oglejte blago in ceno. V zalogi imamo najlepšo vrsto oblek,slamnikov, klobukov, letne spodnje obleke itd. Pridite in oglejte si naše vzorce za možke obleke. M=ac=ao. NOVO SLOVENSKO GOSTILNO JE OTVORIL Frank Hudale na. 611 So. Centre Avenue Chicago. Slovencem in drugim bratom l Slovanom se toplo priporočam ¡za obilem obisk S spoštovanjem Frank Hudale Dobra unijska gostilna, kjer se dobi mrzel in gorak prigrizek. POD VODSTVOM Jos. J. Stastny, na 650 Blue Island Ave., Chicago Velika dvorana za društvene in unijske seje, in druga dvorana za koncerte šenitbe in domače zabave TEL. 1023 CANAL Kaspar jeva držav-na banka. 623 Blue Island Ave, Chicago, III, plačuje od vlog 1. jan, pa 30 jun. in od 1. jul. pa do 30jdec, po 3 odstotke obresti. Hranilni predal za $3. na leto. Pošilja se denar na vse dele sveta in prodaja se tudi vozne listke (šifkarte). Denar se posojuje na posestva in zavarovalne police. Ni dolgo tega, ko je neki Žu-žemberčan; zaprosil zai gostilniško koncesijo ,p'ri okrajnem glavarstvu. Pripomniti je, da prosilec ni Ihodiil v gostilno Janeza Vehovca pač pa v one, kjer je našel več gostoljubnosti in prijaznosti. In kaj jb dični Janez pl. B. . . 'bar storil in poročal na ork,rajno glavarstvo? Poročal je, da prosilec je neumen (i'n pri zdravi pameti) da je na slabem glasu kot tat, da je slabo znan in da se mu naj za pet božjih ran ne podeli gostilniške koncesije. To lažnjivo poročilo je bombastično potrdil s svojim 'županskim imenom, da bi tako poštenega človeka, kojega dobri glas se sliši celo v deveto ,vas uničil — čujte in strmite, samo .zato, ker ne obiskuje njegove go,stilne im ker ga mi volil za župana. 'Tako se je hotel maščevati, le žal, da mu; ni .zamogel zaradi zapoznelosti blizu s pomočjo kazenskega; zakona. Tako pa bi sedel on, njegova vsegamogočnost v tisti luknji, v Osojo je že toliko nesrečnih rojakov spravil po- nedolžnem. Večkrat se pripeti, da pride kdo izaradi kake male praske v kaki gostilni, omamljen vinskih duhov pred kazenskega sodnika. Zastarela! navada pa zahteva, da nesrečnemu rojaku da dotično županstvo nravnostno spričevalo, d!a ga na podlagi istega sodi. Ha, huronski krdlk' se razlega nad šumečimi slapovi ,zelene Krke, imed' ropotanjem mlinskih koles, ako. nesreča nanese, da ima On komu svojih ne-somišljenikov tako spričevalodati.Drvi po ravni planoti - Bodganje vaisi, da onstran neke odmevajo poždviinjeni glasovi sreče obnorelega tirana: “Seđ'aj te imam v roki! Ne ui- deš mi, ptiček, pomnil bodeš ves svoj živ, kedo je Janez Vehovec!’ Tako pride za nedolžnega rojaka spričevalo, županstva, ki se glasi: R. R. je nevaren človeškemu življenju, znan pobijalec, razborit razgrajač itd. itd. On se na 'tak način maščuje nad nedolžnimi bitji, pomni pa ne, da nedolžnost se grozovito maščuje. On ne sliši zdihoivanja in preklinjanja, ki prihaja iz ješ, ko bii ga pa. slišal, bi plesal veselja in tulil radosti kakor obstreljena zver. Če imaš oprajviti v županski pisarni in se mn ne klanjaš do tal ter ne poljubuješ rok njegovi nje ga vredni boljši polovici, tedaj občutiš njegovo jezo in hvaležen si mu, ako ti ne da čutiti svoje umazane pesti. Če mu pa kdo kaj ugovarja, ga hitro pošlje na razpadli grad v podzemsko ljuk-njo, da ga tako nauči suženjske pokorščine in mm vbije v glavo, kaj je Janez Vehovec. Če pa ura kldo kateri mladeničev .zanka na planoti brega tihe Krke, da se veselo ukanje razlega tja v knezove boršte, ukaže jih zapreti kakor kak ruski tiran, trinog, brezsmiljeini Stolipynovie —, dai tam' po cela dva dni in dve noči v mokrih' ljukmalh, na gnili slami in vlažnih tleh, brez hran» in pijače premišljujejo v nebo vpijlojčo ošabnost in grozovitost zabitega veličanstva Janezovega, — da se tako utrdi preparela čast trhlega in nesposobnega županovanja. Če pa slučajno Njega grozovitosti ni doma tedaj ima človek, o-praveik s njegovo polovico, da; tako prenese čast in oblast tiranstva na svojo družino in se tako ohrani ča>st gospodarske (?) družine. Dovolj naj (bode z,a. danes. Razvidno je dovolj da si je zaslužil mandat od njega vredne stranke-Tako se 'bode ošabnost potrojil, grozovitost razširil zaostalo maščevanje pa hitro popolnil, miroval ne bo, dokler nie bo mer,a, polna, dokler se žole ubogega ljudstva ne razlije in se potem maščuje za vse grozne krivice nadebudnega sina, poslanega mesto samega vraga na svet. . Dokler se to ne uresniči pa bodemo ob bregovih zelene Krke v-piii, da se nebo usliši nas zatiranih : Jeze, Maščevanja Janezovega; reši nas, o gospod! , Kuge, lakote, požrešnosti o-šabnosti reši nas, o gospod'! ŽužemberčanL Nadaljevanje iz 3. strani. ki ti hoče usta zamašiti, kedar se gre za delavsko — tvojo stvar? Ali so te kapitalistične kanalije, ki s injunetion in mastno, krvoločno obsodbo hočejo, da delavska zveza propade, samo zato, da te poisužni boljši kot je ruski car Nikolaji, turški paša Hararnbak ali kitajska cesarica., ki somaobla-istno vladajo politično in industrij alno ? Nikakor ne, stran, ž njimi! Ljudska volja naj vlada! Čarov, paš in takove vrste delavskih zatiralcev ne maramo. Dregni tovarn iša-delavca in zbudi ga, razloži ma celo povest, in — I bet — zbudil ga boš! Enkrat prebujeni potem smo nepremagljivi! -‘Brezlčutmost mase je vzrok današnjih družbahnih, razmer” — Henry George. Zavedne volilne kličemo k pomisleku gornjega stavka. Ali je vsakteri izmed vas, ki ste sedaj brez dela, pomislili na svoj glas in vele važno volitev, ko ste imeli še delo? 'Ste li poslušali glas onih, ki so vas svarili pred onimi, ki prezirajo vlado in dolžnosti volilca, ki pripelje visoke gospode — roparje ljudskega imetja na propad in brezposelnost delavstva? Vsi oni, ki se zavedate svoje krivde in vsi oni, ki trpite po-ma'nkanje radi tega, ker niste takrat znali, kaj in zakaj volite vas opozarjamo da v prihodnje prej dobro pomislite kialko, zakaj in koga bodete volili. Razred proti razredu: Rezultant. Včasih se ljudje pod vplivom momenta vpišejo v socialistično, organizacije in 'ko pa pozneje, ko so prisostvovali pri raznih socialističnih sejah in slišali razne govornike izjaviti absolutno potrebo sprejema in pripoznanja razrednega boja kot prerekvizitivo dobrega in vestnega socijalista in ko so čuli ob enem razredni boj definiran na zelo strogih potezah so naposled sprevideli, da v resnici niso socijalisti. Mogoče, da so sprevideli in sprejeli potrebo preobrata sedaj-nega kompetivnega sistema in pojav kooperativnega sistema na podlagi splošne lasti produktivnih .sredstev in so mislili, da to je že dovolj, da se imenujejo trdni socijalisti ampak ko uvidijo, da sprejem socijalizma še ni dovolj, temveč, da se morajo ž njim strinjati in da isti se mora zvršiti samo nia jeden način in ne drugače to je, da se delavski razred organizira in z močjo vzame zemljo v svojo posest vkljub aktivni in hudi opoziciji kapitalističnega razreda, sie navadno pripeti da se svete naloge prestrašijo in na to izbegnejo. Ko se jim ta doktrina .razloži še le uvidijo nakupieeno gorje “orto-doksičinega” Socijalista in marsikateri jim predlbaei-va, da ne razumejo socijalizma katerega mam je podal Karl Marks. Kaj pa je Marksovo .stališče? Poglejmo si isto nekoliko na bližje! V kratkem rečeno, Marksovo stališče je sledeče: “Vse bogastvo celega :*eta je rezultat na naravnih sredstvih. Nemogoče je razlikovati delež bogastva. izvirajočega hz navamih sredstev in onega, ki je porodek dela, kakor je tudi nemogoče razsoditi koliki delež ustvarjenega otroka; je očetov ali materin. Delo je oče .zemlja; j;e mati vsega 'bogastva. Kapital je oni del produkta, ki je postavljen navadno na stran za reproduktivne namerne, sam ob sebi pa je delni produkt dela. Ve,s prodlukt je to-naj izvor dela in spada delu oziroma je posest in, prava last delavstva. Kapital v privatnih rokah pa ne postane samo sredstvo reprodukcije kateri je predpogoj novega dela, ampak sredstvo za izkoriščanje delavstva; radi tega pa vse producirano bogastvo, ki gre v roke druzega namesto delavcu ¡se ¡smatra za1 plen in rop de-lavstim ’ ’ Proti temu ropanju delavstva je nastopil modemi socijalizem. V antagonizmu proti ropanju delavstva se ustavlja moderni socijalizem in zahteva razredni antagonizem, ki je radii potrebe zraste! iz izkoriščanja ih ropanja delavstva. potom razredne lasti produktivnih sredstev in meri na iztrebi) tega .razrednega, boja s emancipacijo proletarijata in odstranitvijo. raizrednjega lastovan-ja produktivnih sredstev”. Vsakteri, ki ne uvidev.a potrebe razrednega boja pred institucijo socijalizma ima jako slabe pojme1 o Marksovem stališču m reči se sme po vsej pravici, da tava med svetom s zaprtimi očmi ih. 'zaprtimi ušesi. Ni ravno potrebno, da bi moral človek biti socijalist, da uvidiva razredni čut med bogatinom in revežem. Lahko pa se dozdeva skrajno nevrjetno vendar pa ni popolnoma iziklučieno, da ne bi vsled velike krivice, ki jo sedaj dela kapitalistični sistem delavstvu. in obratno pa povzdiguje bogate v razvoju ekonomičnih položajev, d-a sie ne 'bi stvar v času predrugačila Približno velika množina bogatinov samih bode pristopila k delavskemu razredu in mu aktivno pomagala do čim prejšnega razvoja, soc. Toliko sta-roveški pa še. nisiem, da bi vrjel, da bi kedaj večja množina bogatinov priznavala socijalizem, vsaj tako dolgo ne, dokler njihova kapitalistična ladij a nosi čvrsta jadra in se ne nagne proti razpadu, poginu in ko pa do tega pride bodejo imeli še dovolj časa za rešitev. Kaj boljšega nikakor ne moremo pričakovati od kapitalistov, ker tako dolgo, dokler bo eksistiral današnji krivični sistem bodejo isti delovali proti koristim delavstva in si ne bodejo 'nastavljali kopja na lastne vratove. Socijalizam je nekaj, ki je in bode v resnici v podporo in korist ne samo posameznikom pač pa vsemu človečanstvu, isti ni in ne bo delal razlike niti med narodi niti poltjo še manj pa vero. Kapitalizem je dandanes mednaroden, ker industrija je mednarodna. Rockefeller vzame denar do vsacega potem bodisi, da je Amerikaniee, Anglež, Nemec, Rus, Turk, Japonec bodisi rimski katolik, grški razkolnik, protestant, 'budhist ali malikovalec tudi ne pozna meje pri belokožeu, za-mureu, Indijancu, mongolu, samo da ima denar. Ista je s socijalizmom. Soci j a-lizeru jie med-naroden, ker kapitalizem pod današnjem sistemom je med-naroden, toraj tudi indusr trija in s industrijo delavstvo; ker se pa socijalizem bori s in za mednarodnimi faktorji mora, če hoče zmagati postopati proti nasprotniki mej-narodno, to se pravi brez razlike na polt, narodnuost ali vero — združeno. Vsak naroden čut posameznika, kakor tudi posameznega naroda, katerega vsakdo občuti se žrtvuje v kolikor se 'razrednega življenja tiče. Mogoče, da je mala razlika med posamezniki, vendar se dvomi, dia v celoti ne bi bili vsi jednaki in edini. Nagon se razlaga v različnih potezah. Iti v vojsko za združenje in rešitev Zveze je bilo pred 50 leti jako priljubljen klic v severni Ameriki. Takrat sta bogataš in reven proletarec, mož iz severne ali južne strani stala bok-ob boku in se bila skupno za rešitev Zveze. Recimo, da otrok pade iz čolna v vodo in bližnji človek skoči za njim v vodo, da ga reši. Rešitelj je lahko revež, kajti na svetu je večje število revežev nego bogatinov, vendar pa s temi ni rečeno, da ne hi bo val: n izpostavil svojega življenja v ne varnost, da reši otroka. To je primeren dokaz, da bogatin ravno tako lahko uči soeijaii-zem kakor tudi revež in to je uidi resnica, da gotovi bogatina in tudi verski filozofi uče soeijali-zem s istem, da včasih tudi s boljšim vspeihom 'kot revni. Za to imamo dovolj dokazov, Father Thomas Me Grady, katoliški župnik v Bellevue, Ky. je bil jedem najboljših govornikov socija-listične stranke; J. A. Wayland, lastnik pajbolj Iralširjenega soc. tednika v Ameriki in večkratni miljonar, Gaylord. Wilslhire, urednik leposlovnega .soc. revije ‘Wil-shire’s Magazine” tudi miljonar, J. Phelps Stockes1 in njegova gospa večkratna miljonairja, so storili mnogo, mnogo .za soc. propagando. Warvvickšna grofica in Duebes Manchester propamgandi-rati sedaj .po Angleškem, Irskem in Škotskem. cijalistični misiji, kier dobro vedo, da njihova veselje bo toliko prikrajšano, kolikor več ga bode delavstvo vživaio. Dvanajst božjih resnic je sestavil antisemitski hrvaitški list ‘Putnik”. To so: 1. Car vlada širom sveta. 2. Papež blagoslavlja obadva. 3. Vojak služi za vse tri. 4. Odvetnik rubi vse štiri. 5. Pop poje za vseh pet. 6. Fratra živi vseh šest. 7. Lekarnar zastruplja vseh sedem. 8. Zdravnik dere vseh osem;. 9. Grohar koplje jamo za vseh devet. 10. Kmet hrani vseh deset. 11. Židi vara vseh enajst. 12. Smrt umori vseh dva-najist. ' Rojakom priporočava svoj lepo urejeni- w Saloon Vedno sveže pivo, fina vina in likerji. Postrežba točna. F. BLATNIK K , .. A. PRESELNIK j lastinka 2 30 S. Union Ave., PUEBLO, Colorado Edward Paucli Takih in enakih dokazov bi se dalo več navesti. Socijalizem 'kakor vojna ne prizadene samo naroda, pač pa tudi posameznike. Posameznik posebno, če je delavec nima več, kakor je rekel Marks, kot okove zgubiti in ves svet za pridobiti. Edini izgovor, na katerega se lahko ameriški delavec izgovarja je pomankanje intelekta. Če je bogataš, lahko braneč se izjavi, da je boljše, če se stvar piri miru pusti, ne oziraje se na to, da je pogubonosna in škodljiva za večino ljudstva, samo da je zanj velike koristi. Njega nihče ne sili trdo delati, on ima vse dobrote sveta in vse kar poželi, on se ne zaveda ali se vsaj moče zavedati, da je veliko 'ljudi, ki trpe pomanjkanje in glad, on se ne zmeni za to, če so drugi lačni, samo da on ni. Samo iz teh razlogov klubujejo so- gostilničar 663 Blue Island Avenue CHICAGO. KOTAS BRATA LASTNIKA GOSTILNE IN RESTAVRACIJE na 535 Blue Island Ave., Chicago. Priporočava svoje dvorane za shode, veselice itd. Vsako nedeljo popoldan izborni koncert. Vstopnina prosta. TEL. CANAL 2017 NAJEMNIK & VANA, Izdelovalca sodovice mineralne vode in drugih neopojnih pijač. S2—84 Fisk St, Tel. Canal 1405 Ysem onim ki nimajo barve, potem bodisi otrok dama ali gospodična in če hočejo dobiti lepo rudečo barvo in kri naj rabijo E. Rimsov Maltoferochin (maltovano železno vinoj 6 buteljk za 6 dolarjev, Če trpite na slabi prebavi in nimate teka do jedil poskusite EDWARl) RIMSOVO GASTROPHAN in EDWARD RIMSOVO KARLOVARSKO Pišite po cenike za ta nialtovana grenka vina! Trgocem in krčmarjem zelo znižane cene. Ed, Rimsove želodečne kelera kapljice so najboljše zdravilo za kolero, koliko, želodečni krč. Cena steklenici 50c. Za dobiti po vseh lekarnah. EDWARD RIMSA, lekarnar, 606 South Centre Avenue Chicago, 111. Edina vinarna, ki toči najboljše kalifornijska in importirana vina. Kdor pije naše vino, trdi, daše ni nikdar v svojem življenju pokusil boljšo kapljico. Vsi dobro došli! ¿21 KRITIČNI MOMENT. Kadar kak član družine zboli, takrat mora biti odločitev hitra; razven v slučajih ne-prebavnosti, ali ne slasti do jedil, in da se počutite slabe, kar ne štejemo kritičnim momentom, in to tudi vemo. Vsako najmanjšo hrano redno prebavijo, pomnožujejo kri, in odstranjujejo vsako nevarnost od telesa. Kadarkoli se vam torej preti, da I0SEPH TBINEEL'3 Trinerjevo zdravilno grenko vino, Er. JtfOlSTERE» je najpripravnejše zdravilo za take bolezni, s katerimi se hitro in zamesljivo ozdravi. Izvrtrno učinkuje na želodečne živce in pospešuje aktivno vse organe, tako, da vsako najmanjšo hrano redno prebavijo, pomnožujejo kri, in odstranjujejo vsako nevarnost od telesa. Kadarkoli se vam torej pripeti, da nimate slasti do jedil, se počutite utrujene, •imate teški glavobol, nemorate mirno spati, ali da ste bledi je čas, da upotrebujete Trinerjevo zdravilno grenko vino, ker le ono edino spravi vse pre-bavljenje zopet v pravi red. Dela, kri čisto, obraz lep, telo močno in živo mižljen je. RABITE G-A V VSIH POTREBAH. NA PRODAJ V LEKARNAH in PRI IZDELO VATEL JU Jože Triner 6i6 So. Ashland Ave., CHICAGO, ILLINOIS. Trinerjeva Brinjevec in Slivovka so nepresegljive pijače. Uprašajte trgovce po njih.