Boj proti fašizma; j« boj vsakega poštenega rodoljuba; vsakega delavca in delavke — pač vsakega brez izjeme na politično, riarodno ali pa versko pripadnost! CENA NAROČNINI: Za Kanado in USA. Za eno leto........................ $3.00 Za pol leta............................1.75 EDINOST 206 Adelaide St. W. Toronto 1, Ont. Entered as second class matter at the Post Office Dept. Ottawa. NEODVISNO GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV Let. 3. Št. 119. Cena 5 c. TORO.NTO, ONTARIO WEDNESDAY, JULY 4, 1945. Price 5c. Vol. 3. No. 119. NEMŠKI KOMPNISTI ZAGOVARJAJO POTREBO USTANOVITEV KOALICIJSKE VLADE Ni samo Hitler kriv za storjene zločine, mapak tudi o-ni, ki so glasovali za njega 1933 leta se glasi manifest London — Nemška komunistična stranka je objavila manifest, v katerem zagovarja ustanovitev koalicijske vlade v Nemčiji, strogo kazen za vse nazi-fašistične zločince in čimprej mogoče temeljito poravnati odvratne posledice nazi-fašistične politike v duhu izgraditve demokratske Nemčije. Nadalje manifest poudarja, da je ves nemški narod postal orodje v rokah Hitlerja in njegovih impirija-lističnih zaveznikov, ter radi tega znaša tudi odgovornost pred vsem človečan-stvom. Ni samo Hitler kriv Ickes ožigosal posnemata Goebbels-a New York — Državni tajnik za notranje zadeve, Harold L. Ickes, je ožigosal ru-šitelje mednarodnega sporazuma, kateri si prizadevajo širiti mržnjo in strah zoper veliki narod — Rusijo. Govoril je pri kosilo, katero je bilo pripravljeno v počast rojstnega dne dr. Thomas Mann, star 70 let po poklicu novelist. Mr {-]- Je ob tej priliki h, ko slišim so-če ° .. .radove-je sploh Goe-iii^tev, ali se je preselil v Združene države . . . Kaj Rusija potrebuje bolj kot kdo drugi, je svetovni mir — mir, kateri ji omogoči gospodarski in ekonomski razvoj, zgraditi poruše-' ne industrijske centre in popraviti opustošeno zemljo. Delati za trajen in pravičen mir v določbi čarterja Mednarodne Organizacije Var nosti je temeljita naloga v seh narodov. Razlika glede socijalnega sistema v Sovjetski Uniji, nas ne sme ovirati, tembolj prepričati in jo tudi čislati kot tako, ker to razliko imamo tudi med drugimi državami in ne samo s Sovjetsko Unijo. To nas pa ne sme preslepiti glede dejstva, da je treba že sedaj ne samo delati temveč tudi pomagati izgraditev povojnega sveta z materijalnimi in moralnimi sredstvi, ki so nam na razpolago. za zločine, ki so bili povzročeni na škodo človečanstva, ampak sokrivci so tudi 10 milijonov Nemcev, ki so v letu 1933 glasovali za njega. "Mi komunisti — poudarja manifest se čutimo obenem odgovornih kljub naših velikih žrtev naših najboljših boriteljev, da nismo vsled resnih napak mogli izgraditi močno anti-fašistično edin-stvo delavcev in strmoglaviti Hitlerjev režim." Nadalje smatramo, da bi vpeljevanje sovjetskega sistema v Nemčiji v tej dobi bilo napačno, ker tak sistem bi ne odgovarjal točasnim uslovom njenega razvoja. Resnični interese nemškega naroda v tem času so pristopiti k neposredni izgraditvi anti-fašističnega režima in demokratičnega parlamenta, legaliziranje svobodnih delavskih unij in anti-fašis-tičnih demokratskih strank; zaščita ljudstva pred izkoriščanjem od privatnih podjetnikov in regulacija delovne mezde, javna pomoč za žrtve fašističnega terorja, za sirote, invalide itd. Komunistična stranka je objavila zgoraj omenjeni manifest prvikrat po 12 letih svojega podtalnega življenja. Med podpisniki manifesta je tudi ime Wilhelma Pieck-a, znanega nemškega anti-fašističnega voditelja. Združeni narodi podpisali svetovni Carter za bodoči mir Predsednik Truman odi'žal zaključni govor pred delegacijo 50-tih držav San Francisco — Minulega tedna je zaključena konferenca Združenih narodov, na kateri je oblikovan čar-ter svetovne organizacije za vzdrževanje in zaščito miru med narodi v svetu in katerega so podpisali načelniki delegacij 50 držav, čarter v-sebuje obsežno deklaracijo in določbe glede rešitve v-seh bodočih mednarodnih nesoglasij brez rabe orožja in krvavih vojnih konfliktov v svetu, ako bodo Združeni narodi znali uporabiti čarter mednarodnega soglasja, ki je bilo doseženo pri njegovem oblikovanju v resničnem njegovem pomenu pravočasno proti onih držav in predstavništev, katere bi ga začele na en ali drugi način kršiti. Predsednik Truman je zaključil zgodovinskega pomena zborovanje Združenih narodov in med drugim dejal naslednje: "Na vse nas in vsako državo posebej je naložena stvarna dolžnost, da v resničnem pomenu vsebujočih določb, ki jih določa svetovni čarter, in katere so podpisali načelniki delegacij, Združenih narodov, izvede- NAD STO NAZISTIČNIH PODJETIJ V ARGENTINI NOVA ITALIJANSKA VLADA Rim — Vodja akcijske stranke, Perruccio Parri, je sestavil novo italijansko vlado, kakor je uradno naznanjeno iz Rima. Ministerske položaje v novem kabinetu italijanske vlade zavzemajo tri poslanci Komunistične, tri Socialistične, tri akcijske, tri liberalne in tri poslanci Krščanski demokrati. Ministerski predsednik in minister za notranje zadeve,, je Perruccio Parri; podpredsednik vlade Pietro Neimi, Socijalist in minister pravosodja Palmiro Togliati, Komunist. Glasilo komunistične stranke "Unita" o novi vladi pravi, da je to znak prvotnega koraka k odstranitvi privilegije starega družabnega razreda, ki je postavljal posamezne monopoliste na visoke državne položaje, ki so ščitili interese narodnih izkoriščevalcev. Washington — Pomožni državni tajnik W. L. Clayton je pred senatnim uradom za militarne zadeve podal izjavo, da vlada v Argentini ni podvzela odločnih korakov glede omejitve kontrole nazističnih podjetij v Argentini. V izjavi je navedel nekoliko primerov, ki kažejo, da so nacistični finančni baroni zgradili v Argentini in posameznih juž-no-ameriških republikah razna proizvodna podvzetja z namenom za bodočo vojno agresijo. Nemško državno valuto so vložili v bančne hranilnice v nevtralnih državah, na-vodno Švici, Španiji in zlasti pa Argentini. Spominjamo se da je sovjetska vlada že davno prej opozarjala posamezne kroge in ljudstvo v splošnem glede načrtov nemškega finančnega trusta, kateri je našel prav udobno zavetje v Argentini. Po poročilih o tem vprašanju je razvidno, da so nacistični finančni krogi v posesti ne samo zgoraj omenjenih podjetij, temveč kontrolirajo še druge proizvodne centra- 15 milionov za en dan Organizacija društva R-dečega Križa v Zagrebu je zbrala za ranjene in pohabljene bojevnice jugoslovanske armade, poleg hrane, obleke in zdravilnih stvari, 15 milijonov Kun v denarju. Iz tega se vidi kako na visoki stopnji je zavest ljudstva v Zagrebu npram junaškim bojevnikom jugoslovanske armade, obenem pa, da Zagreb ni tisti, kateri bi delil mišljenje bivše reakcije, ampak novi — Zagreb! le v južno-ameriških državah. Vnanji minister argentinske vlade, seveda kot po navadi je podal izjavo, da je vlada pdtdvzela gotove mere in podvrgla vladni kontroli nacistična industrijska podjetja. Najbrž da ta izjava kakor tudi prejšne, ne drži vode in da bo treba poseči glede tega vprašanja bolj resno, da se odvrne morebitne posledice. mo,v življenski pomen. Le v ~z smrtjo Musolinija. Tudi s RAZNE VESTI Kitajski diplomatični krogi izražajo zadovoljstvo o rezultatu govora med premierom T. V. Soongs in premierom Stalinom, naznanja poročilo iz Moskve. Kitajski premier Soongs je odr-žal pogovor z maršalom Stalinom takoj ob svojem prihodu v Moskvo dne 30 junija. Poročilo zaenkrat -neomenja podrobnosti o tozadevnem pogovoru. naši odločni akciji slone ve like nade onih, ki so padli na svetovnih bojiščih, za o-ne, kateri so živi in kateri se bodo rodili v nadaljni bodočnosti. To je nada vseh svobodoljubnih narodov, kateri hočejo dostojen življenski standart, ki hočejo mir in kateri hočejo na prijateljski način živeti ter sodelovati v družini narodov sveta. čarter Združenih narodov je solidna struktura za iz graditev boljšega sveta. Svet bo deležen miru in zavarovan pred strahom na pomanjkanje ter narodnim zapostavljanjem, ako bo znal rabiti čarter, ki ga je ravnokar ustvarila konferenca. Med zmago v Evropi in dokončni zmagi nad Japonsko, vi ste izvojevali zmago obenem tudi proti vojne. Pravičen in trajen mir ni mogoče doseči edino z dip-lomatičnim sporazumom ali pa vojnim sodelovanjem. Praktičnost je dokazala, kako globoko je zasejano seme vojne z ekonomskim zapostavljanjem in socijalno nepravičnostjo, že sam čarter priznava to resničnost in radi katere predvideva ekonomsko in socijalno sodelovanje med narodi. Umetne in , trgovske zapreke je treba odstraniti z ciljem, da se zagotovi dostojno življenje ljudem v svetu živeti kot svobodna ljudska bitja. Svoboda pred strahom na pomanjkanje, je ena osnovnih med štirimi svobodami, za katere se zalagamo in so uprte naše težnje. Velike in močne nacije morajo prevzeti vodstvo na e-konomskem tako tudi drugih poljih. Ta čarter pomeni za svet, gledati z odprtimi očmi v lepšo in srečnejšo bodočnost. Toda to njegovo dejstvo, nas ne sme preslepiti da bi omahovali in se obotavljali rabiti ga v njegovem resničnem pomenu. Svetovni fašizem ni umrl Hitlerjem je Odločeno, kam spada. Toda seme fašizma, ki sta ga zasejala v svoji fanatični zamisli, je zastrupilo še mnogim drugim fanatikom njihov um. Lažje je odstraniti celo fašistične tirane, uničiti koncetracijska taborišča, nego je mogoče popolnoma iztrebiti in izbrisati ideje, katere so se v njih rodile in jim dajale tudi moč.Zmaga na bojnem polju je bila nujna, toda neza-dostuje. Za pravičen in trajen mir, je potrebno uničiti zloglasni fašistični duh in njegovo sled, kateri je ogrožal svet zadnjih deset-let-ij." V zgornjih besedah predsednik Truman je orisal zgodovinski pomen Čarterja svetovne organizacije za zaščito miru. Dejal je, da je bodoči mir odvisen od popolne rabe Čarterja, kar pomeni, da bo osnovna dolžnost poleg državnih predstavništev tudi vseh drugih demokratskih in rodoljubnih u-stanov, dejansko oživljati njegova načela in se udej-stvovati pri vseh drugih zadevah za njegovo uresničitev med Združenimi narodi. TRŽAŠKI DELAVCI ODGOVORILI Z STAVKO ZA SVOJE PRAVICE Ves promet je bil zavstavljen in vse trgovine zaprte v Trstu v znak protesta Trst, 26 junija — Nad 60.000 tržaških delavcev je danes oklicalo splošno stavko v znak protesta, ko so zavezniške vojaške oblasti razpustile Narodno stražo, katero so zaradi varnosti pred fašističnimi provokaci-jami v Trstu, ustanovili tržaški delavci. Njim se je pridružilo v znak solidarnosti mestno prebivalstvo Trsta, katero je na stanovanjskih poslopjih razobesilo jugoslovanske zastave in izšlo na ulice. Ves promet je bil takoj zavstavljen in tudi vse trgovine v mestu zaprte. Kakor razvidno zavezniške vojaške avtoritete niso smatrale potrebno narodno stražo, poleg zavezniških stražarjev v Trstu. Toda mestno prebivalstvo in delavci v splošnem, so razpustitev narodne straže cenili drugače. Narodna straža za narod je pomenila sigurnost proti italijanskih fašističnih provokacij in proti podžiga-nju mržnje med narodom. Narodna straža je bila njegova nada, da se bi ne izkoriščalo z strani fašističnih elementov podtaknjene izgrede v drzne namene, da Trst in tržaško ozemlje zopet pripade Italiji. Zato so tržaški delavci v znak prt>- FRANCIJA PRIZNALA NOVO POUSKO VLADO Pariz — Začasna vlada generala de Gaulle, je priznala novo poljsko vlado narodnega sporazuma v War-šavi, naznanja uradno poročilo iz Pariza. Francoska vlada je o tem istočasno obvestila svojega poslanika v Waršavi. Medtem uradna poročila trdijo da poljska begunska reakcija v Londonu, zbira šila in kopita in se pripravlja na izselitev. Napram tem poročilom, zaenkrat se ji zdi najbolj pripravno mesto v Kanadi, Montreal ali pa Irska. Montreal, pravi predstavnik teh krogov, je najbližje poljskih izseljencev v VELIKA SVEČANOST V ZNAK KANADSKO-SOVJETSKEGA PRIJATELJSTVA PORAVNANJE MEJA ZAGOTOVLJENO London — Premier Čehoslova-ške, Zdenek Fierlinger je naznanil preko radia, da je zagotovitev glede poravnanje meja med Čeho-slovaško in Poljsko, kakor tudi Čehoslovaško in Sovjetsko Nnijo, zagotovljeno. Poravnanje bo izvedeno na prijateljski način, kakor zahtevajo interesi ilarodov teh držav, je dejal premier. Premier Mackenzie King, bo kandidiral v Glengarry volilnem okrožju, kakor je naznanjeno iz Ottawe. Datum za nominacijo je določen dne 30 julija in volitve se bodo vršile dne 6 avgusta. Kot znano premier King je bil poražen v svojem volilnem okrožju Prince Albert pri federalnih volitvah. Konservativna stranka je naznanila, da ne bo postavila svojega kandidata, dočim CCF ni izrazila svojega mnenja. Posamezni krogi pravijo, da bo morda Mackenzie King izvoljen z aklamacijo. * * * Požar, ki je nastal v hotelu v Red Lake, kakih 175 zračnih milj severo-vzhodno od Winnipega, je zahteval 10 ljudskih življen, ter 35 težje in lažje poškodovanih z opeklinami. Nikolaj Vukša odpotoval v domovino Toronto — Minulo soboto se je oglasil v uredništvu, Nikola Vukša, znan našim izseljencem po svojih dopisih in delovanju kot političnega komisarja na parniku "Senga" z katerim so jugoslovanski pomorščaki prepeljevali vojni materijal iz kanadskih luk v evropska pristanišča. Odpotuje v Toronto — Minulo soboto se je vršila v tukajšni največji dvorani Maple Leaf Garden, velika svečanost v znak zgodovinskega spomina dne 22 junija, ko je nemški zloglasni fašizem izvedel kriminalni napad na Sovjetsko Unijo, ter znak prijateljstva med Kanado in Zvezo Sovjetskih Socijalističnih Republik. Svečanost se je vršila pod avspicijo nacionalnega odbora Kanadsko-Sovjet-skega prijateljstva in Ukrajinske demokratske kulturne organizacije, katere se je udeležilo poleg sovjetskega ambasadorja, N. Zarubin, vojaškega atašeja N. Zabo-tin-a, sovjetskih znanstvenja-kov, ki so se udeležili konference Zedinjenih narodov v San Francisco, prof. V. G. Bondarchuk, P. S. Pogrebni-ak, A. P. Zhebek, ter mest- domovino z parnikom "Aleksander", kateri se točasno nahaja v Montrealu. Pred odhodom je izrazil željo, da potom našega lista izroči tople bratske pozdrave vsem kanadskim Slovencem in Slovenkam, ki so z svojim marljivim delom doprina-šali veliko v pomoč narodom Jugoslavije. Prepričan sem, je dejal Vukša, da bodo tudi v bodoče kanadski Slovenci prispevali svoj rodoljubni delež k izgraditvi nove svobodne federativne Jugoslavije. nega župana Saunders, kanadskega ambasadorja, Hon. L. Dana Wilgress v Sovjetski Uniji, večjeag števila uglednih civilnih in vojaških uradnikov, tudi 12 tisoč občinstva. Hon. L, Dana Wilgress je ob tej. priliki održal značilen govor in urgiral na Kanadski narod, da utrjuje dobre prijateljske odnošaje med obema državama z tem, da se temljito upozna z resnično Rusijo. Mi moramo razumeti Sovjetsko Unijo, ter obenem prizadevati, da tudi ona nas razume v vseh zadevah, ki se tičejo dobrobiti naroda obeh držav. Govoril je tudi zelo znan vojni poročevalec dr. Jerome Daviš, kateri je v svojem govoru na enak način zagovarjal prijateljske odnošaje s Sovjetsko Unijo, kot najmočnejša opora za izgraditev trajnega in pravičnega miru. Mi, Amerikanci in Kanadčani, dolgujemo mnogo Sovjetski Uniji, milijonom ljudskih življenj njenih državljanov, ki so položili svoja življenja v borbi proti fašizmu, je dejal dr. Jerome Daviš. Pestrost programa so izražali nad tisoč Ukrajinskih pevcev, v narodni nošji, plesalci in akrobati, kateri so nastopili na programu. Združenih državah z katerimi hoče imeti svoje stike tako za propagandne svrhe, kakor tudi glede finančne podpore. Irska je pa v bližini Vel. Britanije z katero so njeni odnošaji bili v zvezi v tej vojni in katero je Vel. Britanija podpirala denarno. Denarna vsota, ki je bila izplačana poljskim begunskim krogom v Londonu znaša 70 milijonov angleških funtov, približno nekako okrog 300 milijonov dolarjev. Ta vsota je bila izplačana poljski begunski reakciji kot posojilo, za njeno vzdržavanje in vzdržavanje poljske armade okrog 300 tisoč mož, katera se točasno nahaja pod angleško kontrolo v Evropi. Neki dopisnik za News Chronicle v Londonu, izraža mnenje, da bo vlada Vel. Britanije skušala postaviti dolg, ki skupno znaša 300 milijonov angleških funtov, pred novo poljsko vlado katerega naj bi slednja priznala za izplačitev. Težko je za verjeti, da bi nova poljska vlada priznavala dolg, katerega je naredila poljska begunska reakcija v svojem anti-narodnem in anti-demo-kratskem delu, pravi ta dopisnik. Najbrž pa da bodo imele besedo vse demokratične ustanove v Kanadi, vred z demokratičnimi ustanovami poljskih izseljencev, glede njene priselitve v to deželo. testa oklicali splošno stavko in tem se je pridružilo tudi mestno prebivalstvo. Kako izpade rešitev tega vprašanja, je nemogoče vnaprej napovedati. Vesti trdijo, da so delavci pripravni povrniti se na delo, kar pomeni, da je vprašanje narodne straže, prišlo na dnevni red zavezniških vojaških avtoritet in da bo treba z njim računati. Bernard Shaw pravi da je komunist London — George Bernard Shaw, angleški humorist in dramaturg na nekem zborovanju je izjavil, da podpira v volilni kampanji kandidata Rajani Palme Du-tt-a podpredsednika komunistične stranke, kateri kandidira v Birmingham Spark-brook volilnem okrožju, kjer kandidira tudi sedanji tajnik za Indijo, Leopold S. Amery. Shaw je ob tej priliki Palme Dutt-u dejal: "Vi pravite, da ste komunist!" Da' je odgovoril Dutt. Tudi jaz sem, je odvrnil šaljivi Irec. In to bi morali razumeti vsi drugi, da je praktično brit-ski komunizem rešil Vel. Britanijo v tej vojni, kak je ruski komunizem reši! Rusijo. Kar pravi Mr. Churchill zoper komunistično stranko, je zloglasna neumnost je izjavil šaljivi George Bernard Shaw. Belgijski Poljde se upira Bruselj — Kakor razvidno iz dnevnih poročil, belgijski kralj Leopold, se na vso moč upira zahtevi vlade in ljudstva, da se odpove prestolu. Upira se proti volji naroda v splošnem, razen visokih katoliških krogov, kateri so mu naklonjeni in zahtevajo njegovo povrnitev. In to zna biti prevelik utež proti kraljevski kroni, katera je in tudi izgublja veljavo v današnji dobi. Poljde se bo moral sprijazniti najbrž z usodo svojih kolegijev jugoslovanskega Petra in rumunskega Karola. Nujnost pomagati otrokom v starem kraju Moritreal — Poslanstvo je prejelo od osrednjega odbora iz Beograda telegram, po katerem se vidi, da med najnujnejše potrebe civilnega prebivalstva spadajo: potrebščine za dojenčke in čevlji za majhno deco. Število dojenčkov, katerih starši niso v mogočnosti preskrbeti jim "povoje, iznaša 10.000, a otrok, ki so bosi, je 350.000. Prosi se rodoljubne organizacije izseljencev in njihov tisk, da o zgornjem obvestijo svoje prijatelje in sonarodnike, ter jih prosijo, posebno njihove žene, naj se prijavijo k delu in preskrbe kar največ povojčkov in otroških obleke. Poskusijo pa dobiti obenem čeveljčkov za mlad naraščaj naše junaške zemlje. Nazi-fašistična provo- Stockholm — Tukajšni časopis "Tidningen" trdi, da je dobil zanesljiva poročila, katera dokazujejo, kako so Nemci v letu 1939 pobili 10.000 poljskih vojakov in častnikov v znanem morišču Katyn, ne daleč Smolenska. To izjavo je podal neki nacistični poveljnik elitnih straž. Masakracija 10.000 poljskih vojakov in "častnikov, je bila izvedena preračunano z namenom, da postane predmet obtožbe proti Sovjetski Uniji in z tem povzroči razkol med zavezniki in Sovjetsko Unijo. Isti časopis prinaša vest iz neuradnih virov, da se nahaja 10 nacističnih voditeljev v Irski, kateri so zvpo-stavili tajni glavni stan, o-premljen z podtalno radio postajo za nadaljevanje fašistične aktivnosti. S J EDINOST" Published weekly at 206 Adelaide St. W., Toronto, Ontario, by Edinost Publishing proprietor in Slovenian Language i Registered in the Registry Office for the Oity of Toronto on the 25th day of June, 1942, as No. 47939 C. P. EDINOST Izhaja vsako sredo v slovenskem jeziku. Naslov lista 206 Adelaide St. W. Toronto, Ontario. Dopisi brez podpisa se ne vpoštevajo. Rokopis nenaro-Čenih člankov in dopisov se ne vrača. Fašistično domobranski teror nad Slovenci \ Tržaški delavci odgovarjajo Na drugem mestu v tej izdaji, smo priobčili vest, ki pravi, da je 60 tisoč tržaških delavcev oklicalo splošno stavko v znak protesta proti razpustitve Narodne Straže v Trstu. Zavezniške vojaške oblasti, so kakor trdijo poročila izdale ukaz za razpustitev oddelkov Narodne Straže, katerb so ustanovili tržaški delavci in ljudstvo v svrho zaščite javnega reda in posebno proti podtikanju kakih stvari za izgrede z kateremi se poslužujejo preoblečeni fašistični elementi v Slovenskem Primorju in južni Koroški, namreč delu pod zavezniško vojaško okupacijo. Ta vest je posneta na podlagi dnevnih poročil katera so v tem oziru prvič enostranska in drugič zelo površna. Podrobnosti o tem vprašanju nam niso znane, vsaj tako dolgo ne, dokler ne dobimo tozadevna poročila iz zanesljivih virov, katera bodo kakor so tudi vsa prejšna razkrila drzne provokacijske namere italijanskih fašističnih elementov, kateri zaradi pripadnosti Trsta in slovenskega Primorja, podžigajo in sejejo mržnjo med narodom, ne samo v tem delu Evrope ampak tudi na tem kontinentu proti povrnitve Trsta in slovenskega Primorja, Zedinjeni Sloveniji, oziroma svobodni federativni Jugoslaviji. Toda, če tudi so ta poročila enostranka in površna kakor smo že zgoraj omenili, 60 tisoč tržaških delavcev, katerim se je pridružilo tudi prebivalstvo Trsta, niso okli-cali enostavno stavko in brez podlage se postavili na stran svojih narodnih in delavskih pravic. Verjetno je tudi da jih v tej zadevi ni nadvladovala sebična ambicija sloneča le na neki časti glede Narodne Straže in da se jim hoče samo zaradi straženja hoditi po mestni ulici, ter ponašati proti zavezniških stražarjev v mestu. Vse to je izven resničnega vprašanja, katero je po našem mnenju neposredno vezano z omenjeno stavko, že samo vest nam v tem pogledu odgovarja na to vprašanje, ko pravi, da je bila Narodna Straža ustavljena za zaščito javnega reda in proti podtikanju kakršnih koli stvari, ki bi povzročile na znotraj med narodom izgrede in z tem hkrati postavile zavezniško vojsko v neprijeten položaj. Toraj tržaški delavci in ljudstvo Trsta v splošnem, so oklicali stavko na podlagi svojih delavskih in narodnih pravic, do katerih so upravičeni da ščitijo javni red in pravočasno odkrijejo namero preoblečenih fašističnih elementov za notranje intrige in izglede na ozemlju, katero je pod zavezniško kontrolo. Če se je torej upoštevalo narodne straže v Vel. Britaniji in drugih zavezniških državah kot najbolj pripravne zoper sabotažo, zoper sovražno propagando in naposled za varnost pred sovražnimi elementi, je narodna straža v Trstu in po drugih mestih in vaseh slovenskega Primorja. osnovna opora za varnost proti sovražnim elementom, kateri na pretkan način lahko delajo zarotno delo poleg enostavne straže tujih vojakov, kateri ne poznajo ne jezika in tudi naroda ne na tem ozemlju. Do teh pravic so upravičeni ne samo tržaški delavci prebivalstvo Trsta in slovenskega Primorja, južne Koroške itd., ampak vsak pošten demokrat, vsak rodoljub — sploh vsak, kateri se čuti odgovornega napram svoji rodoljubni in človekoljubni obveznosti za brambo narodnih in mednarodnih interesov. To je dolžnost vsakega vojaka, vsakega državljana, da je na straži zoper pojav Musolinijevih ali Hitlerjevih fašističnih morilcev, ne glede kako so oblečeni. Te dolžnosti se zavedajo tržaški delavci, ter prebivalci Trsta, slovenskega Primorja. južne Koroške in splošno Jugoslaviji ves narod. Do teh dolžnosti jih silijo gotova dejstva in predvsem tisoče ljudskih žrtev, ki so jih položili narodi sveta v anti-fašistični vojni, katera še ni dokončana in katera zahteva na daljne žrtve za popolni poraz japonskega impirijalizma. Izjava, da narodna straža kot taka ni potrebna, ker to ozemlje se že itak nahaja pod stražo zavezniških vojakov, ne drži vode, razun, da ji je drugi namen. Kakor-šen koli drugi namen v tem oziru, bo naletel le na narodni protest, ne samo v Trstu in slovenskem Primorju, ampak protest vseh demokratičnih in anti-fašističnih ustanov v splošnem. Tržaški delavci že odgovarjajo za svoje pravice! Tako so tržaški partizani prepeljevali svoje ¡ranjene tovariše na varno v zaledje za časa krvavih bitk za osvoboditev Trsta in slovenskega Primorja. "Seme osvobodilne borbe, ki so ga naši narodi zasejali na naših tleh, to seme danes rodi po vsej jugovzhodni in vzhodni Evropi. Ta dejstva nas na eni strani navdajajo s ponosom. Toda še bolj nas pri tem raduje zavest, da je s tem bodoči položaj Jugoslavije krepko utrjen, da bodočo Jugoslavijo ne bo čuvalo le orožje naših narodov, ampak tudi simpatije malih narodov in ljudskih množic vsega sveta." Iz govora tovariša Erdvarda Kardelja. Domobranci torej zavezniške padalce ubijajo, skru-nijo mrliče, jih izropajo, izročijo Nemcem in se javno v tisku vesele njihove nesreče. Mi jih rešujemo, negujemo in pošiljamo domov. NASILJA NARAŠČAJO V začetku aprila so domobranci v Logatcu aretirali sicer znana jim nasprotnika, a drugače miroljubna prebivalca Pirnata Antona in Trčka Jakoba. Odpeljali so ju neznano kam, čez dva dni pa so potegnili njuni trupli v bližini. Logatca iz vode. Ubita sta bila s topim predmetom in ustreljena v tilnik. Med morilci sta bila tudi Franc Arhar in Jože Jernej-čič. 1. IV. so člani "črne roke" po izdajstvu obkolili hišo Ignaca Borštnerja v Met-naju nad Stično in zajeli pa-trolo 3 vojakov. Naš bataljon VDV, obveščen o dogodku je vas v naskoku zavzel. Med kratko borbo, v kateri so "črtomirovci" izgubili enega mrtvega in več ranjenih (baje je bil ranjen tudi vodja te morilske tolpe Janez Marn-črtomir), so pa jetnike naglo postrelili in zbežali. Ljudje so pripovedovali, da se je duhovnik, ki je bil v tej tolpi, ni niti ozrl na umirajoče žrtve. Po bitki so svoje ranjence spravili k nekemu kmetu v Pristavi. Tam je ta nevredni služabnik božji dejal, da ni verjel, da so partizani taki junaki. Da pa so domobranci taki morilci, to se mu je očitno zdelo naravno. Iz Karteljevega so domobranci odpeljali Alojzija Lokarja iz Zgornjega Kamenja v novomeške zapore. Iz okraja šmarjete so odgnali Janeza Pelkota, ga odvedli v Belo cerkev,, ga tam pretepli in mu razbili ves o-braz. Z njim so odvedli še 6 mož, ki niso hoteli stopiti v domobranstvo. Iz Pijave Gorice so odpeljali Franca Štruklja in 70-letnega Janeza Mehleta ter ju zaprli v Grosuplju. Iz vasi Hrastje so odpeljali vse moške od 17 do 45 leta, ki se niso odzvali njihovemu mobilizacijskemu-pozivu, jih v Grosuplju zaprli, mučili in pretepali. V dobrniškem okraju so kar na cesti napadali in pretepli ljudi. V šentjurskem okraju so na vse načine stra-hovali rodbine partizanov. V dobrniškem okraju pri Novem mestu so razmesari-li in pobili tri prebivalce, med njimi Ano Slakovo z Rdečega Kala. Aprila so domobranci iz Logatca ponoči ubili v sobi doma Ano Rekarjevo, ker se je branila iti z njimi. 3. IV. so domobranci iz Grosuplja zaprli Janeza Glinška s Sapa pod pretvezo, da izdaja partizanom njihove bunkerje. 5. IV. so izvršili domobranci pohod nad Mirno peč. Med potjo so ubili 2 neznanca in trupla pustili v gozdu. Ob tej priliki so spet razsajali nad mirnim prebivalstvom, .streljali in morili,, kakor pobesneli. Umorili so Franca Somraka iz Vel. Kala, Franca Cesarja iz Okrljevca, Jožeta Lenarčiča, Antona žužka in njegovo ženo Frančiško, vse iz Dolenje vasi, Janeza Pro-garja in njegovo hčer Jože-fo iz Hmeljčiča in Avguština Gričarja iz Velikega Kala. Jožeta Lenarčiča so najprej zversko mučili in ga nato na pol mrtvega ustrelili. Frančiško žužkovo so pre-badali z bajoneti v spolovila, ji izkopali oči in pustili truplo ob cesti. Antonu žužku so lomili ude in ga predirali z bodalom. Med morilci so ljudje spoznali Mavca iz čemž, Matijevca iz Malega vrha, Alojza Kajzerja iz Biške vasi in druge. Mnogo ljudi so odgnali v Novo mesto, odkoder so jih istega dne odpeljali s kolono 50 — 80 ljudi v.neznano smer. V noči od 6. na 7. IV. je takozvana "likvidatorska patrola" iz Kostanjevice v civilnih oblekah prišla v vas Osterc do trgovine Martina Jurešiča. V hrvatskem jeziku so ga pozvali, naj pride iz hiše. Ko se je prikazal na pragu, so ga ustrelili. V vasi Vel. Gaber so 7. IV. domobranci vdrli v dom domobranskega dezerterja Matije Otrina, ki se je skrival doma. Verjetno so se bali, da bi mož mogel kaj izdati. Ubili so ga na mestu. "LIK SLOVENSKEGA DOMOBRANCA" 8. IV. ponoči so spet udrli v Mirno peč. Obkolili so hišo trgovca Remica in zahtevali naj odpre. Na kuhar-ičino vprašanje, kdo je, so odgovorili, da so partizani in da imajo pismo za partizane, ki spe v hiši. Kuharica je odgovorila, da ni v hiši partizanov. Ko je Remice-va žena odprla, je domobranec zamahnil s kopitom puške proti njeni glavi, a se je še pravočasno umaknila, tako da jo je udarec samo o-plazil. Vdrli so v spalnico, vse razmetali, ukradli denarnico in 6 parov čevljev, 4 preplašenim otrokom pa zabičali, da morajo molčati. Potem so vdrli v stanovanje trgovčevega brata Alojza Remica v isti hiši. Njegovi hčerki so potegnili z rok zapestnice. Nato so divjali v hiši trgovca Osterca. Drhal je pridrvela v sobo in na mestu ustrelila Osterca in njegovo ženo. Ustrelili so tudi proti prodajalki Milki Spendovo-vi, a je strel zgrešil in je ta še pravočasno pobegnila. Drugo jutro so bili okoli hiše in cerkev rastrešeni listki,, da je to delo opravila "Črna roka". Vse ljudstvo je še bilo pod vtisom velikonočne sobote, ko je na velikonočni ponedeljek pridrlo 200 domobrancev s 4 tanki. Pri maši je kaplan pridigal za domobrance, nato so pred cerkvijo govorili 4 domobranski govorniki. Neki študent iz Bele Krajine je imel govor o "Liku slovenskega domobranca". Toda narod ta "lik" občuti na svoji koži: umor in kri, rop in požig, mučenje in odvajanje v nemško sužnjost so njegova svojstva. Poveljnik domobrancev v Mirni peči je napovedal junaške akcije domobrancev proti partizanom in nagla-šal, da bo vsak partizan, ki se ne bo javil, dobil nož v hrbet in s kopitom puške po glavi. Glede Osterčevih je izjavil, da sta bila dvorežen nož in da bo vsak nasprotnik prejel tako plačilo, če pa se bo le eni domobranski rodbini skrivil las, bodo domobranci pobili primerno število partizanskih družin. Takšen je "lik" slovenskega domobranstva! Pred menoj leži uradni zapisnik o zverstvu domobrancev nad dvema vojakoma, z zdravniškim izvidom in mnenjem. Poročnik 8. brigade Mirko Domažet je padel 11. IV., od izstrelka v srce. Po smrti pa so domobranci truplo oskrunili z u-darci kopita puške, ki mu je lice raztrgalo in izbilo zobe. Hkrati je bil ranjen vojak Dušan Zerbo, ujet in nato zaklan. Skrunitev trupel, umor jetnikov, zversko izživljanje gnusih nagonov, tudi to je "lik" slovenskega domobranstva. FRANC KERN JE BRANIL VERO S ŠPIJONA- ŽO: — ALI ŽRTVE OVA- DUšTVA ŠT. V. Značilno za domobrance je slepa zagrizenost, sovražen bes, hotenje, da se pokonča narodno-osvobodilno gibanje za vsako ceno. V Hinjah je bil od avgusta 1943 dalje za župnega upravitelja kaplan Franc Kern. čeprav je nemoteno izvrševal svoje verska funkcije in videl, da nihče ne ovira ljudi v njihovih verskih dolžnostih, je smatral, kakor je pozneje pred sodiščem sam izpovedal, da je vera v nevarnosti. Trdil je, da se je držal navodil svojega škofa in profesorjev v semenišču v Ljubljani, da je treba sodelovati z domobranci. "V Ljubljanskem bogoslovju je bilo rečeno, da je dovoljeno da bela garda sodeluje z okupatorji. To so opravičevali s silobranom. Ljubljanski škof je zavzel stališče, da je vera v nevarnosti in da so domobranci tisti, ki jo čuvajo." Kern je očitno mislil, da je torej v tem navideznem silobranu dovoljen tudi zločin. Od 25. 1. do 3. IV. 1944 je zbiral in zapisoval podatke o naši vojski in skrbel, da so prišli sovražniku v roke. Na osnovi teh sporočil so Nemci kakor je deloma sam priznal, 11. IV. bom- bardirali vas Hinje, Hrib, Lopato, Lipje in žvirče. Do-čim naša vojska ni trpela nikake škode, je bilo pokopanih pod ruševinami 20 nedolžnih prebivalcev in mnogo hiš porušenih. Tako je branil Franc Kern svojo vero. Nemci so bombardirali tudi Dišečo vas, v kateri ni bilo nobenega partizana. Zgoreli ste dve hiši, 6 gospodarskih poslopij in 6 glav živine. Bombardirali so tudi Budga-njo vas in Reber. Ruševine so posledica domobranskega ovaduštva. "ŠENTJERNEJSKA NOČ" V LOGATCU 14. IV. so domobranci postavili zasedo v Podskrajni-ku na Notranjskem. Ta je na lepem ustrelila nič hudega slutečega Ludvika Lovka, ki je slučajno šel mimo. To je javno in odločno obsodil gostilničar Ludvik Obreza na Rakeku. 15. IV. so prišli domobranci tudi nad njega in mu zaprli usta s tem, da so ga ubili. Toda bali so se ljudstva, ki je to zverstvo ogorčeno obsojalo, zato so truplo pokopali ponoči vpričo župnika Franca Novaka iz Rakeka. Ni se še poleglo razburjenje na Rakeku, ko je pretreslo ljudi novo domobransko zverstvo, tokrat v bližnjem Logatcu. 16. IV. se je sestala morilska tolpa v žup-nišču v Gorenjem Logatcu. Navzoči so bili Leskovec, po domače Tolačev Frankon iz D. Logatca, Cankar Ivan iz Nove vasi, Jože Jernejčič tudi iz Nove vasi, Franc Arhar p.d. Grkoncev fz Dol. Logatca, Anton Maček, hlapec pri Trohi in nam že znani Viktor Berlot, imenovan tudi Janežič. Še isto noč so domobranci umorili na njihovih stanovanjih 7 oseb, ena pa ni bila pobita do kraja. Vdrli so v hišo rodbine Vilar in hoteli dobiti gospodarja. Ker ga ni bilo doma, so se zadovoljili z njegovo ženo Terezijo, ki so jo ustrelili v hrbet, na to pa v prsi še njegovo 20-letno hčerko Danico. V hotelu Kramar so z 2 streloma v trebuh ustrelili hotelirko Kramerjevo. Zverine so odšle v Gor. Logatec in tam pokončali 19-letno Ančko in 23-letno Frančiško Mežetovo. Demokracija in bodočnost Naslednji članek je napisal zelo znan ruski delavski voditelj, A. Sokolov, kateri je bil priobčen v magazinu sovjetskih strokovnih unij "Vojna in ^delavski razred" v predvečerju zmage v Evropi. članek podaja temeljiti pregled in teoretično pravilnost glede pomena demokracije in stvari za bodočnost v času, ko so ravno taka vprašanja na splošno predmet pogovora ne samo med delavci in delavkami, ampak tudi posameznimi teoretiki, kateri skušajo podati utis med ljudstvom, da je demokracija zapadnega sveta na višji stopnji individualne svobodščine kakor pa v Sovjetski Uniji. Izražajo tudi mnenje, da je že radi individualne svobodščine neposredno vezana z življen-skim pomenom posameznika in naroda v splošnem, dasi pa vse to v Sovjetski Uniji je podvrženo državni oblasti. Na kratko, sovražno in reakcionarno časopisje kakor tudi posamezni "teoretiki" su-mirajo državni sistem Sovjetske Unije "totalitarski" in ne demokratični v najširšem pomenu demokratične svobodščine poedinca in ljudstva v splošnem. Na zgornje vprašanje Sokolov odgovarja: "Kaj je demokracija?" "Posamezni časopisni organi v zavezniških in nevtralnih državah, so se začeli zadnje čase energično baviti z vprašanjem, kaj je demokracija. Nobenega dvoma ni, da njihova razlaga začenja in vsebuje abstraktni karakter v bistvu tega vprašanja. Nasprotno stvarnemu karakterju demokracije, kot navad- no vsak tisti, ki ne želi priznati resnico, izražajo nezadovoljstvo napram njeni bitni formi, katera naj izraža narodno voljo v številu osvobojenih držav v Evropi. Kljub svojemu nezadovoljstvu in abstraktni razlagi, so prisiljeni priti do zaključka, da je stvarno razlika med demokracijo v Sovjetski Uniji in Anglosaksonskimi državami. Angleški liberalni časopis "Manchester Guardian" priporoča, da bi bilo umestno priti do mednarodnega sporazuma o pomenu glede kaj navadnih besed. Zdi se mu, da je termologija pri tem zamotana in vsled tega vpraša: "Kdo prav zaprav je demokrat? Kdo Hitlerje-vec in fašist? Ne manj važno vprašanje, kdo pa je potem takem anti-fašist?" Drugi angleški konservativni časopis "Observer" v članku pod naslovom "pre-gdel", piše neki nadebudni "evropski dijak" pride še bolj do konkretnega zaključka, rekoč:" demokracija v Sovjetski Uniji pomeni le neko drugačno formo in v nekaterih zadevah je v nasprotju s razlago o demokraciji angleško govorečega sveta. Ta časopis seveda posveča tej difiniciji prav "veliko politično" važnost, če tudi je plitka in kratkovidna. Temeljita razlika v pomenu Ni mogoče zanikati ek-stremno važno razliko o demokraciji ki vlada v Sovjetski Uniji in demokraciji gotovega števila zunanjih držav zapadnega sveta. To razliko dobimo v socijalnem in ideološkem sistemu med Sovjetsko Unijo in Anglosaksonskimi državami, toda izven podlage za sovražnosti ali prepir. Prav tako izven podlage, da bi že taka razlika obstojala kot neka ovira glede trajnega in še tesnejšega sodelovanja Sovjetske Unije s zapadnimi zavezniki za stvari, ki so enako vredne in varnostne za njihove narode. Država, katera ne pozna izkoriščanja človeka po človeku, država, kjer vlada ne samo politična nego tudi e-konomska enakopravnost, država, kjer so demokratič-i ne svobodščine zasigurane ne v aktih in izjavah, ampak stvarno in praktično slone na materijalni zasnovi so-cijalne pravičnosti, država, kjer vlada narodna enakopravnost in razvija prijateljske odnošaje med njimi — taka država brez dvoma, da je naredila mnogo več v vr.islu demokracije in ji utrjuje neposredno njen stvarni pomen med ljudskimi množicami. Resnica je torej, da je ne mogoče primerjati demokracijo Sovjetske Unije, podobno demokraciji v Angliji. Njena razlika že na splošno znano, sloni v ekonomskem sistemu družabnega reda. To je obenem direktni odgovor glede vprašanja demokracije, da ekonomski sistem Sovjetske Unije je garancija njenih narodov, ki jim daj a popolno pravico v-živanja demokratične svobodščine in zlasti fudamen-talnem pogoju kot pravico do dela, pravico do oddiha, zdravljenja, pouka in popolno svobodo pred bojaznijo glede izkoriščanja, narodne ali pa rasne mržnje. Pod temi pogoji moramo Pijani krvi so vdrli v stanovanje gostilničarke "Pri Riharju" in umorili Faniko Smoletovo in Radomila Jermana. Zidar Martin Pečnik iz Martinovega hriba pri Dol. Logatcu, pa jim je ranjen ušel. Ta "šentjernejska noč" je prevzela z grozo vso prebivalstvo, Saj so padli mirni prebivalci, zavratno, ko so spali doma. Kaj pravi propagandna brošura domobrancev z naslovom : "200 ?" v točki 184 ? "Kdo so domobranci? — Domobranci so slovenska narodna obrana, plemeniti narodni borci, ki se viteško bore proti največjemu sovražniku za vzvišeno svobodo slovenskega naroda. TOLPA KRVOLOKA MARKA JAKOŠA Ob priliki pohoda domobrancev v št. Rupert in okolico sta bila ujeta in ranjena Franc Smole iz Mirne in Jože Kotar iz Vrhtrebnjega. Smoletu so iztaknili oči, oba prebadali z noži tako dolgo, dokler nista bila mrtva. V morilcih so ljudje spoznali gostilničarja Jožeta Jakla iz Št. Ruperta, Franca Slap-šaka, Antona Hočevarja iz Vrha pri št. Rupertu in Jožeta Brčarja iz Homa. Patrola pod vodstvom domobranskega podnar. Marka Jakoša iz Roženberka je tudi zversko pobila krojača Leopolda Zavrla iz št. Ruperta. V raportu, ki ga je poslal Jakoš svoji komandi, je javil, da je bil Zavrl u-streljen na begu. Ta pa je imel leseno nogo in teči sploh ni mogel. Ta patrola se dolgo časa ni vrnila domov in poveljnika nadpor. 25. čete je začelo skrbeti. S številko 521 z 11. IV. 1944, Tržišče, je javil poveljniku zaščite okraja Novo mesto, da je pri odhodu čete iz Novega mesta v Tržišče pridruži' voji četi tudi skupino pod vodstvom por ka Jakoša, ki jih bral. Ta skupina jc prihodu krenila proti šen-truperski strani in doslej še ni poročil od nje. Poroča, da je ta skupina sestavljena takole. Iz 32. čete: Marko Jakoš, Jože Šketa, Ivan Saje, Anton Kočevar, iz 33. čete: Alojz Kamov-šek, Jože Korelc, Franc Metelko, iz 37. čete: Ludvik Vovk, Alfonz-Tratar, Franc Kr-melj, iz 38. čete: Alfonz Zoreč, iz 40. čete: Viktor Malen-šek, Franc Hlebec, Jože in Martin Brčar, Jože Zakra-jšek, Janez Golob, Jože O-ražem, Franc Krnc. Ljudje so torej dobro spoznali nekatere izmed morilcev. Ta uradni dokument, ki je v naših rokah, to potrjuje. Morilsko tolpo Marka Jakoša smo že večkrat omenili, pojavila se bo še ponovno. POŠTENA SREDSTVA "166. Kakšna sredstva so dovoljena v borbi proti komunizmu? — Vsa poštena sredstva." ("200?"). Stotnik Janko Podlesnik, poveljnik 24. čete domobrancev in posadke v Vel. Laščah je poslal na "poveljstvo Levstikove brigade" dopis z 17. IV. da so naši v noči od 16. na 17. IV. zaprli Marijo in Tino Maroltovo iz Zg. Podpoljan. Sporoča, da je on zato zaprl Lundrove in jih ne bo izpustil, dokler se Maroltovi ne vrneta. Ako pa se ne bosta vrnili, bo dal postreliti vse terence ki so sedaj zaprti v Vel. Laščah. Maroltovi sta bili sovražni vohunki in po našem sodišču obsojeni na prisilno delo. Dobro so se domobranci kot belogardisti naučili od Nemcev in Italijanov glede streljanja talcev, to je, nedolžnih ljudi, ki niso v nobeni zvezi z dejanjem, za katerega gre. torej dognati stvarno razliko med demokracijo v Sovjetski Uniji in demokracijo v Angliji, katera ne sloni v razliki le pomena, ampak praktičnem in stvarnem smi-(Nadaljevanje na 4 st.) Premisli rojak za slučaj nezgode in nesreče Windsor — Po dolgem času se zopet oglasim v našem slovenskem listu Edinosti. Kakor je že vsem znano kdor čita in je naročnik tega lista, da sem bil precej časa v bolnici ifi da sem imel nogo vcemetni oblogi celih 22 mesecev. Prav dolgi meseci. . . Sedaj mi je zdravnik odstranil tisti teški cement in kar si želim da bi bil od-strajen za zmeraj, ker počutim se imenitno in prijazno brez njega. Kako človeku nekam kar dobro dene, ko po tako dolgem času zopet lahko naredi korak brez da bi moral si iskati kako oporo in tembolj, ko se spomnim, kako dolge ure so bile prebivati v bolnici. Dan za dnevom, noč za nočjo in skoraj eno od drugega zmeraj daljše, kakor da ni kraja. Na levo od tebe jamra radi bolečin in drugo stran kdo drugi umira; tretji se pa pripravlja, da vstane in si pomaga pri temu podložiti berglje. Pa vse to še nič ne dene. človek bi tudi to premagoval ako bi bil gospodarsko obskrb-ljen z par tisočaki tako, da kadar se reši bolniške postelje, da si lahko pomaga, če jih ima, je torej za silo preskrbljen, toda če jih nima, je nesreča temvečja in bolj občutna. Dobro si naj vsak zapomni, kaj bom povedal, ker to je živa resnica. Srečal sem se s siromakom v bolnici, ki ga je stala prav lepo vsoto denarja. Celih trideset mesecev je bil v bolnici. Samo zdravnikom je moral odšteti osemnajstkrat po sto dolarjev. Zdravnike je plačal, bolnice pa ni mogel. Dokler so zdravniki vohali nekaj denarja pri njemu, je bil 'zmeraj dobro obiskan in tudi postrgžen, ko pa je zmanjkalo denarja, nihče tudi pogledati ga ni prišel. Zdravnik je ob uradni uri kar iz sredi sobe zaklical, kako pa ti tam v kotu? V-časih tudi počakal ni na njegov odgovor. Zdaj pa presodite sami dragi čitatelji, kako dolgo trpi par tisočakov v nesreči ali bolezni. Če ti se pripeti nesreča in da si brez vsakega podpornega društva ali celo inšu-renca, še le tedaj je trpljenje in negotovost. Prav zato bi moral vsak delavec(ali delavka imeti po dva in več zavaroval nih društev, le ako bi bilo mogoče, da se zavaruje za slučaj nesreče in potrebe. Dostikrat pa človek, ker nekam odlaša od danes do jutri, ne da bi bil toliko zanikrn, ampak sam nevem kako in na kakšen način. Toda odlašanje se lahko prav nerodno maščuje. Torej ne-odlašajte o4 danes do jutri ako vam je le mogoče, pristopite v eno ali drugo podporno društvo in zavarujte se dokler ste zdravi. Zdi se mi primerno omeniti, da bi lahko bil vsak naš rojak naročnik tega lista, Kar sem jih jaz čital, se mi ta še najbolj dopade. Zanimivi so članki in dopisi v njemu, ki se dajo brati od konca do kraja. Pri nas nekako velja neka tista puhla zamisel, da se štejemo med kulturne delavce, toda dejansko si smo samemu sebi sovražnik z tem, ker se ne zedinjujejo skupaj in skupno držimo za vse kar pride tako kot je treba, človeku je težko razumeti kaj take- Junaški primer družine tovariša N. Kovačevič Spodaj smo natisnili slike družine tovariša Nikolaj Kovačevič-a, kateri se je več let aktivno udejstvoval v naprednem in demokratskem gibanju jugoslovanskih izseljencev, ter mnogo doprinesel z svojim aktivnim delom in znanjem k njegovi izgr-ditvi predno je odšel v stari kraj. Rojen je v vasi Hudo-la, občina Grahovo v črni-gori. Pred nedavnim smo poročali, da je bil imenovan za jugoslovanskega poslanika v Bolgariji, na katerem položaju se točasno nahaja. Njegova mati, Jovana Kovačevič, že priletna ženica, na svojih prsih nosi odlikovanje narodnega heroja mesto njenega sina Savo Kovačevič-a, kateri je padel v borbi protiv fašističnih okupatorjev in njihovih hlapcev. Družina Kovačevič nam služi za izredni primer junaške borbe narodov Jugoslavije, za njihovo svobodo in pravice. Sto in sto družin — vsi do zadnjega po vzorcu družine Kovačevič-a, je sodelovalo v borbi, mnogi »sinovi in hčere so položili svoja mlada življenja na oltar narodnega osvobojenja, kakor ga je položil njegov brat Savo Kovačevič in najmlajši njegov sin, Dragan Kovačevič. Vzelo bo precej časa predno zvemo podrobnosti o he- rojstvu tisočev sinov in hčera narodov Jugoslavije. Toda ne glede kako dolgo bomo čakali predno zvemo te podrobnosti iz krvavih in strašnih bojev v katerih so se udejstvovali narodi Jugoslavije in z svojo edinostjo ter vztrajnostjo zmagali nad sovražnimi silami, naša dolžnost je sedaj temvečja pomagati jim moralno in ma-terijalno k izgraditvi nove svobodne federativne Jugoslavije — lepše in srečnejše kot je bila kdaj koli prej. To je želja smo prepričani družine tovariša Nikole Kovačevič-a, ne malo pa njegova osebna želja, za kar se je aktivno zalagal skoraj v-se svoje življenje. To so želje narodov Jugoslavije! Delo Zveze opravičuje njen pomen ga. John Hrovat Iz urada Zveze Pripravimo se za prihodnjo konvencijo V zadnji izdaji Edionsti je poročano, da je Izvršni Odbor Zveze Kanadskih Slovencev na svojem zasedanju dne 17 junija odločil v soglasju sklepa polletne seje Gl. Odbora Zveze, ki se je vršila dne 19 in 20 februarja t. 1., da se vrši prihodnja Konvencija Zveze dne 1 in 2 septemvra in sicer topot v mestu — Sudbury, Ont. V ta namen Izvršni Odbor je razposlal Okrožnice na vse krajevne odseke Zveze, da se jih prečita na njihovih prihodnjih sejah ter vsebino iste vzame premišljeno v pretres. Važno je postaviti na dnevni red seje a-li pa občne diskusije glede stvari, ki so neposredno v zvezi z njenim delovanjem ter aktivnostjo, že navedene točke v Okrožnici in na podlagi teh zbrati najvažnejša priporočila, nasvete in predloge za Konvencijo. Dobo, v kateri se nahajamo moremo označiti, da se nahajamo v velikem svetovnem preobratu, na potu k izgraditvi trajnega in pravičnega mira, poravnanju predvojnih in tudi v tej prizadetih krivic, katerega uspešna izvedba je odvisna od vseh progresivnih sil v svetu, medtem tudi deloma od nas samih v kolikor nam je mogoče doprinašati naš delež v te in take svrhe. To je pa tembolj tudi naša narodna in delavska dolžnost sedaj, ko se postavlja na dnevni red mirovne konference Zedinjenih narodov vprašanje povrniti narodom njihovo ozemlje, katero je bilo nasilnim potom od njihove telesne matice odtrgano po prvi svetovni vojni, moramo se Slovenci in Slovenke ne glede na naše politične ali verske pripadnosti zediniti in zedinjeni dvigniti močan glas našega protesta proti kakoršne koli mešetarije na račun s krvjo namočene slovenske zemlje. Konvencija bo temu vprašanju, kakor tudi vsem drugim,, ki so npposredno vezane z našimi življenskimi problemi, narodnim edinstvom, nadaljenega podpiranja za dokončanje vojne nad japonskim impirijalizmom, ter izgraditvi pravičnega in trajnega miru, posvetila vso svojo pozitivno pozornost in bo skušala zbrati vse moralne in materijalne sile v o-brambi pravic našeg naroda v starem kraju. Izvršni Odbor Zveze se o-pravičeno nada, da bodo krajevni odseki do datuma Konvencije po svoji najboljši mogočnosti vzeli v pretres vsa ta vprašanja, kakor tudi vprašanja, ki so navedena v Okrožnici, ter jih obdelali in pripravili z dobrimi priporočili v duhu narodnega edinstva za prihodnjo Konvencijo. To je potrebno, če hočemo imeti uspešno Konvencijo in položiti nove, še boljše in zdravej-še načrte za naše bodoče delovanje. Potrebno pa je obenem že sedaj računati poleg obširne diskusije, dobrih in zdravih priporočil, da bo res vsak krajevni odsek zastopan na Konvenciji. Kaj rado se zgodi, da pridemo zaradi financ zadnji trenutek v zadrego, namreč podamo se raje enostavnemu odgovoru, češ veliki so stroški in v naši blagajni ni bilo dovolj denarja, da bi poslali delegata. Par dolarjev nas je v tem oziru nadvladalo bolj, kakor pa vrednost splošnih stvari v zvezi z delom in aktivnostjo naše Zveze, posebno pa stvari, ki se tičejo našega naroda v starem kraju. Na vse to je treba pomisliti in premišljeno presoditi te stvari za časa, da ne pridemo poslednji trenutek v zadrego in z tem seveda obenem na škodo odseka samega in Zveze v splošnem. Zato je priporočljivo, da se v ta namen priredi zabavo ali piknik sedaj v letni sezoni ter z tem zagotovi kritje stroškov za delegata ali de-legatinjo iz ene ali druge naselbine. Ne odlašajmo z predkon-venčno diskusijo, kakor tudi ne glede finančnih razmer, da bodo ires vsi odseki zastopani na Konvenciji. Jovana Kovačevič, mati Nikola Kovačevič (Stari) Ljubica Kovačevič, njego-tovariša N. Kovačevič. va soproga Vera Kovačevič, njuna hčerka, politični voditelj divizije jugoslovanske armade. S. Kovačevič, brat Nikole, narodni heroj, padel v borbi za narodno osvobojenje. Borka Kovačevič, politični voditelj divizije jugoslovanske armade. Major Mitar Kovačevič (Mujo), njun najstarejši sin s svojo soprogo Kaj drugi pravijo o sodbi 16 poljskih teroristov "Toronto Star", liberalni in menda največji dnevnik v tej deželi, je posvetil uvodni članek vprašanju obsodbe 12 od 16 poljskih teroristov v katerem pravi, da je pač- skrajni čas prekinil di-plomatične odnošaje z poljsko begunsko vlado v Londonu in priznati novo poljsko vlado narodnega sporazuma v Waršavi. Poljska begunska vlada v Londonu, je predstavnik ne poljskega naroda, ampak poljskih baronov in veleposestnikov, poleg tega pa sovražnih anti-sovjetskih elementov, pravi "Star." "St. Catharines Standart" o istem vprašanju pove naslednje: "Petnajst od 16 poljskih obsojencev zaradi prevratne aktivnosti zadaj za rusko bojno črto, so bili spoznani krivih na sodiščni obravnavi. Kakor razvidno, svetovno javno mnenje je bilo napačno informirano o tkzv. poljski neodvisnosti, katero je pod pretvezo zagovarjala poljska vlada v Londonu, da zaščiti svoje fevdalne interese na prvem mestu. Prav zaprav ona si je prizadevala organizirati anti-sovjetski blok narodov, vključujoč Anglijo in Nemčijo, za nič drugega kakor za vojno proti Sovjetski Uniji. Ruska armada, ko je prekoračila v-zhodno Poljsko, ni bila sma-trana kot osvoboditeljica, tembolj kot zavoj evalka. Sovjeti so obtožili posamezne poljske podtalne teroristične skupine za umor 500 ruskih častnikov in vojakov. Kaj bi naredila kakršna koli nacija v takem zarotniš-kem slučaju ? Ali bi Vel. Britanija in Združene države (Nadaljevanje na 4 str. Dragan Kovačevič, najmlajši sin N. L. Kovačevič, padel v borbi dne 13 junija 1944. Toronto — Ob ustanovitvi Zveze Kanadskih Slovencev je večkrat prišel pogovor med rojaki, češ kaj nam je potrebna Zveza,, ko smo tako majhni po številu. Posamezniki so domnevali, da nam ni treba organizacije prvič zaradi maloštevilnosti in drugič da smo že radi tega itak brez pomena. Res, da je bilo na to vprašanje nekako nerodno odgovarjati dokler se vsak posamezno vsaj toliko ne poglobi v tekočo dobo, življenske in družabne razmere ter naposled v smernice in vodstvo organizacije. Marsikateri dobro misleč rojak se je skrbno izogiba-l organizacij in celo podpornih društev, da bi pri tem ne nasedel kaki propagandni skupini, ki smo jih imeli v onem času v-sepolno v korist jugoslovanske vlade in njenega zloglasnega ljubljenca Draže Mihajloviča. Njemu se je prištevalo priznanje junaštva in herojska borba narodov Jugoslavije, kateri pa dejansko je vodil borbo vred z nemškimi in italijanskimi fašističnimi silami proti resnični svobodi lastnega naroda. Kdo se je drznil v oni dobi poveličevati genijalne-ga rodoljuba maršala Tito in partizane, ta je bil proglašen za "komunista", a-genta "Moskve" itd. Proti-narodni elementi so skušali na ta način med narodom raztrositi lažnjivo legendo o Mihajloviču in z tem do gotove meje odvrniti poštene ljudi.od sodelovanja in pristopanja v organizacije, ki so resnično delale za narodno dobrobit. Bil je res začetek in vsak začetek kakor pravi naša izreka, je obenem težak. Tako tudi v pogledu naše Zveze, začetek ni bil z rožcami posut, tembolj naporna naloga njenih prvih članov in članic, ki so vztrajno delali in delali naprej. ŽELI ZVEDETI Spodaj podpisani bi rad zvedel kje se nahaja, Matija Želko. Iščem ga v svrho, ker imam za njega pismo iz Francije. Toraj prosim ako bo sam čital ta oglas ali pa ako kdo drugi od rojakov ve za njegov naslov, da mi sporoči, za kar se vnaprej zahvaljujem. Nick Brine Box 59 Larder Lake, Ont. Danes stvari so seveda drugačne. Megleno omrežje anti-narodnih elementov je do kosti razkrito, oborožena moč nemškega fašizma popolno razbita in pred Zedi-njenimi narodi so nastopila drugačna vprašanja od onih v letu 1942. Na prvem mestu izgraditev povojnega sveta na podlagi resničnih načel narodnih pravic, ter medsebojni ko-operaciji obnoviti gospodarsko in ekonomsko v vojni opustošene države v Evropi. Vloga anti-fašističnega in progresivnega gibanja kakor v letih vojne tako tudi sedaj k izgraditvi povojnega sveta, je danes jasna kot beli dan, da ravno tem gibanjem gredo zasluge na prvem mestu za njihov delež k zmagi nad fašizmom in sedaj k izgraditvi povojnega sveta. Danes ni Slovenca v Kanadi, ki bi mogel očitati Zvezi, da ni vodila vse posle do sedaj po pravilih in v smeri narodnih interesov. Ako se govori o zaprekah, t