Published and distributed under permit (No. 728) autho r. by the Act of October 6,1917, on file at the Post Office of Cleveland, Ohio. By order of the President, A. S. Burleson, Postmaster, General.
P
THE ONLY SLOVENIAN DAILY BETWEEN NEW YORK AND CHICAGO THE BEST MEDIUM TO REACH 180.000 SLOVENIANS IN U. S. CANADA AND SOUTH AMERICA.
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
"WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR FLAG AND TO THE REPUBLIC FOR WHICH IT STANDS: ONE NATION INDIVISIBLE WITH LIBERTY AND JUSTICE FOR ALL."
VOLUME IV. _ LETO IV.	CLEVELAND, O., SREDA, (WEDNESDAY) JAN. 19th, 1921	ŠT. 14 (NO.)
Single Copy 3c	Entered as Second Class Matter April 29th, 1918, at the Post Office at Cleveland, O. under the Act of Congress of March 3rd, 1879.	Posamezna številka 3c
NEMŠKI KKRONPRINC V TAJNI ZVEZI Z NEMŠKIMI MONARHISTI.
francoska vlada odločno zahteva, da se Razbije meščanska garda na bavarskem. — poročilo o izgonu hohen-zollerncev iz holandske zanikano.
Regent pred slavnostnim zborova-jem jug. kon-stituante.
RADICEVCI IN KOMUNISTI NISO BILI NAVZOČI.
PARIZ, 18. januarja. — Danes je prejel pariški list Matin" iz Doorna na Holandskem brzojavko, ki deloma Pojasnjuje, zakaj francoska vlada nenadoma tako odloč-za'hteva, da se mora razgnati meščanska garda na avarskem. Iz omenjene brzojavke je razvidno, da med DiVsim prestolonaslednikom in bavarskimi monarhisti obsojajo vezi, katerih namen je povrnitev Hohenzollerncev
v Nemčijo.
. Zatrjuje se, da imajo holandske avtoritete v rokah PJsmo, katero je pisal bivši prestolonaslednik bavarskim ^onarhističnim voditeljem, v katerem izraža upanje, da o na Bavarskem v kratkem izbruhnila rojalistična pro-
u-revolucija.
Poročilo La Matina pravi, da je neki sluga prestolonaslednika opravljal posel tajnega odposlanca, in da se Je tudi kronprinc sam često sestajal z odposlanci iz Ba varske v Amsterdamu, kamor je prihajal tajno. Dopiso-v ec La Matina nadalje ztrjuje, da holandska vlada biv-Sega kajzerja in prestolonaslednika ne straži dovolj stro-in da bi lahko ušla v Nemčijo, kadar bi hotela. . Corespondent Matina je najel zaprt avtomobil, se ielJal preko meje ter dalj časa vozil okoli rezidence biv-kajzerja, ne da bi ga kdo ustavil ali vprašal, kaj sc Jegovi opravki. Korespondent pravi, da bi potemtakem tudi Viljemu ne bilo teško na tak način oditi iz nje Ve Rezidence, prekoračiti mejo ter oditi v Nemčijo. Z ozirom na kronprimca se zatrjuje, da popolnom? ^ obodno potuje med Doornom in Wieringenom, in dr lahko vsak čas obišče Amsterdam. Haag, 18. januarja. — Uradni korespondenčni u-* ~ Je danes zanikal pariško porpčilo, v katerem je bile d	Holandska vlada obvestila Hohenzollernce
niSo dobrodošli, ker so tujezemski diplomatje pri-v	z dokazi, da se kuje zarota za proti-revolucijc
^Nemčiji. ■
Socijalisti »o tekom regentovega govora odšli iz zbornice.
^ličarji se bodo mo-rali zagovarjati vsled linčanja.
18. jan.—Pričakuje se,
8juč ° Velika porota, ki preiskuje
^tn'	Premogarja Wil-
BUir izrekla obtožbo umora
<je 1 0l»m članom državne gar-
v> i- ' 80 'darja ponoči in s silo *' ; v
strej j- °e ter ga lzven mesta u"
P°m°žni državni pravih ^ Wilkinson je danes izjavil, . . 0 Poroti predložil pisani izja-Leslie Westa, in mili-^^de Springerja, ki sta jih <} a v nedeljo ponoči, in ki sta dri ' se ie aretiralo deset . miličarjev, ki so člani
0tn'je M.
NAJVIŠJE SODISCE IN PROHIBICIJA.
BRESKOVSA JE BOLNA.
Pi
l°V8ka' kat
v "arizu
ero
■ Nevarno je
Katarina Breš-
..lttter	nazivljejo staro
fi-išl TUS revolucije. Semkaj je
da a ?red kratkim z namenom,
b0li.Pri8O8tvuje kongresu proti-
t4k,8<oIŠkih Strank. ki je sedaj v U" Stara je 77 let.
Washington, 18. jan. — Najvišje sodišče je včeraj podalo važno odločbo z ozirom na prohibi-cijo, glasom katere ima država pravico zapleniti vsak avtomobil, ali drugo prevozno sredstvo, v katerem se zapleni opojno pijačo, brez ozira na to, da-li je avtomobil last kršitelja ali ne. Zanimivo je, da se sodnija sklicuje na Mojzesov zakon, ki pravi, da se mora vola, ki do smrti pobode kako osebo, kamenjati in da se njego vega mesa ne sme jesti. Zagovor niki obtoženca, katerega slučaj se je ravno razmotrivalo, so vprašali modre sodnike, da-li ima vlada tudi pravico zapleniti železniški vagon ali ladjo, ako se dobi pri kaki osebi na vlaku ali ladji na ne-postaven način lastovano opojno pijačo. Odgovorili seveda nosi, temveč podali so svojo odločitev, sklicujoč se na Mojzesov zakon.
del

iek Pa" FitzgeraId J'e v pon-c-dseU PnŠel na sej° finančnega Vil, mestne zbornice, ter izjavit a 86 ne sme prikrajšati iz-
llVOV -ra v •• i .
dePar. a Policijski, ognjegasni Pantn ment in istotako ne za de-
^hin T-i k' Skrbi Za Pobiranje , odPadkov. Policija
»no,
—ua ■ Zat' kolikor mogoče ki je deial, brez ozira na to, ° ^eba dobiti posojilo.
—Vremenski prerok napoveduje milejše vreme v teku par dni.
—Obesil se je 721etni Kari O-sowski, 4174 E. 74. St. Sorodniki pravijo, da je slabotno zdravje odgovorno za starčkov čin.
—Poročna dovoljenja so dobili včeraj: Leo Križman, 27, 1244 Norwood rd. in Ana Česen, 22, 11 85 E. 61. St.; Frank Lušin, 40, 15831 Trafalgar ave. in Mary Weiss, 35, 1161 Norwood rd. . .— Clevelandska podružnica Fordovih avtomobilov naznanja, da bodo c^ne vsem avtomobilom Fordovega izdelka za leto 1921 ostale, in da se ne bodo niti zvišale niti znižale.
Iz informacijskega urada kraljevine SHS v Washingtonu smo prejeli sledeče poročilo:
Belgrad, sobota, 15. jan.— U-stavod. skupščina je bila slovesno otvorjena danes ob 10. uri dopoldne. Navzoči so bili vsi poslanci z izjemo radičevcev in ko-munistev. Regenta so ob vhodu sprejeli ministri in uradniki parlamenta. Ko se je pojavil v zbornici, se je pojavilo silno aplavdira-nje. Socijalistični poslanci so ob njegovem prihodi vstali ter odšli iz zbornice.
Regent je čital svoj govor z ganutja polnim glasom. Njegovo itanje je bilo često prekinjeno vsled odobravanja z galerij.
Besedilo njegovega govora se glasi:
"Gospodje: Po milosti božji, Srabrosti in nepremagljiv volji našega naroda ter s pomočjo naših velikih zaveznikov se je oprostitev in združitev vsega našega na-oda uresničila. Osvoboditev in združitev, katero sem imel srečo proglasiti pred dvemi leti, in katero priznavajo danes vsi narodi.
Potem ko so s^ volitve v u-stavodajno skupščino završile popolnoma svobodno in v najlepšem redu, vas lahko sprejmem v 'ej sloviti palači historičnega Bel-grada. Naši predniki in mi sami nismo nikdar imeli veliko časa za konstrukcijo, kajti vse naše misli vseh rodov izza Črnega Jurija so bile osredotočene le na naši o-svoboditi in združitvi. Moj slavni oče, njegovo veličanstvo kralj Peter, je tudi vse svoje življenje živel v želji in upu, da pride ta srečni dan. Star in upognjen pod bremeni, katere je prenešal s svo« !im narodom in za svoj narod, naslavlja na vas potom mene naslednji pozdrav: ''Bodite pozdravljeni, bratje, iz vseh krajev naše velike in ljubljene domovine 1'
Naše čete so napravile svoj delež; sedaj je dolžnost poslancev,! da izpopolnijo njih delo. Prepričan sem, da boste pri izmenjavi misli za sestavo, ustavo imeli v mislih dobrobit naroda, in da ne boste niti za trenotek pozabili, da je naš narod stoletja trpel od napadov sovražnikov iz vzhoda in zapada, kar je uničilo njegovo e-dinstvo, preprečilo ustvaritev močne države, narodnega razvoja, razpršilo njegove sile in dobrine ter povzročalo, da je prelival svojo kri za povečanje moči svojih zatiralcev. Pozabite ne smete, da se je naš narod obdržal pri življenju, ker je upal, da pride dan, ko se uresniči njegovo osvoboje-nje in narodno edinstvo. Moje zaupanje v narod je brezmejno. — Vsled svoje politične zavednosti je popolnoma zmožen rešiti naloge, ki jih je treba rešiti. Ta 'naloga naj se izvede na tak način, da bo naša konstitucija po svoji obliki in izgledu, ki ga bo odprla v bodočnost, silen inštrument napredka v vseh panogah življenja.
Naši očetje so zasedli te pokrajine pred stoletji, in danes imamo te pokrajine zopet prvič osvobojene in združene v eno samo drža vo. Ta država je naša največja posest in pridobitev. Konstitucija , naj obsega vse moderne pogoje,
Delavci v Ohio zahtevajo trgovino z Rusijo.
Washington, 1 8. jan.—Iz vrst organiziranega delavstva se z vsakim dnem izjava hujši pritisk za cbnovitev trgovskih odnošajev z Rusijo, in izjave ter apeli, da je to edina pot, da se prepreči oziroma odpravi sedanje stanje brezdelno-sti, se z vsakim dilem množijo.
Kot je razvidno iz števila prihajajočih apelov, je središče tega gibanja za obnovitev trgovine z Rusijo država Ohio. Druga za drugo prihajajo razne strokovne delavske organizacije v Ohio in pošiljajo tozadevne resolucije na senatorj^ Pomerone in Willisa.— Večina resolycij je po svoji vsebini indentičnih, kar kaže da je to gi banje dobro organizirano. Znano je, da delavski voditelji že dalje časa smatrajo obnovitev trgovine kot sredstvo, ki bo kolesje ameriške industrije držalo v teku in odprlo trg za ameriške produkte.
Senator Pomerone je prejel od liverpoolskega strokovnega in delavskega koncila naslednjo resolucijo:
"Ker je na stotisoče delavcev tega mesta in drugod brez dela, in ker bi otvoritev trgovine z Rusijo znatno izboljšala položaj, in ker je v Združenih državah veliko število tvrdk, ki bi rade trgovale, in ker je anglaška vlada že izrazila svojo pripravljenost, da prične trgovati z Kusijo, se sklene, da se pošlje besedilo te resolucije predsedniku Združenih držav, državnemu tajniku, - predsedniku Ameriške delavske federacije, časopisju in vsem organizacijam, ki imajo zvezo s to skupino.'
22 oseb poškodovanih v železniški
nesreči.
Kaj je s padanjem cen?
Washington, 1 7. jan.—Navzlic temu, da danes toliko slišino o padanju cen, pa izkazuje poročilo, katero je danes izdal delavski department, da so bilo cene v preteklem decembru v 21 večjih a-meriških mestih višje kot pa v istem mesecu leta 1919.
Tu navajamo nekaj izmed mest in procentualna zvišanja cen: Lon Angeles, 6.2; Detroit 5.1; Cleveland 4.6; Memphis 3; Boston 2.7.
Število mest, v katerih so cene med decembrom 1919 in 1920 padle, je manjše. Na prvem mestu stoji Chicago, kjer so bile cene preteklega decembra za 3.6 procentov nižje kot eno leto preje-
SPANSKI KABINET JE OD STOPIL.
Pariz, 18. jan. —Španski kabinet, kateremu načeljuje ministrski predsednik Dato, je sklenil, da položi resignacijo še danes, ko se kralj vrne iz Seville.
Greenvile, O., 18. jan.—Ko je potniški brzovlak Pennsylvania družbe, ki vozi med New Yorkom in St. Louisom skočil s tračnice, je bilo pri tem poškodovanih 22 o-seb, 3 jako resno. Nesreča se je pripetila okrog poldne, eno miljo vzhodno od tega mesta. (Eden izmed ponesrečencev je doma iz Clevelanda.
Jako čudno je, da ni nihče ubit, cajti vlak ni le skočil s tračnice, temveč se je zaletel tudi v na sosednji tračnici stoječ tovorni vlak.
Lokomotiva tovornega vlaka in trije vagoni so popolnoma uniče-
RUSKI VTISI
ki bo prispevali k njeni sreči in poznejšemu razvoju. Vam, go spodje, je dana naloga, da iščete in najdete te pogoje. Za to imate popolno pravico in svobodo. O-pozarjam vas na enega izmed teh pogojev. Mislim, da najvažnejši izmed vseh je pravica — pravica za vsak del našega naroda, pravica za vse one, ki so, dasiravno ne naši po imenu in rodu, tudi naši sodržavljani. Razvoj naše družbe in naše države je cena tega. Prepričan sem, da mora pravica rasti, kajti to je edina cena, pod katero se more ohraniti civilizaco-jo pred perijodičnimi revoltami, o katerih nam govori preteklost."
agent štrukelj iz new yorka aretiran v ljubljani.
Ljubljanski tednik "Domovina' cd 31. decembra piše: Nedavno je bil v Črnomlju aretiran tajnik tamkajšnega okrajnega glavarstva Zega zaradi goljufije in zlorabe uradne oblasti. Zega je v zvezi z raznimi zaupniki, med katerimi se nahajajo tudi nekateri župniki, izdajal proti dobri nagradi potne liste in druge za iz-slitev v Ameriko potrebne dokumente. Seveda so mu dajali nagrade predvsem ljudje, ki bi rednim in zakonitim potom potnega lista ne mogli- dobiti. - Pod Zege-vim vodstvom je poslovala zlasti kočevskem in črnomeljskem o-kraju cela organizacija za "pospeševanje izseljevanja v Ameriko" in Zega je bil voditelj ujene centralne potovalne pisarne, kamor so se po navodilih njegovih agentov obračali ne le ljudje iz črnomeljskega okraja, temveč iz cele Kranjske ter daleč tja iz Hrvatske, Brezvestni izkoriščevalci, ki so za potni list v "težavnih" slučajih zahtevali do 4000 kron, so ljudi naravnost gonili v Ameriko, češ tam se služijo dolarji kakor pri nas krone. Od Zege izžeti izseljenci pa so padli v Ljubljani se v drugo volčjo jamo. Prišli so v roke ''potovalnih pisarn," ki so jih neusmiljeno odirale. Končno je na podlagi ovadbe treh kmet-skih fantov, ki so bili plačali pri pisarni Štrukelj in Horak v Kolodvorski ulici, katera je poslovala pod ponosnih angleškim imtenom, po 21 tisoč kron, ne da bi prejeli vozne listke, policija aretirala lastnika pisarne Ivana Štruklja Hišna preiskava je spravila na dan mnogo obtežilnega materija la. Tako si je Štrukelj zaračuval vozni listek iz Ljubljane v Trst po 8 do 10 dolerjev (1000 do 1400 kron), za visum 40 do 60 kron več nego je taksa itd. Pri prej skavi se je pokazalo, da je bil goljuf tudi sam ogoljufan. Struk-ljeva uradnika bratranec mu ran Štrukelj in neki Adolf Vladi-ka, sta mu poneverila, prvi okrog 45,000 kron, drugi pa 200.000 kron. Oba sta izginila. Policija ima v rokah že precej materi j ala, ki kompromitira nekaj uradnikov pri raznih okrajnih glavarstvih, duhovnikov in drugih oseb. Pričakovati je nadaljnjih aretacij. — Policijsko ravnateljstvo poživlja vse one, ki bili eventualno oškodovani po izseljeniških manipulacijah potovalne pisarne Štrukelj & Horak, da prijavijo svoje zahteve deželnemu sodišču v Ljubljani k spisom Vr IX 2667-20 pismeno ali ustmeno. Leon Štrukelj je namreaval odpeljati en vagon slovenskih knjig in raznih zdravilnih zelišč v Ameriko.
Obnovitev trgovine 'pa bo prinesla za komuniste poleg svojih prednosti tudi svoje nevarnosti. Uvoz orodja vseh vrst, od lokomotiv naprej, bo gotovo dober zanje. Toda ako bi Moskva poizkušala 'zmanjšati svoje te'skoce s tem, da bi pričela uvaževati reči, katere bi lahko delala sama, tedaj bi se lahko zgodilo, da bi podlegla najhujšim posledicam agrarne revolucije. Ako bo 'pustila, da ruska industrija propade, iin se zanašala na importirane predmete,- tedaj bo zgubila sorazmerno maloštevilen proletari-jat, na katerem sloni njena moč.
Dovolitev /koncesij kapitalistom bo povzročila resno kršenje komunistične teorije, in lahko ustvari nove tooke za napade od strani opozicije, ki ibi1 se lahko izkazale nevarnejšim kot pa vse oborožene kampe proti-re voluci j onarj ev.
Upanje na kako resnično ve-iko reorganizacijo produkcije v Rusiji odviisti od načrtov, katerih komunistom dosedaj še ni bilo mogoče razviti.
Oni delujejo na načrtih za prenos industrij v okraje, kjer aodo bližje surovin in premoga. Imajo zopet druge načrte za specijaliziranje poljedelske produkcije v soglasju ® podnebjem in zemljo, - xaiar pa je. treba V prvi vrsti izpolniti transportna sredstva.
Preko vsega pa goji Lelnin načrt, s katerega uresničitvijo se je šele pričelo, da se namreč uvede električno silo pri poljedelstvu, v industriji in za železnice; po njegovem načrtu naj bi se električno silo pridobivalo s šoto. Šota pa je slabo kurivo, in razdelje so velikanske, toda tehničnega (stališča ne morem soditi, da li je načrt izvedljiv ali ne. S političnega sta-lišča je načrt očividno jako ve likega pomena.
Lenin je očividno mnenja, da bi se s elektriziranjem vsega dela na magičen način zlomilo individualistično poljedeljstvo in samosvojo nrav ruskega kmeta.
Obdelovanje zemlje z elktrič-nimi stroji bi odpravilo star način obdelovanja, in 'z lahkoto bi se uvedlo Bkupno zadružno obdelovanje. Od tega načrta oziroma od sličnega, morda nekoliko zmernejšega načrta, odvisi bodočnost revolucije. Tudi u-vedba mašinerije, ki !bi ijo gonili konji, aki bi je bilo dovolj, ibi imela sličen socijalen vpliv.
Ampak Rusija ne more postati socijalistična država, dokler masa naroda sestoja iz samostojnih kmetov. V ta namen je treba agrarno revolucijo izpre-meniti v komunistično, .
Zmožnejši voditelji razumejo ta problem popolnoma dobro, in ako se jim posreči izvesti njih načrte, tedaj ga bodo tudi rešili.
Bodočnost revolucije, tako v političnem kot ekonomskem ozi-ru odvisi v prvi vrsti od notranjega in zunanjega miru. Propadla bo intelektualno in moralno, ako se v bližnja bodočnosti ne uvede svobode razpravljanja in svobodnega gibanja za lojalne politične aktivnosti, akorav-no je treba priznati, da bi noben^ pametna vlada tekom civilne vlade ne dovdljevala svojim nasprotnikom, da bi agi'ti-rali proti nji, kolikor bi se jim izljubilo.
Seveda, velike napake so bile
narejene na obeh straneh. So-cijalni revolucij onarjd so pomagali Kolčaku, in celo nauk, ki jim bi ga bil moral dati ta slučaj, ni preprečil nekaterim, da ne bi podpirali tudi Denikina in Wrangla. Poleg tega se jih drži še vedno stara navada, ki so jo gojili tekom caristične vlade, da namreč verujejo v politične a-tentate.
Manjševiki so postopali veliko pametneje, in so ostali tudi bolj lojalni svojemu 'zmernemu isocijalističnemu prepričanju, toda delovanje je omejeno na proteste, pritožbe in negativno kritiziranje. Ako so bolj&eviki netolerantni dn tiranski, je na drugi strani tudi resnično, da opozocijona'M dosedaj niso bili niti pi-ipravlijeni pomagati niti biti konstruktivni.
V časih nevarnosti in trpljenja mora opozicija, ki hoče doseči zaupanje, pozitivno pokazati, da bi sprejem gotovih na-redb in zavrnitev drugih prinesla rezultate, ki jih želijo vsi.
Ko pride mdr, ise bo diiktator-stvo najbrže oblažilo. Doseglo je svoj negativni cilj, namreč uničenje kapitalističnega sistema. Nikakega razloga ni, za-kaij naj bi se zavrnilo pri u-»tvarjaijočem delu sodelovanje katerokoli skupine, ki je pripravljeno na lojalno delo za bodočo socijalistično državo.
Toda jaz dvomim, da je komunistična stranka pripravljena izpustiti iz svojih rok samo eno izmed postojank, potom katerih je v stanu obdržati monopol vladne moči, kajti resnica je, da je duševno razpoloženje stranke neke vrste versko fanatičnega značaja. Navzlic temu doktrinarskemu stališču pa je stranka pod vodstlvom Lenina ponovno pokazala svojo zmož nost, da se prilagodi razmeram, tako da se njeni 'ruiski kritiki in druge socljalistične stranke že norčujejo iz njenih kompromisov. Individualno upravlja, nje v industriji, visoke plače, ki se jih plačuje izvedencem, in razlika med plačami za bolj in manj potrebno delo, ki faktično sloni na zahtevi, da ne govoril mo o velikih koncesijah, ki se jih nudi tujezemcem, vse to dokazuje, kako malo veruje Lenin v trdo izvajanje svojih doktrin.
Komunistične stranke se ne bo tako lahko spravilo s krmila, in tudi vzroka ni, zakaj naj bi se jo. Na drugi strani pa ni mogoče, da bi sedanja disciplina v stranki za vedno ohranila enotnost, 'kajti že sedaj je opažati v stranki močno si nasprotujoče tendence.
Navsezadnje je nagel napredek v izobrazbi najboljša garancija, da se bo oblika reprezentativne vlade v Rusiji tudi u-dejstvila; to bo prišlo sčasoma, ko se mase izvežbajo v šolah in v vsakdanjih skušnjah.
(Konec prihodnjič.)
CENJENE TRGOVCE OBVEŠČAMO,
da bomo tudi v bodoče izdelovali stenska koledarje kot do sedaj. V kratkem času vas obišče naš zastopnik, da vam razkaže po polno zalogo raznih vzorcev, da lahko izberete po vaši volji in vašem okusu. Ne oddajajte naročil tujim podjetjem, ko je tu naša tiskarna, ki vam garantira zmerne cene iri popolno zadovoljstvo.
STRAN 2.	_
"Enakopravnost"
IZHAJA VSAK DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS Owned and Published bv	/
THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO.
BuBsinea Place of the C«ruorgtion. ________6418 ST. CLAIR AVE.
SUBSCRIPTION RATES:
By Carrier .......................1 year $5.50, 6. mo. $3.00, 3 mo. $2.00
Cleveland, Collinwood, Newburgh by mail...... 1 year $6.00, 6 mo. $3.50
3 mo. $2.00.
United States ................,....1 year $4.50, 6 mo. $2.75, 3 mo. $2.00
Europe and Canada ............................1 year $7.00, 6 mo. $4.00
POSAMEZNA ŠTEVILKA 3c_SINGLE COPY 3c
Lastuie in izdaia ara Ameriško-Jugoslovauska Tiskovna Dražba.
6 <18 ST. CLAIR AVE. Princeton 551. 6418 ST. CLAIR AVE.
Za vsebino oglasov ni odgovorno ne uredništvo, ne npramižtvo.
CLEVELAND, O., SREDA, (W EDNESDAY) JAN. 19th, 1921
T	104
; KRISTMPRI REGENTU.
"ENAKOPRAVNOST"
JANUARY 19th, 1921.
Pred par dnevi je A. D. prinesla "senzacijonalno" vest, da je bil Etbin Kristan v avdijeftci pri regentu Aleksandru. Vprašuje se, kaj da išče republikanec in socialist Kristan pri regentu, ko je v Ameriki vedno pobijal kraljevino in se zavzemal, za republikansko obliko vlade.
To je jako hinavsko vprašanje, ali pa je bilo poročilo, na katero se naslanja naš kolega preko ceste zelo pomanjkljivo, kajti poglavitnega on v svojem poročilu ne pove, namreč, da se Kristan ni šel klečeplazit pred prestolonaslednika, temveč da je bil poklican k njemu kot načelnik socijalno-demokratičnega kluba v parlamentu, in da je Kristan tekom svojega pogovora z regentom izjavil, da so socijalisti po svojih načelih in programu republikanci.
Da bodo eitatelji zadevo bolje razumeli, navajamo tu dobesedno izjavo, ki jo je podal Etbin Kristan 23. decembra v Ljubljani enemu izmed urednikov soc. dem. dnevnika "Napreja". Glasi se:
"Koncem zadnjega tedna je regent povabil več načelnikov parlamentarnih klubov da sliši njih mnenje o položaju zlasti z ozirom na demisijo Vesničeve vlade in na potreba sestave novega kabineta. Naš klub je sklenil, da se njegov načelnik odzove temu vabilu in v soboto večer sem bil radi tega pri regentu. Ta je vprašal, kako gledamo na položaj in na dobočo ustavo, in če bi eventualno mogli sodelovati v vladi. Odgovoril sem mu, da ne vidim sedaj nobene možnosti kakršnekoli kombinacije kateri bi bilo prostora za nas. Želeli bi pa, da se sestavi vlada, ki bi resnično skrbela za izboljšanje razmer zlasti v gospodarskem oziru, ker je tudi izboljšanje političnih razmer največ odvisno 9d tega. Veliko važnost polagamo na ozdravljenje in okrepitev industrije, in sicer prav tako v interesu di;žave, kakor tudi v interesu delavstva, ki prihaja čimdalje bolj prekeren položaj. Doslej se je v"; tem oziru veliko zagrešilo in treba bo hiteti, da se' popravilo škodljive posledice sedanjega zanemarjenja.
Pogovor je nanesel na zunanje razmere in jaz sem omenil s posebnim ozirom na Rusijo, da se sicer ne strinjamo z moskovskimi eksperimenti, da pa odklanjamo vsako politiko zunanjega vmešavanja v domače ruske razmere in želimo, da se. ruskemu narodu samemu prepusti ureditev njegovga doma. Če se pa pokaže kakršnakoli prilika, da bi se moglo Rusiji v njenem stremljenju
po okrevanju in konsolidiranju gospodarsko pomagati, želimo, da se to zgodi.
Opozoril sem na razne govorice, ki se raznašajo o namenih nekaterih struj, med temi tudi grožnjo, da se razžene konstituanta. Povdaril sem, da bi bila to po našem globokem prepričanju najbolj nesrečna politika, da b; še bolj omajala itak v mnogih krogih opešano vero, da se more z legalnimi in kostitucijonalnimi sredstvi doseči primeren napredek in bi utegnila okrepiti prav tiste struje, ki se še nikakor niso mogle vživeti v edinstvo naroda.
Ker hočem biti odkritosrčen, moram ob tej priliki naglasiti, da smo po svojih načelih in po svojem programu republikanci. Nismo sicer atentatorji pač pa pričakujemo od rednega političnega dela in od napredujoče izobrazbe, da se bodo dosegle višje družabne oblike za katere preteklost še ni bila godna. Naš načelni program nas vodi tudi pri delu za ustavo. V njej moramo pač zahtevati vse demokratično, politične svobodščine, toda v sedanjosti gre tudi za nekaj več. Moderna ustava se mora vjemati s potrebami časa in zato zahtevamo v njej tudi primerne gospodarske in socijalne garancije, ki naj omogočijo tak razvoj da bo zadnji član naroda lahko deležen plodov dela in kulture. V tej smeri smo pripravljeni sodelovati kot opozicijonalna skupina s podajanjem primernih predlogov z njih utemeljevanjem in z vršitvi-jo vseh parlamentarnih dolžnosti.
Na regentovo vprašanje, ali so nam v konstituanti kakšne stranke blizu sem odgovoril, da je danes o tem težko govoriti. V skupščini so pač stranke, s katerimi je sodelovanje skoraj nemogoče, sicer pa bo šele delo prineslo več jasnosti ker se po volilnih programi!* težko sodi, kaj nekatere skupine res mislijo in nameravajo. Želeli bi le, da bi na vseh straneh stvarnost stala pred parti-zanstvom. kar se pa dosedaj ni prav močno pokazalo.
Socialno demokratični klub hoče delati in če bi bila na vse hstraneh enako dobra volja, bi bilo upravičeno upanje, da dobi država ustavo, ki ji bo resnična opora v njenem razvoju, da ne zaostanemo za drugimi kulturnimi narodi, temveč pridemo prejalislej v prve vrste.
Ko se je regent nato zahvalil za informacijo, sem se poslovil."
Taka je torej resnica.
Kristan je položil tudi udanostjo prisego, tulijo oni gospodje, ki so delali za monarhijo. "Tega bi ne bil smel napraviti, ako res republikanec!" vam kriČe. Seveda, to je ravno ono. kar bi oni radi, in kar bi radi vsi reakcijo-narci v starem kraju. Prisego so položili vsi socijalni demokrati in tudi več drugih poslancev, ki pripadajo opo-zicijonalnmi strankam, toda položili je niso prostovoljno, temveč zato, ker jih je avtokratična vlada v to prisilila. Ako bi ne položili prisege, se jim bi odvzela poslanska pravica, ljudstvo, ki jih je poslalo v parlament, bi bilo nezastopano in reakcijonarji bi gospodarili čisto po svoji volji in brez vsake -opozicije.
Da je to resnica, dokazuje izjava predsednika kon-stituante, dr. Ribara, katero je podal na šesti seji, in v kateri je naznanil, da je o'dredil glede onih poslancev, katerih mandati so sicer verificirani, pa niso prisegli, da ne morejo dobivati dnevnic in ne proste vožnje po železnicah, in da tudi svoje poslanske dolžnosti ne morejo vršiti.
Cisto razumljivo je, da naše reakcij aname kroge je-
njih priporočilih, temveč da nastopajo trezno in razumno, ker vedo, da se prisiliti ne da nobena reč, temveč da bo časovni razvoj prinesel vse tisto, kar bi se s prenagljeno akcijo lahko docela uničilo.
POKRAJINSKA VLADA V LJUBLJANI.
Klerikalni člani pokrajinske vlade v Ljubljani so pred nekaj dnevi z ozirom na spremenjeno držanje Slovenske Ljudske Stranke napram vladni politiki v Bel-gradu dali svoje ostavke, katere je centralna vlada neverjetno hitro sprejela. Demisijoniral je tudi bivši poverjenik za notranje zadeve dr. Leonid Pitamic, kateremu je pa centralna vlada poverila vodstvo deželnega predsedniš-\tva. V vladi sta ostala samo še poverjenika Adolf Ribnikar za socijalno skrb in pa dr. Ravnikar kot poverjenik za pravosodje, potem ko je odstopil od tega mesta dr. Žerjav z ozirom na tozadevne določbe volilnega zakona. Na mesto odstopivših poverjenikov centralna vlada še ni imenovala novih, ampak je poverila vodstvo dotičnih po službi najstarejšim uradnikom pokrajinske vlade.
Pokrajinska vlada za Slovenijo je torej sestavljena sledeče:
Vodstvo deželnega predsedniš-tva in notranje posle: dr. Leonid Pitamic, doslej poverjenik za notranje posle.
Pravosodje: poverjenik dr. Vladimir Ravnihar, doslej poverjenik za socijalno skrb.
Vodstvo poverjeništva za uk in bogočastje: Dr. Fran Skaberne, vladni svetnik.
Vodstvo poverjeništva za javna dela: inžener Klinar, »radbe ni ravnatelj.
Vodstvo poverjeništva za kmetijstvo: dr. Vrtačnik, dvorni svet nik.
Poverjeništvo za socijalno skrb Adolf Ribnikar, politik.
Iz tega pregleda je razvidno, da prevladuje v sestavi pokrajin ske vlade za Slovenijo uradniškij elementi štiri oziroma pet oddelkov bodo vodili uradniki dva oddelka pa bosta upravljala politika.
Ta pojav bi utegnili mnogi smatrati kot neko kršenje avtonomije in sedanjo pokrajinsko vlado kot nekak "torzo." Pa vendar temu ni tako. Avtonomija se ne izraža v številu poverjeništev, —
Sedanji sistem pokrajinske via-, de za Slovenijo je plod ljubljanskega "prevrata" od 1. 1918. Takrat je bilo potrebno najti pot, da se vzdrži vsaj za silo neka upravna kotinuiteta, da nismo zašli v prevelik kaos. Najvišje inštance, ki so bile dotlej na Dunaju, so nehale funkcij onirati za nas, in treba je bilo misliti na nadomestek. Tega je ustvarila prva narodna vlada pod predsedništvom g. Pogačnika in dr. Zolger je napravil načrt upravnega aparata ki je dobro funkcijoniral in še funkcij onira. Vprašanje je le, če je še tudi danes potreben.
Leta 1918. dne 1. decembra je bilo proglašeno ujedinjenje jugoslovanskih dežel bivše Avstri je s kraljevino Srbijo. V Belgra-du se je ustanovila nova centrala, ki pa ni nikdar posebno hrepenela po reševanju slovenskih aktov Pač pa je bila Ljubljana, ki je svoje uradne akte, in to mnogokrat brez potrebe in brez poziva, ampak samo iz navade, pošljala na rešitev v Belgrad. Zato tudi v Belgradu ne razumejo prav po sebno naših avtonomističnih teženj. Oni pravijo: Vsaj jo že n-matel In če jo imate zakaj pošiljate akte na rešavanje nam?—In je nekaj na tem!
Današnje stanje se prav znatno razlikuje od stanja 1. 1918. Zato smo mi mnenja da poverjeništev z vsem njihovim ogromnim in dragim aparatom sploh ne potrebujemo več! Leta 1918. so bila poverjeništva neke vrste mala ministrstva in ker nihče ni prav vedel, kaj in kako bo z nami so bila tudi potrebna. Leta 1920. pa opravlja vse posle prav lahko tudi pokrajinska vlada za Slovenijo z navadnim uradniškim aparatom kakor je to bilo prej pod Avstrijo brez vsake najmanjše škode za avtonomijo. Razlika bo le v tem, da bi bil stari aparat rano-<go cenejši in skoro gotovo tudi boljši, ker bi bil gibčnejši in o-kretnejši. Mi pri najboliši volji ne moremo uvideti, zakaj bi n. pr. sedanje gradbeno ravnateljstvo delalo bolje pod firmo poverjeništva kakor je delalo nekdaj pod firmo "departement XII. (ali ka-koršna je že bila številka) deželne vlade!"
Mnogi bodo rekli da obstoji v
Promocije. Dne 18. decembra 1920 ob 12. uri se bodo vršile v deželni zbornici promocije na-sledovnjih kandidatov za doktorje prava: g. Luka Kravina, avsku<-ant v Ljubljani g, Stefan Skubic, tomisar dež. vlade v Ljubljani g-Vinko Zoreč, absolviran pravnik.
Pazite pri nakupu. Pred par meseci smo brali v časopisih, da je policija prijela sleparja, ki je ljudem po gostilnah pozlačene verižice prodajal za zlato. Te vrste sleparji v zadnjih časih v Ljubljani žalibog niso redki. Po ljubljanskih gostilnah, beznicah in kavarnah se klati vsepolno nezaposel-nih, delomržnih elementov, sumljivih eksistenc še izza časa vojne, ki ponujajo in vsiljujejo občinstvu raznega nakita, briljantov, zlatnine, in srebrnine v nakup. Ti predmeti so, v kolikor ne izvirajo iz tatvin in ulomov, večinomo ponarejeni in brez vrednosti. Da bi se lažje goljufali lahkoverno občinstvo, so začeli sedaj ti sleparji ponarejati celo uradna puncijska znamenja, Ponarejajo jih tako dobro, da premotijo vsakega lajika in da more le izurjeno oko strokovnjaka zapaziti, da je puncij-3ko znamenje ponarejeno. Skoda, ki jo vsied teh sleparij trpi občinstvo, je ogromna. Skrajni ča« je že, da se zganejo v to poklicani javni faktorji v prvi vrsti naša slavna policija, in preprečijo v interesu občinstva ' to zakotno sleparsko barantanje. Ta akcija bo pa imela tedaj le svoj uspeh, če jo bo podpiralo tudi občinstvo in sicer s tem, da vsakega takega sleparja, ki zakotno baranta z zlatnino, nemudoma ovadi najbližjemu policijskemu stražniku ali pa naravnost policijskemu ravnateljstvu, ki bo te vrste ptičev spravilo na varno.	v
ampak v pravicah, katere ima pokrajinska vlada napram centralni slučaju vzpostave starega reži-vladi. En sam predsednik je lah- ma" nevarnost birokratizacije kei ko mnogo boli avtonomen kakor ni nobene kontrole od strani iz-10 poverjenikov skupaj, ki nima-
jo ustavno določenega samostoj-
zi. da prijatelji napredka v starem kraju nečejo delati po nega delokroga.
voljenih faktorjev. Kakšno kontrolo pa imajo poverjeniki? Torej !
Produkcija in konsumcija petroleja. Na svetovnem petrolej-ekem trgu se je pričel boj med skupino Standard Oil Company in nizozemsko-angleško skupino za nadvladje in se naduljuje z veliko ostrostjo na produkcijskem in konsumnem področju. Ta boj koristi konsumu, ker je dovoz večji, vsled česar kot posledica velike ponudbe cene-padajo. Posebno veliko petroleja izvaža Poljska, ki je sedaj posvetila glavno skrb izvpzu. Jugoslavija je navezana na izvoz Romunije, ki pa je vsled slabih transportnih sred' stev zelo nereden, tako da uvažamo petrolej tudi iz Amerike, ki ima isto ceno.
Poleg vašega imena je zaznamovano, do kdaj imate plača" list. Kadar poteče naročnina obnovite jo takoj, da vam ne ustavimo lista.
Razkrinkani Habsburzani
SPISALA GROFICA LARISCH.

Sk£5
sSB
"fr...............SE&fl
- Zarana sem se podala k počitku na večer 30. januarja in sem še trdno spala, ko je drugo jutro Jeny prišla v sobo in odgrnila težke dkenske zastore. V peči še ni bilo zakurjeno in ker me je zeblo, sem potegnila ipeonicr še tesneje čez sebe, hkratu pa rekla nekoliko nejevoljno.
"Kaiko to, da me tako -zgodaj budiš ?"
"Gospa grofica," je izpregovorila Jeni s tako iz-premenjenim glasom, da sem komaj verjela, da je bila ona, ki je govorila. "Nekaj strašnega se je zgodilo. Moj Bog . . . kako vam morem povedati?" in padla je poleg postelje na 'kolena. "Kaiko vam morem povedati?" je ponavljala. "Bojim se."
"Govori, Jeny, povej mi takoj!" sem Vzkliknila.
"O gospa, prestolonaslednik je bil ubit!"
Strmela sem vanjo, skoraj ne da bi razumela strašni, pomen njenih besed. Jezik mi je onemd.
"Res, res," je ihtela Jeny, "naš pek je prav/kar prinesel to vest, a se je že sinoči govorilo v Pardubi-cah. Pravijo, da je bila njegova cesarska visokost slučajno ustreljena na lovu."
"Kje? V Allandu?" se mi je posrečilo zajecljati, kajti usta so mi bila suha, da še govoriti nisem mogla.
"Ne — v Meyerlingu," je odgovorila jokajoča služabnica.
Planila sem iz postelje; kri mi je dledenevala. Evelina moja misel je bila iti k soprogu, a Jeny me je prosila, da počakam do zaljutrka, 'ker je bil ravno komorni služabnik pri grofu.
Np„ »lKiijnt^m ffi. If^kQ ,,spm S| /tisto ;s.tmšnp ju-
tro oblekla, kajti zavedala se nisem ničesar, kar se je godilo okrog mene. Vedela sem edino to, da je bil Rudolf mrtev. Oj, kaiko — od čegave roke? Vprašala sem Jeny, a mi ni mogla nič podrobnega povedati. Tedaj sem 'se z bolestnim čustvom spomnila Marije. Kje je (bila ona? Kaj seje zgodilo ž njo; ona vendar gotovo ni ustrelila svojega dragega?
O--časniki — ti bodo ipolni poročil o žaloigri.
Pohitela sem doli in ko sem šla mimo sobe svojega soproga, sem ga slišala govoriti s služabnikom o k^ tastrofi v Meyerlingu. Časniki 'so ležali na mizi in videla sem naslov 'Smrt 'prestolonaslednika Rudolfa'. Strani so bile obrobljene z debelimi črnimi iprogami in nad naslovom je stal križ!
Čnke so se mi vrtele pred očmi, vendar sem s 1 silo oitala poročilo, ki pa 'je bilo zgolj obvestilo in ni vsebovalo nikakih podrobnosti. Uvodni članek je obžaloval izgubo, ki jo je doživela Avstro-Ograka, pa to je bilo tudi vse.
Bila sem 'malone blazna od groze in muk in sem komaj poslušala soproga, ko mi je pravil o Rudolfovi smrti. Grof Larisoh je bil docela neganjen in pripomnila sem, da je vedno pričakoval nena'den konec mojega bratranca. "Silno nerodnox je, da bomo morali iti na Dunaj h pogrebu," je rekel nejevoljno. Nato je prav dobro zajutrkoval, meni pa je bilo, kakor da bi me vsaka drobtinica hotela zadušiti, in naposled nisem mogla več sedeti pri mizi.
Ko sem 'se vrnila v spalnico, je Jeny marljivo skladala razne reči v kovčeg.
"Brzojaviti moram baronici Vočerovi," sem rekla. "Urno neisi brzojavko na pošto." In« sedla sem i k pisalni mizi.
"O, gospa grofica," je odvrnila, odpustite mi, ako vam rečem, da to ni pametno. Prosim vas, 'da počakate, da pridemo na Dunaj. Ni 'dobro, dati se ljudem pod zobe v tako kritičnih časih."
Spoznal sem resničnost njenih besedi, in ko sem . ocllpžila #ero, mi je pogled obstal na Marijini sliki, in
napis na .njej: "Zvesta 'do smrti', li so imele tak nesrečen pomen? Zakričala sem tako strašno, da je strežnica prihitela gledat, kaj mi je. Nato sem omedlela.
Vendar ne za dolgo; življenje s svojo bedo me je poklicalo nazaj in boleistna zavest mi je presunila trpinčeno dušo, da je jeklena skrinjica in njena skrivnost moja dedščina mrtvega.
Pozno zvečer sem se ojunačila, da sem odprla kovčeg, ter vzela iz njega skrivnostno skrinjico. Rudolf sedaj ni mogel priti po njo; ali 'kdo bo izvršil njegovo naročilo?
Vesela sem bila, da je prišla ura odhoda, kajti duševne muke, ki sem jih trpela, so bile malone neznosne. Čutila sem ise kakor potnik v neznani deželi, ki ga vseokrog obdajajo skrite nevarnosti in ki hodi v vednem strahu, da ga naslednja stopinja ne pripelje v zasedo. Z veseljem bi mogla pozdraviti smrt, kajti strah me je bilo tega, kar je bilo pred menoj. Podoba mrtvega mi je bila vedno 'pred očmi. Poklicala sem si v spomin najin poslednji sestanek, in da-siravno sem bila trdno prepričana, da mi je bilo usojeno trpeti vsled njegove dvojezičnosti, sem bila vseeno vesela, 'da nisem Rudolfu odrekla zadnjega poljuba.
T Wf
Petnajsto poglavje.
Potovali smo ponoči, in (ko smo dospeli na Dunaj, smo našli celo mesto v žalosti. Ne morem popisati svojih čustev, ko sem videla črne množice in znamenja vsesplošnega žalovanja. Slovesna tišina je liki mrtvaškega odeja obdajala vse in čut groze in skrivnosti je bil v zraku, ki smo ga dihali.
Ko isimo stopili v Grand Hotel, sem presenečena opazila, da so ljudje zijali in šepetali, ko sem stopala mimo njih, kajti takrat še nisem vedela, da se je že
na tisoče obrekovalnih jezikov začelo gibati glede mene.
Mrzlo me je izpreletelo, ko sem prišla v svojo staro sobo, kjer se je vršila strašna žaloigra poslednjih dni. Domišljala sem si, da vidim Marijin ljubki, obupni obraz, slišala Rudolfovo hitro dihanje in poslušala njegove 'divje besede.
Tamkaj je bil divan, na katerem sva sedela, k° mi je bil izročil jekleno skrinjico. Tam je bil Mariji" stol, ko je poslušala mojo 'pridigo', kakor je rekla-Res, malone sem mogla dihati vonj njene svalčice i*1 slišati nepotrpežljivo tiktakanje njenih malih pet. 0, bi'lo je grozno!
Kje je bila Marija? Zakaj nisem mogla ničesai' izvedeti o njej ? Nisem mogla več prenašati negotovosti in sem ipo zajtrku poslala Jeny v palačo Večerov-Bila sem čudno nemjrna, ker ni bilo nikakega sporočila od cesarice, ki je vedela o našem prihodu na DU' naj, in edina oseba, ki je vprašala po meni, je bil dr-Wiederhofer, ki je pustil sporočilo, da se oglasi tekom popoldneva v nujnih zadevah.
Grof se je podal na Obisk k svoji robini, jaz Pa sem napeto pričakovala Jenynega povrabka in sen1 se močno začudila, kp mi je povedala, da je bila pala-ča Večerov zaprta. Gospa in služabništvo je odšlo •mladi strežaj, ki je ostal, ni mogel dati prav nobenega pojasnila.
"O, gospa grofica!?" je vzkliknila Jeny. "Kaj P® vse to pomeni? Včeraj mi je pravil komorni strežb kneza A., ki je potoval z menoj, da je njegov gospod slišal, da prestolonaslednik ni bil slučajno ustreljen-marveč ubit v gozdu! Kaj naj Človek verjame?"
Nisem mogla dati odgovora. Stopila sem k okm1 — pa sem od groze odskočila nazaj, ko sem zazrla črne zaistave in trakove na ulici. Vijoči se trakovi se mi dozdevali kakor črne kače, ki -se ovijajo okrog glav furij, in nehote sem ponavljala besede: "PoveJ mi, katera furija ... te trpinči? Duša mi je bij3 v smrtnem strahu, žifci so se upirali napetosti, ki j*'1
PREMOŽENJE NAD $400.000.00
Vložite Denar po
6313 ST. CLAIR AVENUE
ODPRTO TUDI ZVEČER, RAZVEN OB SREDAH
Za razne spremembe na oblekah vam ne računamo ničesar. Na razpolago vam bodo prodajalci, ki vam bodo prijazno, in točno postregli.
Za razne spremembe na oblekah vam ne računamo ničesar. Na ra»-poltigo vam bodo prodajalci, ki vam bodo prijazno in t«čno postregli.
HARRY F. GLICK
444 Society for Savings Bldg SLOVENSKI ODVETNIK
Kadar potrebujete tolmača a]i zagovornika na katerega se lahko zanesete in ki je zmožen svojega poklica, se obrnite na mene. Pokličite lahko po telefonu: CENTRAL 812	—	MAIN 1865

DR. L. E. SIEGELSTEIN
Zdravljenje krvnih in kroničnih bolezni je naia specijaliteta. 308 Permanent Bldg. 746,Euclid ave. vogal E. 9th St.
Uradne ure v pisarni: od 9. zjutraj do 4. popol. od 7. ure do 8. zvečer. Ob nedeljah od 10. do 12. opoldne.
JANUARY 19th, 1921. ~	"ENAKOPRAVNOST" ~	*	STRAN 3>
STE Lf STORILI SVOJO DOLŽNOST?
Ali ste pomagali vaši trpeči družini v starem kraju? Ako ste ji, tedaj jo ne pozabite v bodoče.
NE POZABITE
da niBte bili pri nas še nikdar prevarani. Naša postrežba je bila vedno najboljša. Pošiljajte ves denar vedno le preko nas. Nikdar vam ne bo žal, kajti naše cene so najnižje in izplačamo denar v starem kraju v najkrajšem času, kar vam lahko z lastnoročnimi Podpisi prejemnikov dokažemo.
SPREJEMAMO TUDI DENARNE VLOŽKE PO 4% OBRESTI.
Prodajamo parobrodne listke vseh parobrodnih črt. Našim Potnikom preskrbimo potne listine in vse potrebno za potovanje, in sicer BREZPLAČNO.
Dobimo vam družino iz starega kraja v najkrajšem času in opravljamo vae javne notarske posle.
Kadarkoli kaj potrebujete, pridite osebno, ali pišite na:
NEMETH STATE BANK
IVAN NEMETH, Predsednik.
10 East 22nd Str. 1597 Second Ave.,
NEW YORK CITY, N. Y.
,lltJi""niiiiinniiuiuiiinuwiii!iiiHimiuiM
DENARNE NAKAZNICE
DRAFTI IN KABELSKE POŠILJATVE
za Jugoslavijo in druge države, se prodajajo po nizkih tržnih cenah. Naprodaj je Jugoslovanski in razen tuje-2emski denar. Nalagamo vknjižbe na tujezemske banke.
Oglasite se v kateremkoli podružnemu uradu ali agenciji American Railway Express Company, ali v našem lokalnem uradu:
2048 vzhodna deveta cesta, Cleveland, O. Ali pišite v. .vašem lastnem jeziku na FOREIGN MONEY ORDER DEPARTMENT
AMERICAN EXPRESS COMPANY.
65 BROADWAY, NEW YORK, N. Y.
illiiillippiiilliillilliflmmiilH
)iLiiiUin:iijiUiiuiiiuimiiaiiiiiittisi(niJuiiuiuiiiiiuji>uin>4iiiiiii[uiikiiutiii]i!ijii:iiii'.iiiiLuiuiiuiim
POLOM
^iminiiiiiiiijjiiiiiiM
(Dalje)
-Poilom
^lašujte v enakopravnosti
Prank J. Lausche slovenski odvetnik
Naznanjam cenjenemu občinstvu, da sem otvoril svo.io odvetniško "»sarno ter bom uradoval po dnevi 1039 GUARDIAN BLDG. in zve-®r od 6:30 do 8. ure na domu, 6121 St. Clair Ave. Isvršujem vsa v ^etniško stroko spadajoča dela. Kadar rabite zanesljivega sveto-va'ca v sodnih ali drugih stvareh, se obrnite zaupno na vašega slo-onskega rojaka, ki bo točno in vestno izvršil vaša naročila. PHONE — CENTRAL 710	MAIN 2327
Cenjenemu občinstvu v naznanje na izvanredno znižane cene:
Moški jopiči $5.00	CO f«f|
sedaj po ...............................^C.OU
Moška sp. obleka (Fleece) $1.50	7K(ffc
sedaj po ............................... I5JC
Moški Union Suits (Fleece) $3.00	4 Eft
sedaj po ...............................^ ■ V
Moške flanelaste srajce $2.50	(T* 4
sedaj po ...............................4M mtmV
Moške praznične srajce $2.50	<£4
sedaj po ...............................** ■
Moški klobuki $5.00	<£9 Cfl
sedaj po ................ .....^fc-OU
Moške kape $2.00,	$1 00
Moške obleke $35.00 <C1 7 Kfl sedaj po ...................I I -5JU
Srajce za dečke $1.75	7Ktf»
sedaj po ................................. ■ "C
Izdelujemo moške obleke po meri, J47 50
BELAJ & MOČNIK.
6205 ST. CLAIR AVENUE,
A dasi sta obadva tiščala lice na zemljo, vendar nista obrnila o-či od baterije, ker jih je njeno početje preveč živahno zanimalo; srce jima je mogočno utripalo, ko sta gledala mirno in marljivo hrabrost teh ljudi, od katerih sta se nadejala zmage.
Baterija se je "mahoma ustavila na golem vrhu na levi; v eni minuti so podtopničarji poskakali s skrinj in odklenili vozove, vozniki pa so pustili topove v njihovem polpžaju, in ko so obrnili zapre-žene konje v nasprotno smer, so jezdili petnajst metrov nazaj, kjer so nepremično obstali, obraz o-brnjen proti sovražniku. Ze je bilo nastavljenih šest topov, s širokimi presledki, v treh oddelkih vsak pod poveljstvom svojega poročnika, in vsi skupaj pod vodstvom suhega in dolgega stotnika, ki je s srditim obrazom meril planoto. Ko je naglo opravil svoj račun, so ga slišali zaklicati:
"Nastavek šestnajststo metrov!"
Cilj je imela biti pruska baterija na levi strani Fleigneux-a, ki je delala Illy-sko kalvarijo s svojim strašnim ognjem nevzdržlji-vo.
"Ali vidiš," je spet pričel razlagati Maurice, ki ni znal molčati. "Honorejev top je v srednjem oddelku. Tam pa je on, ki se sklanja z merilcem ... Merilec je mali Louis; v Vouzioers-u smo se z njim krepčali, ali se še spominjaš? . . . . In tam zadaj, voznik na le-vi, ki se drži tako postavno na svojem sedelnem konju, na krasnem liscu, je Adolphe. ..."
Top svojimi šestimi podtopničarji in svojim kvartirmojstrom, za njim skrinjski voz, nato dalje zadaj strelivni yoz, njegovih še-stero konj s tremi vozniki, in še dalje furažni voz in kovačnica— vsa vrsta ljudi, živali in vojnega materijala se je raztegala v ravni črti svojih sto metrov daleč nazaj, ne vštevši nadštevilnega moštva, rezervnega streljivnega voza, živali in ljudi, ki so bili namenjeni, da nadomeste izgube, in so čakali na desni, da se jim ni bilo treba po nespameti izpostavljali strelni črti.
Honore pa se je ukvarjal z nabijanjem svojega topa. Obadva srednja ppdtopničarja sta se žc vračala s kartušo in z granato od streljivnika, kjer sta stražila nad-topničar in ognjar. In takoj sta srednja podtopničarja vložila naboj in smodnik v serževenem o-voju, ter ga skrbno zabila z basal-nikom; nato sta nastavila granato, ki je škripala po risih s svojimi bradavicami. Naglo je drugi merilec s kartušno iglo odkril smodnik in vtaknil prožilo v palnico. Honore je hotel sam nameriti prvi strel; na pol ležeč na lefeti, jeVr-til merilni vijak, da najde strelno razdaljo, obenem pa je z neprestanimi kratkimi gibi roke naznanjal merilcu smer; ta je stal za njim pri vzvodu in neopazno porival top bolj na desno ali bolj na levo.
"Tako bo prav," je dejal in vstal.
Stotnik je prišel in položil svoje dolgo telo v dve gubi, da poizkusi nastavek. Pri vsakem topu je držal drugi merilec za motvoz, pripravljen, da potegne drgalo, zobčasto rezilo, ki užiga netilo. In počasi so se razlegla povelja številka za številko:
"Prvi top, pali. . .Drugi top, pali!"
Sest strelov je zagrmelo, topovi so odleteli nazaj in so bili spet porinjeni na svoja mesta, dočim so kvartirmojstri dognali, da je bil njihov strel mnogo prekratek. Popravili so strel in manever se je pričel iznova, vedno po istem načinu; in ta natančna počasnost, to mehansko, s hladnokrvnostjo opravljano delo je bilo tisto, kar je ohranjevalo ljudem morniln
moč. Top, ljubljena žival, je zbiral okrog sebe majhno družino, ki se je tesno sklepala v skupnem opravilu. Top je bil vez, edina skrb, vse je bilo le zaradi njega: strevljenik, vozovi konji in ljudje. Odtod je prihajala močna skupnost vse baterije, trdnost in mir kakor v dobrem gospodarstvu.
106. polk je sprejel prvo salvo z navzdušenimi klici. Zdaj jim vendar že enkrat zabijo kljun, tem pruskim topovom! Takoj p'sy je nastopilo razočaranje, ko so zapazili da granate ostajajo na polju da se jih razleti večina v zraku, preden dosežejo grmičje na oni strani, kjer se je skrivalo sovražno topništvo.
"Honore," je zopet izpregovo-ril Maurice, "pravi, da so drugi topovi klade proti njegovemu . . . Ah, njegov top! On bi menda najrajši spal pri njem; nikdar ne živ človek podobnega. Le poglej, kako nežno ga gleda, kako ga daje brisati, da mu ne bo
Šalil se je z Jeanom; obadva bila veselejše volje zaradi te lepe, mirne hrabrosti topničarjev. A po teh strelih so se pruske baterije pristrelile. — Njihovi streli, izprva predolgi, so postali zdaj tako natančni, da so padale granate na francoske topove; ti pa še vedno niso dosegali cilja, vzlic prizadevanju, da bi povečali daljavo svojega strela. U-bilo je enega Honorejevih sprednjih podtopničarjev. Odrinili so truplo, in postrežba topov se je zopet vršila, z isto skrbno pravilnostjo in brez kake večje naglice. Od vseh strani so padale granate in se razletavale, ali okrog vsake-ka topa je bilo videti isto metod-no gibanje: vlaganje patron in granat, popravljanje nastavka, proženje strelov, pomikanje ko)e3 na prejšnje mesto—kakor da bi to delo tako docela navdajalo ljudi, da ne vidijo in ne slišijo ničesar več. To pa, čemur se je May-rice najbolj čudil, je bilo vedenje voznikov, ki so petnajst metrov
dalje zadaj trdo sedeli na svojih konjih, obraz proti sovražniku. A-dolf je bil tam, s svojimi širokimi prsi in gostimi plavimi brki na rdečem obrazu; in zares je bilo treba silnega poguma, da niti ni trenil 3 trepalnicami, ko so letele granate naravnost proti njemu, on pa ni imel v svoje raztresenje niti toliko opravila^ da bi si bil smel grizti palec na roki. Strežno moštvo, ki je delalo, je imelo vsaj nekaj, s čimer so se bavile njegove misli, dočim so nepremični vozni-kiki le gledali smrt in so imeli časa v izobilju, da so mislili nanjo in jo pričakovali. Primorani so bili, obračati lice proti sovražniku, ker bi bil drugače mogel zagrabiti ljudi in živali neodoljivi nagib, da zbeže. Kdor pa vidi nevarnost, se ji tudi ustavlja. Ni skromnejšega junastya, a tudi večjega ni.
Se enemu možu je odtrgalo glavo, dva konja nekega streljivnika sta poginjala z odprtim trebuhom, in sovražni ogenj se je nadaljeval, tako besno, da je morala baterija postati nezmožna za boj, če je hotela za vsako ceno vstrajati na svojem mestu. Stotnik se ni več obotavljal, nego je krik-
nil povelje:
"Pripeljite vozovel"
Nevarni inanever se je izvršil z bliskovito naglico, vozniki so ponovili svoj okret ter pripeljali vozove, ki so jih podtopnJčarji priklenili k topovom. Toda ob tem gibanju so razvili obsežno fronto, ki jo je sovražnik izkoristil v to, da je podvojil svoj ogenj. Zopet je padlo troje mož. V naglem tra-bu se je baterija odpeljala, na poljih opisala lok, ter zavzela novo postojanko kakih petdeset metrov dalje, na drugi strani 106. polka. Odklenili so topove, vozniki so zopet obstali z obrazom obrnjenim proti neprijatelju, in ogenj se je pričel nemudoma s takšnim grmenjem, da se zemlja ni prestala tresti.
Zdaj je Maurice vzkriknil. Pruske baterije so se bile po teh strelih iznova pristrelile, in tretja granata je parla ravno na Honorejev top. Honore je planil naprej, da z drhtečo roko otiplje svežo rano: cel vogal bronastega žrela je bil odtrgan. A top se je dal še vedno nabijati; manever se je obnovil, kakor hitro so spravili truplo drugega, topničarja, čigar kri
ie bila oškropila lafeto, izmed koles.
"Ne, to ni mali Louis," je nadaljeval Maurice svoje glasno premišljevanje. 'On meri, le poglejte ga; ranjen mora biti pa vendarle, ker rabi samo levo roko. . Ah, tu mali Louis, ki se je tako dobro razumel z Adolfom, če človek premisli, da je bil kot pešec-topničar vzlic svoji večji naobraz-bi ponižni sluga voznika-konjeni-ka."
Jean, ki je molčal, ga je prekinil z vzkrikom strahu:
"Nikoli ne vzdrže, vse je pri vragu 1"
In zares je postala ta nova postojanka v manj nego petih minutah prav tako nevzdržljiva kakor prva. Krogle so deževale z isto točnostjo. Ena izmed granat je razbila cel top ter ubila poročnika in dvoje mož. Niti eden strel se ni izgubil, tako da kmalu ne bi bilo ostalo niti enega topa, niti enega topničarja, če bi bili hoteli še dalje vztrajati na tem kraju, X° je bilo popolno zdrobljenje, ki je pometalo vse.
tTakrat se je drugič zaslišal stdt-nikov krik: ---!_
Največja razprodaja Oblek kar so
jih še videli Clevelandčani.
NAJZNAČILNEJŠA »»Al KAR JIHJE PRIREDILA BAILEY
TRGOVINA V PROŠLOSTI.
Kaj bi čakali in odlašali, ko si lahko kupite popolnoma nove obleke in suknje za mnogo manj kot polovično ceno!
To nepobitno dejstvo hočemo povdariti tako močno kolikor morejo storiti to črke; že zadnjih deset let niste imeli prilike kupiti takih sukenj in oblek!
ROCHESTER, N. Y. FINE OBLEKE
OD MICHAELS STERN & CO. iz Rochester N. Y. smo kupili celo zalogo preostalih oblek in sukenj po zelo znižanih cenah in iz tega vzroka nudimo lahko sedaj Clevelandskim moškim in mladeničem nadvse dobre obleke po zelo nizkih cenah. .Cel nakup sestoji iz 2065 moških in mladeniških oblek in sukenj. .Zaloga je popolnoma nova! Izdelana po letošnjih krojih.
913 NOVIH ZIMSKIH O' SUKENJ ZA MOŠKE IN MLADENIČE. IZDELAN $ V MICHAELS STERN
& CO. TOVARNI ROCHESTER, N. Y.
147 Michaels Stern & Co. O'coats vrednih $45 -................'
189 Michaels Stern & Co. O'coats vrednih $50........ ......
168 Michaels Stern & Co. O'coats vrednih $55................................fjff
130 Michaels Stern & Co. O'coats vrednih $60................................^
116 Michaels Stern & Co. O'coats vrednih $65................
89 Michaels Stern & Co. O'coats vrednih $70................
- 65 Michaels Stern & Co. O'coats vrednih $75................
— — ------1-
1152 NOVIH ZIMSKIH OBLEK ZA MOŠKE IN MLADENIČE. IZDLANE V MICHAELS STERN
& CO. TOVARNI, ROCHESTER, N. Y.
189 Michaels Stern & Co. obleke vredne $45........ ..........^^
219 Michaels Stern & Co. obleke vredne $50....................................fi?
178 Michaels Stern & Co. obleke vredne $55..................
234 Michaels Stern & Co. obleke vredne $60........................^^
129 Michaels Stern & Co. obleke vredne $65..................
114 Michaels Stern & Co. obleke vredne $70..................
89 Michaels Stern & Co. obleke vredne $75..................
0053480201010153484848000001010153232323484848484853484853000002000001010202000253482323484823480202020001532348000253
Stran 4.
"ENAKOPRAVNOST"
JANUARY 19th, 1921.
Lokalne novice.
—Sodnik Steven^ je včeraj prejel že četrto pismo, v katerem se mu grozi s smrtjo, ako ne preneha z nalaganjem pretiranih kasni zasačenim kršilcem prohibi-cijskega zakona. Ampak Stevens je jako trmoglav. Klo so včeraj pripeljali predenj Geo. Kukasa, ki stanuje na 1418 E. 49. St., in v katerega stanovanju so dobili žganjarski kotliček, ga je obsodil na $1,000 globe.
—Sodnik Pearson je včeraj obsodil v dosmrtno ječo 24-letnega Armour Hardinga, ki Je bil spoznan krivim več roparskih ulomov v privatna stanovanja in trgovine.
—V preteklem letu je mestni department za pse ujel. 11,389 psov, ki niso imeli license. Število steklih psov se je v zadnjem letu, ki je bila v veljavi naredba, da mora vsak lastnik psa, dobiti licenco, znatno znižalo.
—Sodnik Westenhav<!r je vče raj izrekel obsodbo nad 20 osebami, ki so bile obtožene kršitve prohibicije. Obsojeni so bili: Samuel Berger, lekarnar, 1276 E. 9. St., $200; Belind Koasci. Young-slown, $100; Dan Weftheimer, 2178 E. 68. St. $500; M. Wiss-berg, 2619 E. 51. St. $300; Louis Simmick, 1328 E. 53. St. $100; Jos. Cigon, Berea, 30 dni. zapora; Ge. Jovičič, Youngstowu, $100; Theresa Andrews, 9424 Clifton Blvd., $100; John Morris, 60 dni zapora; John Cohen, 30 dni zapora; John GaraneowskL, 30 dni zapora; Dave Weinberg $200; C. Stanescu, 30 dni zapora; D. Judejski, $200; Fr. Mazanec in E. Ludviski, vsak po štiri mesece zapora; H. Barnett in A. Peters po 30 dni zapora in Mi. Farkas $100.
1 v
DVA UBITA V EKSPLOZIJI.
Bayonne, N. J., 18. dec.—Dve osebi sta bili ubiti v in več kot deset poškodovanih, ko se je v delavnici Bellow Film Co. primerila eksplozija, nakar se je pojavil silen požar.
CARUSO JE BOLJŠI.
New York, 1 8. jan.—Danes se je izvedelo, da se je stanje Caru soja toliko izboljšalo, da bo še to sezono mogel zopet peti.
Iz stare domovine.
Žepna tatvina.—Mesarski pomočnik Ivan Luskovec je bil obsojen na dve leti težke ječe. Lu-skovec je 8. avgusta t. 1. vzel 80 kg. pšenice posestniku Francetu Kuraltu v Šenčurju pri Kranju. Dne 25. avgusta je na Pogačarje-vem trgu izmaknil mokarju Ivanu Vrečku listnico z okoli 8,000 K denarja. Tatvine pšenice so obtoženi Tomaž Zupan je bil oproščen.
Dne 24. oktobra t. 1. proti večeru je bilo skozi dvorišče vlomljeno v manufakturno trgovino Angiloslava Hrastnika na Kar lovski cesti. Dva mlada dijaka st v svoji lahkomiselnosti izvršila ( vlom in odnesla raznega mani fakturnega blaga za 62,512 K katero sta z vozom odpeljala r Barje v neko šupo ter je tar shranila. Zaradi tega vloma se ze govarjata pred poroto: dijak trf šole in M. P. Prvi pravi v svojer zagovoru, da je vlomil zato, d bi si mogel pridobiti denar za gle dališče, da bi aboniral dva seda že v parterju za se in tovariša ir da bi soobtoženega boljše oble kel. Oba vlom skesano in jokaje pripoznata. Prvi obtoženec, 16 letni mladenič, je zelo dobro te lesno razvit. Drugi I 7 leten mla denič je sin revnih staršev. Porotniki so glede krivdo prvega potrdili z 8:4 glasovi, glede drugega M. P. pa krivdo zanikali z 8:4. Obsojen je bil prvi na eno leto težke ječe. M. P. pa oproščen.
Krupp zasluži tudi, če ne izdeluje kanonov. Poročilo znane nemške Kruppove družbe, ki po določilih versailleske mirovne pogodbe ne sme več izdelovati voj-
nega materijala, pravi, da je bilo v tekočem letu 79,5 milijonov mark čistega dobička, dasi so v njenih obsežnih podjetjih fabrici-rali samo neškodljivo in celo koristno blago.—Torej, moralo je priti do svetovnega klanja, da so se gospodje veleizkoriščevalci prepričali, da je 'pošten' 'zaslužek' (po današnjih pojmih seveda!) mogoč tudi brez nakopičenja bomb in najnovejših sistemov vojnih možnarjev.
Papir iz trave. V Nemčiji je bil pred nekaj meseci iznajden proces proizvajanja papirja iz trave, ki raste v močvirjih. Poskušnja se je izvrstno obnesla in iznajdba je že patentirana v mnogih inozemskih državah. Ker je danes veliko pomanjkanje tiskovnega papirja po vsem svetu, je ta iznajdba zelo velikega pomena.
Predzgodovinsld zobotehniki. V provinciji Esmeralda, ležeče zahodno od južnoameriške republike Ecuador so našli precejšnje število lobanj, ki izvirajo od indijanskega plemena, ki je živelo v periodu Inkov. Tedaj je vlada-a na zahodni obali južne Amerike zelo visoka kultura. Mnoge od teh lobani imajo zlate zobne krone in plombe, ki za proizvodi naših modernih dentistov prav nič ne zaostajajo.
Shod upokojencev, udov in sirot uslužbencev južne železnice. Da je pri tem podjetju marsikaj škandaloznega, smo že večkrat poudarili, a morda nikjer drugje se nemarnost in brezčutnost železniškega ravnateljstva ne kaže v tako drastični luči kot pri ravna nju z upokojenci, udovami in sirotami. Nekateri upokojeni uradniki dobe n. pr. na mesec celih-70 K, a če imajo velike družine 150 do kvečjemu 200. Prošnje in protesti niso nič izdali, zato so sklicali prizadeti včeraj v Mestnem domu shod, na katerem so izjavili, da se vržejo raje pod vlak, kot da bi še nadalje živeli tako obupno življenje. Zahtevali 30, da jim milijardarsko podjetj^ / 10 dneh ugodi skromni zahtevi izenačenje pokojnin s pokojnina mi državnih železničarjev. Navzoči poverjenik za socijalno skrb g Adolf Ribnikar je izjavil, da se bo zavzel za to stvar, a to ni dovolj; treba je, da vlada nemudoma napravi konec izsesavanju revnih bivših nameščencev in njihovih družin po kapitalističnih hijenah!
Izenačenje zakonov v Jugoslaviji.V ministrutvu pravde ustanov Ijene so posebne podkomisije 7 na logo, da čim prej pripravijo potrebno gradivo za izenačenje za-Vonov v celi kraljevini. V komisiji za kazenski zakon sodeluje tudi vseučiliški profesor dr. Dolenc, v komisiji za civilno pravo pa vseučilški profesor dr. Krek.
Z Mozirja nam poročajo, da se tamkaj močno širijo črne koze. Oblasti se premalo brigajo, da bi 3e razširjanje epidemične bolezni zaustavilo.
veselila mladega življenja ter se iz sebe pa je bila gostilničarka
šalila z mladeniči vse vprek. A resno zaljubila se ni v nobenega, j kaj ti njena vihrava nrav, njen ne-
stalni značaj ji nista pripustila. — Kar ji je bilo povšeči včeraj, bilo ji je danes že zoprno, in kar je odobravala danes, je jutri že za-metavala.
Ko je dopolnila svoje devetnajsto leto, se je poloti neodolji-va želja, iti nekoliko po svetu. Radovedna je bila na kraje in j mu hotela ljudi izven ožje svoje domovine, t hišo. Razodela je svojo iskreno željo materi, ki ji je, boječ se za svojo mlado hčerko, zelo branila, a u-braniti ji ni mogla. Se tisto leto je odpotovala mlada Lena v Trst, kjer je stopila v službo pri nekem trgovcu.
Od začetka je parkrat pisala svoji materi, naj zaradi nje prav nič ne skrbi, ker se ji dobro godi. Kmalu pa so njena pisma izostala in o lepi Leni ni bilo več nobenega sledu. . .
Pretekla so dolga štiri leta, ko se nekega poletnega popoludne ustavi pred siromašno Bengarjevo bajtico lepa kočija.
Iz nje stopi—Lena. A to ni več tista Lena, ki je pred leti zapustila domači kraj, to je sedaj lepa e-legantna gospodična. Stopivši v hišo, objame svojo staro, od veselja se solzečo mater ter ji hiti pripovedovati, da je nevesta nekega tržaškega, že precej priletnega, a zelo bogatega posestnika in trgovca, ki jo poroči že v treh tednih. Zaželela si je po dolgem času zopet nekaj dni prebiti v domači vasi, zato je prišla domov. V najkrajšem času pride za njo njen bogati ženin in vzame njo in mater v Trst, kjer bodo vsi skup srečno živeli.
Stara Bengarica je bila tako srečna, da je pozabila okarati hčerko, ker ji tako dolgo ni nič pisala.
Ko so druga dekleta videla, kako je postala Lena fina in gosposka, in ko so zvedela, kakg sreča jo v kratkem doleti, so ji bila še bolj nevoščljiva. Najbolj
Kovačevka, ki še v tem času ni nobene izmed svojih hčera orno-žila. In ko je nekoč na cesti srečala zalo Leno, se je obrnila vstran in same jeze glasno zago-drnjala.
Nekako štirinajst dni po Leni-nem prihodu se je pripeljal pred Kovačevo gostilno tuj, postaren gospod. Prijazno je povprašal na prag prihitevšo krčmarico, ali bi pokazati Bengarjevo
Kovačica je takoj uganila, da mora biti to Lenin ženin. Zasvetile so se ji oči kakor jastrebu, ki zagleda svoj plen. Toda bila je previdna. Z vso prijaznostjo mu je odgovorila, da stoji Bengarje-va hišica toliko v stran, da je ne more od tu pokazati. Pač pa ga hoče prav do hiše spremiti, ako izvoli le pet minut počakati, da o-pravi neko nujno delo.
Tuji gospod sq je na njeno prijaznost prisrčno zahvalil, stopil z voza, šel v hišo ter si naročil četrt vina.
Kmalu sta se zapletla s krčmarico v živahen pomenek. Pričela sta se razgovarjati tudi o Leni. Brezsrčna starka se je delala zelo pošteno in izkušala gospoda pre-
pričati, da niti najmanj ne sluti, po kaj se je pravzaprav pripeljal.
In zvita ženska je začela o Leni kvasiti, kar je najslabšega vedela in znala. Seveda je pri tem tudi ostudno lagala. Spočetka ji je gospod razburjeno oporekal, a ker jo je imel za pošteno ženo, ji je slednjič vse verjel. Žalosten je umolknil in glava se mu je sklonila na prsi. Krčmarica pa je urno porabila ta trenotek ter začela klicati kar po vrsti vse hčere v hišo, naštevaj e gospodu vse mogoče dobre lastnosti. Toda gospod se je malo menil zanje in krčmarica je na svojo veliko žalost opazila, da se ji ta namera ni posrečila.
A tudi k Bengarju ni šel. Plačal je račun in velel kočijažu— obrniti. Potem se je vsedel na voz in se zopet odpeljal.
Se isti dan je nesrečno Lena zvedelar kdo je bil v Kovačevi krčmi in kaj se je zgodilo. Polna strašnega obupa in nepopisne bridkosti se je zaprla v kamrico in plakala, da si je skoro izpla-kala oči.
V mraku je izginila iz kamrice —nihče ni vedel kam.
Drugo jutro pa so jo potegnili iz Save.
MALI OGLASI
Lepa prilika za novoporočenca!
Proda se še skoro novo pohištvo po nizki ceni. Dobi se lahko tudi stanovanje, ki obstoji iz 4 sob, elektrika in kopališče. Vprašajte v uradu Enakopravnosti. 1 7
V NAJEM SE ODDA
poslopje 30x40, pripravno za garaž, storage ali repair shop. Napeljana je elektrika in voda. Tla so cementna. Poizve se pri lastniku. John Mrhar, 1414 E. 49th Str.	(15
PRODA SE POHIŠTVO ZA tri
sobe in sicer za polovično ceno. Vprašajte takoj na 8306 Sowin-ski Ave. med St. Clair Ave. in Superior Ave. (zadaj, zgoraj.)
PRODA SE
še čisto nov računski stroj Burroughs Adding Machine" zaradi opustitve tajniških poslov. Jako pripraven stroj za trgovce ali tajnike pri društtvtih. Pro* da se jako poceni. Več se po-izve v upravništvu Enakopravnosti.	(15.
POZIV!
Jaz spodaj podpisani A. Ma-jer naznanjam javnosti, da nisem plačnik in oskrbnik Johna Velkovrh in da ne sme rabiti mojega imena, na kar sem ?a že opozoril in ga sedaj še enkrat opominjam.
A. MAJER.
HIŠA Z 6 SOBAMI SE PRODA po jako nizki ceni; v hiši je vse potrebno, luč, plin in sploh vse kar spada k hiši. Kot prvo vplačilo zadostuje $400 ostalo na lahke obroke. Več se poizve na 14311 Darwin Ave. ali pa 541 Engineers Bldg. pri Mr. L. Abrams. Telefon Wood 104—VV Central 461.	(18
da je
NAZNANILO.
Naznanjam sorodnikom prijateljem in znancem,
Jožef Dolenc
doma ii Šmarjetne gore, hišna Številka 2, občina Stra-žišče, okrajno sodišče, Kranj, umrl v starosti 45 let 17 januarja v Cleveland State Hospital, (bolnišnica za umobolne), kjer je bil 2 leti, sedaj leži v Anton Grdin^tovi mrtvašnici. Pogreb se vrši ob 9 uri zjutraj iz cerkve Matere Božje, v Collinwoodu, v .petek 21. januarja.
Pri j atel j i, znanci in sorodniki ga lahko obiščejo na mrtvaškem odru v pogrebnem zavodu Anton Grdina.
JOSEPH ZAJEC, oskrbnik.
Mohar & Oblak,
9206 Superior Ave.
PRVA SLOVENSKA PLUMBERJA
Pokličite nas, ako hočete
dobro in poceni delo. Phone: Cedar 2375 Po noči pokličite Lincoln 1625 R
PRAŠIČI NAPRODAJ!
Vsem, ki žele kupiti tolste prašiče, naznanjam, da se jih lahko dob' pri
JIM ROBICH E. Gollar Str.
EUCLID, OHIO.
(23
ŽENITNA PONDBA.
Rad bi se seznanil s Slovenko. Jaz sem star 38 let, sem eden izmed boljših delavcev, in imam tudi nekaj denarja. Ponudbe naj se pošlje na V. M. 5608 Carry Ave. Cleveland, Ohio.	(17
Manica Komanova:
V	VZNOŽJU ŠMARNE
GORE.
V	prijazni pirniski vasici, med narno goro in reko Savo, je bi-
doma Bengarjeva Lena. Ce si edal njen fini, belorudeči obra: :k, njene lepe roke in vitki stas lesa, si se moral nehote vpraša-, je li sploh mogoče, da vzraste -ed pristnimi kmeti tako krasno !ekle.
In vendar je bila Lena prava irniška domačinka. Druga vaš-:a dekleta so dobro vedela, da •aostajajo v lepoti daleč za njo, n ker so opazile, da se mladeniči ;učejo najraje okrog Lene, so ji lile nevoščljive ter jo skrivoma »ledale zelo po strani.
Zlasti ji je bila gorka krčmarica Kovačevka, ki je imela štiri hčere godne za možitev. Bila je namreč trdno prepričana, da le radi tega ni nobenega ženina blizu, ker je zaljubljen ves moški svet v Leno.
Lena je sicer dobro vedela, da ni pri svojih tovarišicah priljubljena, toda to je ni nič vznemir-alo. Nemoteno se je v polni meri
ZOPET JE TUKAJ! "DESETI BRAT"
Po dveh letih romanja je prišel zopet med nas.
SLOV. DRAM. DRUŠTVO
"IVAN CANKAR"
uprizori gori omenjeno dramo v nedeljo
dne 23. januarja 1921.
v prostorih R. Božeglava, 6006 St. Clair Ave.
OSEBE:
BENJAMIN GORNIK, grajščak na Slemenicah........g. Josip Terbižan
MANICA, njegova hči...........................gdč. Emilija Koprivec
BALČEK, njegov sin .................................g. Stanko Kalan
DOLEF GORNIK, grajščakov brat .....................g. Jakob Homovc
LOVRO KVAS, Balčkov učitelj .......................g. yatroslav Grill
PETER PIŠKAV, graščak na polesku ....................g. Ivan Steblaj
MARIJAN, njegov sin ...................................g. jVan Krže
VENCELJ, okrajni zdravnik .........................g. Avgust Komar
MARIČKA, njegova hči, _............................gdč. Brigita Kržkn
MEŽON, okrajni sodnik- ................................g. ivan Popetnik
ZMUZNE, ljudski učitelj ..............................g. France Žagar
ANDREJČEK KRIVEC, čevljar .........................g. Josip Mrhar
NEŽA, njegova žena ...............................gdč. Annie Petrovčič
FRANICA, njuna hči..............................ga. Josipina Močnik
OBRŠČAK, gostilničar in župan .......................g. Ivan Breščak
PEHARČEK,	... _.........................g. Peter Česen
MATEVŽEK,	knietje ...............g. France Klemenčič
MIHA izpod Gaja,	..............................g. Ivan Česen
DRAŽARJEV FRANCELJ ........... .......... .g. Alojzij Oražem
MARTIN, deseti brat ..................................g. France Česen
KRJAVELJ, kočar ...................................g. France Homovc
KOS, sodni pisar .....................................g. France Švigelj
Igra orkester pod vodstvom g. Ivanuš-a. VSTOPNINA $1.00, 75c IN 50c.
Ker je igra "DESETI BRAT" ena izmed najbolj popularnih iger, zato upamo, da nas bode cenjeno občinstvo obiskalo v ravno tako velikem številu, kot nas je pri zadnjih prireditvah. Zadnja predstava "Grča" je bila bolj duševna igra in v njej je bilo malo dejanja. Med tem pa, ko je "DESETI BRAT" poln dejanja in humorja. Krjavelj s svojo kozo je tudi prišel z Desetim Bratom. Če bodete napolnili dvorano do zadnjega kota bodete s tem največ pomogli S. N. .Domu. Ker krvavo potrebujemo S. N. D. za prirejanje veselic in iger.
Začetek popoldne točno ob pol treh, zvečer ob pol osmih.
DR. "IVAN CANKAR"
DOBRO IDOČA TRGOVINA z različnim blagom, ter na glavni cesti v Collinwoodu se proda po nizki ceni. Jako ugodna prilika za Slovenca, katerega veseli trgovina. Več se poizve v uradu lista Enakopravnost.
(17
Na milijone ljudstva uživa
Bolgarski Krvni Čaj
Zavžijte ga kolikor mogoče vročega in prežene vam prehlad, vas o varuje pred influenco, gripo ali pljučnico.
Čaj je iz samih čistih koreninic in ima nenavadno zdravilno moč, da vam osladi želodec, regulira delovanje črevesja, očisti jetra, opere s strupenimi plini napolnjene ledvice in vam zboljša kri. Je najboljši pomočnik za prvi slučaj prehlada in drugih bolezni.
Prodaja se po vseh lekarnah ali ga vam pošljemo po pošti 1 veliko družinsko škatljo za $1.25 ali 3 škatlje za $3.15 ali 6 škatelj za $5.25 naslovite na, H. rff Von Schlick, President Marval Products Company 433 Marvel Bldg., Pittsburg, Pa.
iiiiiniiiiiiiiiiiiicniu
KUPITE DELNICE SLOV.DEL. DOMA V COLLINWOODU^
■■■■■■■liailGIIBISBBIBBIII
IZOBRAZBA JE TEMELJ VSA KEGA NAPREDKA!
Veliko ljudi je, ki imajo veliko voljo, toda manjka jim izobrazbe, za to ne morejo naprej. Kdor ni imel prilike, da se izobražuje v mladosti, temu je odprta še ena pot, da si pridobi za življenje potrebno znanje, in ta pot so knjige. V naši zalogi dobite naslednja poučna in tudi zabavna dela:
Angleško-slovenski besednjak — sestavil dr. F. J. Kern. Cena $5.00.
Družinski koledar za leto 1921 Cena 75c.
Kratka navodila za državljanstvo. Cena 10c.
Poezije Ivana Zor mana. Cena $1.25.
V močvirju velemesta. 50c. Pri naročilih po pošti priložite k navedeni svoti še 5c za pokritje stroškov.
AMERIŠKO - JUGOSLOVANSKA TISKOVNA DRUŽBA 6418 St. Clair Ave.
Cleveland, O.
Proda se grocerija in mesnic®
z dovoljenjem za 5 let. Prod* se prav poceni radi odhoda * stari kraj. Več se poizve v t>' redništvu tega lista. (324)
iiiilHiBillllllii
OR. J. V. ŽUPNIK
ZOBOZDRAVNIK
6131 St. Clair Ave.
Uhod iz 62. vzhodne ceste.
Opravlja zobozdravniški delo v tej okolici že 7 let.
■■■■■■■■■HHHHflj
THE W—K DRUG CO.
St. Clair, vogal Addison R&
Edina slovenska lekarna v Clevelandu.
Mi izpolnjujemo zdravniške recepte točno in natančno.
JOHN KOMIN, Lekarnar
wammaammtm
PRODAJAMO
HIŠE - LOTE in FARME
ISTOTAKO ZAMENJAMO FAR»<E ZA POSESTVA V MESTU. Za pošteno postrežbo se vedu"
obrnite na D. STAKICH & J. KRAl^ 15813 WATERLOO RD.
®®<ŠXS®<JX9®(^
LIBERTY BOND! IN NO VARČEVALNE ZNAMKE.
Prodajte sedaj. Mi plačah'
v	gotovini tako j.Simon, mue*&
vi	prekupčevalec, soba 216 V* noxBldg.,, drugo nadatropj* Vzemite vzpejačo. Vogal de*r ta cesta in Eucli dave., nad Si" ger Sewing Machine Co. Odi*' to do 6. ure zvečer.
Tel. Central 2373 R.
Gramofonsk e Plošče
zahtevajte novi cenik
Velika zaloga ur in zlatnine.
Wm. Sitter
6805 ST. CLAl* AVENUB
Ustavite se ] pri te i uri in I •t« d Bi pra- I vem prostoru I
Cleveland, O.

0102020202022348010223530101020200000202000002020000020101010102020201000200000202020000012300020002000102000148025323485389
0002000002010053530002010202010200010200000001010200000102020202010002020200010000000102010102010100010102020001000200000101020001