:i>.. Ptuj, torek, 18. marca 2008 it-., letnik LXI • št. 22 š011 odgovorni urednik: _ Jože Šmigoc j? cena: 0,63 EUR Natisnjenih: -r- 12.000 izvodov š^ ISSN 7704-01993 o\ RADIOPTUJ 89,8° 98,2° 104,3 oddajamo že 45 let NOVA NAROČNIŠKA AKCIJA ŠTAJERSKEGA TEDNIKA! 36 DELNI KOMPLET akcija traja do 28. marca 2008 Vabilo naročnikom Štajerskega tednika: MB»«0«iU JMA 24. maja 2008 Poiščite kupone v naslednjih številkah Štajerskega tednika. Slovenija F. Pukšič • Opozicija si pokrajin ne želi! O Stran 2 V Po mestni občini Ptuj • Poezija, humor in česen ... O Stran 5 Izobraževanje Ptuj • Slovenskih učiteljev tožbe O Stran 7 Štajerski THf Ptuj • Presmeci, kot jih doslej še ni bilo Cvetna nedelja - uvod v praznične dni Letošnja sobota pred cvetno nedeljo je postregla z bogato ponudbo presmecev. Toliko kot jih je bilo letos na ptujski tržnici in pred njo, jih ni bilo še nikoli. Naprodaj so bili po dva evra oziroma evro in pol. Cvetna nedelja je zadnja nedelja pred veliko nočjo, to je dan, ko verniki blagoslavljajo v šope povezano pomladansko zelenje. To spominja na palmove veje, s katerimi so ljudje, kot pravi krščansko izročilo, pozdravljali Jezusa Kristusa, ko je prihajal v Jeruzalem. Na cvetno nedeljo pa se začnejo tudi priprave na veliko noč, ki je ob božiču največji krščanski praznik, ko kristjani praznujejo Kristusovo vstajenje od mrtvih. Korenine ima v poganskih navadah, ko so praznovali prihod pomladi. MG Foto: Črtomir Goznik Lovrenc • Odpadne gume burijo J Ptuj • Perutnina v dveh pomembnih projektih Vse je po predpisii) Konec smradu Občani iz okolice Lovrenca in Kidričevega so nas pred dnevi ponovno opozorili, da naj bi podjetje AP Albin Promotion v nekdanji gramoznici na polju pri Lovrencu skladiščilo večje količine odpadnih gum, ki naj bi jih tovornjaki iz sosednje Avstrije vozili tudi ponoči, delavci pa naj bi s stroji zasipavali kar cele gume, ne da bi jih predhodno s strojem trgali na manjše kose, kakor je zapisano v dovoljenju. V Perutnini Ptuj se ukvarjajo z dvema zelo zanimivima okoljskima oz. ekološkima projektoma, ki sta praktično že tik pred izvedbo oz. celo dokončanjem. Direktor in lastnik firme Albin Promotion Albin Brencl pa je očitke krajanov vidno razburjen takole komentiral: "Tega enostavno ne razumem. Opuščena gramoznica, iz katere saniramo vidne odpadke, ima namreč več dovoljenj, kot če bi gradili letališče, 'gradimo' pa čisto navaden travnik." Z Republiškega inšpektorata pa zagotavljajo: "Gradbena inšpekcija in inšpekcija za okolje bosta izvedbo sanacije gramoznice budno spremljali in ob morebitnih kršitvah tudi ustrezno ukrepali." O Stran 24 Prvi projekt, ki je trenutno že v fazi posodobitve, je sedanja kafilerija: "Gre za obrat za predelavo klavničnih odpadkov, ki povzroča emisije neprijetnega vonja, po domače pač občasen smrad. Ptujčani in Ptujčanke so na to občutljivi že dalj časa in razumeti je, da jih moti. Upam si trditi, da po zaključku rekonstrukcije predelave v kafileriji smradu od tu sploh ne bo več in tako bo PP prvič v vlogi, ko bo lahko mirno rekla, da če kaj smrdi, za to nismo krivi mi, je povedal dr. Bojan Pahor, svetovalec predsednika uprave PP dr. Romana Glaserja za raziskave in razvoj. "Predvidevamo, da bomo naložbo zaključili sredi leta, jeseni pa bi kafilerija morala že delovati povsem nemoteče za okolje. Druga velika okoljska na- ložba, ki jo bo Perutnina Ptuj začela realizirati predvidoma že konec letošnjega leta ali najkasneje v začetku naslednjega, je gradnja centra za proizvodnjo zelene energije - bioplinske elektrarne. Loka- cija bo na območju sedanjih svinjskih farm v Dražencih, kjer se bo, kot je že znano, reja svinj zaključila do konca letošnjega leta. O Stran 3 Slovenija • Politične pokrajinske zdrahe in igrice Pukšič: Opozicija si pokrajin ne želi! Skupina nepovezanih poslancev je sredi prejšnjega tedna vložila svoj predlog zakona o ustanovitvi pokrajin, ki predvideva uvedbo šestih pokrajin, določa njihov obseg, številčno sestavo pokrajinskih svetov ter upravne sedeže pokrajin. Kot je pojasnil Sašo Peče, je bilo v ostalih strankah pri diskusiji o pokrajinah veliko "blefiranja". Poslanec Franc Pukšič je glede tega predloga dejal le, da je zanj škoda izgubljati besede ... Peče je poudaril, da z vloženim predlogom nepovezani poslanci zasledujejo ustanovitev zaokroženih geografskih enot ter čim manjšo disperzijo v številu prebivalcev in površini, s čimer bodo lahko pokrajine enakovreden partner v odnosu do države. O pokrajinah se je po njegovih besedah v zadnjem obdobju preveč govorilo, saj so ostale parlamentarne stranke pri zasledovanju ciljev regionalne politike "blefi-rale". Spomnil je, da se je pri glasovanju v DZ izkazalo, da "pompozno" napovedan vladni predlog 14 pokrajin nima ustrezne podpore. Nepovezani poslanci nasprotujejo tako velikemu številu pokrajin, ker to prinaša preveliko drobitev, bodoče pokrajine pa bi imele premajhno težo v odnosu do države. Po Pečetovo se premier Janez Janša in minister za lokalno samoupravo Ivan Žagar sprenevedata, ko pojasnjujeta, da finančni priliv v pokrajinske blagajne ne bo odvisen od njihovega števila. V poslanski skupini so zaradi vsega tega ostalim poslanskim skupinam februarja predložili osnutek ustavnega Uvodnik Peče: "Žalostno je, da Pukšič ne pozna našega predloga." "Pukšič se bo moral sam odločiti, ali bo dal svoj glas za ustanovitev 6 močnih pokrajin ali ne," meni Peče. Dodaja, da "če poslanec Pukšič zasleduje svoj individualni cilj in željo, da postane prvi mož ene izmed 14 pokrajin, pri tem ne bo dobil podpore poslancev PS LIPA". zakona, s katerim bi število pokrajin zapisali v ustavo, "da ne bi vsakokratna aktualna oblast, pa naj bo na lokalnem, pokrajinskem ali državnem nivoju, spreminjala števila pokrajin v skladu z volilnim izidom". Prav tako je Peče ocenil, da ni smiselno obravnavati ostalih pokrajinskih zakonov, dokler ni sprejet krovni zakon o njihovi ustanovitvi. Poslanka Barbara Žgajner Tavš je k temu dodala, da se je v tem smislu v torek zgodil še en nesmisel, ko je matični odbor DZ ob obstrukciji opozicije obravnaval predlog zakona o prenosu pristojnosti na pokrajine. Hkrati je opozorila na nerešena vprašanja, ki jih prenos pristojnosti prinaša zlasti na področju izvajanja Jaz se smejem, vi ne? Saj je to že bolj kot ne uveljavljena zadeva v veliko državah, ampak meni vseeno ne gre v glavo, da se dogaja in se bo dogajala tudi pri nas. Niti ne, da mi ne gre v glavo, ampak mi je malo smešno. Da si bodo naše prve politične glave za letošnje jesenske volitve omislile in privoščile tuje strokovnjake, pardon, politične stratege. In to ne katerekoli, ampak tiste "ta boljše". Kot je slišati, se je lepi Borut že zmenil z Američanom, ki vodi Clintonovo kampanjo, Janez pa se menda dogovarja z Ircem, ki naj bi že okronal sosednjega Sanaderja. Znane so tudi že bistvene karakteristike strategij, ki jih vodita tako en kot drugi. In tako bomo Slovenci videli, kako izgleda prava bitka za vladni prestol. Sicer mi ni čisto jasno, kaj naj bi ta dva (pa morda še kakšen) stratega tako pomembnega in odločujočega za zmago prinesla v naš prostor. Si ne predstavljam, da bomo na velikanskih shodih (saj teh niti ne moremo sestaviti, ker nas je manj kot je prebivalcev povprečnega ameriškega mesta) evforično vpili in se objemali ob vsakem stavku kandidata, v rokah pa trdno stiskali nitke, na katerih se bodo vzpenjali kakšni fluorescentno obarvani balončki z emblemi stranke oz. politika. Res ne vem, kaj za vraga lahko ponudi en ameriški strateg tako posebnega, da bo njegova stranka prepričala slovenski narod v pravilnost odločitve. No, mogoče pa, saj bomo videli. In če se bo zgodilo ali dogajalo kaj res posebnega (ali pa niti ne), potem si upam dati roko v ogenj, da bodo temu zgledu sledili čez kaki dve leti še županski kandidati, vsaj tisti, ki nekaj dajo nase. In če gremo po tej poti še malo naprej, bodo čez nekaj let vsak s svojim uvoženim strategom po terenu letali še kandidati za poslance ... Simona Meznarič socialno-varstvenih storitev. Na vprašanje, ali meni, da bo vladni paket pokrajinskih zakonov vendarle sprejet, pa je Peče dejal, da "načelnost nikoli ni bila vrlina poslank in poslancev," zato težko kar koli napoveduje. Sami pa bodo v poslanski skupini odločanje zgolj o parcialnih zakonih še naprej obstruirali. Poslanci proti uvedbi pokrajin bi morali odstopiti Argumenti opozicije proti pokrajinskim zakonom so absurdni, so prepričani poslanci SDS. Franc Pukšič meni, da so se nekateri poslanci, tako Rudolf Moge, Milan Petek in Sašo Peče, izneverili svojim volivcem in bi zato morali odstopiti. Za Mirka Zamernika pa je pravi razlog za nasprotovanje opozicije ta, da bi največ političnih točk dobila koalicija. Ustanovitev pokrajin za Pukšiča iz gospodarskih in socialnih razlogov predstav- Foto: Martin Ozmec lja najpomembnejši projekt tega mandata, saj je njihov namen izboljšati kakovost življenja državljank in državljanov. Prav zato je kritičen do opozicije, ki "si ustanovitve pokrajin enostavno ne želi". Kot dokaz za to je navedel, da se je opozicija, potem ko je koalicija izglasovala njihova dopolnila, umaknila iz zakonodajnega procesa. Pukšič tudi meni, da so se nekateri poslanci, predvsem iz Štajerske - med njimi je poimensko navedel Rudolfa Mogeta, Milana Petka (oba LDS) in Saša Pečeta (nepovezani poslanci) - izneverili svojim volivcem na terenu. Ti bi jih najverjetneje sami odpokli-cali, če bi obstajala takšna možnost, zato bi bilo vredno razmisliti, ali bi bilo za te poslance "smiselno, da sami dajo možnost poslancem, ki so na listi za njimi, in se enostavno umaknejo". Pukšič je zavrnil tudi očitke o neusklajenosti s stroko, saj opozicija po njegovo ni nikoli poimensko navedla, za katero stroko naj bi šlo. Prav tako se z opozicijskim nasprotovanjem pokrajinam ne strinjajo niti župani iz njihovih lastnih strank, je dodal. Mirko Zamer-nik pa je dejal, da "je očitno, da je pač prevladala ocena na strani opozicije, da bi tisti, ki je bil gonilo teh sprememb, dobil preveč političnih točk, če bi se to zgodilo," kar naj bi bil glavni razlog za odklonilno stališče opozicije. To pa po njegovo ni dobro za državo kot tako. Srečko Hvauc se je vprašal, katere pokrajine naj črtamo, če je 14 preveliko število. Na to vprašanje v opoziciji niso dali odgovora, je dodal. Ob tem je opozoril, da velikost ne pomeni nujno tudi uspešnosti. Spomnil je, da so podobni očitki o šibkosti kot posledici majhnosti svoj čas leteli na ustanavljanje novih občin, od katerih pa so se mnoge začele razvijati šele, ko so se osamosvojile. "Bolj kot velikost je pomembno ustvariti pogoje za delovanje pokrajin in ta zakonodaja te pogoje ustvarja," je pojasnil Hvauc. Nadaljnje vztrajanje pri sprejemanju zakonodaje po tem, ko je padel predlog zakona o ustanovitvi pokrajin, poslanec utemeljuje z upanjem, da še obstaja možnost za naknadni sprejem zakona, in ker še vedno obstajajo razlogi za sprejetje zakonodaje, tj. povečevanje razvojnih razlik med regijami. Na vprašanje, ali DeSUS po torkovem dogajanju na odboru za lokalno samoupravo še podpira koalicijska prizadevanja za sprejem pokrajin, je Pukšič dejal, da "koalicija je koalicija štirih" ter da ni potrebe, da bi poslanec DeSUS Vili Rezman imel slabo vest. Spomnimo, da je Rezman pri obravnavi predloga zakona o prenosu nalog v pristojnost pokrajin sejo najprej zapustil, nato pa s svojo prisotnostjo zagotovil kvorum, ne da bi aktivno sodeloval v razpravi. Pukšič je komentiral tudi predlog zakona o ustanovitvi pokrajin skupine nepovezanih poslancev, ki predvideva ustanovitev šestih pokrajin. Po njegovem je o njihovem "neresnem" predlogu "škoda izgubljati besede," saj so se v SNS oziroma zdaj v Lipi vedno postavili na tisto stran, ki jim je v danem trenutku najbolj ugajala. STA. (pripravlja: SM) Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice V Mokricah sestanek slovensko-hrvaške komisije Na gradu Mokrice sta se v četrtek neformalno srečala predsedujoča mešani slovensko-hr-vaški skupini mednarodnopravnih strokovnjakov za pripravo pravnega okvirja za reševanje vprašanja meje med Slovenijo in Hrvaško, Miha Pogačnik in Davorin Rudolf, so za STA potrdili na zunanjem ministrstvu. Dodali so, da je bilo tokratno srečanje "organizacijske narave v zvezi z bodočim delom komisije". Prvo strokovno srečanje skupine v polni sestavi naj bi bilo aprila, predvidoma na Hrvaškem. Mešana komisija naj bi določila sporne točke ob meji med državama in pravni okvir za iskanje rešitve s pomočjo tretjega. Po poročanju hrvaške tiskovne agencije Hi na je četrtkovo srečanje trajalo dve uri. Rudolf je za Hino dejal, da so pogovori potekali v "izredno prijateljskem duhu" in dodal, da je predlagal, da bi bil naslednji sestanek komisije sredi aprila na Reki. Za čimprejšnji sestanek mešane komisije sta se v sredo minuli teden dogovorila premiera Slovenija in Hrvaške, Janez Janša in Ivo Sanader. Urad generalne državne tožilke: Člani skupine so močno obremenjeni Urad generalne državne tožilke v zvezi z odhodom vodje skupine za pregon organiziranega kriminala pri vrhovnem državnem tožilstvu Harija Furlana opozarja, da so člani skupine že nekaj časa močno obremenjeni z delom na zelo zahtevnih nalogah. Kakšne bodo posledice njegovega odhoda, pa bo pokazal čas, so zapisali v uradu. Po navedbah urada "bi težko trdili, da odhod katerega koli člana skupine, še posebej sredi procesa opravljanja pomembnih nalog, ne bi imel posledic". Vodja skupine pa je ob seznanitvi generalne državne tožilke Barbare Brezigar o svojem imenovanju na mednarodno tožilsko funkcijo povedal, da je delo na posameznih zadevah razporejeno drugim tožilcem in v takšnih fazah obravnavanja, da njegov odhod ne bo vplival na potek dela na teh zadevah. "Kakšne bodo posledice, bo pokazal čas. Skupaj s člani skupine se bomo potrudili, da bi bile posledice odhoda čim manjše," so zapisali v uradu. Zagotavljajo, da bodo na Vrhovnem državnem tožilstvu članom skupine, ki opravljajo resno in zahtevno delo, še naprej nudili vso potrebno pomoč in podporo. Skupina je bila pred kratkim zato okrepljena z novima članoma. Turkov volilni štab za kampanjo plačal 520.474 evrov Organizator volilne kampanje kandidata za predsednika republika Danila Turka na predsedniških volitvah Franci Perčič je danes državnemu zboru in računskemu sodišču predal poročilo o volilni kampanji. Volilni štab je za kampanjo, sedaj že predsednika republike Danila Turka, plačal 520.474 evrov, je sporočil Perčič. Skupen strošek volilne kampanje je sicer znašal 581.823 evrov, vendar so v ta znesek po metodologiji, ki jo določa zakon o referendumski in volilni kampanji, vključeni tudi popusti. Ti so bili odobreni v višini 61.349 evrov. Organizator je poseben trans-akcijski račun volilne kampanje zaprl 5. marca, potem ko je poravnal vse obveznosti, ki jih je volilna kampanja imela do posameznih dobaviteljev ali izvajalcev. V času volilne kampanje organizator ni najemal posojil, prav tako volilna kampanja ob zaprtju računa nima odloženih obveznosti. V okviru volilne kampanje je 155 večjih in manjših donatorjev doniralo 437.175 ev-rov. Več kot 3638 evrov, to so tri povprečne plače v letu 2006, je doniralo 14 pravnih in tri fizične osebe. Spisek večjih donatorjev bo v skladu z zakonom objavljen v Obveščevalcu državnega zbora po tem, ko bo volilno kampanjo pregledalo računsko sodišče. (sta) Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,63 EUR , v petek 1,17 EUR. Celoletna naročnina: 91,26 EUR, za tujino (samo v petek) 108,50 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89). Ekologija • Perutnina Ptuj v izgradnji dveh pomembnih projektov Prenovljena kafilerija in bioplinska elektrarna Dr. Bojan Pahor, svetovalec predsednika uprave PP dr. Romana Glaserja za raziskave in razvoj, se, odkar se je zaposlil v podjetju, ukvarja z dvema zelo zanimivima okoljskima oz. ekološkima projektoma, ki sta praktično že tik pred izvedbo oz. celo dokončanjem. Foto: SM Bojan Pahor, svetovalec predsednika uprave za raziskave in razvoj: "Upam si trditi, da po zaključku rekonstrukcije predelave v kafileriji smradu od tu sploh ne bo več!" Konec smradu! Aktualni projekt, ki je trenutno že v fazi posodobitve, je sedanja kafilerija: "Gre za obrat za predelavo klavnič-nih odpadkov, ki povzroča emisije neprijetnega vonja, po domače pač občasen smrad. Ptujčani in Ptujčan-ke so na to občutljivi že dalj časa in razumeti je, da jih moti. Upam si trditi, da po zaključku rekonstrukcije predelave v kafileriji smradu od tu sploh ne bo več in tako bo PP prvič v vlogi, ko bo lahko mirno rekla, da če kaj smrdi, za to nismo krivi mi. Projekt smo začeli že v začetku lanskega leta. Najprej smo seveda iskali najboljše možne alternative in ponudnike, potem smo izbrali dobavitelja ključne procesne opreme, podpisali pogodbo. Ker gre za zahteven projekt, vse to seveda zahteva določen čas. Ob koncu lanskega leta se je začela dobava in postopna instalacija nove opreme. Vem, da je zdaj kritičen čas, stopnjuje se tudi obremenitev okolja, ker odpadke, ki nastajajo dnevno, še vedno predelujemo, zato se proizvodnja seveda ne ustavlja. Pri tem nemotenem procesu dela in hkratni rekonstrukciji se zato dogaja, da prihaja do krajših obdobij, ko emisije smradu še uhajajo v zrak oz. v okolje. Zato bi se občanom opravičil, saj lahko to traja občasno morda še nekaj mesecev. Predvidevamo, da bomo zaključili naložbo sredi leta, jeseni pa bi kafilerija morala že delovati povsem nemoteče za okolje. Z rekonstrukcijo bomo izpolnjevali najzahtevnejše okoljske direktive, med njimi je gotovo najpomembnejša IPPC-direktiva, ki zahteva inštalacijo in uporabo najnovejših in najboljših tehnologij (op. p. BAT-tehnologije). Kafilerija kot objekt za predelavo klavničnih odpadkov je zavezanec tej direktivi, kar pomeni, da bomo po rekonstrukciji od pristojnih institucij torej morali pridobiti potrdilo, da je ta oprema vgrajena, izvedeni bodo tudi vsi preizkusi, in če kaj ne bi delovalo brezhibno, če ne bi izpolnjevali vseh okolje-varstvenih zahtev, ne bomo mogli pridobiti dovoljenja za delo, kar pa za nas seveda nikakor ni sprejemljivo!" Pahor nadalje pojasnjuje, da je bila oprema v sedanji kafileriji že izrabljena in zastarela, zato je tudi prihajalo do izpustov smradu, poslej, že od druge polovice letošnjega leta, pa tega ne bo več: "Celoten proces predelave v kafileriji bo zaprt in bo deloval v prostoru s podtlakom, kar pomeni, da bo zrak v prostore kafilerije nenehno vsesan, ne bo pa mogel izhajati! Kapaciteta kafilerije ostaja enaka, izboljšana je le njena energetska učinkovitost in izničene emisije smradu v okolje. Izključno bo namenjena proizvodnji oziroma predelavi perutninskih odpadkov; drugih vrst odpadkov ne bomo predelovali." Okvirna vrednost izvajajoče naložbe posodobitve kafilerije na Zagrebški pa znaša med 3,5 in 4 milijone evrov. "Kot sem že poudaril, sem prepričan, da iz kafilerije potem ne bo niti malo smradu. Če pa se bo slednji pojavljal iz katerega drugega vira, pa to ne bo več problem oz. 'krivda' Perutnine Ptuj. Edino nekoliko kritično obdobje, ko se lahko zgodi še kakšen izpust, je do letošnjega poletja, zato bi res prosil vse občanke in občane, predvsem najbolj nestrpne in morebitne civilne iniciative proti smradu, da nas razumejo in potrpijo, dokler rekonstrukcija ne bo končana!" V Dražencih namesto farm bioplinska elektrarna! Druga velika okoljska naložba, ki jo bo Perutnina Ptuj začela realizirati predvidoma že konec letošnjega leta ali najkasneje v začetku naslednjega, je izgradnja centra za proizvodnjo zelene energije. Po domače bi temu lahko rekli tudi kogeneracija ali bioplinska elektrarna. Lokacija izgradnje bo na območju sedanjih svinjskih farm v Dražencih, kjer se bo, kot je že znano, reja svinj zaključila do konca letošnjega leta. "Ta projekt je finančno še zahtevnejši kot rekonstrukcija kafilerije, prav tako pa je v prvi vrsti namenjen ohranjanju čistega okolja, saj zelo zmanjšuje negativne obremenitve okolja. V bistvu gre za objekt oz. center, v katerem se bo proizvajal bioplin in se nato pretvarjal v električno in toplotno energijo. Pri tem želim posebej poudariti, da ko govorimo o proizvodnji bioplina, ne gre za noben bavbav, pač pa za proizvodnjo plina, kot sta metan in propan. To pa je plin, ki ga vsi uporabljamo za kuhanje ali ogrevanje stanovanj in ni eksploziven, da ne bi prišlo do napačnega razumevanja in strahu, da bi bil takšen objekt nevaren. Govorimo namreč o 100 % plinotesni napravi, kjer ne uhaja ne plin, torej tudi ne vonj, sicer proizvodnja plina ne bi imela smisla. Danes je to v svetu tudi eden najaktualnejših načinov za reševanje okoljskih problemov in proizvodnje energije iz alternativnih virov, kar je danes globalno gledano eden od največjih izzivov. Za ilustracijo lahko povem, da se prav zdaj v Ukrajini dogovarjajo o celi verigi bioplinarn, saj ne želijo biti več odvisni od 'dobre volje' Rusije, ki je njihov edini dobavitelj zemeljskega plina. In če pogledamo po svetu; tovrstnih bioplinarn stoji že nekaj tisoč, v Avstriji recimo že več kot 20. Tudi v Nemščaku v Prekmurju deluje že nekaj časa. Kot zanimivost naj povem recimo še to, da ima v Nepalu več kot 15 % gospodinjstev svojo bioplin-sko napravo, ki se napaja iz gnoja domačih živali, pridobljen bioplin pa se uporablja predvsem za kuhanje. Vendar nikjer, razen v Sloveniji, ti objekti niso tako negativno sprejeti in res ne vem, zakaj je tako. Glede na dosedanjo prakso v svetu s samimi pozitivnimi izkušnjami to res ni razumljivo!" Bioplinska elektrarna oz. center za zeleno energijo bi se sicer že lahko začel graditi, a je z nedavno odločitvijo za ukinitev prašičereje izginila tudi ena od količinsko pomembnih vhodnih surovin za delo bioplinarne: svinjska gnojevka. Zato je bilo potrebno prvotni projekt nekoliko spremeniti: "Namesto gnojevke, ki sicer nima velikega energetskega potenciala, zdaj razmišljamo o tem, da bi jo nadomestili z delom odpadne vode, ki bi se namesto na čistilno napravo preusmerjala v bioplinarno. Zaradi tega je pri realizaciji prišlo do manjšega časovnega zamika, vendar pa smo že tik pred zaključkom izdelave novih idejnih projektov. Takoj, ko bodo pripravljeni, bomo te projekte predstavili lokalnim skupnostim z natančno razlago, za kaj pravzaprav gre. Pri tem bi želel že zdaj opozoriti na dejstvo, da morebitno negativno stališče do tovrstnega objekta ne bi bilo dobro; trendi evropske zakonodaje glede varovanja in ohranjanja okolja so vedno bolj restriktivni in realno je pričakovati, da bo prej ko slej prepovedano tudi kmetom odlagati gnoj oz. gnojevko prosto na zemeljske površine. In kam bodo potem z njo, če ne bomo imeli tovrstnega centra? Ta namreč v kontekstu povedanega lahko jutri pomeni rešitev problema za širšo lokalno oz. regionalno skupnost, pri čemer pa moram spet poudariti, da bo ta center pokrival v prvi vrsti potrebe Perutnine Ptuj in kasneje morda tudi neposrednega okolja, ne pa polovice Slovenije. S tem bo koristen za vse; za Perutnino Ptuj, ki bo učinkovito reševala svoj problem organskih odpadkov in jih celo lahko prodajala kot zeleno električno energijo, pridobivala toploto ter pridelovala okolju prijazna organska gnojila. Kmetje pa bodo tudi imeli možnost reševati problem gnojevke, zlasti po pričakovanem sprejetju restriktivne evropske zakonodaje, na katero pa seveda nimamo vpliva." Kar se tiče predelave žitaric in koruze za namene pridobivanja zelene energije, Pahor pravi, da osebno ne zagovarja uporabe tistih žitaric, ki so vključene v prehrambeno verigo. Seveda pa se je nemogoče izogniti vprašanjem oziroma zahtevam ekonomike poslovanja: »V zvezi s tem lahko povem, da smo pravkar s kolegi iz Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo iz Maribora, iz Biotehniške fakultete iz Ljubljane ter z ZRS Bistra Ptuj začeli aplikativni znan-stveno-raziskovalni projekt na to temo. Pri tem projektu gre za raziskave o tem, katere bi lahko bile nadomestne energetske rastline, ki niso udeležene v prehranjevalni verigi, kako jih vzgojiti in kako jih nato predelati, da bi iz njih dobili maksimalno količino energije; kajti v tem je rešitev, da ne rečem, za ves svet, ne le za nas.« Sicer pa bo center za zeleno energijo, kot je še povedal Bojan Pahor, v prvi vrsti (in na začetku) namenjen izključno predelavi perutninskih odpadkov ter odpadne slame s perutninskih polj: "Ekonomika našega centra mora sloneti izključno na naših virih, kar pa ne pomeni, da v prihodnje ta center ne bo sposoben sprejemati tudi surovin iz bližnjega okolja. Zagotavljam pa tudi, da ta center nikakor ne bo bistveno povečeval obremenitev v okolju, ne bo povzročal dodatnega hrupa in tudi ne povečanega prometa glede na sedaj. Edina negativna točka, če jo sploh lahko tako imenujemo, bo lahko to, da valjni silosi, v katerih bo potekala fermentacija, morda komu ne bodo všeč na pogled, kar pa se da učinkovito kompenzirati z zeleno mejo ali podobno ..." Poskusno obratovanje centra za zeleno energijo naj bi se začelo konec naslednjega leta ali najkasneje v začetku leta 2010, vrednost naložbe za čisto okolje pa ne bo majhna, saj se ocenjuje v številki med 8 in 10 milijoni evrov. SM O kafileriji in smradu Kafilerijaje izraz, s katerim poimenujemo obrat za predelovanje klavniških odpadkov in trupel poginulih živali, kjer se odpadno živalsko tkivo predeluje v nov material z dodano vrednostjo. Generalno je pod tem mišljena kakršnokoli predelava stranskih živalskih proizvodov v bolj uporabne proizvode, ali gledano še ožje, predelava odpadnega živalskega mastnega tkiva v očiščene maščobe, v mast ali loj ter visoko proteinsko mesno-kostno in perno moko. V večini gre za predelavo odpadkov, ki nastanejo pri pridelavi in predelavi govejega, svinjskega, ovčjega in piščančjega mesa, kot so mastno tkivo, kosti in drobovje živali iz klavnic, lahko pa tudi vključuje odpadne maščobe iz restavracij in mesnic, kot je meso, ki mu je potekel rok uporabe, trupla usmrčenih in umrlih živali iz živalskih zavetišč, živalskih vrtov ali pri veterinarjih. V primeru, ko klavnici sledi kafilerija (kot je to v primeru Perutnine Ptuj), to imenujemo integrirana predelava odpadkov, če pa se surovine pridobivajo na trgu, kot je to opisano zgoraj, pa obrate imenujemo neodvisne oz. samostojne obrate za predelavo odpadkov (v Sloveniji je takšno podjetje npr. Koto). Po ocenah pritožb prebivalcev v zvezi z emisijami smradu so na prvem mestu prašičje farme (46 %), sledijo perutninske (31 %) in goveje farme (23 %). Smrad prihaja iz gnojevke, kjer so glavni povzročitelji smradu žveplo in njegove spojine. Smrad nastaja tudi pri kafilerijah, kjer so rešitve proti smradu zelo drage, na področju skladiščenja gnoja, iz hlevov, skladišč krme, mest odlaganja gnoja in odplak. Snovi, ki povzročajo smrad, nastajajo pri prekomerni razgradnji beljakovin in pomanjkanju fermentirajočih ogljikovih hidratov med mikrobno fermentacijo. Ptuj • Petdeset let OŠ Ljudski vrt Praznik šole in okolja V OŠ Ljudski vrt so v petek, 14. marca, sklenili praznični teden ob 50-letnici, z osrednjo slovesnostjo pod naslovom Zvezdne poti v športni dvorani Center. To je bila največja prireditev v zgodovini šole, zato pa tudi nekaj posebnega. V tej ptujski osnovni šoli je doslej gulilo klopi več kot pet tisoč učencev iz Ptuja in njegove okolice. Jubilejne trenutke je šola delila z učenci in njihovimi starši ter nekaterimi gosti, med katerimi so bili ptujski župan dr. Štefan Čelan, Živko Banjac, predstavnik Ministrstva za šolstvo in šport, Vera Bevc, Zavod za šolstvo, OE Maribor, in Alojz Kova-čič, član glavnega odbora Rdečega križa Slovenije, ki je šoli za dosedanjo humanitarno aktivnost podelil bronasti znak RK Slovenije. Ker se je slavil jubilej, so bili vsi po vrsti zelo prijazni, iz preteklosti šole in tudi za novo obdobje so izpostavljali predvsem lepe stvari, ker šola, ki ima tako vesele in ustvarjalne učence, ki z veseljem hodijo v šolo, in tako kvalitetne učitelje ter dobre pogoje za delo, ki se še izboljšujejo, sploh ne more biti v "Pred 20 leti je vodja folklorne skupine na naši šoli postala učiteljica Jožica Rep. Začela je Jožica Rep je dve desetletji skrbela za folkloro pri Sv. Tomažu. iz nič. Pa ne iz takšnega nič, da prej folklore ne bi bilo. Folklora je že bila, in to uspešna. Vodila jo je najina stanovska kolegica Silvija Ivanuša. Ampak iz nič v tem smislu, ker o folklori Jožica ni imela pojma. Tako nekako je tudi odgovorila svojemu ravnatelju, ko je v zbornici spraševal po možnih kandidatkah za novo vodjo: 'Jaz pa bi, pa nič ne vem ...' In iz takšnega nič se je začelo," je o folklornih začetkih Jožice Rep pripovedovala ravnateljica Alenka Čurin Janžekovič. Tudi slavljenka Jožica Rajh pravi, da so to lepi spomini, da so bili sicer njeni koraki v začetku negotovi, a že prvo leto je naredila usposabljanje za vodje folklornih skupin. Največji uspeh je bila uvrstitev na medobmočno srečanje, kamor so bili v zadnjih 20 letih izbrani kar petkrat. Dlje od tam pa niso prišli, kot je povedala Repova, zaradi oblačil. Dolga leta so imeli gorenjsko narodno nošo, ki pa je bila preskromna za državno tekmovanje. V dvajsetih letih zanimanje za folkloro ne upada. Vsako leto je plesalo 16 do 20 parov, osem let je Repova imela po dve skupini, enkrat celo tri. Okrog 400 plesalcev se je zvrstilo pod njenim mentorstvom. "Vedno so radi prihajali na folkloro. Fantje so malo bolj zadržani, deklet pa je bilo vedno preveč. Pogosto sem Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Na osrednji slovesnosti ob 50-letnici OŠ Ljudski vrt je nastopilo okrog tristo otrok. Predstavo Zvezdne poti so pripravljali več mesecev. Pri izdelavi kostumov so sodelovali tudi starši. skrbeh za svoj obstoj, je med drugim dejal Živko Banjac. Vera Bevc pa je poudarila, da Sveti Tomaž • 20 let šolske folklorne skupine Škrjanček Folklora je praznovala V petek so na OŠ Tomaž pri Ormožu praznovali 20-letnico šolske folklorne skupine Škrjanček, ki deluje pod strokovnim vodstvom učiteljice Jožice Rep. Prireditev je potekala v šolski telovadnici. Tatjana Vaupotič, ravnateljica OŠ Ljudski vrt, se je zahvalila vsem, ki so pomagali pri pripravi in izvedbi prazničnih aktivnosti. so učitelji tisti, ki za učence znajo vedno poiskati srečno zvezdo. Župana MO Ptuj dr. Štefana Čelana pa je potem, ko je prelistal impozantni zbornik šole, ki ima čez 310 strani, impresionirala velika srčnost tistih, ki so jo obiskovali, ki v svojih spominih niso v ospredje dajali tistega, kar so se v njej naučili. V spomin na 50. rojstni dan šole je ravnateljici Tatjani Vaupotič, ki je uspešna »kuharica«, kajti v njenem obdobju se šola kar debeli in še jo čakajo nove investicije, med njimi najbolj pričakovana gradnja telovadnice in kuhinje z jedilnico, izročil protokolarni kelih. Z njim bo lahko nazdravljala lepim in manj lepim trenutkom. Potem ko so govorci povedali svoje, vsi po vrsti so se trudili, da bi povedali kar najlepše misli, je prišel čas za predstavo Zvezdne poti, v kateri je sodelovalo okrog 300 otrok. Scenarij je delo Taj- Foto: Črtomir Goznik Slavnostna govornica ob 50-letnici OŠ Ljudski vrt je bila Vera Bevc z Zavoda za šolstvo, OE Maribor. ke Šnuderl, pod režijo so se podpisali Simona Hazimali, Tanja Nedeljko in David Be-drač, kostumografija je bila v rokah Sanje Veličkovič v sodelovanju s šiviljami Darjo Artenjak, Karlo Debernardi, Suzano Ivnik, Tatjano Jeren-ko, Tino Vrhovšek Malovič, Olgo Mikulec, Mileno Uršič, Ano Vidovič, Darjo Vidovič in Vanjo Žuran. Mentorji izdelave scene so bili Miran Petek, Blanka Kojc in Darja Polner, za ozvočenje in osvetlitev pa sta skrbela Ivan in Davor Repec. Zvezdne poti so navdušile, tudi skozi predstavo je bilo mogoče spremljati razvoj šole, ki je skozi pet desetletij naredila veliko, se razvila iz najmanjše v največjo šolo v MO Ptuj ter štirinajsto po velikosti v Sloveniji. Ponosna na svoje preteklost gradi prihodnost, ki bo še bolj »zvezdna«, saj mora sodobna šola zagotavljati vse pogoje, da lahko mladost izživi tisto svoje najboljše. MG Folklorne skupine se v zadnjem času pogosto predstavljajo s prikazi običajev, na sliki so koline. jim dala za nalogo, da si plesalca najdejo same, in pogosto jim je zares uspelo v skupino pripeljati kakšnega novega fanta. Tisti, ki so začeli plesati, pa so po navadi plesali tudi vsa leta," je povedala Jožica Rep. Folklorna skupina Škrjanček zna plesati predvsem veliko gorenjskih plesov, ker so podedovali gorenjsko nošo in jo izpopolnjevali kar trikrat. Zadnji dve leti pa so se izpopolnili tudi v štajerskih plesih, saj imajo sedaj štajerske noše. Upokojenska skupina od Sv. Tomaža pleše originalne prleške plese, tako da so se lahko veliko naučili tudi od njih. Jožica Rep se od folklore in aktivnega službe počasi poslavlja, upa pa, da bodo mlajši nadaljevali začeto delo. "Mlajša skupina ima mlado mentorico, upam, da se bo našel kdo, ki bo prevzel še starejšo skupino." Na prireditvi so sodelovali FS Ježek in FS Kolca, ki ju vodi Katarina Pondrk, FS Škrjanček pod vodstvom Jožice Rep. Predstavili so se otroški pevski zbor vrtca (Zlatka Kaučič), šolska otroška in mladinska pevska zbora, šolska komorna skupina (Andreja Klinc), Folklorna skupina upokojencev (Silvija Ivanuša), ljudske pevke (Štefka Miklašič) ter ansambel Zlati dečki. Šolske folklorne skupine je na diatonični harmoniki spremljal muzikant Branko Slana. Svet območne izpostave JSKD je ob tej priložnosti skupini Škrjanček podelil jubilejno priznanje, najvišje priznanje, ki ga lahko podeli, ter posebno priznanje Jožici Rep. Viki Klemenčič Ivanuša Ptuj • Snemanje dokumentarnega filma o Stojanu Kerblerju "Svet ni vedel, da je pristal v pesmi w ■■■ Pod tem naslovom nastaja dokumentarni film o življenju in delu izjemnega slovenskega in mednarodnega fotografskega mojstra Stojana Kerblerja. Prejšnji konec tedna smo ekipo ujeli na delu, v nedeljo je bil za njih tretji od predvidenih 14 snemalnih dni, ki jih bodo opravili v okolju, kjer so nastajala umetnikova dela: na Ptuju, Ptujski Gori oziroma Halozah ter v Kidričevem. Prvi kadri dokumentarca so padli že na letošnjem kurentovanju. Premiera filma bo 20. novembra letos v hotelu Mitra na Ptuju, ki bo postal nekakšen domicil za umetnikova dela, kjer si bodo lahko vsi, ki bodo obiskali ptujski grad, ogledali že omenjeni dokumentarec. Takšni so vsaj načrti v tem trenutku, pravi direktorica filma Alenka Slavinec. Scenarij za dokumentarec, dolg 60 do 70 minut, je napisal Tomaž Letnar, režiserka je Jasna Hribernik, direktor fotografije pa Rado Likon. MG Foto: vki Foto: vki "Nabožne svetinjice so neke vrste mali spomeniki, izdelani v različnih materialih - aluminiju, bronu, srebru, zlatu. Največ je aluminijastih. Nastale so konec 19. stoletja in dobiti jih je mogoče še danes. Nabožne svetinjice so bile v preteklosti in so lahko še danes človekove spremljevalke skozi vse življenje od rojstva do smrti. Dajale so se ob velikonočnih praznikih, krstu, prvem obhajilu, birmi, poroki in tudi smrti. Pri obhajilu jih je na kocu prvoobha-jancem dal župnik, napeljale so se na vrvico. Umrlemu so v roke položili rožni venec, na katerem je bila svetinjica. Reveži so si kupovali aluminijaste, premožnejši meščani pa tudi zlate. Na njih so upodobljeni vsi atributi, ki jih srečamo v cerkvi, božjepotne podobe, oltarne podobe," je razstavljeno opisal Franc Pajtler. Povedal je, da po literaturi sodeč sega začetek pojavljanja svetinjic v 15. stoletje. Pred leti je izšel tudi prvi slovenski katalog, v katerem je bilo opisanih 450 svetinjic. Prav ta publikacija je Franca Pajtlerja spodbudila, da prekosi znano, kar mu je sedaj tudi uspelo. V njegovi zbirki je okrog 550 do 600 različnih podobic. Zbira jih že deset let, vendar je načrtno zbiranje pričel šele pred dvema letoma. Precej jih je imel sam, veliko pa jih je pridobil tudi od drugih zbirateljev, ki jim je manjše zbirke zamenjal za kaj drugega. Kajti Franc Pajtler je strasten zbiratelj in zbira fosile, minerale, molitvenike, stare knjige, porcelan, steklo pohorskih glažut, gumbe, na- božne pildeke, ni stvari, ki je ne bi zbiral. Je tudi soustanovitelj TD Breza Pragersko in razstava je nastala v okviru sodelovanja s TD Središče ob Dravi. Preden svetinjice pokaže ljudem, jih je treba seveda do- bro pripraviti. Ko mu pridejo v roke, jih najprej razkuži, nato pa še očisti in pazljivo spolira, da jih ne uniči. Sve-tinjice hrani v posebnih kovčkih s predalniki, kjer hrani tabele z vsemi temi svetinji-cami. Vsaka svetinjica ima svoje ležišče in je opremljena s podatki o starosti, materialu, prepisan in preveden pa je tudi zapis z obeh plati sve-tinjice. "Nekoč je bil domala v vsakem domu bogčev kot z razpelom, ob njem so na vrvici visele tudi svetinjice. Kmetje so jih nabijali na podboje vrat, češ da to odpravlja uroke, varuje pred strelo. Ženske, ki so želele zanositi, so bile prepričane, da bo Marija pomagala, čeprav je v tem primeru bolj Jožef kot Marija, in podobico so nabili nad posteljo," je povedal Pajtler. Bolj kot starost ali vrednost pa Pajtlerja fascinira posebnost vsake svetinjice, njena zgodovina, zgodba. Tako je posebej izpostavil svetinjico Marije Brezmadežne. Njena zgodba pa je taka: "Okrog leta 1830 se je v Franciji deklici Katarini prikazala Marija. Z njo se je pogovarjala in Katarina je to povedala svojemu duhovniku. Ta jo je spodbudil, da je vnovič poklicala Marijo in tako se je čudež zgodil vnovič. Papež Leon je izdal dekret, s katerim je zaščitil deklico, Marijo pa so izdali na svetinjici. Ob stoletnici tega prikazovanja so isto podobo izdali tudi v Sloveniji, to dokazuje, da se je ta čudež ohranil tudi v slovenskem prostoru. Po letu 1830 je bilo izdelano okrog 40 milijonov primerkov svetinjice." Franc Pajtler pa razmišlja tudi naprej in tako za prihodnje leto že obljublja razstavo kozarcev od leta 1700 naprej, s katero bo prikazal razvoj steklarske dejavnosti na pohorskih obronkih. Viki Klemenčič Ivanuša Središče ob Dravi • Bogata razstava nabožnih svetinjic Spremljevalke od rojstva do smrti Zbiratelj Franc Pajtler s Pragerskega se je Središčanom priljubil že lani, ko jim je pripravil izjemno razstavo mineralov in fosilov. Letos pa je pred veliko nočjo na ogled postavil svoje nabožne svetinjice, ki so zanimale številne obiskovalce. Razstava je bila odprta v petek in soboto. Foto: vki Razstavo svetinjic Franca Pajtlerja si je ogledalo lepo število obiskovalcev. Med njimi tudi otroci iz šole in vrtca. Ptuj • Četrtki na Ptuju Poezija, humor in česen na enem mestu Na drugi Četrtek v februarju, potekal je v Park hotelu na Ptuju, je organizatorjem, DU Ptuj, le uspelo pripeljali pisatelja in komediografa Toneta Partljiča, čeprav je bil tudi tokrat obisk zelo kratek, z eno žalostno in eno bolj veselo zgodbo. Obljubil pa je, da bo še prišel, takrat bo imel več časa tudi za pogovor. V drugem delu pa se je razgovoril Venčeslav Špilak, kontroverzni in karizmatični haiku pesnik in zbiratelj česnovih receptov, rojen Zavrčan, ki ga je na Ptuj pripeljal Franc Simonič, ki je bil z ženo Matildo njegov učitelj v osnovni šoli. Tudi drugi februarski četrtek je potekal po znanem receptu, z nekaterimi izboljšavami. Avizo večera so tokrat Mirku Javšovcu pomagali zapeti udeleženci večera, ker jim je razdelil tekst pesmi. Iz Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj sta prišla harmonikarja Kristijan Markež in Uroš Kme-tec, ki harmonikarsko znanje nabirata pri učiteljici Zvonki Cafuta. Franc Simonič, ki si je tokratno voditeljstvo delil z Mirkom Jaušovcem, je ob tej priložnosti razstavil tudi nekaj svojih oljnih slik na temo Ulice mojega mesta. Venčeslav Špilak je svoj pesniško-boemski svet začel že pred več kot dvajsetimi leti s petjem in recitiranjem na zagrebških tramvajih, v trgovinah in ulicah. Tako deluje še danes. Leta 1990 pa je začel s haiku šolo, iz katere se je razvilo zelo ugledno hrvaško haiku društvo. Ptujčani so izvedeli, da je hrvaško haiku pesništvo prvo na svetu po kvaliteti, tudi zaradi njegove pesmi, ki je bila nagrajena na svetovnem festivalu haiku pesništva Ito En leta 2003 na Japonskem. Poezija in česen pa je naslov njegove pesniške zbirke, v kateri poleg haiku pesmi objavlja tudi česnove recepte za zdravje. Doslej je prodal več kot 120 tisoč izvodov te knjižice, ki jo na naslovni strani krasi fotografija hrvaške smučarske dive Janice Kostelič, ki si nekatere zdravstvene težave zdravi tudi s Špilakovimi recepti. Zdravilne recepte na bazi česna zbira že 30 let, od Dubrovnika do Dravograda. V tem času je zbral že več kot tri tisoč različnih receptov, kako se lahko zdravi s česnom. Znanja o zdravilnosti česna je nabiral tudi na Kitajskem. Po svetu vedo več o njem kot Foto: Črtomir Goznik Tone Partljič v družbi zakoncev Jurtela, s katerima so že stari znanci. Foto: Črtomir Goznik Venčeslava Spilaka (desno), kontroverznega in karizmatičnega haiku pesnika, zbiratelja česnovih receptov, rojenega v Zavrču, je na prireditev Četrtki na Ptuju pripeljal Franc Simonič. doma, v Sloveniji pa še najmanj, čeprav je rojen Slovenec in po srcu še vedno Ha-ložan. V svojem pogledu do Haloz, ki je v prvi vrsti srčen, pa nikoli ne pozabi ošvrkniti aktualnih političnih oblastnikov oziroma oblasti nasploh, saj je prepričan, da vse po vrsti pozabljajo na Haloze. O njegovem delu in življenju so posneli tudi že tri dokumen- tarne filme. Pomemben del njegovega življenja predstavlja tudi glasba, nastopa kot DJ, v svoji glasbeni zbirki ima kar 75 tisoč hitov. MG Ptuj • Zavod PIP ob svetovnem dnevu potrošnikov Za večjo informiranost potrošnikov Zavod PIP (pravo, informacije, pomoč) na podlagi koncesije Vlade RS izvaja javno službo svetovanja potrošnikom na državni ravni, ki poteka osebno, po telefonu, po pošti ali elektronski pošti. Ob svetovnem dnevu potrošnikov, 15. marcu, so potrošnike informirali in seznanjali z njihovimi pravicami v štirih mestnih središčih. Na Ptuju so imeli stojnico s različnimi brošurami in kratkimi informacijami pod kostanjem na Novem trgu. Nesporno dejstvo je, da so potrošniki še vedno premalo seznanjeni s svojimi pravicami. Verjetno skorajda nobeden ne ve, da če se je s podjetjem (prodajalcem) dogovoril za dostavo na dom, pomeni to, da mu mora blago ob dogovorjenem času dostaviti v stanovanje, ne pa le do stanovanja oziroma hiše. Zelo pomembno je tudi, da potrošniki vedo, kako pravilno ukrepati, če so kupili izdelek z napako. V tem primeru je potrebno prodajalca o napaki obvestiti v roku dveh mesecev od odkritja. To je mogoče storiti osebno, pri čemer mora prodajalec izdati potrdilo, ali pa pisno. Napako je potrebno natančno opisati, prodajalcu pa omogočiti, da stvar pregleda. V primeru napake je mogoče uveljaviti enega od štirih zahtevkov: odpravo napake, vrnitev dela plačanega zneska v soraz- Foto: Črtomir Goznik Ob svetovnem dnevu potrošnikov, 15. marcu, je Zavod PIP v štirih mestnih središčih, tudi na Ptuju, svetoval potrošnikom. Svetovalci zavoda so potrošnike informirali in seznanjali z njihovimi pravicami. Na Ptuju so imeli stojnico pod kostanjem na Novem trgu. merju z napako, zamenjavo z novim brezhibnim izdelkom ali pa povrnitev plačanega zneska, pri čemer se blago z okvaro vrne prodajalcu. Koncesionar za opravljanje javne službe svetovanja potrošnikov je Zavod PIP od maja lani. V okviru svetovanja je poudarek predvsem na pojasnjevanju predpisov in postopkov za uveljavljanje pravic potrošnikov, pomoči pri reševanju konkretnih primerov, posredovanju pri ponudnikih blaga in storitev na predlog potrošnika, odstopanju zadev v reševanje pristojnim organom in na obveščanju potrošnikov o statusu, postopku in realnem roku priprave odgovorov na njihova vprašanja. Zavod že štiri leta nudi brezplačno pomoč v sodnih okrožjih Maribor, Murska Sobota in Ptuj, ki je kot zadnje okrožje dobilo brezplačno pravno pomoč. V regionalnem stičišču nevladnih organizacij Podravja bodo skrbeli za informiranje nevladnih organizacij o vsebinah, ki zadevajo nevladni sektor in mreženje, prav tako pa tudi za sodelovanje nevladnih organizacij in njihov razvoj. MG Ptuj • ZŠAM vabi k sodelovanju nove člane Večji poudarek vzgoji in preventivi V ptujskem Združenju šoferjev in avtomehanikov (ZŠAM), ki v letošnjem letu povezuje 222 članov, so na občnem zboru v soboto, 8. marca, v prostorih restavracije Gastro ugodno ocenili svoje delovanje v minulem letu, zastavili pa so si tudi program aktivnosti v letošnjem letu, ko naj bi dali poseben poudarek vzgoji in preventivnemu delu. Med okoli 120 udeleženci so se občnega zbora v veliki dvorani restavracije Gastro poleg članov udeležili številni gostje iz regijskega in republiškega združenja ZŠAM ter nekateri predstavniki sosednjih združenj. Žal pa so letos pogrešali predstavnike sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ter nekatere zunanje sodelavce, s katerimi so sicer tudi lani dobro sodelovali. Predsednik ZŠAM Ptuj Franc Gril je med aktivnostmi v lanskem letu izpostavil uspešno organizacijo regijskega tekmovanja članov ZŠAM, na katerem so Ptujčani dosegli odlično prvo mesto ter si s tem prislužili prehodni pokal. Udeležili so se tudi regijske proslave ob 50-letni-ci sosednje ZŠAM Poljčane, kjer so prejeli priznanje za uspešno sodelovanje ter prehodni pokal. Zadnjo nedeljo v juliju so se udeležili tradicionalnega srečanja šoferjev in avtomehanikov na Rogli, žal v manjšem številu kot minula leta, zato se sprašujejo, ali se bodo srečanj na Rogli sploh še udeleževali. Sicer pa niso bili zadovoljni tudi z udeležbo na članskih sestankih, na katerih se sestajajo vsako prvo nedeljo v mesecu, saj je nanje prihajalo le od 6 do 10 članov. Zaradi premajhnega števila sodelujočih so izostala tudi redna izobraževalna predavanja. Sicer pa so tisti, ki so v prostore združenja ob Ormoški cesti redno prihajali, pridno urejevali stavbo ter bližnjo okolico s parkiriščem. Ugodno so ocenili sodelovanje članov združenja v akcijah sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ter policistov, pri čemer je bila posebej odmevna vsakoletna akcija za zagotovitev večje varnosti ob pričetku šolskega leta. Sodelovali pa so tudi v preventivni akciji Varnostni pas - vez z življenjem ter nekaterih manjših akcijah. Svoje delo so redno načrtovali in dograjevali na šestih rednih ter dveh izrednih sejah upravnega odbora združenja. V imenu upravnega odbora ZŠAM Slovenije je kolegom iz Ptuja zaželel uspešno delo predsednik Branko Vasa in ob tem opozoril na nekatere novosti, ki jih morajo pri svojem delu upoštevati poklicni kolegi. Pridružil se mu je tudi predsednik regijskega odbora ZŠAM Franc Pišek, v imenu Mestne občine Ptuj pa se je pozdravom in željam po uspešnem sodelovanju pridružil še Edvard Kozel, mlajši. Na občnem zboru so za častna člana ZŠAM Ptuj slovesno razglasili Ivana Čučka in Silva Koštomaja, ki sta člana združenja že več kot 50 let, najbolj zaslužnim Foto: M. Ozmec Predsednik ZSAM Ptuj Franc Gril pa so izročili tudi priznanja in stažne značke za večletno zvestobo združenju. Preden so se posvetili družabnemu delu, so sklenili, da bodo v ZŠAM Ptuj v letošnjem letu svoje delo usmerili predvsem v krepitev delovanja društva v okviru regije in zveze, posebej pa želijo okrepiti vzgojno in preventivno dejavnost, zato bodo k predavanjem poskušali pritegniti čim več svojih članov in tudi drugih občanov. Šolarjem bodo pomagali pri izobraževanju in pripravi na kolesarski izpit, v sodelovanju s policisti in člani sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu bodo prvi teden novega šolskega leta zagotavljali varnost predvsem v prometnejših križiščih v bližini šol. Svoja prizadevanja pa bodo po besedah predsednika Franca Grila usmerili tudi v pridobivanje novih članov, ki profesionalno vozijo, a še niso povezani v združenju, pripravili bodo praznovanje ob 13. juliju, dnevu šoferjev in avtomehanikov, ter kar nekaj družabnih srečanj, saj želijo, da postane ZŠAM Ptuj spet to, kar je bilo pred leti: eno najmočnejših in najuglednejših tovrstnih stanovskih združenj v širšem slovenskem prostoru. M. Ozmec Od tod in tam Ptuj • Oddajati začel prvi komercialni radio Foto: Črtomir Goznik V Krempljevi 4 na Ptuju je 14. marca začel tudi uradno oddajati prvi komercialni radio na Ptuju. S svojim programom bo Grom pokrival območje Ptuja in okolice. Na petkovi slovesnosti, na kateri je govoril tudi ptujski župan dr. Štefan Čelan, so predstavili tudi ekipo, ki bo skrbela za program. MG Ljutomer • Luka Prelog izvrsten v nemščini Na minulem državnem tekmovanju iz znanja nemškega jezika v Ljubljani so se izvrstno odrezali dijaki Gimnazije Franca Miklošiča iz Ljutomera. Absolutni zmagovalec v konkurenci 83 dijakov III. razredov iz vse Slovenije je postal Ljutomerčan Luka Prelog. Od možnih 89 točk je osvojil le tri manj in se uvrstil na 1. mesto ter za točko ugnal drugouvrščeno Ines Muršič iz Dvojezične srednje šole Lendava. Prelo-gova mentorica je prof. Norma Bale, za nagrado pa bo prvak prejel 14-dnevno brezplačno bivanje v Nemčiji. Tudi preostali tekmovalci iz ljutomerske gimnazije, ki jim je nemščina prvi tuji jezik, so bili na prvenstvu odlični. Zlati plaketi sta osvojila Marko Pucko (mentori-caprof. Anka Beznec) in Ester Veronika Dražnik (prof. Klaudija Tivadar). Iz nemškega jezika kot drugega tujega jezika je zlato plaketo dobil Vito Frančič, bronasto pa Aljoša Žnidarič (oba pod mentorstvom prof. Martine Vogrinec). NŠ Ljutomer • Tekmovali so v znanju nemščine Gimnazija Franca Miklošiča iz Ljutomera in Slovensko društvo učiteljev nemškega jezika (s sedežem v Mariboru) sta pripravila tekmovanje v znanju nemškega jezika, na katerem se je pomerilo 250 dijakov drugih letnikov iz 55 srednjih šol. O doseženem uspehu bodo obveščeni 21. aprila, podelitev odlikovanj najboljšim pa bo 9. maja na Filozofski fakulteti v Mariboru. Tekmovanje v prostorih ljutomerske Gimnazije je bilo razdeljeno na dve fazi v dveh ravneh z nastopom dijakov, ki jim je nemščina prvi ali drugi tuji jezik. Najprej so se lotili reševanja nalog, povezanih z bralnim razumevanjem in rabo jezika, nato pa so se podali v pisanje spisa. Lahko so zbrali temo iz naslednjih delovnih naslovov: Soba brez knjig je kot telo brez duše, Knjiga je orožje, Najlepše je početi to, kar nas veseli in Danes živimo v času, ko smo redno nadzorovani. NŠ Foto: NS Foto: NS Ptuj • Učitelji ogorčeni nad ravnanjem vlade Slovenskih učiteljev tožbe Ob kopici nerešenih vprašanj, ki so se v zadnjem času pojavila med "učiteljskim" sindikatom SVIZ in vlado, je ena pomembnejših spornih točk tudi znameniti 5. a-člen Zakona o plačah delavcev v javnih vzgojno-izobraževalnih zavodih (ZPDJVZ), zaradi katerega je doslej bilo vloženih okrog dva tisoč tožb. Tudi na območju Ptuja se je 110 učiteljev odločilo za vložitev tožb, približno 30 pa jih še čaka. Danica Zelenik, predsednica Območnega odbora SVIZ Ptuj Vrhovno sodišče Slovenije je nedavno potrdilo, da tistim učiteljem, ki so zaposleni na delovnih mestih, za katera je zahtevana visokošolska izobrazba, a imajo višješolsko izobrazbo in po 146. členu ZOFVI lahko opravljajo učiteljsko delo, pripada razlika v plači. Do razlike so upravičeni, ker jim je bila plača napačno izplačana na podlagi prvega odstavka 5. a-člena ZPDJVZ, namesto na podlagi drugega odstavka 14. člena ZPDJVZ. Delavci, ki so v takšnem položaju, lahko (po mnenju SVIZ) sodno uveljavljajo mesečne razlike v plači, ki so nastale zaradi pet odstotkov nižje osnovne plače, kot bi jim sicer pripadala. Skladno z omenjeno odločitvijo Vrhovnega sodišča se je Glavni odbor SVIZ odločil, da za članice in člane, ki so prejemali prenizke plače, vlaga individualne tožbe na državna delovna in socialna sodišča. Po tožbi dveh učiteljev, ki jima je sodišče ugodilo in sta dobila izplačano premalo izračunano plačo - vsak okrog 6500 evrov - se je dobesedno vsul val tožb tudi drugih učiteljev, ki so se znašli v podobni situaciji. Vlada je nemudoma začela ukrepati in v strahu, da bodo zneski, ki jih bo morala povrniti oškodovanim učiteljem, vrtoglavi, "V preteklem letu smo uspešno izvedli vojaško-stro-kovno usposabljanje vodstev slovenskih častniških organizacij, pri čemer je bil prispevek Slovenske vojske temelj vojaško-strokovnega usposabljanja. Ob pomoči podpolkovnika Mirana Fišerja smo uspeli v Stročjo vas pri Ljutomeru pripeljati zanimivo vojaško tehniko iz 670. poveljniško logističnega bataljona Slovenske vojske iz Slovenske Bistrice. Poveljnik te enote, podpolkovnik Franc Kora-čin, je pokazal veliko pripravljenosti in razumevanja za predstavitev dela svoje enote v Stročji vasi," je med drugim izpostavil predsednik Ob- napovedala, da bo državni zbor obravnaval vladni predlog za avtentično razlago 5. a-člena ZPDJVZ. Po mnenju Branimirja Štruklja, glavnega tajnika SVIZ, bi bilo takšno dejanje neustavno. "Grožnje ministrstva, da lahko tožniki izgubijo nazive in napredovanja v plačne razrede, so neresne. Tožniki imajo namreč o napredovanju v nazive in plačne razrede upravne odločbe, ki so dokončne. Sodišča jih bodo zato upoštevalo kot že rešeno zadevo in ne bodo mogla ugoditi želji šolskega ministrstva, da bi se napredovanja za nazaj razveljavila - to preprosto ni mogoče. Na ministrstvu se očitno zavedajo, da izid na sodišču zanje in za šole ne bo ugoden, ker se sicer ne bi zatekli k skrajno problematični možnosti, da se v Državnem zboru RS z avtentično razlago zakona za nazaj spremeni pomen členov, o katerem je sodišče že odločilo. S takšno zlorabo instituta avtentične razlage zakona želijo obiti odločitev Vrhovnega sodišča RS, kar bi predstavljalo velik korak k zmanjševanju pravne varnosti državljank in državljanov Republike Slovenije," je ob obisku na Ptuju pojasnil glavni tajnik SVIZ. Kljub napovedi doslej vladnega predloga za avtentično razlago 5. a-člena v DZ niso močnega združenja slovenskih častnikov (OZSČ) Ljutomer major Anton Kosi ter poudaril dobro sodelovanje z lokalnimi skupnostmi, ki jim iz svojih proračunov tudi pomagajo peljati številne aktivnosti. Podobno kot že vrsto let poprej je tudi letos beseda tekla o dveh ključnih težavah, s katerima se ubadajo že več kot desetletje. Nikakor se jim je uspe z Ministrstvom za obrambo in Slovensko vojsko dogovoriti o povišanju častnikov v višji čin ter nošenju uniform. "Mnogi med nami so bili nosilci izvajanja gospodarske in širše civilne obrambe ter humanitarnih aktivno- obravnavali. Na SVIZ pa so prepričani, da bodo tožbe dobili. "Ker bodo tožbe dobljene, bo moral vse stroške naše stranke poravnati toženec, to je šola," je pojasnil pomočnik glavnega tajnika SVIZ Marjan Gojkovič. Na Ptuju doslej 110 tožb Po podatkih, s katerimi razpolaga Danica Zelenik, predsednica Območnega odbora SVIZ Ptuj, je bilo na območju Ptuja doslej vloženih 110 tožb, približno 30 pa jih še čaka na vlaganje. "Učitelji smo ogorčeni nad takšnim ravnanjem naše vlade. Minister in njegova ekipa so pozabili ali pa se sprenevedajo, da so ti učitelji, ki so se končno postavili za svoje pravice, pripravljali programe za devetletko, osvajali z učenci zlata in druga priznanja na različnih področjih, da so strokovnjaki in mentorji študentom. Takrat, ko se deli delo, nihče ne reče, da nimamo izobrazbe, samo takrat, ko se deli plačilo, nastajajo razlike. Bili smo toliko obremenjeni z vsemi spremembami, da nas večina ni vedela, da imamo še vedno 15 odstotkov manjšo plačo od kolegov z visoko izobrazbo. V učiteljskih kolektivih prevladujejo ženske, ki pa zraven vsega dela v šoli in skrbi za družino niso imele časa za študij. Takrat, ko smo mi končali višjo šolo deležna povišanj v višji čin, nam je vsem vsaj nekako jasno, ni nam pa jasno in nikdar nam ne bo, zakaj ti kolegi ne morejo postati veterani vojne za Slovenijo," je povedal Kosi ter dodal: "Obletnice, za nami je 15. obletnica osamosvojitve, so najlepša priložnost, ko se država in še kdo spomni nosilcev osamosvojitvenih aktivnosti in jim na simboličen način da vedeti, da njihova dejanja niso pozabljena. Ta simbolika bi se lahko manifestirala tudi skozi izjemna povišanja v višji čin, podelitvijo statusa veterana, podelitvijo kakšnega odlikovanja ali kar koli drugega, kar bi našemu združenju dajalo večji družbeni ugled, posamezniku pa osebno zadovoljstvo za njegov kamenček v mozaiku osamosvojitve." Druga težava je povezana z nedorečenim nošenjem bojnih uniform. Večina članov uniform niti nima, nekateri pa nosijo ponošene in celo nekompletne uniforme. V skladu z normativnimi akti o uniformah Slovenske vojske bojna uniforma ni namenjena za nošenje na svečanostih, niti se nanjo ne pripenja odli- (pedagoško akademijo), je bila to edina veljavna izobrazba. Nekateri so se odločili za študij in so ga tudi končali, če so imeli podporo pri vodstvu šole in če so študirali pravo smer, kot so športna vzgoja, razredni pouk, pedagogika. Malo je tistih, ki so uspeli končati na drugi stopnji na primer matematiko ali fiziko. Vodstva šol v večini primerov niso podpirala, kaj šele spodbujala študija ob delu, z izgovorom, da imamo dovolj dobro izobrazbo. Prav zato smo se v večini primerov rajši posvetili učencem, staršem, devetletki, projektom in pozabili 'pogledati', da je naše plačilo 85-odstotno. S tem delom smo si pridno nabirali točke, pridobili nazive in plačne razrede. Prav to, s trdim delom pridobljeno, grozijo, da nam bodo vzeli. V večini kolektivov je kljub vlaganju tožb ostalo normalno vzdušje, ker ravnatelji razumejo in podpirajo svoje učitelje s šesto stopnjo izobrazbe, dolgoletne praktike na delu, na katerih temelji njihova šola. Žal povsod ni tako in delavci so žalostni, ogorčeni, razočarani. Pomembno pa je, da pedagoško delo zaradi tega ne trpi, prav med učenci je naše zadovoljstvo. Minister je lepo poskrbel za ravnatelje - njihovo plačo, nagrajevanje in je ponekod spregledal celo njihovo neustrezno izobrazbo. Menim, da naš minister Milan Zver in njegova ekipa ne poznajo dela učiteljev, kako naj si sicer razlagamo takšno ravnanje," je pojasnila Zelenikova. O tožbah učiteljev in o kopici drugih tem bo govor tudi na dvodnevnem posvetu članov GO SVIZ Slovenije na Bledu, ki bo potekal 17. in 18. marca. Dženana Bečirovič kovanj in kovinske oznake činov. "Nekompletna uniforma in uniforma v slabem stanju se ne sme nositi," je opozoril Kosi, ki je članom tudi predstavil aktivnosti letošnjega leta. "Program dejavnosti je podoben kot v preteklih letih. Tako bo zajemal eno do dve strokovni predavanji uglednih slovenskih strokovnjakov s področja mednarodnih odnosov oziroma mednarodne varnosti ter drugih aktualnih temah. Okrepiti želimo sodelovanje s sosednjimi združenji ter sorodnimi organizacijami, zato tudi podpis posebne listine, najzahtevnejša in najodmevnejša naša skupna naloga pa bo ponovno vojaško-strokovno usposabljanje vodstev občinskih in območnih združenj slovenskih častnikov v Ljutomeru," je izpostavil Kosi. Tudi tokrat so nekatere svoje člane odlikovali s plaketami in priznanji. Plaketo Zveze slovenskih častnikov je prejel Jože Laba, znaka omenjene zveze sta dobila Anton Semenič in Stanislav Modlic, pisno priznanje pa Branko Kos. Niko Šoštarič Ljutomer • Letna konferenca slovenskih častnikov Nosijo ponošene uniforme Območno združenje slovenskih častnikov Ljutomer združuje 112 članov, ki so na minuli letni konferenci pregledali delovanje v lanskem letu ter si zadali načrte za prihodnje, ko bodo med drugim podpisali listino o sodelovanju z Zvezo borcev za vrednote NOB, Združenjem veteranov vojne za Slovenijo, Policijskim veteranskim združenjem Sever za Pomurje in Prleškim društvom generala Maistra. sti v vojni za Slovenijo, ki so vi kot kolegi v uniformiranih v svojih okoljih dali vsaj tolik- strukturah obrambe. Da ta šen prispevek k osamosvojit- kategorija častnikov ni bila Foto: NS Anton Kosi, predsednik OZSČ Ljutomer Skopje • Po izstopu albanske stranke Kriza makedonske vlade Foto: internet Makedonska vlada je v četrtek po izstopu Demokratske stranke Albancev (DPA) zašla v krizo. Izvršni odbor dPa je namreč sprejel odločitev o odhodu iz vlade, je novinarjem po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal predsednik stranke Menduh Thaci. Makedonska vlada, ki jo vodi Nikola Gruevski in je na oblasti od avgusta 2006, bo zaradi odločitve DPA izgubila tesno večino v parlamentu. Gruevski ima po mnenju analitikov sedaj dve možnosti - ali v koalicijo povabi kakšno drugo stranko makedonskih Albancev ali pa zaprosi makedonski parlament, da podpre manjšinsko vlado, poročajo tuje tiskovne agencije. DPA se je po poročanju hrvaške tiskovne agencije Hina za odhod iz vlade odločil zaradi spora glede pravic manjšin. Kot je na novinarski konferenci pojasnil Thaci, je zahteve, ki jih postavlja DPA, sprejela tudi mednarodna skupnost kot pogoj Makedoniji za povabilo v zvezo Nato, "kar pomeni, da je sedaj zadnji trenutek za rešitev teh vprašanj". Dodal je, da za sedanji položaj ne krivi Gruevskega, saj vodi vlado samo leto in pol, zahteve pa so postavili že v času prejšnjih vlad. Zahteve DPA se med drugim nanašajo na izplačilo pokojnin pripadnikom Albanske osvobodilne armade (Ona) v času oboroženega konflikta leta 2001, razglasitev albanščine za uradni jezik na celo- tnem ozemlju Makedonije in ne samo v občinah, kjer je več kot 20 odstotkov Albancev, kot je navedeno v Ohridskem sporazumu. DPA zahteva tudi intenzivnejše zaposlovanje Albancev v državni upravi, istočasno izobešanje makedonske in albanske zastave v lokalni samoupravi in zaprtje štirih primerov obtožb za vojne zločine proti Albancem, ki jih je haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije vrnilo Makedoniji s priporočilom, da se sodni proces začne v Makedoniji. DPA od makedonske vlade zahteva tudi hitro priznanje samostojnosti Kosova. (sta) Bruselj • Hrvaška v EU že leta 2010? Hrvaški po zamrznitvi ERC ciljni datum za konec pogajanj z EU Hrvaška je po odločitvi za zamrznitev zaščitne ekolo-ško-ribolovne cone v Jadranu za države članice EU danes v Bruslju dobila ciljni datum za konec pristopnih pogajanj z Evropsko unijo: jesen 2009. Slovenija in Italija sta s tem korakom zadovoljni. "EU ima politično voljo, da se pogaja hitreje," je poudaril slovenski premier Janez Janša. Hrvaški sabor je v noči na četrtek večurni razpravi sprejel predlog vladajoče Hrvaške demokratske skupnosti (HDZ) o zamrznitvi izvajanja zaščitne ekološko-ribo-lovne cone (ERC) za članice EU od 15. marca. Gre za vnovično preložitev polne uveljavitve ERC, ki je bil prvič sprejet 3. oktobra 2003, oziroma vrnitev na stanje pred 1. januarjem letos. Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je danes v Bruslju napovedal, da bo Evropska komisija letos jeseni predlagala ciljni datum za konec pristopnih pogajanj Hrva- ške za vstop v EU. To naj bi bilo najpozneje jeseni 2009, še pred koncem mandata te Evropske komisije, ki se izteče 31. oktobra 2009. Evropska komisija bo jeseni ob predstavitvi rednih letnih poročil o napredku držav Zahodnega Balkana na poti v EU predstavila ciljni časovni načrt za sklenitev tehničnih pogajanj Hrvaške z EU v letu 2009 pod pogojem, da Hrvaška izpolni vse določene pogoje, je pojasnil Barroso po srečanju s predsednikom hrvaške vlade Ivom Sanaderjem. "Prvi pogoj je, da izpolni vsa merila za odprtje poglavij do junija 2008," je poudaril Barroso. Upoštevati mora vse pravne obveznosti v okviru sporazuma o stabilizaciji in pridruževanju ter splošne pogoje v procesu pridruževanja in stabilizacije, nujno pa mora izboljšati tudi upravljanje finančnih sredstev EU v projektih Phare in Ipa, je pojasnil. "Zadnje in ne najmanj pomembno - zamrzniti mora vse vidike uveljavljanja zaščitne ekološko-ribolovne cone (ERC) za države članice," je dodal predsednik komisije. "Ta stvar je sedaj urejena," je poudaril. Barroso je ob tem zagotovil, da bo Evropska komisija v zameno za zamrznitev cone podpirala trajnost-ni razvoj morja okoli otoka Jabuka in krepitev konkurenčnosti hrvaških ribičev. Komisar za ribištvo Joe Borg "je pripravljen delati na predlogu za vzpostavitev ribiškega zaščitnega območja v Jadranu, kot je predvideno s sredozemsko zakonodajo", je zatrdil Barroso. Barroso je prepričan, da bodo ciljni datum konca pristopnih pogajanj, če bo Hrvaška izpolnila vse določene pogoje in opravila svojo domačo nalogo, podprle vse države članice EU. "Pričakujem, da bodo vse države članice podprle pospeševanje pristopnih pogajanj Hrvaške z EU," je menil tudi hrvaški premier. Sanader je prepričan, da je odločitev o zamrznitvi cone "prava in v skladu s hrvaškimi nacionalnimi interesi", pri čemer je največji interes vstop v EU. "Želimo, da je Hrvaška zgodba o uspehu in zgled regiji," je poudaril. To ni pomembno zaradi EU, ampak zaradi nas, je poudaril. Sicer pa je tudi italijanski zunanji minister Massimo D'Alema z odločitvijo hrvaškega sabora zadovoljen. To "se zdi zelo pozitiven razvoj krize", je menil. "Ta odločitev hrvaške vlade je pomembna in omogoča napredovanje v evropskem procesu Hrvaške," je poudaril in dodal, da je bilo pri tem trdno stališče Evropske komisije in EU zelo pomembno. O tem, kaj bo po zamrznitvi ERC za članice EU z reševanjem vprašanja meje med Slovenijo in Hrvaško, je Janša povedal, da "komisije, ki so bile ustanovljene za to, da se iščejo naslednje rešitve, delujejo". "Upam, da bo v kratkem prišlo do soočenja predlogov, ki so bili pripravljeni na obeh straneh, potem bomo videli, kako blizu smo rešitvi," je pojasnil. Viri pri Evropski komisiji so sicer nakazali, da bi napovedan scenarij konca pristopnih pogajanj Hrvaške z EU lahko pomenil vstop Hrvaške v EU že leta 2010, a tega uradno ni želel potrditi nihče. "Ne želim ugibati o datumih, ampak ne bo trajalo zelo dolgo," je menil visoki zunanjepolitični predstavnik EU Javier Solana, ki se je danes prav tako sestal s Sanaderjem. (sta) EU • Poslanci so predlagali Dvig obdavčitve dizla Evropski parlament je podprl predlog Evropske komisije za dvig minimalne stopnje obdavčitve dizelskega goriva na ravni EU, tako da bi se izenačila z obstoječo minimalno stopnjo obdavčitve za neosvinčen bencin. To naj bi prispevalo k zmanjšanju bencin- roio. inieinei . , . ■■ ~ . skega turizma in posledično k manjšemu onesnaževanju okolja. Po pojasnilih Evropske komisije različne stopnje obdavčitve dizla ustvarjajo motnje v cestnem prevozu, obenem pa škodujejo okolju. Spodbujajo namreč bencinski turizem, torej to, da prevozniki opravijo dodatne poti oziroma ubirajo daljše poti samo zato, da gorivo natočijo v državi, kjer je cenejše zaradi manjše obdavčitve. Poleg tega imata dizel in bencin podoben učinek na okolje z vidika izpustov ogljikovega dioksida, tako da tudi po tej strani ni potrebe, da bi se stopnji njune obdavčitve razlikovali. Zaradi vsega tega je Evropska komisija predlagala dvig minimalne stopnje obdavčitve dizelskega goriva. Evropski poslanci so podprli osnovno načelo komisijinega predloga, glede nekaterih njegovih elementov pa so bili nekoliko drugačnega mnenja. Tako so se strinjali, da bi se dviganje minimalne stopnje obdavčitve dizla moralo odvijati nekoliko počasneje, kot je predlagala komisija. Tako naj bi se obdavčitev dizla s sedanjih 302 evrov za 1000 litrov na 359 evrov za 1000 litrov povzpela do leta 2015 in ne že do leta 2012. Poleg tega so poslanci v nasprotju s predlogom komisije mnenja, da Španija, Avstrija, Belgija, Luksemburg, Portugalska in Grčija ne potrebujejo prehodnega obdobja. Odklonilno je bilo tudi stališče do načrta komisije, da obe minimalni stopnji v letu 2014 zviša na 380 evrov za 1000 litrov. Poslanci so obenem še menili, da tiste države, ki imajo davčne stopnje višje od 400 evrov za 1000 litrov dizla oziroma 500 evrov za 1000 litrov bencina, do leta 2015 ne bi smele dodatno zviševati obdavčitve. To bi namreč izničilo učinek dviga minimalne obdavčitve. Parlament ima sicer pri davčnih zadevah le posvetovalno vlogo. Tako je končna odločitev po glasovanju na plenarnem zasedanju v rokah Sveta EU, pa še to le v primeru, da je doseženo soglasje vseh držav članic. Omenjeni predlog za dvig stopnje obdavčitve naj bi sicer doživel oster odziv v državah, kot so Luksemburg in države v srednji in vzhodni Evropi, kjer so obdavčitve nižje, poroča ameriška tiskovna agencija AP. To seveda tovrstnim državam omogoča večji zaslužek, vendar pa hkrati povečuje škodljive izpuste in zmanjšuje konkurenčnost prevoznikov, ki so bolj oddaljeni od območij s cenejšim gorivom. (sta) Foto: internet Frankfurt • Evropska centralna banka Čas razmeroma visoke inflacije bo daljši od pričakovanj Obdobje razmeroma visokih stopenj Inflacije bo trajalo dlje, kot je bilo pričakovano pred nekaj meseci, v svojem rednem mesečnem poročilu za mesec marec ugotavlja Evropska centralna banka. Inflacija bo v prihodnjih mesecih najverjetneje ostala precej nad dvema odstotkoma in se bo v teku leta le postopno umirjala. Po marčnih makroekonomskih projekcijah strokovnjakov ECB bo medletna inflacija leta 2008 znašala med 2,6 in 3,2 odstotka, leta 2009 pa med 1,5 in 2,7 odstotka. V primerjavi z decembrskimi makroekonomskimi projekcijami so bili napovedani razponi Inflaclje popravljeni navzgor, predvsem zaradi precejšnjih dodatnih podražitev hrane in energentov. Po mnenju Sveta ECB so tveganja, povezana z inflacijskimi obeti v srednjeročnem obdobju, na strani naraščanja inflacije. Njihov glavni vir je možna nadaljnja rast cen nafte in kmetijskih izdelkov, ki nadaljujejo močan trend naraščanja iz zadnjih mesecev. Tveganja vključujejo tudi možnost, da bodo zaradi visoke izkoriščenosti zmogljivosti in zaostrenih razmer na trgu dela plače naraščale hitreje, kot je pričakovano. Sedanja pričakovanja utegne preseči tudi moč podjetij pri oblikovanju cen, zlasti v tržnih segmentih s šibkejšo konkurenco. Nadaljnja tveganja za rast inflacije izhajajo še iz morebitnih nepričakovanih povečanj nadzorovanih cen in posrednih davkov. "V sedanjih razmerah je zato nujno, da vse strani ravnajo odgovorno ter da se preprečijo sekundarni učinki na oblikovanje cen in plač, ki izhajajo iz sedanje stopnje inflacije," poudarja Svet ECB. po njegovem mnenju je to ključnega pomena za ohranitev cenovne stabilnosti v srednjeročnem obdobju in s tem kupne moči vseh državljanov območja evra. Svet ECB zato s posebno pozornostjo spremlja pogajanja o plačah v območju evra. "Zaskrbljujoče so predvsem sheme, pri katerih so nominalne plače indeksirane na cene življenjskih potrebščin. Takšne sheme predstavljajo tveganje, da inflacijski šoki sprožijo plačno-ce-novno spiralo, ki bi bila škodljiva za zaposlovanje in konkurenčnost prizadetih držav." Svet ECB zato poziva k izogibanju takšnim ureditvam. Gospodarski temelji območja evra so po mnenju ECB trdni. Zadnji makroekonomski podatki kažejo, da se realna rast bruto domačega proizvoda (BDP) sicer upočasnjuje, vendar se še vedno nadaljuje. Vseeno raven negotovosti, ki jo povzročajo pretresi na finančnih trgih, ostaja visoka. Glede gospodarske rasti v ECB pojasnjujejo, da bosta v letu 2008 nadaljnjo rast BDP v območju evra predvidoma podpirala tako domače kot tudi tuje povpraševanje, čeprav na nižji ravni kot v letu 2007. Kljub zaviralnim učinkom višjih cen surovin bo rast potrošnje predvidoma še naprej prispevala h gospodarski ekspanziji sorazmerno z rastočo zaposlenostjo. Ti dejavniki so opisani tudi v makroekonomskih projekcijah strokovnjakov ECB iz marca 2008. Realna rast BDP se bo po projekcijah v letu 2008 gibala med 1,3 in 2,1 odstotka, v letu 2009 pa med 1,3 in 2,3 odstotka. Glede na vse navedene dejavnike Svet ECB znova poudarja, da je v skladu z mandatom ECB njegov glavni cilj vzdrževanje cenovne stabilnosti v srednjeročnem obdobju. "Dejansko je trdno zasidranje srednjeročnih do dolgoročnejših inflacijskih pričakovanj glavna prednostna naloga Sveta ECB," so zapisali v uvodniku poročila. (sta) Gospodarstvo po svetu MOSKVA - Ukrajini je uspelo v sporu z Moskvo uveljaviti svoje zahteve, da v bodoče kupuje zemeljski plin brez posrednikov neposredno od Rusije. Državna energetska koncerna obeh držav, Gazprom in Naftogaz, sta dogovor o dobavi plina za preostanek plina sklenila v četrtek. V skladu z njim bo Gazprom približno 50 milijard kubičnih metrov plina iz centralne Azije v tem letu Ukrajini prodal po ceni 179,50 dolarja (116 evrov) za 1000 kubičnih metrov. SINGAPUR/DUNAJ - Cena ameriške nafte se je v četrtkovem azijskem trgovanju nekoliko znižala, potem ko je med sredinim trgovanjem dosegla rekordnih 110,20 dolarja za sod (159 litrov). Zahodnoteksaška lahka nafta za dobavo v aprilu se je danes pocenila za 19 centov na 109,73 dolarja za sod. Cena nafte Opec se je v sredo povzpela do nove rekordne vrednosti. Za sod (159 litrov) te nafte je bilo treba odšteti 101,38 dolarja, kar je 81 centov več kot v torek. MILANO - Italijanska bančna skupina Unicredit je v letu 2007 ustvarila 6,57 milijarde evrov čistega dobička, kar je slabega pol odstotka manj kot leto prej. Dobiček je nekoliko manjši kot leta 2006 predvsem zaradi prevzema rimske banke Capitalia. V zadnjem lanskem četrtletju pa se je dobiček Unicredita v primerjavi z enakim obdobjem leta 2006 povečal za 38 odstotkov na 1,23 milijarde evrov. MILANO - Italijanski energetski koncern Enel je lani ustvaril 3,98 milijarde evrov čistega dobička, kar je za 31 odstotkov več kot v letu prej. Prihodke je povečal za 13 odstotkov na 44 milijard evrov. Dobičku je botrovalo dobro poslovanje v tujini. Enel je skupaj s španskim gradbenim podjetjem Acciona kupil največjega španskega ponudnika elektrike Endesa. V prvih mesecih letos je kupil večinski delež v ruski družbi OGK-5. BRUSELJ - V Bruslju se je zaradi nezanesljivosti oskrbe EU s plinom preko Ukrajine v torek pozno popoldan sestala koordinacijska skupine EU za plin. Ocenila je, da dobava ni ogrožena, vendar je kljub temu nujno treba pojasniti odnose med ruskim energetskim podjetjem Gazprom in Ukrajino glede porabe plina v Ukrajini in tranzita v unijo. DUNAJ - Hrvaška naftna družba Ina namerava sodelovati pri projektu gradnje plinskega terminala na Krku. Pogovori med konzorcijem Adria LNG s sedežem v Zagrebu ter Ino in Hrvaškim elektrogospodarstvom (HEP) so v zaključni fazi, so na Dunaju po srečanju s predstavniki Ine sporočili iz Adrie LNG. FRANKFURT - Ameriški proizvajalec avtomobilov General Motors naj bi letos v svojih tovarnah v hčerinskih družbah Opel in Saab ukinil 5900 delovnih mest. To naj bi bilo precej več od napovedanih ukinitev delovnih mest, med drugim ukinitve 1300 delovnih mest v tovarni v belgijskem Antwerpnu. DUNAJ/SINGAPUR - Cena nafte Organizacije držav izvoznic nafte (Opec) se je v torek prvič doslej povzpela nad 100 dolarjev za sod. Po izračunih sekretaritata Opeca z Dunaja je bilo treba za 159-litrski sod nafte z nahajališč 13 držav članic v povprečju odšteti 100,57 dolarja. Cene nafte so tudi v sredo ostale tik pod pred kratkim doseženimi rekordnimi vrednostmi. V sredo zjutraj je bilo treba v azijskem trgovanju za 159-litrski sod zahod-noteksaške lahke nafte, ki bo dobavljena v aprilu, odšteti 108,71 dolarja. To je štiri cente manj kot ob koncu trgovanja v torek. FRANKFURT/WASHINGTON - Peterica vodilnih svetovnih centralnih bank se je v torek odločila za usklajeno akcijo za zagotavljanje likvidnosti na denarnih trgih, s katero želi omiliti posledice svetovne kreditne krize. Gre za Evropsko centralno banko (ECB), ameriško, britansko, švicarsko in kanadsko centralno banko. Borze so že zabeležile porast tečajev. Ameriška centralna banka namerava v okviru enomesečne akcije primarnim borznim trgovcem omogočiti izposojo dodatnih do 200 milijard dolarjev v obliki zakladnih vrednostnih papirjev. ECB bo bankam posodila novih 15 milijard dolarjev, britanska centralna banka 20 milijard dolarjev, švicarska šest milijard dolarjev, kanadska pa štiri milijarde dolarjev. Poleg tega so banke uvedle še nekaj drugih ukrepov, je poročala nemška tiskovna agencija DPA. LONDON/NEW YORK - Rast cen nafte na svetovnih trgih se je v torek pospešila in cene za nekaj časa potisnila tik pod 110 dolarjev za sod. Za 159-litrski sod zahodnoteksaške lahke nafte, ki bo dobavljena v aprilu, je bilo tako treba danes odšteti tudi 109,73 dolarja, največ doslej. S tem se je sod ameriške nafte samo v zadnjem tednu dni podražil za osem odstotkov, je poročala nemška tiskovna agencija DPA. Šele nepričakovano sporočilo o skupni akciji vodilnih centralnih bank za zagotovitev likvidnosti na denarnih trgih je uspelo zgodaj popoldne nekoliko ublažiti povpraševanje. V popoldanskem trgovanju je bilo treba za sod zahodnoteksaške lahke nafte odšteti le še 107,77 dolarja. BRUSELJ/FRANKFURT - Pristojni regulatorji EU so v torek nenapovedano preiskali sedeže več evropskih letalskih družb zaradi suma o nezakonitem kartelnem dogovarjanju. Na Evropski komisiji niso želeli navesti, za katere letalske prevoznike gre, kljub temu pa se je za enega že razvedelo. Obisk preiskovalcev so namreč potrdili v nemški Lufthansi. Po njihovih pojasnilih gre za preiskavo na podlagi obtožb o cenovnem dogovarjanju. "Komisija ima informacije, da so potniške letalske družbe vključno z Lufthanso v Evropi in na Japonskem morda sodelovale v protikonkurenčnem cenovnem dogovarjanju ter na skrivaj domenjenem ravnanju v prometu med EU in Japonsko," so zapisali v Lufthansi. BERLIN - Vlada nemške zvezne dežele Severno Porenje - Vestfali-ja je največjemu proizvajalcu mobilnih telefonov na svetu, družbi Nokia, poslala zahtevo, da povrne za skoraj 60 milijonov evrov subvencij, ki jih je dobila za svoj proizvodni obrat v Bochumu, in pripadajočih obresti. Nokia je namreč januarja napovedala, da bo zaprla omenjeni obrat. Zaradi tega bo verjetno ukinjenih 2300 delovnih mest, to pa je razjezilo nemške sindikate in politike, je poročala ameriška tiskovna agencija AP. V Nokii pa so že pretekli mesec izrazili presenečenje nad zahtevo za vračilo subvencij, saj so sami mnenja, da so pogoje ne samo izpolnili, temveč celo presegli. (sta) Ptuj • Predstavitev zbornika ob 50-letnici OŠ Ljudski vrt Kronika s pogledom v prihodnost V Klubu Gemina XIII je OŠ Ljudski vrt 13. marca pripravila slovesnost ob predstavitvi jubilejnega zbornika pod naslovom Oda moji šoli. Izšel je v nakladi 800 izvodov na več kot 310 straneh, uredila pa ga je Sonja Dež-man, izdaja je bila njena zamisel. Nastajal je dobro leto in pol. Dogajanje, ki so ga ob sedanjih in nekdanjih zaposlenih spremljali tudi gostje, med katerimi je bila dolgoletna ravnateljica Katica Bračko, je spremljal bogat kulturni program, ki so ga v večini zapolnili učenci OŠ Ljudski vrt in prvi šolski ansambel Stare črpalke, ki so še enkrat pokazali, da niso za odpad. Tekstovni del sprehoda skozi 50-letno zgodovino šole, ki je imela doslej štiri ravnatelje, Stanislava Horvata, Katico Bračko in Iva Težaka, zadnjih deset let jo uspešno vodi Tatjana Vaupotič, je pripravila profesorica Milena Krajnc. V petdesetih letih je šola prehodila izjemno pot, od najmanjše do največje osnovne šole v MO Ptuj oziroma štirinajste osnovne šole v Sloveniji. V šolskem letu 1974/75 je njene šolske klopi gulilo 1012 učencev v 32 Foto: Črtomir Goznik Zbornik OŠ Ljudski vrt Oda moji šoli je uredila Sonja Dežman (druga z leve). Izšel je na več kot 310 straneh. Opravljeno je bilo izjemno delo, ki je trajalo več kot leto in pol. Izdelan je tako, da mu tudi stroka ne more oporekati, je poudaril ptujski župan dr. Štefan Čelan. oddelkih, kar je bilo največ v njeni zgodovini. Danes je vseh učencev 617, oddelkov je 27, vseh zaposlenih pa 106, od tega 75 strokovnih delavcev. Svojo pot je začela kot OŠ Foto: Črtomir Goznik Prireditveni oder so si 13. marca v Klubu Gemina XIII izmenično delili učenci in malo starejši. Nastopil je tudi prvi šolski ansambel Stare črpalke, ki so šolske klopi OŠ Ljudski vrt zapustili že pred 27 oziroma 28 leti. Da so še vedno mladi, pa so pokazali s svojim igranjem. Ptuj III leta 1958 v gimnazijskih učilnicah na Prešernovi ulici, zatem se je preselila v montažni objekt ob Potrčevi, ki so ga odprli 12. septembra leta 1960, dokler se ni v šolskem letu 1964/65 preselila na Trubarjevo, današnjo Župančičevo. 10. marca leta 1992 se je šola preimenovala v OŠ Ljudski vrt, od takrat dalje je 10. marec tudi praznik šole. Prvo računalniško učilnico in knjižnico pa je šola dobila v šolskem letu 1993/94. Devetletko so začeli uvajati v šolskem letu 2002/ 2003, ker pred tem niso imeli prostorskih pogojev za to. Pomembni datum za šolo je tudi 7. november 2005, ko so odprli prizidek, to je bil dan, ko so po 47 letih tudi uresničili sanje po enoizmenskem pouku. V šolsko zlato knjigo so doslej vpisali več kot 700 učencev, ki so bili vseh osem let osnovne šole odličnjaki. V tem šolskem letu šolo obiskuje zadnja generacije osmo-šolcev. Zbornika niso izdali toliko zaradi tega, da bi povedali, kjer so danes v svoji bogati preteklosti, ampak v katero smer se gibljejo, je ob njegovi predstavitvi med drugim povedala urednica Sonja Dežman. Ravnateljica Tatjana Vau-potič se je vsem, ki so sodelovali v projektu izdaje zbornika, zahvalila za izjemno delo. "Naše sanje so pri novi telovadnici in kuhinji z jedilnico. Naši učenci jo potrebujejo in si jo zelo želijo," je povedala. Na to, da bo potrebnih pri izvedbi te investicije še veliko lopat, garanja in usklajevanja, pa je opomnil ptujski župan dr. Štefan Čelan. MG Sveti Tomaž • Dan odprtih vrat vrtca Vrtec Ježek, res dober vrtec Pa brez zamere Slovenska kraljica Hrib, dolina, človek V preteklem vikendu se je zgodilo marsikaj. Kot vedno. In kot se dogaja tudi prav v tem trenutku, ko to berete. A tako imenovani "zasebni" dogodki se seveda slovenskega življa kot celote ne tičejo najbolj. Ali se vsaj ne bi smeli, če imamo kot narod še kaj dobrega okusa. Kar se pa "javnih" dogodkov tiče, lahko zatrdimo, da seje eden, kije že tradicionalno povezan s slovenstvom, zgodil prav ta vikend. Zaključek sezone v svetovnem pokalu v smučarskih skokih v Planici je že kar nekaj krepkih desetletij pojmovan kot eden tistih dogodkov, ki so bistveno povezani s slovensko dušo; ki so pravzaprav eden ključnih in osnovnih gradnikov slovenstva (v to skupino med drugim spadajo tudi vzpon na Triglav, Zlata lisica in Pokal Vitranc, Avseniki, faušija in tako dalje). Planica ima v narodovi zavesti poseben, skoraj mitski status in tako rekoč metafizične magijske moči. Tam gori, v Tamarju, je vse drugače. Zdi se, da pod Poncami naravni in od človeka postavljeni zakoni ne veljajo. Tudi če so slovenski skakalci skozi sezono nekje v mizernem povprečju, na domačem hribu skoraj po pravilu vsaj eden priskače v bližino stopničk (s tega vidika je škoda, da je Planica na sporedu kot zadnje tekmovanje sezone, ne pa prvo). Ko v Planici vsi letalci za nekaj sekund zanikajo zakone težnosti, naši skakalci temu dodajo še dodaten presežek in zanikajo statistiko sezone. Seveda pa Planica ne bi bila Planica brez publike. Gledalci naredijo Planico za pravo slovensko kraljico. Na tisoče se jih vsako leto zgrne v ta hram smučarskega letenja. Seveda, brez gledalcev Planica ne bi štela kot eden fundamentov Slovenstva. A paradoksalno, prav planiška publika (ki do določene mere predstavlja prototip kremenitega Slovenca) je s strani presojevalcev nacionalnega karakterja deležna tudi največ kritike. Da se publika masovno opija, pravijo. Da se v Planici alkohol toči v potokih. Daje več kot polovica publike pijane kot kante. In da Planica ni praznik športa, temveč alkohola. Ni kaj, resne besede. Ki do določene mere seveda držijo. Kajti v Planici se res pretoči precej alkoholnih substanc. Kar seveda zastavlja vprašanje, zakaj. In zdi se, da na to vprašanje ni enotnega odgovora. Tisti, ki postavljajo pravila, so uradno pretakanje alkohola pred nekaj časa prepovedali, da bi s tem skušali omenjeno pretakanje malce zamejiti in zbiti na bolj zdravo raven, kot temu pravijo. A s tem problema niso rešili. Kajti upam si trditi, da je najbolj opazna posledica te prohibi-cije znaten upad zaslužka organizatorjev. Ljudje ga pa še vedno dajejo na zob - s to razliko, da si sedaj svoje etanolove pripravke pritovorijo s seboj. Problem je torej drugje - v ljudeh, ne pa v organizatorjih, ki bi jim to hudičevo seme ponujali. Ljudje se želijo opiti. Ga dati na zob. Če to tistim, ki odločajo in skrbijo za narodov blagor in zdravje, ni povšeči, se torej morajo vprašati, kako spremeniti narodovo mentaliteto. Kar seveda spet postavlja vprašanje, kaj pravzaprav hočemo, da kot narod smo. Ali smo za šport navdušeni pijančki ali pa rugeljski ubermenschi? Ali nekje vmes? Vprašanje, ki vsekakor ni nepomembno. Še posebej sedaj, ko smo se znašli sredi globalizacijskega prepiha. In tako Planica v sebi res skriva neizmerno pomembnost za naš narod, ki je precej večja kot pa hrib, ki stoji sredi nje. Gregor Alič Minulo sredo so v vrtcu pri Sv. Tomažu pripravili dan odprtih vrat. Vrata so odprli namreč tudi za tiste otroke, ki vrtca sicer ne obiskujejo, da so lahko skupaj s starši pogledali, kako poteka njihov vrte-ški vsakdan. Vrtec Ježek obiskuje skupno 43 otrok, ki so razdeljeni v tri skupine. Prva starostna skupina je kombiniran oddelek, potem pa sta še skupini od 3 do 5 let in od 5 do 6 let. V vrtcu so zaposlene tri vzgojiteljice in tri pomočnice vzgojiteljic. Vrtec deluje v sklopu OŠ Tomaž pri Ormožu, ki se bo v mesecu marcu, s sklepom občinskega sveta, preimenovala v OŠ Sv. Tomaž. Zlatka Kavčič, vodja Vrtca Ježek, je povedala, da so se s svojimi gosti sešli v skupnem prostoru, kjer jih je pozdravila lutka Bučka in jih povabila v telovadnico. Tam so imeli najprej vadbeno uro, v kateri so sodelovali tudi starši. Nato so se odpravili v igralnice, kjer so imeli na voljo več delavnic od hama perlic, fimo mase pa do izdelovanja rož iz nogavic. V občini Sv. Tomaž je za-jetost otrok v vrtec precej nizka. Vrtec obiskuje le tretjina vseh otrok, slovensko povprečje pa je 62 %. Na podeželju se vedno najde kdo, ki poskrbi za malčke, veliko je babic, ki niso več v službi, kmetov in tudi brezposelnih. Na veselo druženje so pose- bej povabili tiste otroke, ki bodo jeseni pričeli obiskovati šolo. Želeli so jih seznaniti s potekom vzgojno-izobraže-valnega dela. Takšnih otrok je le pet, jeseni pa bodo zakorakali prav v prostore vrtca, saj zaradi prostorske stiske prvi razred devetletke gostuje v prostorih vrtca. Število otrok je približno enako kot lani, vsi pa seveda upajo, da bo z leti naraslo. Kot je povedala Zlatka Kavčič, so s prostorskimi pogoji zelo zadovoljni. Tudi gostje ponavadi povedo, da je njihov vrtec res dober, funkcionalen in lepo urejen. Imajo tudi lepo urejeno igrišče. "Zaposlene se trudimo, da je življenje pri nas prijetno." VKI Druženje se je začelo v telovadnici z različnimi vajami in plesom z Bučko. Ptuj • Festival Turizmu pomaga lastna glava Na knjižni polici Mladi o kruhu in krušnih dobrotah v turizmu Letošnji festival Turizmu pomaga lastna glava ima nov koncept, začel se je s turistično tržnico, ki je nadomestila klasično predstavitev turističnih raziskovalnih nalog. Na izjemno bogastvo turističnih razmišljanj in dejavnosti mladih je opozorila tudi ptujska prireditev letošnjega festivala, na katerem so se predstavile tudi tri osnovne šole s Ptujskega: Hajdina, Juršinci in Ljudski vrt. Z zlatim priznanjem pa si je vstopnico za finale priborila OŠ Hajdina. Prvič letos prireditve festivala potekajo v Mercatorjevih trgovskih centrih po Sloveniji, Mercator je tudi glavni pokrovitelj letošnjega festivala z naslovno temo Od zrna do mize, na katerega se je prijavilo 86 osnovnih šol. Razpisala sta ga Turistična zveza Slovenije in Zavod RS za šolstvo v sodelovanju s Slovensko turistično organizacijo in pod pokroviteljstvom ministrstva za šolstvo in šport ter ministrstva za gospodarstvo. Drugo od sedmih tekmovanj v okviru letošnjega festivala je 13. marca potekalo v Supermestu na Ptuju, ki se ga je udeležilo enajst šol iz Štajerske in Koroške, med njimi so bile tudi tri osnovne šole oziroma krožki turističnih pomladkov s Hajdine, iz Juršincev in Ptuja (OŠ Ljudski vrt). Na turistični tržnici, ki je bila dobesedno sejem dobrot po zgledu vsakoletne razstave Dobrote slovenskih kmetij, so osnovnošolci pokazali, da so na pravi poti, kar zadeva turizem, da znajo vsak na svojem območju poiskati iz zakladnice tradicij in znanj tisto, kar bi že jutri lahko dajalo kruh tudi njim. Njihovo ustvarjalnost in zanimive turistične pristope sta še posebej pohvalila govorca na otvoritveni slovesnosti, podžupan MO Ptuj Mirko Kekec in podpredsednik Turistične zveze Slovenije in predsednik Štajerske turistične zveze Ptuj mag. Jože Protner. Kekec je poudaril njihov smisel za turizem in za to, kar bi turistom ponudili. V imenu TZS je ptujski del tekmovanja spremljala generalna sekretarka Karmen Burger. Z novo usmeritvijo (turistično tržnico) je festival pokazal, da je na pravi poti, je med drugim povedal mag. Protner. V imenu TD Ptuj pa je ptujski del letošnjega festivala Turizmu pomaga lastna glava pozdravil predsednik Albin Pišek. Na zaključno prireditev 22. festivala Turizmu pomaga lastna glava so se s ptujskega dela prireditve uvrstile osnovne šole Hajdina, Neznanih talcev Dravograd in Šentjanž pri Dravogradu, ki so prejele zlata priznanja. Kupci so za najboljšo stojnico izbrali stojnico OŠ Ljudski vrt. Na zaključni turistični tržnici, ki bo 24. aprila v Ljubljani, se bodo predstavile najboljše skupine turističnih podmladkarjev in skupine, ki bodo letošnjo temo Od zrna do mize uspele najbolje obdelati, pripraviti in prestaviti. MG Foto: Črtomir Goznik Na stojnici turističnega podmladka iz Juršincev je bilo mogoče pokusiti dobrote iz grozdja. Veronika Mi-količ, Maja Čuš in Blažka Vršič so povedale, da so same spekle pogače iz grozdja in biskvitne kolačke. Foto: Črtomir Goznik Učenci OS Hajdina so se predstavili s turistično nalogo Najboljši ajdov kruh se peče doma. Pod vodstvom mentorice Marije Meklav so v pekarni Hajdinsko zrno predstavili tudi šolski hlebček Ajdinček - domač ajdov kruh. Foto: Črtomir Goznik Kupci so za najboljšo stojnico izbrali stojnico OS Ljudski vrt. Ray Kluun Pride ženska k zdravniku... Ljubljana. Mladinska knjiga, 2008 (Zbirka oddih) Raymond van de Klundert je po lastnih doživetjih, ko je izgubil ženo, napisal roman, ki mu prerokujejo, da bo velika svetovna uspešnica, kar že potrjujejo številni prevodi. Ni dvoma, da bo po romanu slej ko prej posneta filmska zgodba. Roman je prejel nagrado Publiek Prize kot najboljši nizozemski roman zadnjih let. Tako poimenovanje je včasih zavajajoče, in če je to v resnici tako, potem se zastavlja vrednostni sistem nizozemskega ro-manopisja. Vendar je potrebno poudariti, da bo bralno zanimanje za roman Pride ženska k zdravniku... zelo veliko. Provokativen sodobni roman govori o ljubezni in nezvestobi, naslovnemu junaku bi lahko očitali pretiran avanturizem, lahkomiselnost, egocentričnost, zgodba je izpolnjena z vzponi in padci, nihanju v medsebojnih odnosih in, kakor kaže, kljub krutemu razpletu tudi junakinja ni brez "greha". Roman bi lahko imel tudi naslov: Ljubezen v času raka. Stijn in Carmen sta mlada, lepa in zaljubljena, nenadoma pa bolezen globoko zareže v njuno življenje in ju postavi pred trdo spoznanje in zahtevne življenjske preizkušnje, za katere se še ne ve, če jim bosta kos. Stijn je hedonist z močno obliko monofobije, skoki čez plot so dodatno opozorilo njegovi vesti. Razmišlja o seksu, zabavah in o nogometnem klubu Ajax. Ne prenese slabih novic. Življenje s Carmen je praznik za telo in za duha. V bolnišnici vlada hierarhija. Carmen se je v somraku svoje spalnice na smrt bala izvidov pregleda, kajti od raka se umre. Želi se obrniti proč od bolnišnice, nazaj v srečno življenje. Beseda onkologija zveni tako nedolžno. Njene oči so rdeče ob spoznanju nevarne oblike raka, ki se je razžrl po dojki. Stijna pa tišči brezupen poskus, da bi naredil kaj koristnega. Po napadu joka pride na dan resnica, da ima Carmen raka. Ko si mlad, se celice delijo še hitreje, tako je še manj možnosti za preživetje. Tumorje prevelik, tudi hormonska terapija ne bi pomagala. Kemoterapija povzroča strašne slabosti, ne pomaga pa nič. Ko po kemoterapiji bruhate, vam dajo zdravila, ki to preprečijo. Stijn dvomi o strokovnosti, saj je bilo na rednem pregledu še pred dvema letoma vse v redu, Carmen še vedno ne more dojeti in verjeti. Stijn in Carmen sta stara šestintrideset let, imata vsak svoje podjetje, krasno triletno hčero Luno, živita kot bogova v Amsterdamu s kupom prijateljev. Čez poletje bo konec kemoterapije in potem bo Carmen brez las. Pesem, ki jo vrtita, pravi: Nisi sama. V bolnišnici je čakanje najobičajnejša stvar. Stijn jo spremlja na kemoterapijo, sovraži raka in to, kako jima je zagodel. Bolnik z rakom se vsega navadi. Počasi se navadiš, zabavno pa ne bo nikoli. Carmen je slabo in bruha. Zdravila proti slabosti ne pomagajo. Nikoli ni pomislil, da bo šel kdaj v življenju k psihoterapevtu. V zadnjih tednih sta z nebes padla v pekel. Ženska z rakom ima kompleks krivde, ker je prizadela svojega moža, mož žene z rakom ima kompleks krivde, ker meni, da se preveč smili samemu sebi. Ampak, duh je lahko močnejši od telesa. Carmen že cel teden nosi bodičasto lasuljo. Obsevanje je bilo v primerjavi s kemoterapijo prava šala. Stijn ne mara ameriških napihnjenih porno joškov, Afričanka v bordelu nima zažganih prsi. Carmen se boji, da bo izgubila dojko, Stijn, da bo izgubil njo. Doktor Jonkman previdno izbira besede, kot kak evropski poslanec. Stijn preživi vikend s prijatelji v Miamiju. Ni več prepričan, če jo še vedno ljubi ali pa gre preprosto za sočutje. Na prvi dan novega tisočletja je Carmen prenehala delati. Kratkotrajni skoki čez plot niso nič resnega, se pretvarja in tolaži Stijn. Pri varanju upošteva stroga pravila, skrbno načrtuje, hči Luna je čez vikend pri starših. Včasih, še pred Luninim rojstvom, sta potovala po vsem svetu. Carmen sovraži prešuštvo, da jo vara, že dolgo ve. Razmišlja o ločitvi, zadnja leta bi raje preživela sama kot z moškim, ki ne ve, ali jo še ljubi. Ženske varajo iz maščevanja. Carmen napiše svoji Luni dnevnik, ve da bo umrla. Tumor na jetrih ima svoje načrte. Carmen se po kuri bolje počuti, spet nakupuje, skupaj izbirata novo hišo. Prisegel je, da bo z njo v dobrem in slabem, ali pa je morda pozabil? In potem sta še dolgo srečno živela, je konec samo v pravljicah. Carmen ne more svojemu življenju dodajati dnevov, zato pa dnevom dodaja življenje. Ima samo še 47 kilogramov, pripravljena je na smrt, želi si evtanazijo. Ko bo prišel njen čas, bo z njim prišel po-grebnik. Vladimir Kajzovar Rokomet Ptujčanke z zmago na 3. mesto Stran 12 Nogomet Zavrč slavil v dramatični tekmi Stran 12 Kolesarstvo Pomlad prinesla 2. mesto Stran 13 Kegljanje Odločil je en sam podrti kegelj! Stran 13 Nogomet Gerečja vas in Ormož v lovu za vodilnim Stran 15 Namizni tenis Najvišje Ivana Zera in dvojica Piljak-Pavič Stran 16 Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Tadej Podvršek, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak tednik E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • 1. SNL Primorje in Interblock družno klonila Doslej najuspešnejši ekipi spomladanskega dela Primorje in Interblock sta v 23. krogu zabeležili prva poraza. Ljubljančani so v Kopru naleteli na razpoloženega tekmeca, Ajdovcem pa so boleč poraz zadali nogometaši »odpisanega« Livarja. Le-ti so dvakrat dokaj nesrečno izgubili (Domžale, Maribor), jezo pa sedaj stresli na tekmi s Primorjem. Tako se je še enkrat več pokazalo, da prav nihče v 1. SNL ne more računati na zanesljivo zmago, ne glede na to, kdo je na drugi strani igrišča. Tudi vodilne Domžale proti Mariboru niso uspele zmagati; lepše priložnosti so si pravzaprav priigrali vijoličasti, ki so imeli po zaslugi sodnika Roberta Krajnca 10 minut igralca več na igrišču. Po izključitvi pa niso brezglavo dirjali v napad, saj je še živ spomin na jesenski del, ko so v Domžalah z igralcem več prejeli kar dva zadetka. Sodniki so bili tudi na ostalih igriščih precej radodarni, saj so podelili kar 34 rumenih in dva rdeča kartona (po tistem, kar smo videli na Ptuju, jih je bila vsaj polovica podeljena prestrogo). Najuspešnejše ekipe spomladanskega dela so sedaj Primorje, Interblock in Drava (6 osvojenih točk), sledita Maribor in Domžale (5), na začelju pa sta Gorica in Nafta (1). Začetnemu porazu in slabi igri Drave sta torej sledili zasluženi zmagi, s katerima so se Ptujčani spet vrnili v boj za sredino lestvice. Sledi še ena domača tekma (Gorica, v soboto, ob 15. uri), ki bo prav tako izredno zanimiva: Drava bo iskala potrditev dveh zmag, Gorica pa izhod iz »krize«. Resnica je, da so rezultati slednjih precej slabši od prikazanega, saj bi lahko z malo več sreče zmagali na vseh treh dosedanjih tekmah (Primorje, Interblock, MIK CM Celje). (JM) Foto: Črtomir Goznik »Prvo ime« nedeljske tekme na Ptuju je bil Marko Kmetec (Drava, modri dres), ki je z dvema doseženima zadetkoma bistveno pripomogel k zmagi svoje ekipe. PrvaLiga Telekom Slovenije, 23. krog: Livar - Primorje 3:0 (1:0); strelci: Lo Duca 2., Bečiri 68., Barbic 88. Domžale - Maribor 0:0; R. K.: Brezič 81./Domžale HiT Gorica - MIK CM Celje 0:0 Koper - Interblock 2:1 (1:1); strelci: Ibeji 36., Rastovac 55.; Matič 13. 1. SNL 1. DOMŽALE 23 14 6 3 42:17 48 2. KOPER 23 10 8 5 39:30 38 3. HIT GORICA 23 10 6 7 30:26 36 4. INTERBLOCK 23 10 5 8 32:24 35 5. MARIBOR 23 8 7 8 34:33 31 6. NAFTA 23 7 10 6 32:27 31 7. MIK CM CELJE 23 8 5 10 26:25 29 8. PRIMORJE 23 8 4 11 33:28 28 9. DRAVA 23 7 5 11 28:43 26 10. LIVAR 23 4 2 17 29:16 14 Pari 24. kroga: v soboto, 22. 3., ob 15.00: Drava HIT Gorica, Nafta - Mari bor, Primorje - Domžale, Interblock Livar, ob 17.00: MIK CM Celje - Koper. Nogomet • 1. SNL, 23. krog: Kmetec »kopiral« Kelenca Drava - Nafta 2:1 (1:1) Strelca: 0:1 Vassiljev (18), 1:1 Kmetec (24), 2:1 Kmetec (76) Drava: Murko, Emeršič, Ca-lamante, Prejac, Grižonič, Tisni-kar (od 46. Drevenšek), Horvat, Bošnjak (od 62. Grbec), Ogu John, Kelenc, Kmetec (od 78. Zilič). Trener: Milan Duričič Nafta: Kuzma, Zemljič, Caban, Ošlaj, Bunc, Lunder, Vas-siljev, Eterovič (od 68. Repina), Čeh, Ortiz (od 46. Matjašec), Gerenčer. Trener: Nenad Gra-čan Rumeni karton: Tisnikar (40), Zilič (81); Vassiljev (34), Ortiz (37), Eterovič (53), Ošlaj (55), Gerenčer (57), Vassiljev (63), Caban (92) Rdeči karton: Ošlaj (84, drugi rumeni) Igralec tekme: Marko Kme-tec (Drava) Tretjo tekmo spomladanskega dela prvenstva je domači trener Duričič začel z nekoliko spremenjeno postavo: Ogu John, Calamante in Tisnikar so začeli od 1. minute, na klopi za rezervne igralce pa sta ostala Radetič in Drevenšek, zaradi poškodbe je bil na klopi tudi Zilič. V postavi Nafte sta bila tudi nekdanja Dravina nogometaša Aleš Čeh in Matjaž Lun-der, tretji, Viktor Trenevski, pa je poškodovan. Uvodne minute tekme so minile v znamenju rahle terenske premoči domačih nogometašev, ki so si priigrali le nekaj polpriložnosti, iz katerih niso resneje ogrozili gola vratarja Nafte Stanislava Kuzme. V 18. minuti pa presenetljivo vodstvo gostov. Po prostem strelu, ki ga je izvajal Vassiljev, je žoga oplazila Emeršiča in spremenila smer ter končala v samem spodnjem kotu vratarja Murka, ki je bil povsem nemočen. Na izenačenje nismo čakali dolgo, saj je že šest minut pozneje Kelenc hitro izvajal stranski avt in žogo natančno podal do Kmetca, ki se je znašel sam pred vratarjem Nafte. Marko si je žogo odlično ogra- Brez ozvočenja Gledalci na Mestnem stadionu na Ptuju so bili v nedeljo prikrajšani za napovedovanje uradnega napovedovalca. Pred tekmo je namreč prišlo do okvare ojačevalnika, ki ga v času do tekme ni bilo mogoče popraviti. Foto: Črtomir Goznik Marko Grižonič in Andrej Prejac (Drava, modri dres) sta takole ustavljala Joseja Luisa Ortiza (Nafta), ki je bil poleg Vassiljeva najaktivnejši igralec gostujoče ekipe. dil in jo mimo Kuzme poslal v gol. Po začetni uspavanki se je tekma nadaljevala v povsem drugačnem ritmu. Napadi Drave so se vrstili, iz teh pa so si pripravili tudi tri izvrstne priložnosti. Prvo so po lepi akciji zamudili Kelenc, Kmetec in na koncu Bošnjak, ki mu je Kuzma žogo ujel tik pred golovo črto! Čez dve minuti je Kmetec lepo streljal z glavo, a je bil za las nenatančen. Še zadnjo lepo akcijo v 1. polčasu so Ptujčani izpeljali v 44. minuti; s strelom jo je zaključil Kelenc, vratar gostov pa je bil na mestu. V drugem polčasu je v igro namesto Tisnikarja vstopil Dre-venšek. V drugi minuti nadaljevanja je imel Eterovič po podaji s strani odlično priložnost, a je ni izkoristil. Lendavčani so si v začetku 2. polčasa ustvarili še nekaj polpriložnosti, dravaši pa so nevarno zapretili v 55. minuti. Drevenšek je odlično streljal prosti strel, Kuzma pa je z izjemno parado žogo izbil preko gola. Ovacije za Kmetca Naslednja priložnost se je domačim ponudila v 61. minuti: Kmetec je odvzel žogo Cabanu, hotel jo je podati do bolje postavljenega Bošnjaka, a je Caban uspel žogo prestreči. Iz prostega strela je še drugič na tekmi nevarno poskusil Vas- siljev v 75. minuti, a je Murko s skrajnimi napori strel ubranil. V naslednji minuti pa je po lepi akciji Drevenška in Horvata zadel Kmetec, ki je odlično podajo Lucasa preusmeril v gol in svoji ekipi priigral vodstvo. Že dve minuti kasneje bi lahko Drava vodstvo povišala, a je prosti strel Drevenška švignil mimo gola Kuzme. Na drugi strani je imel Vassiljev še tretjo priložnost iz prostega strela: tokrat je njegov nevaren strel zaustavila prečka. Sodnik Ponis iz Kopra je v 84. minuti drugi rumeni karton pokazal Ošlaju (tudi sicer je prepogosto segal po kartonih), tako da so Lendavčani tekmo končali z desetimi igralci. V naslednji idealni priložnosti se je po podaji Kelenca znašel Zilič, ki pa je predolgo okleval. Še v drugo sta ista igralca vajo ponovila nekaj minut kasneje, Zilič je tokrat z glavo streljal mimo. V sodnikovem podaljšku so dra-vaši še vedno napadali, Kelenc je zadel celo stativo, rezultat pa se ni več spremenil. Dravaši si za to tekmo zaslužijo čestitke, saj so si pred približno 1200 gledalci bolj želeli zmage in si priigrali številne priložnosti. Nekatere pomanjkljivosti (preveč visokih podaj, zapravljene priložnosti, slabša leva stran v drugem polčasu) jim lahko zaradi zmage oprostimo. Na srečo je tokrat Kmetec ponovil vajo Kelenca s prejšnje tekme in z dvema doseženima zadetkoma postal junak tekme. To je z navdušenim aplavzom ob njegovi zamenjavi pokazala tudi ptujska publika, ki je med tekmo znala nagraditi številne dobre poteze dravašev. Jože Mohorič »Dobro sem si zapomnil lekcijo izpred desetih let!« Nenad Gračan, trener Nafte: »V prvem polčasu je bilo na obeh straneh opaziti veliko nervoze, zato igra ni bila najbolj tekoča. Na začetku drugega dela smo imeli tri priložnosti, a jih na žalost nismo izkoristili. To je bilo pozneje usodno za nas.« Milan Duričič, trener Drave: »Te točke nam pomenijo izredno veliko, saj smo premagali zelo organiziranega in agresivnega tekmeca. Celotno taktiko sem prilagodil temu: najvažnejše je bilo, da nam tekmeci ne prekinjajo napadov in ne prihajajo v nasprotne napade. Dobro sem si namreč zapomnil lekcijo, ki mi jo je dal Gračan pred približno desetimi leti, ko me je presenetil s takšno igro. To je mojim igralcem danes uspelo, na drugi strani pa so bili dovolj potrpežljivi, da so vztrajno napadali do konca in bili pri tem uspešni. Za prikazano jim lahko samo čestitam.« Rokomet • 1. A SRL (ž, m) Ptujčanke z zmago na 3. mesto Mercator Tenzor -KSI Škofja Loka 33:26 (19:15) Mercator Tenzor Ptuj: Marinček, Majcen 1, Prapotnik 7, Ciora 7 (3), Kikanovič 5, Strmšek 6, Volarevič 2, Cvetko, Mihič 2, Levstik, Ozmec, Ko-rotej, Šeruga, Puš 3. Trener: N. Bistro-vič. Sedemmetrovke: Mercator 3 (3), Škofja Loka 8 (6). Izključitve: Mercator 10 min, Škof-ja Loka 8 min. Gostje so povedle z 2:0, vendar so gostiteljice hitro uredile svoje vrste in si do 10. minute priigrale dva zadetka prednosti. V tem času so diktirale tempo in razliko večale. Razpoloženi sta bili predvsem Ciora in Strmškova, pri gostjah pa je največ pokazala Cerarjeva. V 20. minuti so imele Ptujčanke že visoko prednost osmih zadetkov. V zadnjih minutah so po nepotrebnem izgubljale žoge, kar so gostje izkoristile in ublažile razliko. V nadaljevanju je Volarevi-čeva ob vstopu z zaporednima zadetkoma vnesla razigranost v domače vrste in vodstvo se je iz minute v minuto večalo. Mrežo gostov so polnile tudi v trenutkih, ko so bile na igrišču štiri igralke. K temu in k uspešnemu varovanju rezultata je tudi tokrat precej pripomogla razpoložena Marinčkova, ki je Nikola Bistrovič, trener MT Ptuj: »Zadovoljen sem s prikazano igro. Pričakovali smo borben odpor nasprotnic, vendar se je zlasti v drugem delu pokazala kvaliteta med ekipama. Tekma je bila tipično prvenstvena, za nas pa pomembna za utrditev položaja v vrhu razpredelnice.« Foto: Črtomir Goznik Ptujčanke so se z zmago proti Škofji Loki učvrstile na 3. mestu. na koncu zbrala 24 obramb. Trener gostiteljic je ob koncu dal priložnost Levstikovi in Cvetkovi, da se kalita za prihodnja srečanja. Z zmago so se 1. A SRL ŽENSKE REZULTATI 18. KROGA: Mercator Tenzor Ptuj - Škofja Loka KSI 33:26 (19:15), Kočevje Evrocasino - Celeia Žalec 34:32 (17:18), Olimpija PLK - Izola 48:21 (20:15), Burja Škofije - Brežice 29:29 (15:14) Zagorje Istrabenz Gorenje - Velenje. Zaostalo srečanje Velenje - Izola 41:23 ( 25:10). Srečanje Krim Mercator -Celjske mesnine bo odigrano v prvi polovici aprila. 1. KRIM MERCATOR 16 16 0 0 32 2. CELJSKE MESNINE 17 14 1 2 29 3. MERC. TENZOR PTUJ 18 12 2 4 26 4. CELEIA ŽALEC 17 12 0 5 24 5. ŠKOFJA LOKA KSI 18 11 1 6 23 6. OLIMPIJA PLL 18 10 2 6 22 7. KOČEVJE EVROCASINO18 8 1 9 17 8. BREŽICE 18 6 2 10 14 9. ZAGORJE ISTRABENZ 17 5 0 12 10 10. VELENJE 17 4 0 14 8 11. BURJA ŠKOFIJE 18 1 2 15 4 12. IZOLA 18 0 0 18 0 gostiteljice utrdile na tretjem mestu. anc MIK liga, 22. krog: V Trebnjem ni šlo Trimo - Jeruzalem 32:25 (17:12) Trimo: Ferlin (3 obrambe), Imperl (10 obramb), Makovec (6 obramb); Korelec, Krže 2, Kovalenko 9 (4), Zupančič, M. Radelj 1, B. Radelj, Gran-dovec, Se. Skube 7 (1), Miklavčič 8, Cehte 2 (2), Sušin 2, Musa 1, St. Sku-be. Trener. Mark Šibila. Jeruzalem: G. Čudič (4 obrambe), Cvetko (5 obramb); Belšak 2, Korpar 3, Krabonja 3, M. Bezjak 5, Bogadi, R. Bezjak 1, Radujkovic 2, B. Čudič 5 (2), Sok 3 (1), Korez 1, Hebar, Potočnjak, Žuran. Trener: Saša Prapotnik. Sedemmetrovke: Trimo 7/6; Jeruzalem 5/3 Izključitve: Trimo 6; Jeruzalem 4 minute Igralec tekme: David Miklavčič (Trimo Trebnje) Rokometaši Jeruzalema so s porazom v Trebnjem zaključili redni del prvenstva. Zdaj jih 26. marca v 1. krogu Lige za prvaka čaka gostovanje v Velenju pri Gorenju. Tekma proti Trimu je bila izenačena samo v uvodnih minutah, nato pa so skozi celo tekmo rezultat v svojih rokah trdno držali Dolenjci iz Trebnjega. Vratarji Trima so povsem zasenčili ormoška vratarja, ki sta skupaj zbrala le 9 obramb. Domači golmani so na svojem kontu imeli kar deset obramb več. Sicer pa sta v domačem dresu kot po običaju blestela reprezentanta Miklav-čič in Skube, ki sta družno dosegla kar 15 zadetkov. Najvišja prednost v prid Trima je tik pred koncem znašala 9 zadetkov, 31:22. Priložnost v taboru Jeruzalema, ki je nastopil brez kaznovanega Pisarja, so dobili vsi igralci in tako bo tudi v nadaljevanju sezone, ki jo že zdaj v ormoškem klubu lahko ocenijo z visoko oceno. UK 1. A SRL MOŠKI REZULTATI 22. KROGA: Trimo Trebnje - Jeruzalem Ormož 32:25 (17:12), Slovan -Cimos Koper 21:26 (11:14), Knauf Insulation - Gorenje 18:23 (8:12), Gold club - Rudar EVJ Trbovlje 37:32 (20:15), Prevent - Sviš Pekarne Grosuplje 38:27 (19:11). 1. CELJE PIVO. LAŠKO 22 18 3 1 39 2. CIMOS KOPER 22 16 3 3 35 3. GORENJE 22 16 2 4 34 4. GOLD CLUB 22 14 2 6 30 5. TRIMO TREBNJE 22 15 0 7 30 6. JERUZALEM ORMOŽ 22 10 2 10 22 7. PREVENT 22 8 3 11 19 8. KNAUFINSULATION 22 8 2 12 18 9.SLOVAN 22 6 3 13 15 10. RUDAR TRBOVLJE 22 4 4 14 12 11. SVIŠ P. GROSUPLJE 22 3 2 17 8 12. INTRA GORICA 22 1 0 21 0 Rokomet • 2. SRL (m) Drava izpustila priložnost za zmago, v Železnikih 58 minut izključitev Duplje Tržič - MRK Drava Ptuj 32:32 (20:18) MRK DRAVA PTUJ: Dokša, Marja-novič, Kelenc, Mesarec 5 (1), Halilovič 8 (1), Petraš 2, Luskovič 6, Bračič 5, Predikaka 1, Kafel 2, Mesarič, Ferk, Lukaček, Kokol 4. Trener: Marjan Va-lenko. Z gostovanja na Gorenjskem se ptujski rokometaši vračajo s točko, čeprav bi z malo sreče lahko odnesli celoten izkupiček. Dravaši so na začetku po-vedli z 1:4, vendar so domačini kaj hitro izenačili ter povedli s 6:4. Prednost dveh zadetkov so držali tudi ob odhodu na odmor. Ptujski rokometaši so v drugem polčasu uspeli to prednost izničiti ter v 52. minuti povesti 25:27. Domačini so jih lovili praktično do konca, kar jim je v zadnji minuti tudi uspelo. Ptujčani so imeli še 40 sekund časa za zadnji napad, ki pa ga niso mogli izkoristiti, ker sta jim sodnika, ki sta bila vso srečanje naklonjena domačim, odvzela žogo brez kakršnega koli razloga. Tako je splavala po vodi možnost za osvojitev še druge točke. Danilo Klajnšek Alples - Velika Nedelja 27:21 (12:7) Velika Nedelja: Kovačec, Preac; Kvar, Cimerman 2, Meško 1, Orešnik, Hanželič 8 (3), Veselko, Kneževič, Venta 7 (4), Krabonja, Tušak 3, Hržič, Ku-mer, Munda. Trener: Samo Trofenik Sedemmetrovke: Alples Železniki 2. SRL, končnica (od 1. do 8. mesta) REZULTATI 2. KROGA: Duplje Tržič - MRK Drava 32:32, Alples Železniki - Velika Nedelja 27:21, Sevnica - Grča Kočevje 23:29, Šmartno 99 - Kranj 32:24. 1. ŠMARTNO 99 2 2 0 0 16 2. ALPLES ŽELEZNIKI 2 1 1 0 11 3. GRČA KOČEVJE 2 2 0 0 10 4. DRAVA PTUJ 2 1 1 0 9 5. DUPLJE TRŽIČ 2 0 11 5 6. KRANJ 2 0 0 2 5 7. SEVNICA 2 10 1 4 8. VELIKA NEDELJA 2 0 0 2 4 8/4; V. Nedelja 10/7 Izključitve: Alples 34; V. Nedelja 24 minut Velika Nedelja je na svojem drugem zaporednem gostovanju zabeležila novi poraz. Redko kdaj pa je tako zanimiv pogled na statistiko sedemme-trovk in izključitev, kot po tekmi v Železnikih: bilo je doso-jenih kar 18 »penalov« ter kar 58 minut izključitev! Sodnika Grega Bavčar in Franc Mirc sta podelila kar pet rdečih kartonov, štiri gostiteljem in enega gostom. V 1. polčasu je bilo razmerje izključitev 8/12 minut, v 2. polčasu pa 26/12 minut. Prav v prvem delu tekme so si gostitelji na račun grobe igre, katero nista od začetka kaznovala sodnika, priigrali prednost celo sedmih golov, 11:4. V nadaljevanju je prednost Al-plesa znašala tudi že +9, 22:13. V naslednjem krogu pri Veliki Nedelji gostujejo rokometaši iz Dupelj. UK Nogomet • 2. SNL Zavrč slavil v dramatični tekmi Zavrč - Zagorje 4:3 (2:1) STRELCI: 1:0 Murat (27), 1:1 Spre-čakovič (29), 2:1 Letonja (42), 2:2 Džokič (51), 2:3 Džokič (73. z 11 m), 3:3 Gregurič (78. z 11 m), 4:3 Gregu-rič (84). ZAVRČ: Sraga, Gregurič, Gabrovec (od 65. Petek), Ristič, Murko, Korez (od 60. Buzeti), Murat, Kokot, Letonja, S. Golob, Bajlec (od 80. M. Golob) Trener: Miran Emeršič. RUMENI KARTONI: Gregurič (7), Murko (65), S. Golob (67), Sraga (73), Kuserbanj (84), Ristič (86); Džokič (50), Centrih (58), Vozelj (67). RDEČI KARTON: Račič (67) Nogometaši Zavrča, ki so v prvem spomladanskem krogu na gostovanju v Velenju osvoji- 2. SNL REZULTATI 16. KROGA: Zavrč - Zagorje 4:3 (2:1), Bela krajina - Aluminij 2:1 (1:0), Triglav Gorenjska - Krka 2:0, Mura 05 - Rudar Velenje 0:1 (0:1), Krško - Bonifika 2:1 (0:1). 1. RUDAR (V) 16 8 3 5 38:20 27 2. BELA KRAJINA 16 8 3 5 26:20 27 3. TRIGLAV GOR. 16 8 3 5 23.20 27 4. BONIFIKA 16 7 5 4 28:14 26 5. ALUMINIJ 16 7 4 5 23:17 25 6. MURA 05 16 6 4 6 16:17 22 7. KRŠKO 16 5 6 5 17:27 21 8. ZAVRČ 16 5 5 6 20:18 20 9. ZAGORJE 16 3 5 8 28:38 14 10. KRKA 16 2 4 10 11:39 10 li točko, so želeli z zmago potrditi in nagraditi borbeno igro. Nasprotnik je bila ekipa Zagorja, ki je Zavrčanom direktni rival v borbi za obstanek. Zato je bilo srečanje pomembno za obe ekipi. Vsekakor pa so na svoj račun prišli navijači Zavr-ča, ki so tako prvič videli svojo ekipo na domačem igrišču, saj so vsa pripravljalna srečanja odigrali kot gostje. Očitno je tudi, da so pri nabavi okrepitev zadeli v polno. Goran Ristič in Krešimir Gregurič sta namreč izkušena igralca, slednji pa je bil na koncu tudi junak srečanja, saj je dosegel zadnja dva zadetka za domače. Sicer pa so v precej nervoznem in borbenem srečanju prvi po-vedli domači nogometaši z zadetkom Mateja Murata v 27. minuti. Toda veselje se ni niti poleglo, ko so gostje že čez dve minuti rezultat izenačili. Da ob polčasu ni ostalo pri tem rezultatu, je tri minute pred odmorom poskrbel Rok Letonja, ki je Miran Emeršič - trener Za-vrča: "V ne preveč kvalitetnem srečanju se je na koncu dobro izteklo za nas. V primerjavi s srečanjem v Velenju je bilo v naši igri tokrat preveč napak. Izvlekli pa smo se z borbeno igro." Foto: Črtomir Goznik Krešimir Gregurič (Zavrč) je na prvi letošnji domači tekmi v zaključku z dvema doseženima zadetkoma prinesel zmago svoji ekipi. svojo ekipo še drugič popeljal v vodstvo. Srečanje je bilo tudi v nadaljevanju zelo nervozno in sodnik je imel veliko dela, da je pomiril strasti. Ob tem je podelil devet rumenih kartonov za igralce obeh moštev, v 67. minuti pa še rdečega gostujočemu igralcu Račiču. Zagorjani so že pred tem dogodkom izenačili, nato pa z igralcem manj celo prešli v vodstvo; obakrat je v polno zadel Džokič, drugič iz najstrožje kazni. Vsekakor je to bil šok za domače igralce in njihove navijače. Domačini so nato vse sile usmerili v napad, kar se jim je na koncu obre-sttovalo: Krešimir Gregurič je najprej uspešno izvedel strel z bele točke, tisti najbolj dragoceni zadetek za zmago pa je padel šest minut pred koncem srečanja. Domačini so si po sila razburljivi tekmi in končni zmagi dali duška, saj so se sedaj Zagorjanom oddaljili na varno razdaljo šestih točk. Slednji zagotovo še niso rekli zadnje besede, saj so v zelo izenačeni ligi možna še številna presenečenja. Neučinkovitost še drugič kaznovana: Bela krajina -Aluminij 2:1 (1:0) STRELCI: 1:0 Kurtič (21), 2:0 Peni-ca (73), 2:1 Rotman (86) ALUMINIJ: Sagadin, Pavlin, Topo-lovec, Krajcer, Bingo, Težački, Stojnič, K. Medved (od 76. Lemezovič), A. Medved (od 65. Veselič), Rotman, Ši-menko. Trener: Bojan Špehonja. Po neprijetnem porazu na domačem igrišču prejšnjo nedeljo proti Muri 05 so Kidriča-ni v Črnomlju proti lanskoletnemu prvoligašu Beli krajini doživeli še drugi zaporedni poraz. V začetno enajsterico Kidričanov je zaradi poškodbe prvega vratarja Bratuška vstopil mladi Samo Sagadin, kar pa ni vplivalo na poraz gostov. Nogometaši Aluminija so ponovno dobro zaigrali v polju ter imeli nekaj priložnosti, vendar se je ponovno pojavil problem realizacije. Vprašanje je tudi, kakšen bi bil potek srečanja, če bi sodnik v 3. minuti pokazal na belo točko za goste, saj je bil prekršek nad Aljažem Medvedom več kot očiten. Kar ni uspelo nogometašem Aluminija, je šlo kot po maslu domačinom, ki so dosegli dva lahka zadetka. Zadetek mladega Rotmana, ko je štiri minute pred koncem znižal rezultat, ni nič bistvenega spremenil in tri točke so ostale v Črnomlju. Be-lokranjci so se s tem pomaknili na drugo mesto na prvenstveni razpredelnici, prve tri ekipe pa imajo enako število točk. Danilo Klajnšek Bojan Špehonja, trener Aluminija: "Ponovno smo zatajili v realizaciji, zato pa sta bila zadetka, ki smo ju prejeli, prav smešna. Sami smo pripomogli k zmagi domačinov iz Črnomlja." Rokomet • 1. B SRL (m) Odločilna serija 9:1 Moškanjci Gorišnica - Dol TKI Hrastnik 34:27 (20:11) MOŠKANJCI-GORIŠNICA: Zorli 2, Štorman 1, B. Šoštarič 1, Suljič 2, Prejac, Lozinšek, Golob, Petek 2 (1), Ivančič 5, Vincek, Marušič 11 (5), M. Šoštarič, Špindler 10, Grizolt, Valen-ko, Žuran. Trener: Ivan Hrupič. V Gorišnici je bilo po sobotnem srečanju z gosti iz Hrastnika zopet veselo. Kako ne bi bilo, saj so njihovi rokometaši brez večjih težav zmagali. Po začetnem vodstvu domačih s 4:1 so gostje hitro izenačili. V naslednjih minutah so domačini vedno vodili za zadetek, gostje pa so jih vztrajno lovili. Pri rezultatu 11:10 pa so igralci ekipe Moškanjci-Gorišnica Ivan Hrupič - trener ekipe Moškanjci-Gorišnica: »Igrali smo tako, kot smo se dogovorili. Razen nekaj težav na začetku nam je v ostalem delu tekme z našo tradicionalno dobro igro v obrambi uspelo doseči pričakovano zmago.« 1. B SRL REZULTATI 17. KROGA: Moškanjci Gorišnica - Dol TKI Hrastnik 34:27, Istrabenz plini Izola - Krško 24:23, Dobova - Klima Petek Maribor 26:41, Mitol Sežana - Grosuplje 29:27, Radeče MIK Celje - Ajdovščina 32:30, Krka - Ribnica Riko hiše 29:24. Zaostalo srečanje Krka - Klima Petek Maribor 28:23. 1. RIBNICA RIKO HIŠE 17 14 0 3 28 2. KRKA 17 14 0 3 28 3. KLIMA PETEK MB 17 12 1 4 25 4. KRŠKO 17 11 1 5 23 5. MOŠKANJCI-GORIŠ. 17 11 0 6 22 6. GROSUPLJE 17 8 2 7 16 7. ISTRABENZ P. IZOLA 17 7 1 9 15 8. MITOL SEŽANA 17 7 1 9 15 9. RADEČE MIK CELJE 17 5 2 10 12 10. AJDOVŠČINA 17 4 1 12 9 11. DOL TKI HRASTNIK 17 3 1 13 7 12. DOBOVA 17 1 0 16 2 močno dvignili tempo in s serijo 9:1 prišli do osmih zadetkov prednosti! V nadaljevanju srečanja so to prednost ohranili in brez večjih težav vknjižili novi par točk. Najboljša strelca pri domačinih sta bila Marušič z 11 in Špindler z 10 zadetki; slednji je vse dosegel iz igre. Danilo Klajnšek Foto: Črtomir Goznik Tomaž Špindler (Moškanjci-Gorišnica, beli dres) je na tekmi s Hrastničani dosegel 10 zadetkov iz igre. Kolesarstvo • 5. Istarska pomlad Pomlad prinesla drugo mesto Ptujski kolesarji so ob koncu tedna nastopili na štiridnevni dirki 5. Istrska pomlad. V preteklosti so na tej dirki že dvakrat zmagali, tokrat za tem dosežkom niso dosti zaostali. Letos je bil sicer ob koncu najboljši Italijan Eddy Ratti, družbo na stopničkah pa sta mu delala dva perutninarja: Kristijan Koren, ki je osvojil drugo, in Radoslav Rogina s tretjim mestom. Dirko so Ptujčani začeli na najboljši možni način. Na četrtkovem prologu v Pazinu je bil najhitrejši Koren, ki je s filigransko prednostjo prehitel dvojico novomeških kolesarjev, Blaža Jarca (za 14 stotink) ter Jureta Zrimška (za 30 stotink). »Te zmage nisem pričakoval. Res, da mi ta proga po mestnih ulicah kar leži, saj sem bil tukaj vedno med najboljšo deseterico, a se s samim rezultatom nisem obremenjeval,« je povedal 21-letni Primorec, novinec v ptujskem moštvu. Z zmago je Koren oblekel rumeno majico vodilnega v skupnem seštevku, vendar prednosti pred zasledovalci ni imel velike. Nevarnost je pretila z vseh strani, saj je manj kot deset sekund zaostanka imelo kar 58 kolesarjev. Tudi druga istrska dirka je bila zelo dobro obiskana, nastopilo je 34 moštev in skupno 197 tekmovalcev. Prve malo večje razlike so se med kolesarji naredile na prvi etapi s ciljem v Labinu. Zahtevni ciljni krog je bil za nekatere pretežak, da bi lahko ostali v glavnini. Po tlakovani cesti je skozi cilj prvi pripeljal Italijan Ivan Fanelli. Koren je še enkrat potrdil odlično pripravljenost, saj mu je bil takoj za petami. Za rumeno majico pa je bilo vseeno premalo. Italijan je bil namreč zelo dober že uvodni dan (peto mesto), z dodatnimi bonifikacijskimi sekundami na cilju prve etape pa je za tri Kegljanje • 2. SKL vzhod (m, ž) Odločil je en podrti kegelj! 2. SKL (m) Po izgubljenih možnostih za vrh so kegljači Drave v predzadnjem krogu doma osvojili samo točko. To je bil za njih srečen razplet, saj so bili v skupnem seštevku od tekmecev boljši za samo eden podrti kegelj! REZULTATI 17. KROGA: Drava - Konjice II. 4:4, Impol - Litija 7:1, Pivovarna Laško - Miklavž 2:6, Rudar II. tatom so ohranila možnosti za visoko uvrstitev. Krambergerjeva in Krušičeva sta se s svojima rezultatoma uvrstili tudi v najboljšo ekipo kroga. REZULTATI 13. KROGA: Drava - Komcel 7:1, Impol - Miroteks III. 7:1, Fužinar - - Šoštanj 3:5. 1. ŠOŠTANJ 11 7 0 4 14 2. NAFTA 11 6 0 5 12 3. FUŽINAR 12 6 0 6 12 4. DRAVA 11 5 2 4 12 5. IMPOL 11 5 1 5 11 Foto: Marjan Kelner Kristijan Koren (KK Perutnina Ptuj) je v Istri zmagal v prologu, na koncu pa osvojil 2. mesto v skupnem seštevku. sekunde prehitel Ajdovca. A vodja ptujskega moštva se s tem ni obremenjeval. »Fanelli velja za sprinterja, zato mislim, da v skupnem seštevku ne bo krojil razpleta pri vrhu,« je dejal Srečko Glivar. Imel je prav, saj ga na sobotni kraljevski etapi od Vrsarja do Motovu-na ni bilo blizu najboljšim. Je pa krojil razplet dirke njegov rojak Eddy Ratti, ki je bil nepremagljiv na zahtevnem štiri kilometre dolgem vzponu na Motovun. Dobro so se znašli tudi nekateri Slovenci, Ljubljančan Robert Vrečer je osvojil drugo mesto, perutninar Ra-doslav Rogina tretje, Kristjan Koren šesto, Matija Kvasina pa osmo. Zmagovalec prologa je bil z dvajsetimi sekundami zaostanka prepočasen za rumeno majico, a vseeno dovolj hiter za skupno drugo. Rogina 6. MIROTEKS III.-2 11 5 2 4 10 7. KOMCEL 11 2 1 8 5 Drava - Komcel 7:1 (3073 - 2857) DRAVA: Fridl 529, Plajnšek 448, Kolar 504, Krušič 535, Kramberger 554, Bombek 503. Danilo Klajnšek - Lent 2:6, Konstruktor _ i Šoštanj i 3:0. 1. KONSTRUKTOR II. 17 12 2 3 26 2. MIKLAVŽ 17 11 3 3 25 3. LITIJA 17 9 3 5 21 4. DRAVA 17 9 2 6 20 5. ŠOŠTANJ 17 9 2 6 20 6. IMPOL 17 9 1 7 19 7. LENT 17 7 2 8 16 8. PIVOVARNA LAŠKO 17 5 1 11 11 9. KONJICE II. 17 4 2 11 10 10. RUDAR II.-2 17 1 0 16 0 Drava - Konjice II 4:4 (3137 - 3136) DRAVA: J. Podgoršek 503, Arnuš 511, Zorman 566, Dremelj 532, Čeh 523, M. Podgoršek 502 2. SKL VTHOD (ž) Dekleta Drave so bila v tem krogu superiorna, saj so brez težav premaga- Dekleta ptujske Drave so v 13. krogu zanesljivo premagale ekipo Komcel. la zadnjeuvrščeni Komcel. S tem rezul- _ Foto: Stanko Kozel se je pomaknil na tretje. »Malo mi je žal te etape. Gneča v glavnini je bila velika, boj za položaj pred zadnjim klancem pa neizprosen. Sam sem se pred vzponom znašel preveč v ozadju, ob številnih napadih pa se je kolona zelo razpotegnila. Žal zaostanka dvajsetih sekund, ki sem si ga nabral že ob samem vznožju, nisem mogel več nadoknaditi, a sem vesel, da sem ostal drugi,« je bil ob koncu vseeno zadovoljen Koren. Pred zadnjim dnem je bilo možnosti za spremembe zelo malo. Čeprav so mnogi poskušali s pobegi (eden bolj aktivnih je bil Mitja Mahorič, ki je bil dalj časa tudi v samostojnem pobegu), so na svoj račun ob koncu prišli sprinterji. Zmagal je Danec Nielsen, Ptujčan v dresu kranjske Save Aldo Ino Ilešič, je osvojil drugo mesto. Rezultat v skupnem seštevku je ostal nespremenjen, Ptuj- čani so se morali sprijazniti z uvrstitvama tik pod vrhom, že tretjim drugim mestom na zadnjih štirih dirkah. »Kaj hočemo, dirka se je odločala na moč, zmagal je najboljše pripravljeni kolesar, mi pa imamo drugega in tretjega. Res da smo šli na zmago, vendar mislim, da je v konkurenci 34 ekip tudi to zelo lep dosežek. Ta druga mesta se nas v zadnjem času držijo bolj, kot bi si želeli,« je povedal Srečko Glivar. Zmaga je tako še drugič zapored odšla na tuje, kamor odhaja tudi večina kolesarjev, ki zmagajo na njej. Lanskoletni prvak Norvežan Boasson Hagen letos vrti pedala v ameriškem Pro tour moštvu High Road. V Italiji si služita kruh tudi Borut Božič, najboljši v ptujskem dresu leta 2005 in 2006, ter Jure Golčer, zmagovalec izpred šestih let. Uroš Gramc 5. Istrska pomlad, 2.2 UCI, Hrvaška 13. marec, prolog. Pazin, 1.45 km 1. Kristijan Koren (Slo, Perutnina Ptuj), 1.57.00 (44.615 km/h) 2. Blaž Jarc (Slo, Adria Mobil), +0.00.14 3. Jure Zrimšek (Slo, Adria Mobil), +0.00.30 18. Radoslav Rogina (Hrv, Perutnina Ptuj), +0.06.71 22. Mitja Mahorič (Slo, Perutnina Ptuj), +0.06.92 14. marec, 1. etapa: Poreč-Labin, 149 km 1. Ivan Fanelli (Ita, Cinelli-Opd), 3.32.44 (40.332 km/h) 2. Kristijan Koren (Slo, Perutnina Ptuj), +0.02 3. Vladimir Kerkez (Slo, Sava), isti čas 6. Radoslav Rogina (Hrv, Perutnina Ptuj), +0.05 9. Matija Kvasina (Hrv, Perutnina Ptuj), isti čas 15. marec, 2. etapa: Vrsar-Motovun, 163 km 1. Eddy Ratti (Ita, Team Nippo-Endeka), 4.03.38 (40,142 km/h) 2. Robert Vrečer (Slo, Radenska KD Financial Point), +0.07 3. Radoslav Rogina (Hrv, Perutnina Ptuj), +0.09 6. Kristijan Koren (Slo, Perutnina Ptuj), +0.20 8. Matija Kvasina (Hrv, Perutnina Ptuj), +0.29 16. marec, 3. etapa:Vrsar-Rovinj, 141 km 1. Kim Marius Nielsen (Dan, Glud & Marstrand - Horsens), 3.19.07 (42.487 km/h) 2. Aldo Ino Ilešič (Slo, Sava) 3. Alexander Kristoff (Nor, Joker Bianchi) 13. Matej Stare (Slo, Perutnina Ptuj), vsi isti čas Skupni seštevek: 1. Eddy Ratti (Ita, Team Nippo-Endeka), 10.57.27 2. Kristijan Koren (Slo, Perutnina Ptuj), +0.14 3. Radoslav Rogina (Hrv, Perutnina Ptuj), +0.15 10. Matija Kvasina (Hrv, Perutnina Ptuj), +0.46 20. Mitja Mahorič (Slo, Perutnina Ptuj), +1.12 Nogomet • 3. SNL - vzhod, Štajerska liga Gerečja vas in Ormož v lovu za vodilnim 3. SNL - vzhod: Točka Stojnčanov iz Veržeja Svoj nogometni ples so pričeli tudi nogometaši v 3. SNL - vzhod. Največ pozornosti je bilo usmerjene v tekmo v Šentjurju, kjer so domačini, sicer vodeče moštvo na prvenstveni razpredelnici, gostili Dravinjo iz Slovenskih Konjic. Šentjurčani so zmagali tesno, z zadetkom v zadnji minuti tekme, in tako ohranili razliko 13 točk pred nekdanjim prvoligašem iz Šmartnega ob Paki. Le-ta je slavil na neugodnem gostovanju v Malečniku, kjer sta se na klopeh znašla dva preizkušena nogometna lisjaka: pri domačih Vojislav Simeunovič, pri gostih pa Drago Kostanjšek. Za Malečnik igra kar nekaj nogometašev z našega območja: Franci Strelec, Tihomir Tišma, Adrijan Lekčevič, Sašo Bosilj in tudi nekdanji slovenski reprezen-tant Marinko Galič. Nogometaši iz Stojncev so gostovali v Veržeju in uspeli iztržiti pomembno točko. Povedli so zelo hitro, in sicer v 8. minuti z zadetkom Iva Milošiča, domačini pa so izenačili v začetku drugega polčasa s strelom z bele točke. Od te minute naprej pa so gostje igrali tudi z igralcem manj, saj je bil izključen vratar Sašo Star-čič. Boris Klinger - igralec Stojncev: "V Veržej smo šli z namenom, da ne izgubimo. Hitro smo povedli po napaki domače obrambe. Nato smo po izenačenju vzdržali vse pritiske Veržejcev in kljub izključitvi našega vratarja osvojili pomembno točko." REZULTATI 15. KROGA: Tehno-stroj Veržej - Stojnci 1:1, Črenšovci - Koroška Dravograd 1:0, Pohorje - Trgovine Jager Šmarje pri Jelšah 1:3, MU Šentjur - Dravinja 2:1, Malečnik - Šmartno 1928 0:1, Paloma - Kovinar Štore 2:2, Roma - Odranci 2:0. 1. MU ŠENTJUR 15 12 2 1 39:9 38 2. ŠMARTNO 1928 15 7 4 4 23:21 25 3. ČRENŠOVCI 15 7 3 5 26:22 24 4. MALEČNIK 15 6 4 5 21:18 22 5. JAGER ŠMARJE 15 6 4 5 24:23 22 6. DRAVINJA 15 5 6 3 23:15 21 7. PALOMA 15 6 3 6 20:24 21 Judo novički Foto: Črtomir Goznik Igralci Gerečje vasi (vijolični dres - na sliki sta Hertiš in Gerečnik) so uspešno začeli spomladanski del prvenstva v Štajerski ligi: na domačem igrišču so premagali sosede iz Slovenske Bistrice. 8. ODRANCI 15 5 5 5 19:22 20 9. KOROŠKA D. 15 5 4 6 23:20 19 10. KOV. ŠTORE 15 4 6 5 25:23 18 11. STOJNCI 15 4 6 5 25.23 18 12. TEH. VERŽEJ 15 4 6 5 23:23 18 13. ROMA 15 3 3 9 18:41 12 14. POHORJE 15 1 2 11 13:40 5 Tehnostroj Veržej - Stojnci 1:1 STRELCA: 0:1 Milošič (8), 1:1 Ča-sar (58. z 11 m) STOJNCI: Starčič, Rižnar, Rumež, Janžekovič, Klinger, Žnidarič, Topolo-vec, Mlinarič, Mulej (od 46. Strelec, od 78. Horvat), Habrun (od 58. Vese-lič), Milošič. Trener: Ivan Zajc. Štajerska liga V prvem spomladanskem krogu Štajerske lige so nogometaši Gerečje vasi in Ormoža uspešno krenili v lov za vodečimi Celjani. Prvi so bili uspešni doma, kjer so minimalno odpravili ekipo iz Slovenske Bistrici, drugi pa v Črni na Koroškem, kjer so premagali domačo Peco. Razlike med prvi tremi moštvi so minimalne, ob tem ima Simer šampion tekmo manj. Nogometaši Podvincev so doma izgubili z Zrečami in tako še naprej nadaljujejo razprodajo točk na domačem igrišču. REZULTATI 15. KROGA: Gerečja vas Unukšped - AHA EMMI Bistrica 1:0, Peca - Holermuos Ormož 2:3, Šentilj Jarenina - Šoštanj 0:0, Mons Claudius - Železničar 4:3, Podvinci - Zreče 0:3, Simer Šampion - Partizan Fram 2:2, GIC Gradnje Rogaška - Oplotnica 3:1. 1. SIMER ŠAMP. 14 10 3 1 42:15 33 2. GEREČJA VAS U. 15 10 2 3 33:20 32 3. HOLER. ORMOŽ 15 9 3 3 38:29 30 4. ŠOŠTANJ 15 8 4 3 31:16 28 5. MONS CLAUD. 15 8 2 5 33_26 26 6. AHA E. BISTRICA 15 7 3 5 33:33 24 7. ZREČE 15 7 2 6 27:23 23 8. PARTIZAN FRAM 15 7 1 7 25:23 22 9. GIC ROGAŠKA 15 6 2 7 24:30 20 10. PODVINCI 15 6 2 7 27:35 20 11. PECA 14 5 0 9 26:33 15 12. ŠENTILJ - JAR. 15 3 2 10 16:37 11 13. ŽELEZNIČAR 15 3 0 12 20:46 9 14. OPLOTNICA 15 2 0 13 15:45 6 Danilo Klajnšek Tilen 9. na A-turnirju v Zagrebu Tilen do 9. mesta Zagreb, 8.-12. 3. 2008. Na turnirju v Zagrebu so se borili najboljši judoisti in judoistke v kategoriji kadetov (U17) za prve točke za normo za letošnje junijsko EP v Sarajevu. Od Ptujčanov sta za reprezentanco nastopala Damjan Ljubec in Tilen Vidovič. Slednji je osvojil zadovoljivo 9. mesto na svojem prvem evropskem nastopu med kadeti. Na turnirju so poleg domačinov in naše reprezentance nastopili še judoisti iz Bosne, Madžarske, Avstrije, Italije, Švice, Slovaške, Romunije, Švedske in Izraela, zato smo lahko spremljali zelo zanimive dvoboje. Tilen je tekmoval v soboto v kategoriji do 66 kg. Začel je z zmago proti Švedu, nato pa je izgubil proti našemu Dediču iz Železničarja in bosanskemu reprezentantu ter osvojil 9. mesto, s čimer je zadovoljil pričakovanja. Tilen bi lahko posegel tudi po višji uvrstitvi, saj je v zadnji borbi izvedel tehniko v svojo korist, vendar so sodniki napačno ocenili in določili zmago nasprotniku. Tako je po vrnitvi ostal grenak priokus, saj bi bilo možno doseči kakšno točko za normo. Damjan Ljubec je tekmoval v kategoriji do 73 kg in je nastopal v nedeljo. V prvem boju je bil njegov nasprotnik odlični Italijan, ki je na koncu osvojil prvo mesto, proti kateremu Damjan ni imel vidnejših možnosti. Prebil se je v repasaž in tam ugnal hrvaškega predstavnika, nato pa doživel še en poraz in ostal brez uvrstitve. Tilen in Damjan sta skupaj z Leo Murko ostala tudi na borilnih pripravah po samem turnirju, na katerih je ostala večina reprezentanc. V prihodnjih mesecih jih čakata še tekmi v Jičinu na Češkem in v Berlinu v Nemčiji. Lea je tridnevne priprave izkoristila za kvaliteten trening pred nadaljevanjem sezone s tekmami na evropskih in svetovnih pokalih. Pokal Murske Sobote: Renata Kralj zmagala Tokratno tekmovanje v Murski Soboti, ki je štelo tudi za točkovanje Pokala Slovenije med mladinci in mladinkami, je minilo brez udeležbe ptujskih mladincev, saj se vsi rege-nerirajo po poškodbah. So pa nastopili predstavniki v mlajših kategorijah in dosegli nekaj vidnejših uvrstitev. Iz JK Drava Ptuj so pri mlajših nastopili štirje tekmovalci in osvojili tri kolajne. Med dekleti sta Tjaša Brumen v kategoriji do 48 kg in Larisa Čer-ček do 52 kg osvojili bronasti medalji. Prav tako je bil 3. med Peca - Holermuos Ormož 2:3 (1:1) Ormožani so z zmago pričeli spomladanski del prvenstva v Štajerski ligi. V Črni na Koroškem je padel neugoden domačin, ki je celo dvakrat vodil - 1:0 in 2:1. V 1. polčasu je "gradbenike" iz Ormoža reševal vratar Šnajder, ki je branil odlično. Na začetku 2. polčasa je bil tudi blizu, da zaustavi enajstmetrovko, vendar je žoga na veselje Korošcev le končala v mreži Ho-lermuosa. Zmagoviti zadetek je v dramatični končnici tekme dosegel Zadravec. Še lepši zadetek je Hugo dosegel pri izenačenju na 2:2, ko je zadel iz prostega strela. Uvodni gol za "gradbenike" iz Ormoža je z glavo prispeval Jurčec. V naslednjem krogu v Ormož v Športni park Mestna graba prihaja vodilni celjski Šampion, ki je na uvodu v prvenstvo doma le remizi-ral s "partizani" iz Frama. Tekma bo na sporedu v ponedeljek ob 15. uri. UK dečki Blaž Peklič do 50 kg, ki je izgubil proti Eriku Kužnik (JK Bežigrad), nato premagal Marka Čagran (JK Gorišnica), Mateja Gartnera (JK Šiška) in za 3. mesto še Filipa Osana. Sašo Horvat je z dvema porazoma ostal brez uvrstitve do 38 kg, med starejšimi dečki pa je Matic Horvat osvojil 5. mesto v kategoriji do 42 kg. Tekmovali so tudi trije goriš-niški judoisti: 1. mesto med starejšimi deklicami je osvojila Renata Kralj, David Forštnarič pa je bil 3. med mlajšimi dečki v kategoriji do 60 kg. V ekipnem točkovanju je gladko prvo mesto zasedla ekipa JK Duplek. Sebi Kolednik Tjaša, Blaž in Larisa z osvojenimi medaljami. Futsal • 2. SFL - končnica Petelini povedli z 1:0 Tomaž ABA Mark 69 - Zlatarna Lea Litija 6:2 (2:1) Strelci: 0:1 Goričan (1 - avtogol), 1:1 Goričan (4), 2:1 Bohinec (16), 3:1 Gajser (21), 3:2 Lazicani (26), 4:2 S. Kupčič (30), 5:2 Goričan (36), 6:2 Goričan (38). Tomaž: Trop, Krajnc; Gajser, Cvetko, Miklašič, Goričan, Bohinec, S. Kupčič, Krampelj, Plohl, Kolbl, Majcen. Trener: Marjan Magdič Rumeni kartoni: Pantič (9), Mikla-šič (14), Cvetko (26), Josipovič (28), Josipovič (32) Rdeči karton: Josipovič (32) Prekrški: 1. polčas: 5/5; 2. polčas: 6/6 Igralec tekme: David Goričan (Tomaž ABA Mark 69) Tomaž je na prvi tekmi četr-tfinala kvalifikacij za uvrstitev v 1. SFL težje kot kaže končen rezultat premagal mlade Litijane, ki so do 30. minute nudili dostojen odpor. Petelini so nastopili brez Školibra, B. Kupčiča, Kamenška in Jurčca. Prvič se je mreža zatresla v 32. sekundi, ko je v lastno mrežo žogo nesrečno potisnil Goričan. Slednji se je že v 4. minuti odkupil z izjemnim golom, ko je njegov poskus le s pogledom pospremil vratar zlatarjev Bratič. Po dveh lepo izigranih akcijah sta v nadaljevanju zadela Bohinec v 16. in Gajser v 21. minuti. Prvi strelec Litij anov v tej sezoni, Lazicani, je zadel v 26. minuti in s tem vrnil upanje gostom. V 29. minuti so futsalerji Tomaža storili peti prekršek in izgledalo je, da se stvari sučejo v prid gostov, ki so bili blizu izenačenja. Toda v 30. minuti se je zgodil odločilen trenutek tekme: Sašo Kupčič je zadel za 4:2 in od tega trenutka je bilo vse v znamenju varovancev Marjana Magdiča, ki bi lahko do vrha napolnili mrežo Bratiča. Povratna tekma je na sporedu v soboto, 22. marca, ob 16.30 v Litiji. Igra se na dve dobljeni tekmi, zmagovalec tega para se bo v polfinalu pomeril z Oplastom iz Kobarida. UK Nogomet • 1. SŽNL V samem zaključku ostale brez zmage REZULTATI 11. KROGA: Maribor - Ljudski vrt 3:3 (1:2), Senožeti Škale - Velesovo Kamen Jerič 1:2 (1:0), Pomurje - Olimpija Bežigrad 9:0 (4:0), Krka - Slovenj Gradec 9:0 (4:0). 1. KRKA 11 10 1 0 86:3 31 2. POMURJE 11 8 1 2 56:10 25 3. VELESOVO 11 7 1 3 42:12 22 4. SLOV. GRADEC 11 6 1 4 72:21 19 5. OLIMPIJA BEŽIG.11 6 0 5 29:35 18 6. LJUDSKI VRT 11 2 1 8 13:92 7 7. SENOŽETI - Š. 11 2 0 9 24:53 6 8. MARIBOR 11 0 1 10 3:99 1 Maribor - Ljudski vrt 3:3 (1:2) STRELCI: 0:1 Nina Cafuta (7), 0:2 Maja Koren (27), 1:2 Nina Pihler (38. avtogol), 1:3 Nina Cafuta (48), 2:3 Monika Žunkovič (68), 3:3 Monika Žunkovič (88) ŽNK LJUDSKI VRT: Urška Arnuš, Daša Grdina, Maja Skaza (od 46. Klavdija Skaza), Nina Pihler, Maja Koren, Laura Arnuš, Karin Matjašič (od 46. Teja Šmintič), Majda Mesa-rec (od 88. Tina Vrečar), Katja Ne-žmah, Mateja Arnuš, Nina Cafuta. Trener: Miran Zorčič. V uvodnem srečanju spomladanskega dela prvenstva v 1. slovenski ženski nogometni ligi so igralke ŽNK Ljudski vrt delili do zmagoslavja samo dve minuti. Dekleta so se borila, vodila praktično skozi vso srečanje, na koncu pa so se morale zadovoljiti s točko, saj so domačinke izenačile tik pred koncem. Danilo Klajnšek Ivan Čuš, predsednik ŽNK Ljudski vrt: »Bili smo zelo blizu zmage, vendar ob res 'domačem sojenju' nismo imeli pravih možnosti za zmago.« Tenis • Zimska liga 2007-08 O zmagovalcu 2. zimske teniške lige bo odločal zadnji krog, v katerem se bosta za naslov prvaka pomerili ekipi Gorišnice in Kellersportsa. Po nenadejanem porazu Gorišničanov proti TK Štraf je razlika med prvima dvema samo točka. 2. LIGA REZULTATI 9. KROGA: TK Štraf - TK Gorišnica 2:1 (Cajnkar - Škofič 3:9, Jagarinec - Očko 9:3, Cajnkar/ Jagarlnec - Skofič/Očko 9:1); TK Skorba gad - TK Tigri 2:1 (Slamber-ger - Paternost 9:4, Verlak - Korpič 9:7, Šlamberger/Berlak - Kokol/Ri-bič 7:9); TK Enigma - Kellersports 0:3 (Pravdič - Korošec 2:9, Cunk - Gostan 4:9, Pravdič/Cunk - Kola-rič/Sebela 2:9). VRSTNI RED: TK Gorišnica 22, Kellersports 21, TK Straf 15, TK Tigri 11, TK Skorba gad 9, TK Enigma 3 točke. Danilo Klajnšek Športni napovednik ROKOMET Priprave mladink na kvalifikacijski turnir za SP v Makedoniji 2008; serija pripravljalnih tekem Med velikonočnimi prazniki, od petka, 21., do nedelje, 23. marca, bo Ormož gostil kvalifikacijski turnir mladink za uvrstitev na SP v Makedoniji. V kvalifikacijah bodo poleg slovenske izbrane vrste nastopile še reprezentance Švice, Češke in Norveške. Na SP napreduje le prvo-uvrščena ekipa. Med pripravami bodo varovanke Marte Bon odigrale štiri pripravljalne tekme, dvakrat proti Avstriji ter enkrat z Angolo in Švico. Razpored pripravljalnih tekem: ponedeljek, 17. 3., ob 18. uri v Veliki Nedelji: Slovenija - Avstrija torek, 18. 3., ob 10. uri v Ormožu: Slovenija - Avstrija torek, 18. 3., ob 18.uri v Ormožu: Slovenija - Angola sreda, 19. 3., ob 18. uri v Ormožu: Slovenija - Švica UK Foto: SK Šolski šport OŠ Ormož dvojna ekipna in trojna posamična zmaga Področno prvenstvo OŠ V Mariboru je v organizaciji KRO Podravske regije potekalo šolsko področno prvenstvo v streljanju s serijskimi zračnimi puškami, na katerem so kar dvojno zmago dosegli strelci iz OŠ Ormož. Učenci, ki so dosegli tudi trojno posamično zmago, so v postavi Tilen Vnučec, Grega Polajn-ko in Rok Šumak dosegli odličnih 538 krogov ter za več kot 20 krogov premagali drugouvrščeno OŠ iz Slovenske Bistrice, 3. mesto je osvojila OŠ Rače. Ptujska OŠ Olge Meglič je s 457 krogi dosegla peti najboljši ekipni rezultat, strelci OŠ Kidričevo in OŠ Juršinci pa so s 455 krogi tekmovanje končali na 6. in 7. mestu, 9. mesto je zasedla OŠ Miklavž pri Ormožu - 430 krogov, 10. mesto OŠ Središče ob Dravi - 418 krogov. Med posamezniki so se v izredno močni konkurenci 52 strelcev med najboljših 20 prebili: že omenjena trojna zmaga ormoških strelcev, 8. mesto Aleš Pernat (OŠ Kidričevo) 169, 10. Sašo Stojak (OŠ Olge Meglič) 168, 12. Nejc Mir (OŠ Miklavž) 166, 17. Niko Visočnik (OŠ Kidričevo) 159, 18. Valentin Tratnik (OŠ Olge Meglič) 159, 19. Ivan Druzovič 159, 20. David Kekec (oba OŠ Juršinci) 157 ter 21. Matej Kavčič (Oš Središče ob Dravi) 155 krogov. Učenke OŠ Ormož so v postavi Petra Vernik, Melanie Habjanič in Melisa Kosi dosegle 508 krogov ter prav tako slavile zanesljivo zmago. OŠ Središče ob Dravi je v postavi Tina Novak, Marcela Kolarič in Kse-nja Sever s 438 krogi zasedla 3. mesto, OŠ Juršinci pa je v postavi Barbara Rižnar, Maja Pavlin in Urška Rižnar dosegla 386 krogov ter zasedla 4. mesto. Med posameznicami sta Petra in Melanie dosegli 3. in 4. rezultat s 171 krogi, 6. Melisa Kosi 166 krogov, 11. Tina Novak 157 krogov, 12. Marcela Kolarič 155 krogov, 14. Barbara Rižnar 136 krogov, 15. Maja Pavlin 131 krogov, 16. Ksenija Sever 126 krogov, 18. Urška Rižnar 119 krogov. Na DP, ki bo potekalo v Ljubljani sredi marca, sta se tako uvrstili obe ekipi dečkov in deklic OŠ Ormož, enak dosežek pa je uspel tudi srednješolskima ekipama iz Gimnazije Ormož, ki sta ravno tako slavili pri dijakih kot dijakinjah! V posamični konkurenci dijakov pa je tak dosežek z zmago s 364 krogi uspel tudi Urošu Mohorku iz Gimnazije Ptuj. Simeon Gonc Foto: Simeon Gönc Mladi ormoški strelci Planinski kotiček Ob materinskem dnevu po Pomurski planinski poti Nasprotje med visokogorskim svetom in prekmurskimi dobro obdelanimi ravninami ali valovitim Goričkim pritegne vsakogar, ki zna dobro opazovati. Prečudoviti vinorodni kraji od Lenarta čez Gomilo in dalje do Jeruzalema so enkratno doživetje za vse, ki se odločijo hoditi po Pomurski planinski poti. Zbrali se bomo v ponedeljek, 24. marca 2008, ob 7. uri pred železniško postajo Ptuj. Od tu se bomo odpeljali do Gomile, ki je nam najbližja točka Pomurske planinske poti. Pot bomo nato nadaljevali peš. Vodila nas bo čez Malo Nedeljo, Cezanjevce, Jeruzalem do Železnih Dveri, kjer bomo tudi končali to etapo Pomurske poti. Hoje bo približno 6 ur. Izlet ni zahteven in je primeren za vse. Izvedli ga bomo v vsakem vremenu. Cena izleta je 9 evrov in se plača ob prijavi v pisarni PD Ptuj, Prešernova 27, vsak torek med 14. in 16. uro ter petek med 17. in 19. uro. Prijave sprejemamo do torka, 18. marca. Potrebna je planinska oprema za lažje poti in vremenu primerna. Malica bo iz nahrbtnika ali v gostinskih lokalih, mimo katerih nas bo vodila pot. Na Ptuj se bomo vrnili najkasneje do 17. ure. Če želite kupiti vodnik ali dnevnik Pomurske poti, to povejte ob prijavi na društvu. Dnevnik boste prejeli na začetku poti na Gomili. V ceno izleta je vštet prevoz, vodenje in majhno presenečenje. Izlet bo vodil Vlado Fridl s sovod-niki. Dodatne informacije: 040/699-252 (Vlado). T. Radek Nogomet • Prijateljska tekma Slovenja vas -Radvanje 3:0 (3:0) STRELEC: 1:0 Zupanič (12), 2:0 Zupanič (28), 3:0 Zupanič (35) SLOVENJA VAS: Vegelj, Ornig, Šmintič, Knez, Kaučevič, Jus, Ko-drič, Butolen, Pogačar, Zupanič, Kovačič. Igrali so še: Erhatič, Žun-kovič, Skaza, Kokol. Trener: Nani Matjašič. V dvoboju mariborskega In ptujskega občinskega drugoligaša so slednji, 14 dni pred začetkom prvenstva, prikazali dobro igro in zasluženo premagali goste iz Radvanja. Glavni akter srečanja je bil domači napadalec Boštjan Zupanič - Boško, ki je dosegel klasični hat-trick. Varovanci trenerja Matjašiča so prikazali agresivno igro, na katero stavijo tudi v nadaljevanju prvenstva. Danilo Klajnšek Namizni tenis • Državno prvenstvo v Mariboru Najvišje Ivana Zera in dvojica Piljak-Pavič Na posamičnem državnem prvenstvu in v igri dvojic ter mešanih dvojic, ki je potekalo v Mariboru, je nastopilo 75 igralcev in 43 igralk. Med njimi je bila tudi dokaj številčna ptujska ekspedicija iz NTK Ptuj. V posamični konkurenci je Ivana Zera za uvrstitev med prve štiri izgubila s Petro Ška-bar. Na koncu je zmagala Bilja-na Todorovič, ki igra v Franciji. Vesna Rojko se je uvrstila od 8. do 16. mesta, Polona Belavič pa je končala tekmovanje na mestih 16.-32. V moški konkurenci je Bojan Pavič dosegel uvrstitev od 8. do 16. mesta, Danilo Piljak od 16. do 32. kakor tudi Darko Drčič. Urban Ovčar je zasedel mesta od 32.-48. Vesna Ter-buc, Luka Rebek, Luka Krušič in Ivan Zera se niso uvrstili na finalni turnir. Med moškimi dvojicami sta Danilo Piljak in Bojan Pavič za uvrstitev med najboljše štiri izgubila, dvojici Ovčar-Rebek in Drčič-Zera pa sta bili na koncu na mestih od 16. do 32. Med dekleti sta se Ivana Zera in Vesna Rojko uvrstili med 8. in 16. mestom, v mešanih dvojicah pa na ista mesta dvojica Rojko-Slodej in Ivana Zera-Ivan Zera, od 16. do 32. mesta pa sta se uvrstila Domen Ovčar in Vesna Terbuc. Danilo Klajnšek Danilo Piljak in Bojan Pavič med igro dvojic Strelstvo • 6. krog 3. lige puška Pevec v finalu nastreljal 100,6 kroga, zmaga Pufičevi V nedeljo je na mestnem strelišču na Ptuju potekal zaključni, 6. krog 3. državne lige v streljanju s standard puško, ki je bil prvič organiziran na tur-nirski način in ne kot običajno na dvoboje med ekipami. Že tako bolj razgibano in konkurenčno vzdušje med ekipami je organizator SK Ptuj popestril še z zaključnim finalnim streljanjem najboljših osem posameznikov v skupnem seštevku, kjer se je obetal napet obračun za 2. in 4. mesto, med tem ko je zmaga praktično že bila oddana strelki Impola Klavdiji Pufič, ki je v 6. krogu dosegla tretji najboljši rezultat in v skupnem seštevku zmagala z veliko prednostjo 26 krogov. Na zadnjem turnirju se je na 2. mesto uspelo prebiti kidričevskemu strelcu Urošu Mohorku, ki je dosegel 567 krogov in v neposrednem obračunu premagal Mariborčana Mitjo Valenčaka, ki je s 548 krogi zapravil prednost 16 krogov. V finalnem streljanju je Mohorko z 99,5 kroga prednost 3 krogov le še povečal in na koncu zanesljivo osvojil 2. mesto. 4. mesto je po skupnem seštevku rednega dela branil Ptujčan Teodor Pevec, ki je s krogom prednosti proti Bošt- ko, ki sta dosegla 515 in 508 krogov ter v skupnem seštevku osvojila 17. in 20. mesto. 3. liga puška Rezultati 5. kroga: SD Impol - SD Elektro 1672:1713, SD I. Poh. bataljon II - SD FLV II 1676:1612, SK Ptuj - SD Kidričevo 1575:1607. Rezultati 6. kroga: 1. SD Elektro Maribor 1688, 2. SD Impol 1673, 3. SD FLV Hotinja vas 1650, 4. SD Kidričevo 1641, 5. SK Ptuj 1598, 6. SD I. Poh. bataljon II 1114. Osem finalistov skupnega seštevka posameznikov: 1. Klavdija Pufič, Impol, 3430 + 97,8 2. Uroš Mohorko, Kidričevo, 3402 + 99,5 3. Mitja Valenčak, Elektro, 3399 + 92,2 4. Teodor Pevec, Ptuj, 3369 + 100,6 5. Boštjan Vidmar, Impol, 3368 + 97,8 6. Klemen Škrinjar, Ruše, 3330 + 99,8 7. Leopold Žigart, Impol, 3313 + 90,9 8. Gregor Kmetec, Kidričevo, 3221 + 96,8 Končni seštevek VI. Foto: Simeon Gönc Na Ptuju so se v zanimivem finalnem streljanju pomerili zmagovalka 3. lige Klavdija Pufič (v ozadju), zmagovalec 6. turnirja Mariborčan Siniša Brkič, drugouvrščeni v skupnem seštevku Uroš Mohorko, SD Kidričevo-Tenzor, in četrtouvrščeni Ptujčan Teodor Pevec, ki je dosegel najboljši finalni rezultat (100,6 kroga). 1. SD ELEKTRO MB 2. SD IMPOL 3. FLV HOTINJA VAS II 4. SK PTUJ 5. SD KIDRIČEVO 6. I. POH. BATALJON II Z 21 16 13 11 10 10 Povprečje: 1701,7 1685,2 1654,0 1605,5 1626,2 1561,0 janu Vidmarju iz Impola začel s finalnim streljanjem. V zanimivem finalnem streljanju, ki si ga je na Ptuju možno ogledati le še ob redkih podobnih priložnostih, je največ karakterja in zbranosti demonstriral domačin Teodor Pevec, ki je v svojem prvem finalu s 100,6 krogi dosegel najboljši finalni rezultat in presegel vsa pričakovanja prisotnih ter na koncu ubranil prednost pred Vidmarjem in zasedel 4. mesto. V finalnem streljanju je nastopal še drugi kidričevski strelec Gregor Kmetec, ki je s 559 krogi in finalom 96,8 kroga zasedel 8. mesto, Ptujčan Marjan Gril je s 535 krogi osvojil končno 9. mesto. Dobro streljanje pa sta pokazala tudi najmlajša člana lige, kidričevski strelec Aleš Pernat in Ptujčanka Sara Roj- Pomen stolpcev: Številko točk v 6.krogu, skupno število točk, povprečje Lestvica - posamezno: 1. Klavdija Pufič, Impol 3430 2. Uroš Mohorko, Kidričevo 3402 3. Mitja Valenčak, Elektro 3399 4. Teodor Pevec, Ptuj 3369, 5. Boštjan Vidmar, Impol 3368, 8. Gregor Kmetec,Kidričevo 3221, 9. Marjan Gril, Ptuj 3162, 17. Aleš Pernat, Kidričevo 2598, 20. Sara Rojko, Ptuj 1487. Simeon Gonc Namizni tenis Dušan Masten slavil v Moškanjcih Športno društvo Moškanjci je organiziralo drugi turnir v namiznem tenisu, ki se je odvijal v domačem gasilsko-vaškem domu. Na turnirju, ki je potekal na treh mizah, je sodelovalo 19 tekmovalcev, ki so bili najprej razvrščeni v dve skupini. V skupini se je igralo po sistemu vsak z vsakim, v nadaljevanje tekmovanja pa so napredovali po štirje najboljši iz vsake skupine. Ob koncu je osmo mesto zasedel Simon Ranfl, sedmo Jože Soršak, šesto Aleš Buko-vič, peto Sašo Majerič, četrto Gorazd Soršak, tretjo Vlado Šegula, drugo Danilo Horvat in prvo mesto Dušan Masten. Vsi tekmovalci so dobili praktične nagrade sponzorjev, prvih osem še diplome, za najboljše tri pa je organizator pripravil še pokale: »Zadovoljni smo s potekom tekmovanja in nasploh kvaliteto turnirja, ki se je glede na lansko leto precej zvišala. Turnir smo pričeli ob 18. uri, končali pa ob 3. uri zjutraj. Za tekmovalce in gledalce smo pripravili brezplačen golaž. Gledalci so poleg uživanja ob gledanju namiznega tenisa lahko odigrali še kakšno partijo kart, šaha. Tudi prihodnje leto se bomo lotili organizacije podobnega turnirja,« je po končanem turnirju povedal Sašo Majerič, eden izmed organizatorjev prireditve. UK OE Ormož osnovnošolska izobrazba osnovnošolska izobrazba, natakar/ica - M/Ž; STREŽBA PIJAČ, določen čas 1 mesec, polni delovni čas, poskusna doba . KOSTANJEVEC DUŠAN S. P. -BAR AJDA SOBOSLIKARSTVO, FASADERSTVO, MIHOVCI PRI VEL. NEDELJI 18, 2274 VELIKA NEDELJA, KOSTANJEVEC DUŠAN, 040-830-630; 041 559-251. osnovnošolska izobrazba, pomožni delavec- slikopleskar - M/Ž; IZVEDBA DEMIT FASAD, POMOŽNA DELA, določen čas 1 mesec, polni delovni čas, enoizmensko, delo, poskusna doba 1 mesec. KOSTANJEVEC DUŠAN S. P., BAR AJDA SOBOSLIKARSTVO, FASADERSTVO, MIHOVCI PRI VEL. NEDELJI 18, 2274 VELIKA NEDELJA, KOSTANJEVEC DUŠAN, 040-830-630; 041 559-251. pleskar - M/Ž; IZVEDBA DEMIT FASAD, določen čas 1 mesec, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec. KOSTANJEVEC DUŠAN S. P. -BAR AJDA SOBOSLIKARSTVO, FASADER-STVO, MIHOVCI PRI VEL. NEDELJI 18, 2274 VELIKA NEDELJA, KOSTANJEVEC DUŠAN, 040-830-630; 041 559-251. doktor medicine specialist psihiatrije, doktor medicine specialist psihiater - M/Ž; DIAGNOSTICIRANJE, ZDRAVLJENJE IN REHABILITACIJA BOLNIKOV NA HOSPITALNI IN SPECIALISTIČNI RAVNI, nedoločen čas polni delovni čas, poskusna doba slovenski jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro, urejevalniki besedil - osnovno. PSIHIATRIČNA BOLNIŠNICA ORMOŽ, PTUJSKA CESTA 33, 227ORMOŽ. OE Ptuj delavec brez poklica delavec brez poklica, čistilka na območju ptuja - M/Ž; čiščenje prostorov in opreme-bolnišnica, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, dvo ali več izmensko delo, poskusna doba 1 mesec. ISS FACILITY SERVICES STORITVE IN TRGOVINA D. O. O., PTUJSKA CESTA 95, 200MARIBOR, SENEKOVIČ NATAŠA, 02 4533 14, natasa. senekovi-c@si. issworld.com. delavec brez poklica, izdelava izolacijskih fasad - M/Ž; pomožna zidarska dela, določen čas 8 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije, 800 EUR neto / mesečno. BERANIČ CIRIL S. P. - SPLOŠNA ZIDARSKA, FASADERSKA IN ŠTUKATERSKA DELA, APAČE 111, 2324 LOVRENC NA DRAVSKEM POLJU, BERANIČ CIRIL, 031 541-605. delavecbrez poklica, natakarica - M/Ž; strežba alkoholnih in brezalkoholnih pijač ter napitkov, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, dvo ali več izmensko delo, poskusna doba 1 mesec, slovenski jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro, 560 EUR bruto / mesečno. ŠIPEK IVAN S. P. - KRONA BAR, POTRČEVA CESTA 65, 2250 PTUJ, MUMLEK MIRJANA, 031/715-23 remont.mirjana@email.si. delavec brez poklica, natakarica - M/Ž; strežba pijač, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, dvo ali več izmensko delo, poskusna doba 3 mesece. MERILLY TRGOVINA D. O. O., VODNIKOVA ULICA 2, 2250 PTUJ, MILIČ DARJA, 031 684-696, merilly@merilly.si. delavec brez poklica, skladiščnik - M/Ž; skladiščnik, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, enoiz-mensko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije. RIMLJAN PODJETJE ZA OPRAVLJANJE TRGOVSKIH STORITVENIH IN TRŽNIH POSLOV D. O. O., VEGOVA ULICA 4, 2250 PTUJ, HLUPIČ ANTON, 02 771-25-01, RIMLJAN@SIOL.NET. delavec brez poklica, sliko-pleskar - M/Ž; pomoč pri slikople-skarstvu, izdelava fasad, pleskanje itd., določen čas 3 mesece, polni delovni čas, gibljiv/nestalen urnik, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije. ANTON ŠIMENKO S. P. ZAKLJUČNA GRADBENA DELA, POBREŽJE 119/A, 2284 VIDEM PRI PTUJU, ŠIMENKO ANTON, 031/363-972. simenko@email. si. delavec brez poklica, zidar, gradbinec - M/Ž; gradbinec, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, eno-izmensko delo, poskusna doba vozniški izpit B-kategorije. EKOINŽENIRING PODJETJE ZA EKOLOŠKI INŽENIRING D. O. O., NOVA VAS PRI MARKOVCIH 99, 2281 MARKOVCI PRI PTUJU, ERHATIČ BISERKA, 788-83-10, 788-83-11. osnovnošolska izobrazba osnovnošolska izobrazba, klepar-krovec, pomožni krovec klepar - M/Ž; pomožna krovska in kleparska dela, nedoločen čas polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba vozniški izpit B-kategorije. TRČKO FRANC S. P. - KROVSTVO KLEPARSTVO, STRAŽGONJCA 29, 2331 PRAGERSKO, TRČKO FRANC, 041 723-614. osnovnošolska izobrazba, natakar - M/Ž; natakar, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, dvo ali več izmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije. MEZNARIČ KLAVDIJA s. p., BAR ZLATA ROKAVICA, BUKOVCI 97, 2281 MARKOVCI PRI PTUJU, MEZNARIČ KLAVDIJA, 031 539-608. osnovnošolska izobrazba, natakar, točenje pijač-strežba - M/Ž; točenje pijač ter toplih napitkov-strežba, določen čas 6 mesecev, skrajšan delovni čas, dvo ali več izmensko delo, poskusna doba delo s preglednicami - osnovno. PREMUŽIČ SONJA s. p. BAR PRI OJNIKU, MOŠKANJCI 85, 2272 GO-RIŠNICA, PREMUŽIČ SONJA, 031/390911. osnovnošolska izobrazba, pleskar - M/Ž; pleskanje, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, enoiz-mensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije. GRADBENIŠTVO MILE MALEŠ S. P., KRČEVINA PRI VURBERGU 158/A, 2250 PTUJ. osnovnošolska izobrazba, srednja poklicna izobrazba, mojster za suho montažo - M/Ž; pomoč in montaža knauf-rigips sistema, nedoločen čas polni delovni čas, enoiz-mensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije, slovenski jezik razumevanje tekoče, govorjenje tekoče, pisanje tekoče, 800 EUR bruto / mesečno. IZOLACIJE, PETER BRAJLIH s. p., ZGORNJA HAJDINA 107/A, 2288 HAJDINA, BRAJLIH PETER, 041 412-386, peter.brajlih@amis.net. osnovnošolska izobrazba, strežba hrane in pijače - M/Ž; strežba hrane in pijače, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, dvo ali več izmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije, nemški jezik razumevanje zadovoljivo, govorjenje zadovoljivo, pisanje zadovoljivo, urejevalniki besedil - osnovno. GOSTILNA KUREŠ MATEJA KUREŠ S. P., ŠIKOLE 26, 2331 PRAGERSKO, KUREŠ MATJAŽ, 02 79202-81, 041/556-198. osnovnošolska izobrazba, voznik tovornega vozila - M/Ž; dela se opravljajo v domačem in tujem mednarodnem prometu, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, gibljiv/nestalen urnik, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B, C, E kategorije, slovenski jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro. ZAM AVTO PODJETJE ZA TRANSPORT, ŠPEDICIJO, TRGOVINO IN GOSTINSTVO D. O. O., PUHOVA ULICA 12, 2250 PTUJ, ZAMUDA MAJA, 051 370-637, zam.avto@yahoo.com. srednja poklicna izobrazba srednja poklicna izobrazba, elektrotehnik energetik, montažer klima naprav - M/Ž; montaža klima naprav, nedoločen čas polni delovni čas, gibljiv/nestalen urnik, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije, nemški jezik razumevanje osnovno, govorjenje osnovno. IBLO PODJETJE ZA TRGOVINO IN STORITVE D. O. O., VINARSKI TRG 3, 2250 PTUJ, LOVEC MOJCA, 02 780-64-30, iblo@iblo. si. srednja poklicna izobrazba, prodajalec - M/Ž; prodaja rezervnih delov, nedoločen čas polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije. AVTO-CENTER PRSTEC D. O. O.; AVTOCEN-TER PRSTEC D. O. O. PTUJ, OB DRAVI 3/A, 2250 PTUJ. srednja poklicna izobrazba, prodajalec v trgovini z gradbenim materialom, delavec-viličarist - M/Ž; pomoč pri prodaji v trgovini z gradbenim materialom, nalaganje gradbenega materiala - ročno in strojno - z viličarjem, določen čas 8 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, slovenski jezik razumevanje tekoče, govorjenje tekoče, pisanje tekoče. RBA TRADE TRGOVINA, GOSTINSTVO, STORITVE, POSREDNIŠTVO, PROIZVODNJA D. O. O., SLEKOVČEVA ULICA 8, 2250 PTUJ, KIRBIŠ ALEŠ, 02/781-49-01, ales.kirbic@-amis.net. srednja strokovna ali splošna izobrazba srednja strokovna ali splošna izobrazba, mizar, monterji - M/ Ž; sodelavci pri montaži montažnih hiš, začetniki ali izkušeni; razpisujemo prosta delovna mesta na področju montaže hiš, delo monterja montažnih hiš poteka na terenu po Sloveniji in po dogovoru tudi v tujini (Italija, Nemčija ...), montaža montažnih hiš-delo potela v skupini 4 ljudi. Delo skupine mora biti enotno, skladno, vladati morajo dobri odnosi med člani te delovne-montažne skupine. Delo zajema vijačenje, spajanje, pritrjevanje delov lesene montažne hiše. Dobra fizična kondicija in veselje do dela zunaj v naravi in na svežem zraku je predpogoj. Vabimo vas, da se prijavite, da preživite nekaj dni pri konkretnem delu z našo montažno skupino in se po tem odločite, ali je to delo primerno za vas ali ne. Po tem času bomo videli tudi mi, ali smo z vami zadovoljni ali ne. Določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece, 700 EUR bruto / mesečno. RESPECT DRUŽBA ZA EKOLOŠKO RAZGRADNJO ODPADKOV, OBNOVLJIVE VIRE ENERGIJE, PROIZVODNJO, INŽENIRING IN TRGOVINO D. O. O., APAČE 179, 2324 LOVRENC NA DRAVSKEM POLJU, ŠIC MIRAN, 031 411990, respectgmbh@siol.net. srednJa strokovna ali splošna izobrazba, prodajni pomočnik začetnik - M/Ž; podpora kupcem, izdelava ponudb, prodaja in svetovanje, obdelava naročil, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije, nemški jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro, urejevalniki besedil - osnovno. SCHLOFFER IN DREVENŠEK DRUŽBA ZA TRGOVINO D. O. O., APAČE 276, 2324 LOVRENC NA DRAVSKEM POLJU, DREVENŠEK ROBERT, 02 796-10-80, in-fo@schloffer.si. elektroinštalater, elektroin-stalater - M/Ž; montaža elektroinsta-lacij v Sloveniji, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, Prejeli smo Ormoškemu županu drugič S pismom, ki sem ga napisal ormoškemu županu in ga tudi javno objavil, sem želel narediti le eno. Želel sem povedati širši javnosti, kaj in koliko je vreden človek, posameznik sočloveku takrat, ko ta pride na oblast. Zato je moje pismo bilo tako zelo osebno. Na papir sem dejansko zlil svoje občutke in svoja čustva. Povedati pa moram, da nisem "kogovski svetnik", pač pa svetnik OS Ormož in stanujem v vasi Jastrebci pri Kogu. Župan pa očitno sortira svetnike na »kogovske, podgorske, ormoške«, s tem nas verjetno želi na nek način sortirati ... Z g. Sokom sva sodelovala že kar nekaj časa, mislim da ne ravno od leta 1990, pač pa nekje od leta 1996. Najino sodelovanje se je še bolj poglobilo po združitvi takratne SKD in SLS, on sam se ni strinjal z združitvijo teh dveh strank v občini Ormož. Razlog, zakaj, mi je povsem jasen šele sedaj. G. Sok je namreč želel postati neomejen šef stranke in ni želel ob sebi ljudi, ki bi si drznili misliti s svojo glavo! Prav to se je pokazalo tudi po njegovi izvolitvi za župana! No, v času, ko je ustanavljal stranko N.Si, je imel na Kogu zelo malo somišljenikov, še manj pa takšnih, ki bi se upali zanj izpostaviti, in to javno! Politična moč je bila na povsem drugi strani, česar sem se sam močno zavedal. Zavedal pa sem se tudi tega, da bo prišel čas sprememb, in to na bolje! V tej želji in v pričakovanju boljših časov sem tudi v letu 2000 spre- poskusna doba 1 mesec, slovenski jezik razumevanje osnovno. MIKS MONTAŽA, INSTALACIJE, KOVINARSTVO, STORITVE D. O. O., PREČNA POT 1/A, 2250 PTUJ, LAJH JANI, 02 780-91-90, jani. lah@miks.si. elektrotehnik, elektrikar elektronik, monter el. naprav - M/Ž; el. montaža, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, poskusna doba vozniški izpit B-kategorije. ELEKTROTEHNIKA A&B, INDUSTRIJSKA MONTAŽA D. O. O., PREŠERNOVA ULICA 11, 2250 PTUJ, GOMILŠEK BOŠTJAN, 041 579 595, gomilsekbostjan@siol. net. ključavničar - M/Ž; ključavničar, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije. TILLI JOŽEF S. P. - IZVAJANJE KLJUČAVNIČARSKIH STORITEV, MOŠKANJCI 85/A, 2272 GORIŠNICA, TILLI JOŽE, 041 462341, joze.tilli@siol.net. mizar, lesarski tehnik, pomoč pri montaži pohištva - M/Ž; pomoč pri montaži pohištva, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, gibljiv/nestalen urnik, poskusna doba vozniški izpit B-kategorije, slovenski jezik razumevanje zelo dobro, govorjenje zelo dobro, pisanje zelo dobro. MONTAŽA MIKLOŽIČ PETRA KOŠENINA MIKLOŽIČ S. P., ZGORNJA KUNGOTA 14/P, 2201 ZGORNJA KUNGOTA, KOŠENINA MIKLOŽIČ PETRA, 044 68 974, petrakm@gmail. com. mizar, pleskar, montažer gradbenih elementov - M/Ž; montažer gradbenih elementov, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, enoiz-mensko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije, 750 EUR neto / mesečno. FINIŠ-STOR, TRGOVINA, STORITVE IN PROIZVODNJA D. O. O., ZG. HAJDINA 157, 2288 HAJDINA. monter klimatizacijskih naprav, monter klimatskih naprav in centralnega ogrevanja - M/Ž; montaža klimatizacijskih naprav, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-katego-rije. SUKA GRADBENIŠTVO, TRGOVINA IN STORITVE D. O. O., ŠIKOLE 64/A, 2331 PRAGERSKO, JEVŠOVAK TOMAŽ, 040 798 858, suka.jevsovar@email.si. monter ogrevalnih naprav, ključavničar, monter ogrevalnih naprav - M/Ž; montaža ogrevanja, plina in vodovoda, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, eno-izmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije. DUBLON TRGOVINA IN STORITVE D. O. O., NOVA VAS PRI MARKOVCIH 92/A, 2281 MAR-KOVCI PRI PTUJU, KLINC ANDREJ, 040 240 797, klinc.azur.as@teleing.com. natakar - M/Ž; strežba pijače in hrane, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, dvo ali več izmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-katego-rije, angleški jezik razumevanje dobro, nemški jezik razumevanje dobro, 560 EUR bruto / mesečno. GOSTINSTVO IN TURIZEM BARBARA LUŽNIK s. p., ORMOŠKA CESTA 18, 2250 PTUJ, LUŽ-NIK BARBARA, 040 367 781. natakar, natakarski pomočnik, natakar,gostinski delavec - M/Ž; strežba pijače in delo na športni stavnici, nedoločen čas polni delovni čas, dvo ali več izmensko delo, poskusna doba 1 mesec, 780 EUR bruto / mesečno. ROTVEJN VIOLETA S. P. - ALIBI BAR, ČUČKOVA ULICA 6/A, 2250 PTUJ, ROTVEJN VIOLETA, 041 652-511. prodajalec - M/Ž; prodaja pohištva, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, dvo ali več izmensko delo, poskusna doba 2 meseca, vozniški izpit B-kategori-je, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno, delo z bazami podatkov - zahtevno, računalniško oblikovanje - zahtevno. KUKOVEC FRANC S. P. - MIZARSKI SERVIS, BODKOVCI 8, 2256 JURŠINCI, KUKOVEC FRANC, 041 61 33 22, franc.kukovec@amis.net. skladiščnik - M/Ž; skladiščnik, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije. RIMLJAN PODJETJE ZA OPRAVLJANJE TRGOVSKIH STORITVENIH IN TRŽNIH POSLOV D. O. O., VEGOVA ULICA 4, 2250 PTUJ, HLUPIČ ANTON, 02 771-2501, RIMLJAN@SIOL.NET. strojni tehnik, inštalaterski delavec, monter vodovodnih in ogrevalnih naprav - M/Ž; montaža vodovodnih in ogrevalnih instalacij, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, slovenski jezik razumevanje osnovno. MIKS MONTAŽA, INSTALACIJE, KOVINARSTVO, STORITVE D. O. O., PREČNA POT 1/A, 2250 PTUJ, LAJH JANI, 02 780-91-90, jani.lah@miks.si. strojni tehnik, inženir strojništva, vodja proizvodnje - M/Ž; nadzor nad celotno proizvodnjo v kovinostrugarski delavnici, sestavljanje ponudb, skrb za spoštovanje rokov dobave, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba da, vozniški izpit B-kategorije, angleški jezik razumevanje osnovno, govorjenje osnovno, pisanje osnovno, hrvaški jezik razumevanje osnovno, govorjenje zelo dobro, pisanje osnovno, nemški jezik razumevanje zelo dobro, govorjenje zelo dobro, pisanje zelo dobro, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno, delo z bazami podatkov - osnovno. GOMILŠEK JANEZ S. P. - STRUGARSTVO, IZDELOVANJE IN SERVISIRANJE ZOBNIKOV IN RE-DUKTORJEV,TRG. NA DROBNO, TR. NA DEB. V TRANZITU, MAISTROVA ULICA 50, 2250 PTUJ, FRAS LIDIJA, 02 771-1170, info@gomilsek-sp.si. voznik - M/Ž; prevoz avtomobilov s specialnim tovornim vozilom, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, gibljiv/ nestalen urnik, poskusna doba, vozniški izpit E-kategorije. PAAM LOG TRGOVINA IN STORITVE D. O. O., OB DRAVI 3/ A, 2250 PTUJ, GOMILŠEK ROJKO TAMARA, 02 788 13 4 tamara@paam-log. si. zdravstveni tehnik, komercialist na terenu - M/Ž; prodaja zobozdravstvenega materiala na terenu - v zobozdravstvenih ordinacijah in zdravstvenih domovih, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, poskusna doba vozniški izpit B-kategorije, angleški jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro, nemški jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro, urejevalniki besedil - zahtevno, delo s preglednicami - zahtevno, delo z bazami podatkov - zahtevno, računalniško oblikovanje - zahtevno. ZIDENS TRGOVINA D. O. O., MESTNI VRH 88 F, 2250 PTUJ, SLODNJAK BARBARA, 031 729 114, zi-dens@siol.net. jel povabilo v volilni štab Alojza Soka. Vse to sem vzel zelo resno in se lotil dela. Koliko sem naredil panojev, ne vem niti sam, domačini na Kogu, pa tudi v delu sedanje občine Središče ob Dravi, vedo povedati, da so bile slike Alojza Soka nalepljene povsod in vedo, da je to bilo moje delo! Le nekaj dni pred volitvami, pa so po nalogu nekoga potrgali vse plakate. Takrat mi je eden izmed sedaj Soku vdanih oseb dejal:»Bodi rad, če te ne bodo prijavili, plačal boš še kazen!« V meni pa ni bilo strahu, pač pa sem skozi noč naredil nove panoje in jih naslednji dan namestil na stara mesta! Priprave za praznovanje dneva državnosti na Humu so prav tako terjale veliko dela, kar mi ni bilo težko ... Tako je bilo. »Luci« je bil dober za delo in da je držal hrbet, da so po njem plezali kakor Alojz Sok tako tudi drugi! V času zadnjih lokalnih volitev je bilo enako. Ko je bil drugi krog volitev za župana, je eden, ki je sedaj vplivni funkcionar, šel v toplice, kaj je rekel, preden je odšel, niti ne želim povedati, njegove besede pa sem si prav dobro zapomnil! Sam pa niti nisem pomislil na toplice, čakali so me plakati, ki jih je bilo potrebno namestiti, županskega kandidata je tudi bilo potrebno spremljati na volilnih shodih ... Že prej pa sem bil neke vrste blažilec med posameznimi člani SDS in sedanjim županom. Žal moram priznati, da je prav to bila moja največja napaka! Izjave nekaterih članov SDS še zdaleč niso bile všeč g. Soku! Sam sem jih miril, miril v želji in strahu, da se ne bi skregali že v času volitev! Kako sem bil naiven! Lahko bi podžigal in vsekakor bi se razšli in skregali! Ko pa je bil uspeh, potem pa so si zasluge za volilni uspeh na svoje "junaškeprsi" pripeli drugi! Očitki, da sem po volitvah želel plačilo, pa seveda kažejo na to, da se tudi g. Sok vedno bolj zapleta v mrežo spletkarstva in podtikanj! Če je zahteva za plačilo to, da želim in od sedanjega župana tudi zahtevam, da spoštuje kakor zakone, tako tudi poslovnik OS Ormož, potem to drži! V vsem tem času sem od vsake oblasti pričakoval vsaj to in to tudi pričakujem od sedanjega župana! Očitek, da sem na sejo pripeljal svojo prijateljico iz mladih let, pa lahko označim kot smešnega! Gospa, ki se je prijavila za ravnateljico Gimnazije Ormož, je izpolnjevala vse pogoje! To je bil zame poglavitni razlog, da sem jo podprl. Da pa sem vedel tudi to, da je mati samohranilka, pa verjetno še zdaleč ni nič bogokletnega! Sklep, ki je bil sprejet s strani OS Ormož, pa je najmanj diskriminatoren in jasno kaže, da so v Ormožu na oblasti ljudje, ki jim je spoštovanje zakonov španska vas! Kako pa kadruje ta oblast v naši občini, pa je dovolj zgovoren podatek, da so v skoraj vseh javnih zavodih na direktorska mesta nastavljeni v. d.! Tako je očitno najlažje iz ozadja uveljavljati svoj vpliv! Predvsem je pomembna strankarska pripadnost, morda pa še Očitek, da župan krši poslovnik OS Ormož, pa je resničen. V četrtem odstavku 32. člena poslovnika piše: "Razpravljavec lahko praviloma razpravlja le enkrat, ima pa pravico do replike po vsakem razpravljavcu." Po moji razpravi so me omenjali nekateri županovi svetniki, zaradi česar sem se prijavil za repliko. Župan me je izklopil. Ko me je izklopil drugič, je to naredil z besedami: "Počakajte, sedaj bo imel besedo še g. Šu-menjak in boste potem lahko replicirali še njemu!" Po koncu razprave mi je dal pravico do replike, povedal sem, da imam kar tri in zaprosil, da mi zato tudi odmeri čas. Vsaka replika namreč lahko traja tri minute! Žal me je po treh minutah prekinil. Takrat sem vzel poslovnik in dejansko šel k njegovi mizi ter zahteval, da mi obrazloži prej navedeni člen poslovnika. Ker je gledal stran, sem sedel na prazen stol zraven njega. Zavedal sem se namreč, da v kolikor bom stal, mi bo očital grožnje. Človek, ki si kulturno sede, verjetno s sedenjem ne izkazuje groženj in agresivnosti, ali?! V kolikor bi župan g. Alojz Sok bil prepričan v svoj prav, bi lahko obrazložil ta člen poslovnika in mi dokazal mojo zmoto, vendar tega ne more, pa ne zato, ker ni sposoben, pačpapreprosto zato, ker poslovnik namerno krši in na tak način kaže svojo moč! Zato so povsem na mestu besede "sram vas bodi"! Te besede niso stvar medija, ki jih objavi, pačpa bi bilo še kakoprav, da se župan zamisli nad svojim "poštenim" delovanjem! Kot kristjan se zavedam, da ni dovolj, če greš k spovedi in se spoveš svojih grehov! Greh je dejansko odpuščen takrat, ko se zanj pokesaš in namerno storjen greh in morebitno krivico sočloveku popraviš! Torej? Skrivati se za krščanstvom in zapostavljati ljudi je odraz neizmerne hinav-ščine ljudi, ki jim krščanstvo služi kot maska za dosego njihovih nizkotnih ciljev! Pa bodite ponosni na svoja dejanja! Bogomir Luci Srečko Šorli • Svarogove sanje (2.) Meditacija - prebujanje zavesti Meditacija je tehnika, s katero aktiviramo zavest. Meditacija nima nobenega religioznega ali filozofskega predznaka. Kakor gimnastika krepi telo, meditacija krepi zavest. Foto: SS Današnja šola razvija predvsem razum, prebuditev zavesti je zanemarjena. Pred sto leti tehnologija še ni bila razvita, karkoli je razum razvil in potem udejanjil, ni ogrozilo obstoj človeka in narave. Z odkritjem atomske bombe in kemičnih orožij se je ta cikel končal. Za preživetje je nujno potrebna prebuditev zavesti, ki omogoča razumu, da zna izbrati v korist življenja. Ta "preboj" zavesti se je po drugi svetovni vojni manifestiral v gibanju hipijev, ki je med drugim tudi odprli pot meditaciji kot najbolj razširjeni metodi za prebuditev zavesti. Meditacija ni samo zvončkljanje, prižiganje kadil, ponavljanje neke mantre ali molitve, meditacija je predvsem zavedanje, kaj se v danem trenutku dogaja na telesnem in umskem nivoju: ko smo na primer na poti v službo, se zavedamo naše hoje, se zavedamo, kako diha naše telo, kaj mislimo, kakšna čustva imamo. Meditacija nas približa brezčasni dimenziji vesolja, ki je duhovna dimenzija človeškega bitja. Uvedba meditacije v šolah in univerzah je potrebna za rast novih generacij, sestavljenih iz duhovno prebujenih posameznikov. Bodočnost sveta je razum, oplemeniten z zavestjo. Leta 1990 sem izdal knjigo Konec časa. Teorija a-temporal-nega vesolja mi je bila dokaj jasna, o sami izkušnji brezčasnosti pa nisem imel pojma. Januarja 1991 sem se odpravil v Indijo, v upanju, da bom v tamkajšnjih centrih meditacije odkril brezčasno dimenzijo vesolja. Napotil sem se v sveto mesto Benares na severovzhodu Indije. Bil sem očaran, mesto je polno svetih mož, ki sedijo ob reki Ganges, njihov pogled je uprt v daljavo, kot da bi tam nekje daleč na koncu dolgega zavoja reke videli nekaj izredno lepega. Posebej me zanimajo častilci Sive, enega od vrhovnih hindujskih bogov. Zdi se mi, da živijo v dimenziji sveta, ki mi ni znana, je blizu mene, v meni, pa je ne morem prijeti, videti, začutiti. Zapletem se v pogovor s turistom, angleškim študentom Hindujščine, ki mi pojasni, da je Siva bog onkraj časa, bog onkraj materije, bog čistega a-temporal-nega prostora. Sivaisti najbrž ne vedo o atemporalnem konceptu v znanosti, ga pa živijo, imajo konkretno izkušnjo, ki je jaz nimam. Meditirajo tudi na ploščadih, kjer opazujejo sežiganje trupel. Pravijo, da lahko pozorni opazovalec dobi uvid o izgorevanju trupla in nespremenjeni, večni zavesti, ki je a-temporalni prostor sam. Imenujejo jo "shunyata", po naše bi rekli "praznina". Ko spoznam priletnega svetega moža Sivaista Anando, me prevzame neizmerna radovednost, odločim se za eksperiment. Naslednje jutro se namestiva na bližnji ploščadi. Truplo je obdano s poleni, sveti možje opravljajo zadnje molitve, ki pomagajo umrlemu, da se loči od trupla in spoji s shunyato. Prižgejo ogenj. Zublji se dotikajo obraza mrliča, ogenj Sive se dotika mojega uma. Truplo pred menoj se izgublja v plamenih, moj um se izgublja v notranjem ognju. Pozabim, pozabim razmišljati, prvič v življenju, toda še zmeraj sem, obstajam. Sonce se dotakne reke in se mehkobno spušča za obzorje, truplo se spoji z ognjem, moja duša se zliva s Sivo, shanti, shan-ti, shanti ... mir, mir, mir ... čista praznina. Jutri nikoli ne pride Postavlja se vprašanje: "Kako lahko Teorija a-temporalnega vesolja pripomore h kvaliteti našega vsakdana?" Odgovor je jasen: "Ko vam zmanjka časa, si ga morate vzeti." Usedite se, poglobite se v brezčasno dimenzijo vesolja in spoznali boste, da je nevzdržni ritem življenja vaša lastna kreacija. Moderni človek živi za prihodnost, ki nikoli ne pride. Pravi: "Se teh nekaj stvari uredim, jutri pa bom začeli uživati življenje." Jutri nikoli ne pride, zmeraj je korak pred nami. Edini resnični trenutek našega življenja je sedanjost, zasidrana v brezčasnem vesolju. Bolj ko smo usmerjeni v prihodnost, manj smo v stiku z resničnim življenjem, ki je "tukaj in sedaj". Če hočete polepšati vaše življenje, doživeti, izkusiti nekaj, kar bi že dolgo radi, storite to takoj, sedaj. Oglejmo si eno od najbolj razširjenih tehnik, ki nam pomagajo izstopiti iz časa in zaživeti sedanji trenutek. Imenuje se "zavestno dihanje". Človek lahko misli o včeraj in jutri, diha pa lahko le v sedanjem trenutku. Dihanje je osnovna biološka funkcija, ki se zmeraj dogaja v sedanjosti. Pri zavestnem dihanju usmerimo našo pozornost na dihanje, hitrost in globina dihanja ostaneta nespremenjeni. Pozornost na dihanje nas "prizemlji", izstopimo iz uma in se poglobimo v sedanji trenutek. Zavestno dihanje umiri um in oživi duha. Um ustvarja misli in čustva, zavest jih opazuje in se jih zaveda. Zavestno dihanje je odlična sprostitvena tehnika, ki nam pomaga "izstopiti" iz vsakodnevne naglice in nam ob rednem prakticiranju razkrije tudi skrivnost časa, človekove iznajdbe, ki je postala močnejša od človeka samega. Človek je razvil um, zavest je ostala nerazvita. Rezultat so vojne, ekonomsko izkoriščanje nerazvitih držav s strani razvitih, planetarna ekološka kriza, ki je nazorno prikazana v Al Gorovem filmu Neprijetna resnica. Imamo še dvajset do trideset let, da se prebudimo iz spanja uma v zavest, da zaživimo v harmoniji z naravo in tako zagotovimo nadaljevanje življenja na planetu. Znanost še ni ugotovila materialnih osnov zavesti. Nekatere teorije predpostavljajo, da je sedež zavesti v možganih, druge, da je zavest osnovna vibracija delcev, ki sestavljajo vesoljni prostor. Človekovi možgani imajo možnost sinhronizacije z zavestjo. Boljša je sinhronizacija, bolj je človek zavesten, večji je njegov čut odgovornosti, njegova kreativnost, inteligenca in duševno zdravje. Razuma ne moremo enačiti z inteligenco, razum sam je le računalnik, ki lahko ustvarja v dobro ali v slabo človeka in narave. Razum brez zavesti je kakor svetilka brez olja. Zavest se v človeku udejanja kot njegova osebna vest, čut za dobro, estetski čut in tudi kot navdih pri znanstvenem raziskovanju. Vsa velika znanstvena odkritja so rezultat "trenutnega prebliska", v katerem zavest "presvetli" razum. Razum ustvarja misli, zavest se jih zaveda. Razum sam nima kvalitete, da bi lahko ovrednotil misli, ki jih ustvarja, potrebna je zavest, ki spodbuja življenju prijazne misli in odganja misli, ki življenje uničujejo. Bolj ko se zavedamo naših misli, bolj jih lahko izbiramo in damo energijo tistim, za katere vemo, da bodo ohranile in oplemenitile življenje. Nadaljevanje prihodnjič Zakonski in družinski center Midva Moj mož je prava zguba Moj mož vedno pozablja stvari, kot na primer pobrisati školjko za sabo, vrniti stol k mizi, ne zna prav nič delati okoli hiše, ne zna menjati plina, ne zna držati kladiva v roki. Pometa od konca do začetka. Pusti odprto stanovanje, ko gre v službo, ključ v avtu v ključavnici. Če se loti zlaganja perila in vmes zajoka otrok ali zazvoni telefon, potem tisto perilo ostane nedotaknjeno, dokler ga ne pospravim jaz. Prejšnji teden je plezal po lestvi na streho in padel z nje, k sreči je ostal cel. Ko mu rečem, naj odnese smeti v kanto, pozabi, skratka nobene odgovornosti. Če kaj rečem, pa je takoj ogenj v strehi. Je super oče, partner zanič. Za vse sosede je idealen, kar pa je med štirimi stenami, je druga pesem. Najverjetneje je težko živeti ob moškem, ki bi kot odrasel moški moral postaviti družini strukturo, poskrbeti za osnovne stvari, kot je nalivanje olja v avto ali menjava plina, ob tem pa vse to počnete vi. Mož se obnaša kot najstnik, ki mu ni potrebno storiti ničesar, vam pa ostaja jeza in počasi že obup. Najverjetneje tudi njemu ni enostavno, ko je nenehno kritiziran, ker ni naredil tega in onega, ker je spet pozabil, je neroden, ko se loti novih stvari in zato drugi postorijo namesto njega, saj je on nesposoben. Kdo je njega doma že toliko kritiziral in ga imel za nesposobnega, popravljal za njim stvari ali delal namesto njega, ker on ni znal? Tukaj je odgovor in to, kar je prinesel s seboj v zakon, se vam sedaj prebuja ob njem. Nekdo se je na tega fantka nenehno jezil in mu dajal občutek nesposobnosti. Kot pravi, ni nikoli ubogal staršev, saj je bil to edini stik, ki ga je s starši imel. Biti poreden otrok pomeni, da zelo poskrbiš za jezo svojih staršev in postaneš grešni kozel, saj je ta jeza najgloblji stik, ki ga s starši imaš. In vaš gospod je še kar otrok in ima z vami najgloblji stik ravno v jezi. Tukaj se vidva najmočneje začutita. Vaš mož bo moral odrasti in začeti uporabljati svojo jezo na konstruktiven način, vi pa boste morali malo popustiti v vlogi, ki jo igrate ob njem. Začnite govoriti o tem, kar doživljate ob njem, katero občutje se vam ob njem prebuja in kako je vam živeti ob njegovem neodgovornem vedenju. Ko bosta našla besede za čutenja, ki vaju razdvajajo, bo nastala tudi pot za drugačen, bolj zrel odnos. Sabina Stanovnik, zakonska in družinska terapevtka Midva - zakonski in družinski center E-mail: midva.zdc@siol.net Tel: 041 867 856 Na valovih časa Torek, 18. marec Danes goduje Edvard 1414 so opravili zadnjič obred ustoličenja koroškega vojvode ob knežjem kamnu pri Krnskem gradu. 1858 se je rodil inženir in izumitelj Rudolf Diesel. 1880 je bil Andrej Winkler imenovan za deželnega predsednika Kranjske. 1904 se je rodil v Sežani slovenski pesnik Srečko Kosovel. 1942 je italijanska vojska začela večdnevno očiščevalno akcijo na območju Mokrca. 1943 so ustanovili partizansko bolnišnico Pugled nad Poste-nicami v Kočevskem Rogu. Sreda, 19. marec Danes goduje Jožef 1860 so odkrili v Ljubljani spomenik avstrijskemu feldmarša-lu Johanu Josephu Radtzkemu. 1911 so bila v Zagorju, Trstu in na Jesenicah prva praznovanja dneva žena. 1929 so na železniški progi Ljubljana-Zagreb v Zidanem mostu začeli graditi drugi železniški most na Savinji. 1937 je papež Pij XI. izdal okrožnico z naslovom Divini Re-demptoris. V njej je zapisal, da je "komunizem v svojem bistvu zločest, zato v prav v nobeni reči ne bo z njim sodeloval, komur je mar krščanske kulture" 1991 je poveljstvo JLA objavilo, da ne bo dovolilo spreminjanja meja in mednacionalnih spopadov v Jugoslaviji. Četrtek, 20. marec - danes ob 6. uri in 48 minut se začne pomlad Danes goduje Srečko 1797 so Francozi v Napoleonovih vojskah zavzeli Gorico in prvič prišli na slovensko ozemlje. 1809 se je rodil ukrajinski pisatelj Nikolaj Vasiljevič Gogol. 1895 se je rodil Joso Gorec, športni delavec in pobudnik gradnje planiških skakalnic. 1991 je bila v televizijski oddaji Žarišče na TV Slovenija razparava o slovenskih oboroženih silah. Petek, 21. marec Danes goduje Benedikt Danes je svetovni dan boja proti rasni diskriminaciji 325 je koncil v Niceji izbral današnji dan za veliko noč, vendar je kasneje obveljalo, da se velika noč praznuje na nedeljo po prvi pomladanski luni. 1750 je Marija Terezija izdala odločbo o poštnih tarifah in določila višino poštnine na osnovi dolžine poti pisma. 1886 se je rodil v Trstu slovenski odvetnik in politik Ivan Marija Čok. 1949 se je rodil v Ljubljani slovenski filozof in publicist dr. Slavoj Žižek. 1991 so se na razširjeni seji Predsedstva SFR Jugoslavije na pobudo Milana Kučana in Franja Tudmana prvič pogovarjali o usodi države in mirnem razpletu jugoslovanske krize. Sobota, 22. marec - danes je svetovni dan voda Danes goduje Lea 1648 se je rodil na Vipavskem Križu slovenski pisatelj, začetnik slovenske govorniške proze Janez Svetokriški, s pravim imenom Tobija Lionelli. 1832 je umrl je nemški pesnik, pisatelj, dramatik, kritik in teoretik Johann Wolfgang Goethe, s katerim je dosegla nemška književnost svoj vrhunec. 1933 so pripeljali v taborišče Dachau prve jetnike. 1979 so odprli v Ljubljani novo Jakopičevo galerijo. Nedelja, 23. marec Danes je velika noč, goduje Jože Danes je dan meteorologov in dan artilerijskih enot Slovenske vojske 1868 so na Dunaju sprejeli zakon o zakonski zvezi in s tem tudi zakon proti pogajanju med državo in katoliško cerkvijo. 1902 je umrl Jakob Missia, ilirski metropolit, prvi Slovenec, ki je postal kardinal. 1947 se je začel v Ljubljani Prvi kongres Ljudske prosvete Slovenije, predhodnice Zveze kulturnih organizacij Slovenije. 1990 je strokovna skupina Zbora za ustavo, ki sta jo vodila France Bučar in Peter Jambrek, objavila Osnutek nove slovenske ustave, tako imenovano Demosovo ustavo. 2003 sta bila v Sloveniji referenduma za vstop v Nato in Evropsko unijo. Ponedeljek, 24. marec Danes je velikonočni ponedeljek, goduje Gabrijel 1592 se je sešel v Ljubljani Kranjski deželni zbor in sprejel poklonitev novemu vladarju. 1832 so izdali cesarski patent, ki je določal, da je potrebno za izselitev iz države dovoljenje deželne vlade. 1869 je bil, več kot pol stoletja po izdaji Karadžicevega Srbskega riječnika, v Srbiji uradno sprejet njegov pravopis in s tem načelo: Piši kot govoriš. 1872 so ustanovili v Mariboru strokovno društvo krojaških pomočnikov. 1907 je bil v Mariboru ustanovni občni zbor Mariborskega Sokola. 1933 sta bila v Kraljevini Jugoslaviji spremenjena zakona o društvih in shodih ter zakon o volitvah narodnih poslancev. 1991 je bila končana večdnevna vojaška vaja Teritorialne obrambe Slovenije Premik na celotnem ozemlju Republike Slovenije. AvtottSOM Nova fiesta doživela premiero na ženevskem avtomobilskem salonu S povsem novo fiesto, ki so jo predstavili na minulem avtomobilskem salonu v Ženevi, so pri Fordu za nekaj časa zaključili pomlajevanje njihove palete vozil. Novi model povzema veliko oblikovnih prijemov, videnih pri konceptnem vervu, tako da je vse prej kot dolgočasen, hkrati pa nekoliko spominja na mazdo 2, s katero si fiesta deli platformo. Ob predstavitvi konceptnega avtomobila nižjega razreda, ki bo letošnjo jesen le rahlo spremenjen nadomestil sedanjo fiesto, so napovedali, da imena ne nameravajo zamenjati, saj je fiesta za Ford tisto, kar je za Volkswagen golf ali za Fiat grande punto: prodajni adut in krona poslovanja. Po besedah vodilnih mož želijo pri Fordu ustvariti svetovne standarde majhnih vozil, ki jih odlikujejo kvaliteta, privlačnost, udobnost in prepričljivo veselje do vožnje. Prepričani so, da bo novi model dovolj atraktiven in bo pritegnil široko generacijo kupcev, ne glede na to, na kateri celini živijo. Fiesta nastaja na enaki osnovi, kot jo ima mazda 2, kar pomeni, da bo v primerjavi s še aktualno generacijo prihranila pri teži (vstopna različica naj bi tehtala nekaj čez tono), dimenzijsko pa ostaja v že poznanih okvirih. Skupna dolžina se je ustavila pri 3,96 metra, kar zraven prostornejše potniške kabine pomeni še dodatnih 12 litrov več prtljažnega prostora. Hkrati pri Fordu ohranjajo dobre vozne lastnosti, po katerih je poznana sedanja fiesta, manjša teža vozila pa pomeni nižjo porabo goriva in s tem manjši izpust ogljikovega dioksida. Notranjost je dovolj moderna - po konceptnem vervu so povzeli volanski obroč, sredinsko konzolo, merilnike in zasnovo armaturne plošče. Pod motornim pokrovom se bodo v začetku prodaje vrteli štirje motorji, med katerimi bo 1,6-litrski štirivaljnik s 115 konji in z variabilnimi časi krmiljenja ventilov gotovo deležen posebne pozornosti. Pod njim bo 1,4-litrski agregat z 90 KM, najšibkejši in že dobro preizkušeni 1,25-litrski bencinski motor pa razvija 75 konjev. Dizla bosta ravno tako dva: 68- in 90-konjski, oba z gibno prostornino 1,6-litra. Leta 2009 bo nova fiesta dobila še različico s 110 KM. Krona motorne izbire bo seveda znova različica ST, ki bo konkurirala oplu corsi OPC, renaultu cliu RS ter peugeotu 207 RC. Imela bo prisilno polnjen 1,6-litrski bencinski motor z neposrednim vbrizgom goriva in moč med 180 in 200 konjev. Športni ST bo oblikovno izstopal s športnim videzom s strešnim krilcem, prednji odbijač bo imel večje odprtine za zajemanje hladnega zraka, za prave športne užitke pa bodo skrbeli neposrednejši volan, športno podvozje in zmogljivejše zavore. Naj še omenim, da bo Ford ob ST-ju pripravil tudi hibridno različico z dizelskim motorjem, s tehniko regeneracije zavorne energije in z drugimi "varčevalnimi" ukrepi. Ford je torej na avtomobilskem salonu v Ženevi predstavil novo fiesto, ki jo bodo izdelovali v Evropi, v tri- in petvrat-ni izvedbi jo bodo začeli prodajati jeseni, bo pa tudi osnova za Fordov globalni nastop, saj jo bodo kot štirivratno limuzino majhnih mer tržili v Aziji in obeh Amerikah. Nova fiesta je po aktualni generaciji podedovala le ime. Volkswagen po dolgih desetletjih predstavil športni kupe na golfovi osnovi 34 let po svetovni premieri prvega scirocca je Volkswagen na ženevskem avtomobilskem salonu predstavil njegovega naslednika, ki spaja očitna nasprotja: sodobno tehnologijo in nizke obratovalne stroške, dinamične vozne lastnosti in udobje, prostorno notranjost in športen dizajn. Kot zatrjuje vodilni mož Volkswagna Martin Winterkorn, prihaja v razstavne salone avtomobil, o katerem vozniki sanjajo, številni med njimi pa si bodo te sanje dejansko tudi lahko privoščili in uresničili. Volkswagnovi oblikovalci so poteze konceptnega avtomobila, ki so ga predstavili avgusta 2006, v skoraj nespremenjeni obliki poslali v serijsko proizvodnjo. Izjema je le prednja maska avtomobila, ki nakazuje nove oblikovalske smernice pri Volkswagnu, saj avto nima več tiste značilne, v krom odete maske hladilnika v obliki črke V. Ko so vodilni pri Volkswagnu zamenjali večinski del oblikovalske ekipe (tudi našega Roberta Lešnika), so ukinili tudi ta zaščitni znak vozil iz Wolfsburga. Ukrivljena streha je dolga kar 1,8 metra, vendar kljub nizki višini še vedno ponuja dovolj prostora dvema odraslima potnikoma na zadnjih dveh sedežih. Novi športni kupe meri dobrih 4,2 metra v dolžino, v višino pa vsega 1,4 metra. Če je scirocco polno zaseden, ostane za prtljago 292 litrov prostora, če pa sta naslonjali zadnjih enojnih športnih sedežev podrti, se prostornina prtljažnika poveča na kar 755 litrov. Za športne užitke bodo na voljo skupno štirje turbo motorji TDI in TSI. Trije bencinski motorji TSI z direktnim vbrizgavanjem razvijejo moč 122 KM, 160 KM in 200 KM, motor TDI z vbrizgavanjem preko skupnega voda pa 140 KM. Na evropskih tržiščih bo scirocco na voljo proti koncu letošnjega leta. Danilo Majcen Moje cvetje Zdravstveni nasveti Vitamini in minerali (3) Sladkorni bolniki imajo značilno nižje koncentracije vitamina C in vitamina E. Obstajajo študije, v katerih so pri diabetikih dokazali ugoden vpliv vitaminov C in E (antioksidanti) ter vitaminov B-kompleksa (koencimi pri presnovi ogljikovih hidratov). Pomembni minerali za diabetike so magnezij, cink in krom. Alkoholiki praviloma ne uživajo uravnotežene prehrane. Uživanje alkohola moti absorpcijo nekaterih hranil, zato se pojavi predvsem pomanjkanje vitaminov B1, B2, B6, folne kisline, vitamina C ter pomanjkanje mineralov kalcija, železa, magnezija in cinka. Kadilci so bistveno bolj kot ostali izpostavljeni t. i. prostim radikalom. Znano je tudi, da imajo kadilci nižjo vrednost vitamina C v plazmi. Zato je logična izbira pripravkov z antioksidanti. Vendar velja enako - ne pri- poroča se večjih količin, kot je dnevna priporočena doza (100 % RDA). Tudi sicer zdravi odrasli smo kdaj v stanju, ko je dodajanje vitaminsko-mine-ralnih pripravkov koristno. Uporabimo jih lahko preventivno v letnem času, ko vemo, da je predvsem vitaminov v sadju in zelenjavi bolj malo. Uporabimo jih tudi v času bolezni in ko okrevamo po boleznih. Naše počutje bo s pomočjo teh pripravkov boljše v času, ko živimo zelo stresno. Odločamo se za posamezen vitamine in minerale ali za kombinacije - odvisno od težav, ki jih želimo odpraviti oziroma preprečiti. Zato se bomo odločili za drugačne pripravke, če imamo težave z lasmi in nohti, če imamo težave s kožo, če smo pod večjim psihičnim pritiskom ipd. Kot je za organizem slabo, če mu primanjkuje vitaminov in mineralov, je slabo tudi, če jih je preveč. Zato se Foto: Črtomir Goznik Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec. pred uporabo zdravil in pre-hranskih dopolnil posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom in ne pozabite povedati, katera zdravila in prehran-ska dopolnila že uživate. Visoki odmerki nekaterih vitaminov, zlasti vitamina A in D, so zdravju škodljivi. Lahko povzročijo motnje vida, okvaro jeter, spremembe na koži in laseh, prebavne težave. Enako velja, če skozi daljši čas uživamo prevelike količine mineralov. Npr. magnezij bi povzročil drisko, železo zaprtje, slabost in bru- hanje, cink povzroči slabost, bruhanje in deluje imunosu-presivno. Izbirajte samo med tistimi izdelki, ki so registrirani, saj sta njihova kakovost in varnost preverjeni. Ti izdelki so tudi ustrezno opremljeni, označeni so kot prehransko dopolnilo, navedene imajo količine vitaminov in mineralov in odstotek priporočenega dnevnega vnosa (ta je označen kot % RDA). Največ prehranskih dopolnil z vitamini in minerali vsebuje okrog 100 % RDA v dnevno priporočeni količini. Za uporabo vitaminov in/ ali mineralov smo se odločili, ker želimo izboljšati naše zdravje oziroma počutje ali preprečiti bolezen. Prava pot do tega cilja je izbira za posameznika ustreznega izdelka, izbira kvalitetnega pripravka in upoštevanje navodil o pravilni, varni in učinkoviti uporabi. In ne pozabite na zdrav način življenja, s primerno in uravnoteženo prehrano ter gibanjem. Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec. Lekarne Ptuj Veliki teden pred nami Danes vam ne bom naložila dela, saj je pred nami teden, ko tudi naše babice in dedi nikoli niso delali v zemlji in na zemlji. Kljub barvanju jajčk, pečenju potice in podobno si boste mogoče vzeli trenutek časa za razmišljanje o tem, kaj bo naslednje poletje krasilo vaša okna, balkone in vrtove. Ker je izbor neverjetno pisan in širok, je potrebno kar dosti kombiniranja in razmišljanja. Mogoče vam bo v pomoč tudi nekaj mojih besed. Osnova trendovskih zasaditev so tudi v letošnjem letu strukturne rastline. Med nepogrešljive pa sodijo prav gotovo trave. S travami je tako malo dela, da so primerne prav za vse vrtnarje. Tisti z dolgoletnim stažem se bodo veselili drugačnosti, ki jo prinašajo v zasaditve, ki jih imamo že leta na balkonih. Novincem bodo všeč, saj ne potrebujejo posebnega dela in nege, večina tudi ne pretiranega zalivanja. Otroci pa bodo opazovali posebnosti njihovega cvetja v drugi polovici poletja. Kombiniramo jih lahko tako k skromnim in nezahtevnim pelargonijam kakor z zahtevnejšimi in razkošnejšimi novejšimi rastlinami. Med njimi imamo trajnice in take, ki v naših razmerah zime ne preživijo. Enoletnice običajno sadimo v korita, uporabljamo pa jih tud za popestritve enoletnih zasaditev gredic na prostem. Vsako leto sem nam med okrasnimi travami pridruži kakšna nova, najbolj popularne pa so še vednoperjanke, bambusova trava in seveda bodalica. Zelo zanimivi so tudi šaši, saj so to trajnice, ki tudi pozimi ob- iSSl Foto: Miša Pušenjak držijo listje take barve, kot ji jo je podarila narava. Zato jih lahko uporabimo v poletnih zasaditvah, jesenskih in zimskih kreacijah, kasneje pa presadimo na okrasne gredice, kjer nas bodo razveseljevali lepo število let. Med prvimi bi omenila bodalico ali stipo, ki je idealna strukturna rastlina za vse vrste zasaditev. Čeprav je enoletna, tudi suho listje pozimi lepo krasi zimske zasaditve. Nežen slap tankega listja s puhastimi cvetovi pa v drugi polovici poletja pritegne marsikateri pogled. Stipa oziroma bodalica je zelene barve. Zanimiva je tudi zato, ker se rada zaseje po dvorišču in je pogosto ni več potrebno kupovati v naslednjih letih. Med perjankami poznamo rdečelistne in zelenolistne sorte. Dlakava perjanka ima mehke, lataste cvetove, ki se nežno povešajo preko korit, in zeleno listje. Ščetinasta per-janka je lahko rdečelistna ali zelenolistna. Njeni podolgovati cvetovi pa štrlijo v zrak in zapolnjujejo prostor, ki je v koritih s povešavimi rastlinami drugače prazen. Zelo primerna je kot kombinacija k bršljankam. Purpurno biserno proso je še ena perjanka, ta je po videzu podobna koruzam. Prve rastline so bile zelo visoke, danes pa nam predvsem večje posode lahko krasijo nizke, zbite in čokate rastline. Do sedaj omenjene trave bodo najlepše na močnem soncu, v senci in polsenci pa jih raje ne sadite. V takih pogojih pa prekrasno uspeva mehka medena trava z zelenimi, mehkimi in povešavimi listi. Menije osvojila srce takoj, ko sem jo prvič zagledala. Raste grmičasto in se prevesi preko posode. Korita pa nam podaljša trdoživa, zelena pazeča šopulja ali bambusova trava. Ta bo lepo uspevala tako na soncu kakor v senci, le da jo moramo na soncu redno zalivati. Še boljše pa je, da si končno omislimo korita z vodno rezervo. Zelo zanimiva je tudi imperata. Zanimiva je zato, ker je njen list spodaj zelen, vrhove pa ima živo rdeče-oranžno obarvane. Tako kar žari posebej v jesenskih oblačnih dneh. Je trajnica in nas bo na vrtu, tudi v delni senci, razveseljevala dolgo časa. Med šaši je prav gotovo nekaj posebnega bronasti šaš, saj ga bo vsak potipal in pogledal, ali je rastlina živa ali suha. Njegovo bronasto listje je enako pozimi in poleti. Ker je barva tako posebna, ga lahko kombiniramo v mnoge zasaditve. Tudi šaši rastejo v polsenci, na soncu pa potrebujejo več vode. Med šaši najdemo še veliko takih s pisanimi listi, nekateri se tudi povešajo. Okrasne trave so trendovske, nezahtevne rastline, ki jih lahko uporabimo tako v tradicionalnih zasaditvah kakor v modernih pisanih kreacijah. Dobro se podajo tako k starejšim, kmečkim hišam kakor k modernim arhitektonskim mojstrovinam. Upam, da bodo našle kotiček tudi v vašem srcu, tako kot so ga v mojem. Miša Pušenjak S svetovne glasbene scene Na letošnji Beoviziji, srbskem izboru za pesem Evro-vizije, ki bo maja v Beogradu, so izbrali srbsko predstavnico, zmagala je Jelena Tomaševic s skladbo Oro. Omenjeni skladbi so že od začetka pripisovali velike možnosti za zmago. Skladbo ji je napisal reden gost slovenskih glasbenih odrov Željko Joksi-movic, kije Srbijo na Evroviziji predstavljal pred tremi leti. Jeleni Tomaševič je bil to že tretji poizkus prodora na Evrovizi-jo. Naša predstavnica ne letošnji Evroviziji Rebeka Dremelj je publiki v Beogradu predstavila svojo skladbo Vrag naj vzame pred finalom v revijalnem delu programa. Polfinalni večer pa je zaznamovala tudi podelitev posthumne nagrade za življenjsko delo makedonskemu pevcu Tošeju Proeskemu. Legendarni ameriški glasbenik Lou Reed se odpravlja na novo evropsko glasbeno turnejo. Na koncertih bo predstavljal večinoma skladbe s svojega kultnega albuma Berlin, ki ga je izdal daljnega leta 1973. Nekdanji vodilni član skupine Velvet Underground se na turnejo odpravlja z zelo številnim spremstvom, na odru ga bo spremljalo kar 30 glasbenikov, med katerimi bodo tudi pihalna godba, godalna sekcija in otroški pevski zbor. Jim Kerr, Charlie Burchill, Mel Gaynor in Eddie Duffy - ste se vprašali, kdo so ta imena? Naj vam pomagam, to so člani legendarne škotske skupine Simple Minds, ki je na glasbeni sceni že vse od leta 1977. Prvi album so objavili dve leti po nastanku skupine, največji uspeh pa so dosegli leta 1982, ko so izdali album New Gold Dream. Ob 30-letnici svojega delovanja se v skupini pripravljajo na turnejo, ki bo konec letošnjega leta. Simple Minds bodo na koncertih, ki bodo razdeljeni v dva dela, izvajali vse pesmi s tega albuma, med katerimi so tudi uspešnice Glittering Prize, Someone Somewhere In Summertime, Promised You A Miracle in naslovna New Gold Dream. Drugi del koncerta pa bo posvečen preostalim velikim uspešnicam skupine, kot so Belfast Child, Don't You in Alive And Kicking. Člani zasedbe pa še naprej pridno ustvarjajo tudi novo glasbo. Izid svojega šestnajstega studijskega albuma so napovedali za prihodnje leto. Ameriški r&b glasbenik Usher seje s svojo novo skladbo Love In This Club zavihtel na prvo mesto ameriške lestvice singlov. Prvi teden je debitiral na 51. mestu, naslednji teden pa mu je že uspel skok na sam vrh. Gre za tretji največji skok v zgodovini Billboardove lestvice. Usher Raymond IV je pesem Love In This Club posnel v sodelovanju z raperjem Youngom Jeezyjem. 29-letni glasbenik iz Dallasa je z njo napovedal izid svojega petega studijskega albuma Here I Stand, ki bo luč sveta ugledal 8. junija 2008. Pri studijskem delu so mu na pomoč priskočili še številni drugi glasbeni ustvarjalci, kot so Jermaine Dupri, T-Pain, Dre & Vidal, Polow da Don, Kanye West, Timbaland, Ne-Yo in Lu-dacris. Njegov zadnji album Confession iz leta 2004 je bil prodan v nakladi 15 milijonov izvodov. Sex Pistols l_e s t v i NAJ 1. BLEEDING LOVE - LEONA LEWIS 2. DON'T STOP THE MUSIC - RIHANNA 3. APOLOGIZE - TIMBALAND&ONE REPUBLIC 4. MERCY - DUFFY 5. CHASING PAVEMENTS-ADELE 6. ROC «TAR - NICLEBACK&Sf^! 7. THE GIRLE IS MINE - MICH WILL I AM 8. I'LL BE WAITING - LENNY KRAVITZ 9. WOW - KYLE MINOGUE PTUJ 89,8'98,£'ICH3 JACKSON& Lou Reed Foto: internet Tradicionalni Nova Rock Festival, ki se bo letos odvijal od 13. do 15. junija v Nickelsdor-fu v bližini Dunaja, bo znova poskrbel za veliko navdušenje med ljubitelji rockovske glasbe. Gre za eno največjih zabav roc-ka in metala v osrednjem delu Evrope. Glede na letošnje udeležence bo 4. festival še posebej odmeven, saj so svoj nastop že potrdile skupine Rage Against The Machine, Sex Pistols, Judas Priest, Bullet For Mys Valentine, Porcupine Tree, NOFX, The Verve ter na nemškem govornem področju izjemno priljubljeni Die Arzte. V zadnjih dneh pa so organizatorji na seznam pripisali še nekatera velika imena svetovne glasbene scene, kot so Motorhead, Bad Religion, Disturbed, Incubus, Kid Rock. ®®® Ob 30-letnici kampanje in koncerta Rock Against Racism (RAR) bodo objavili film Who Shot The Sheriff. V njem bomo slišali doslej še neobjavljene posnetke skupine The Clash, poleg njih bosta v filmu prikazani tudi zasedbi Peta Dohertyja, The Libertines in Babyshambles. Kampanja RAR je začela delovati leta 1976, dve leti pozneje pa so pripravili velik koncert, na katerem so nastopile skupine The Clash, Buzzcocks, The Ruts in še nekatere druge. 30. aprila bodo proslavili 30-letnico tega pomembnega in odmevnega koncerta. Slovesnost bodo pripravili v londonski dvorani Brixton Academy. ®®® Člani skupine Metalica, James Hetfield, Lars Ulrich, 10. WC KELLY ROWLAND /sako sredo na Radio Ptuj 11. SUPERNATURAL SUPERSERIOUS - REM Kirk Hammett in Robert Trujilo bodo po petih letih izdali tudi nov studijski album. Njihovi privrženci že težko pričakujejo nove skladbe, saj je zadnji album Metallice z naslovom St. Anger izšel leta 2003. Skupina, ki deluje že več kot 25 let, se bo spomladi odpravila na evropsko koncertno turnejo. Ne kaže, da jih bomo videli pri nas. Za slovenske privržence njihove glasbe bodo zagotovo najbolj zanimivi nastopi v Pragi (3. junija), v Nürnbergu (8. junija) in v Bologni (22. julija). ®®® Oče Britney Spears, Jamie, je prosil nekdanjega fanta svoje hčere Justina Timberlake, naj jo vzame na svojo turnejo in ji s tem pomaga, da se izkoplje iz krize. Timberlaku se turneja ni zdela najboljša ideja, zato ga je zavrnil. Nekaj časa je Justin razmišljal, da bi pomagal nekdanji ljubezni, saj ga za njo še vedno skrbi, a seje na koncu vseeno odločil, da bo še nekaj časa počival, pozneje pa se bo na koncerte podal sam. Justin je pred leti šel na turnejo z Britneyjino tekmico Christino Aguilero. ®®® Kralju pop glasbe Michae-lu Jacksonu zadnje čase res ni lahko. Po vseh težavah v zadnjih letih mu sedaj želijo prodati še njegovo znamenito posestvo Never-land. Pevcu so namreč zaradi njegovih 25 milijonov dolga nameravali 19. marca na javni dražbi posestvo tudi prodati. Z dražbo pa ne bo nič, saj je pop zvezdniku uspel dogovor z eno izmed bank. Janko Bezjak NEMČIJA: 1. SCHNUFFEL -KUSCHELSONG 2. BLEEDING LOVE - LEONA LEWIS 3. BETTINA ZIEH DIR BITTE ETWAS AN - FETES BROTT UK TOP 100 1. MERCY - DUFFY 2. WHAT'S IT GONNA BE - H TWO O FT PLATNUM 3. ROCKSTAR -NICKLEBACK USA (BILLBOARD HOT 100) 1. LOVE IN THIS CLUB - USHER feat. YOUNG JEEZY 2 .LOW-FLORIDA feat. T - PAIN 3. WITH YOU - CHRIS BROWN USHER Zanimivosti Bivši filipinski predsednik, 70-letni Estrada, se vrača k filmu Manila, 13. marca (STA) - Zaradi korupcije obsojeni in potem pomiloščeni bivši filipinski predsednik, 70-letni Joseph Estrada se vrača k filmu. Estrada, ki se je s filmom že ukvarjal, je danes sporočil, da bo maja nastopil v glavni vlogi v neki komediji. Ob tem je pojasnil, da bodo ljudje tako končno spet imeli razlog za smeh. Estrada je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa oster kritik svoje naslednice Glorije Macapagal-Arroyo, ki so ji očitali volilno prevaro in korupcijo. Funkcijo je prevzela leta 2001, in sicer po množičnih protestih prebivalstva, ki so Estrado prisilili k odstopu. Estrada je bil v 60-ih letih poznan igralec. Večinoma je nastopal v vlogah malega človeka, ki se uspešno zoperstavlja velikim in oblastnim posameznikom. Mehičanko pozabili v zaporu v Arkansasu Little Rock, 13. marca (STA) - Mehičanko, ki je nezakonito bivala v ZDA, so v ameriški zvezni državi štiri dni pozabili v 7,5 kvadratnih metrih veliki zaporniški celici. Nesrečna Mehičanka je po poročanju ameriške tiskovne agencije AP štiri dni preživela brez hrane, vode. V celici tudi ni bilo stranišča. 38-letna Adriana Torres-Flores, ki so jo aretirali zaradi prodaje piratskih cdjev, so priprli na zahtevo sodnika. Ker je v ZDA bivala nezakonito in so proces preložili, so jo odpeljali v pripor. Nato so nanjo preprosto pozabili. Njenih krikov ali udarcev po vratih ni slišal nihče. Tudi zato ne, ker je dan kasneje Arkansas prekrila snežna odeja in je zelo malo zaposlenih sploh prišlo na delo na sodišče. Italija: Več ločitev, če je oče prisoten pri porodu Rim, 13. marca (STA) - Prisotnost pri porodu svojih otrok naj bi italijanske moške oddaljila od partnerke, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa, ki se sklicuje na nedavno raziskavo. V Italiji je društvo za preučevanje družbenih pojavov Sidip raziskovalo 310 parov, ki se jim je leta 1998 z naravnim porodom rodil prvi otrok. Pri 172 od teh parov - polovica jih je bila iz osrednjega dela države, 30 odstotkov iz južnega in 20 iz severnega - je bil oče prisoten pri rojstvu otroka. Raziskava je pokazala, da se je po desetih letih razšlo 34 odstotkov parov, ki so sodelovali v raziskavi. Število očetov, ki so bili prisotni pri porodu, je bilo pri teh parih večje kot pri tistih, ki se niso ločili, je še poročala Ansa Palermo: Izpustitev iz zapora zaradi debelosti Palermo, 13. marca (STA) - V Palermu so iz zapora izpustili 210-kilogramskega zapornika, vpletenega v mafijski zločin, zaradi njegove "fizične neprilagodljivosti zapornim strukturam", poroča italijanski časnik la Repubblica. Sodišče je 36-letnega Salvatoreja Ferranta zaradi njegove pretirane debelosti premestilo v hišni pripor. Priporniku v zaporniški celici niso mogli omogočiti človeških bivalnih razmer. Onemogočen je imel vstop v stranišče in normalen spanec, saj postelja večkrat ni zdržala njegove teže. Ferranto sicer prestaja zaporno kazen zaradi sodelovanja s kriminalnem mafijskem klanu Lo Piccolo. Odločitev za premestitev v hišni pripor je padla po njegovi neuspešni preselitvi iz zapora v Pesaru v tistega v Monzi. Pred dvema letoma so v Italiji že imeli podoben primer, ko so zaradi debelosti iz zapora v Neaplju izpustili 270-kilogram-skega zapornika, je še poročala la Repubblica. Zaradi spora o glasbi Brucea Springsteena žena umorila soproga Sydney, 13. marca (STA) - Neka Avstralka je zabodla svojega soproga, ker se z njim ni mogla sporazumeti o njej ljubi glasbi. 50-letnica je želela poslušati album ameriškega pevca Brucea Springsteena, ker pa ji soprog tega ni dovolil, ga je s kuhinjskih nožem zabodla v prsi, poročajo tuje tiskovne agencije. Sodišče v Brisbaneu je Avstralko za umor, ki ga je storila v letu 2006, danes obsodilo na osem let zapora. Zdravnik iz TV nadaljevanke Talenti v belem se bo posvetil medicini New York, 12. marca (STA) - Patrick Dempsey, 42-letni zvezdnik iz priljubljene ameriške nadaljevanke Talenti v belem, v kateri igra zdravnika, se bo tudi v resničnem življenju posvetil podobni dejavnosti. Kot poročanje ameriških medijev povzema nemška tiskovna agencija dpa, bo Dempsey konec meseca v ZDA odprl center za pomoč bolnikom z rakom in njihovim bližnjim. "Ko ti zdravniki diagnosticirajo raka, je to zate in za tvoje bližnje lahko pravi šok, velikokrat pa niti ne dobiš pravih informacij," je dejal Dempsey, ki bo center konec meseca odprl v zvezni državi Maine, od koder prihaja. Njegova sestra Mary, ki je sicer zaposlena v bolnišnici, bo postala koordinatorka v novem centru. Smeh ni greh TOREK krompirjeva juha*, gratinirane skutine palačinke SREDA njoki v gobovi omaki, solata ČETRTEK ričet, prekajeno meso PETEK sirovo-zelenjavna pita**, zelena solata SOBOTA kisla juha, pražen krompir NEDELJA velikonočni zajtrk, za kosilo: goveja juha z rezanci PONEDELJEK cvetačna juha, kaneloni z mletim mesom, francoska solata *Krompirjeva juha 2 večja krompirja, 2 dl mleka, lovorov list, česen v prahu, majaron, poper, sol, goveja jušna kocka, kisla smetana. Krompir olupimo, narežemo in skuhamo v rahlo osoljeni vodi. Ko je kuhan, odcedimo vodo v posebno posodo, ker jo bomo potem porabili, in krompir zmečkamo. Zalijemo z vodo, v kateri se je kuhal krompir, in po potrebi dolijemo tudi svežo vodo. Damo nazaj na štedilnik in dodamo govejo jušno kocko, česen, poper, majaron, lovorov list ter dobro prevremo. Nato prilijemo mleko in zavremo. Ko je juha kuhana, jo odstavimo z ognja in dodamo 2 jedilni žlici kisle smetane, ki smo jo prej prežvrkljali, da ni grudic. **Sirovo-zelenjavna pita 3 jajca, 1/2 dl olja, 1 zavitek sirove kremne juhe Knorr, 2 dl mleka, 185 g moke, 1 pecilni prašek, 200 g sira, 200 g pečene paprike. Jajca penasto umešamo, dodamo mleko, Knorr sirovo kremno juho, olje in moko s presejanim pecilnim praškom. Vse skupaj zmešamo v mešalniku. Ročno umešamo na kocke narezan sir in rdečo pečeno papriko. Pečemo v pomaščenem in pomokanem pekaču ali tortnem modelu na 180 stopinjah približno 25 minut. Serviramo toplo ali hladno kot samostojno jed s solato ali pa kot dodatek k narezku. Okrasimo lahko s pečeno papriko ali listi bazilike. Pripravila: Alenka Šmigoc Iskrice Ljubezen je slepa: gre tja, kamor je ne pošiljamo. Brezdelje bolj uničuje človeka kot delo. -k-k-k Zdi se, da človek izgubi mnogo življenjske sile, če nima nobenega cilja •k-k-k Zdi se mi, da bi nekaj ukradel, če bi dan preživel v brezdelju. -k-k-k Tisti, ki se hočejo nekaj naučiti, niso nikdar brezposelni. -k-k-k V domu lenobe se množijo samo sanje. -k-k-k Človek ni len do tistih, ki jih ljubi. Problem je: kako ljubiti? -k-k-k Bolj smo brezposelni z duhom kot s telesom. -k-k-k Z lenobo še nihče ni po-stal nesmrten. -k-k-k Tisoč nevarnosti preži na tistega, ki želi nekaj doseči. -k-k-k Dobro je znano, da se ambicija lahko plazi prav tako, kot zna leteti. -k-k-k Ljudem, ki niso nadarjeni, a se žele uveljaviti, ne preostane nič drugega, kot da grajajo prave talente. UČITELJICA Učiteljica je tako podrobno razložila Darwinovo teorijo, da je upala, da so vsi natančno razumeli, za kaj gre. Pa se je kljub temu oglasil Jure. "Gospa učiteljica, kateri človek je opazil, da ni več opica?" ©©© KRITIK "Dobila sem nov angažma in od naslednjega meseca dalje bom pela v tujini!" je ponosno rekla pevka. Kritik ji je odgovoril: "Kako obzirno od vas, draga gospa!" ©©© DUHOVNIKI Trije duhovniki so šli na potovanje. V gorskem jezercu so zaplavali v adamovem kostimu, ko jih je presenetila skupina žensk, ki so se sprehajale ob jezeru. Planili so iz vode, pograbili obleko in dva duhovnika sta si z obleko pokrila mednožje, eden pa obraz. Ko so pritekli na varno razdaljo v bližnje grmovje, je prvi vprašal tretjega: "Zakaj si pa ti z obleko pokril obraz?" "No, ne vem, kako je v vajinih farah, toda v moji fari me ljudje prepoznajo po obrazu!" ©©© PROFESOR Profesor: "Midva se pa že poznava, kajne?" Študent: "Da, lani sem bil na izpitu. Takrat mi je spodletelo." Profesor: "No, ja, bo šlo pa danes bolj gladko. Se spomnite, kakšno je bilo lani moje prvo vprašanje?" SESTAVIL EDI KLASINC (SINDIKALEC) TV ZASLON TATINSKA VREŠČEČA PTICA NAŠA SLIKARKA IN KIPARKA (ELZA) LASERSKI TISKALNIK OBLOGA TAL VOJAŠKA STRAŽA ZADNJE OKONČINE PRI ŽABI ZAGOVORNICA RASIZMA URADNI SPIS ZMEŠNJAVA ZMEDA, NERED NAŠ JADRALNI PADALEC KRALJ KANADSKI HOKEJIST (BOBBY) * SAMICA PSA PTIČARJA PREBIVALEC ERZELJA HROŠČ Z OTOKA JAVE NAŠ NEKDANJI KOŠARKAR DANEU OPTIČNA PRIPRAVA NOVINARKA (POLONA) 1.000 TON POLETNA LEDENA SLAŠČICA ŽITARICA ZA MOKO ZIMZELENO DREVO REKA NA PELOPONEZU KITAJSKA REKA V MANDŽURIJI ČRNOGLEDEŽ GRENKA SNOV V REGRATU AMERIŠKI FILMSKI IGRALEC (JOHN) AM. GORSTVO, ANDI KLINČKOV POPER SLABO OPRAVIČILO NOSI HLAČE HOTEL V LAS VEGASU MAJHEN ŠOP LAS JEDILO, ŽIVEŽ NEVARNA MORSKA SKALA MANJŠE SANI AKVARIJSKA RIBICA KITARIST IN PEVEC GUBENŠEK DRVAR, KI OBDELUJE DEBLA PRIPRAVA ZA KEZENJE, PIPA TEK V NARAVI IRANSKO NOMADSKO PLEME RUSKI TOMAŽ RESETO, SITO PTICA NJORKA KAČJI GLAS RIHARD JAKOPIČ STAR SLOVAN LUKA NA FLORIDI URŠKA RABIČ REKA VERA ALBREHT IRENA DOMINC NAS ALPINIST (NANDE) RIMSKI GRIČ KRESILO, CUNDER POGOVORNI IZRAZ ZA LSD PREMIŠLJENO RAVNANJE ZNAMKA TENIŠKIH COPATOV OČKA Študent: " Midva se pa že poznava, kajne?" ©©© ŽENSKE Ženske lahko ohranijo vse skrivnosti, če ne vedo, da so to skrivnosti. ©©© VIAGRA Milanu je doktor predpisal viagro in ga poučil, kako jo mora jemati. Uro pred spolnim odnosom jo mora vzeti. Milan se vrne domov, vzame viagro in pokliče ženo v službo. "Takoj pridi domov! Zelo nujno je in doma moraš biti v roku ene ure!" "Bom poskusila," je rekla žena. Milan pa čaka, čaka in čaka. Še deset minut, pa bo minila ena ura, odkar je vzel viagro. Takrat zazvoni telefon: "Ljubi, naletela sem na prometno nesrečo in ne vem, kdaj bom lahko doma." Borut pokliče doktorja: "Doktor, strašno! Ne vem, kaj naj storim. Vzel sem tableto, žena pa ne more priti domov. Kaj naj storim?" "Ali nimate pri vas tudi gospodinjske pomočnice? Poskusite z njo!" "To pa ne! Z gospodinjsko pomočnico lahko seksam brez viagre." ©©© DVOJČICI "In zakaj bi se želeli ločiti od svoje žene?" vpraša sodnik. "Moja žena je dvojčica in včasih se zmotim in grem spat k njeni sestri." "Kaj sta si tako zelo podobni? Kakšna razlika pa le mora obstajati!" "Zato bi se pa tudi rad ločil!" ©©© NAVODILO ZA UPORABO Mastni madeži na oblačilu bodo kot novi, če jih boste redno mazali z maslom! ©©© Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: oktav, larva, triba, Alkes, korporal, SI, Stassen, OT, ipsilon, pastelist, zabavnost, obi, MA, to-kajec, opek, Rossi, nekatolik, oda, trtar, Alamo, afrik, Ines, Skarupa, istost, Nini, riž, šelest, vir, akt, Pta, Akorta, Ann. Ugankarski slovarček: HLADDIN = ameriški hotel v Las Vegasu; HOMA = rusko moško ime, Tomaž, Toma; KASTL = slovenska slikarka in kiparka (Elza, 1884 - ?); PENSACOLA = pristaniško mesto na Floridi; PIMENT = začimba, klin-čkov poper; RTIČI = manjše sani za spravilo sena v dolino; SAGRA = hrošč z indonezijskega otoka Java; TARAKSACIN = grenka snov v regratu. íPoíHulajtz naí na iue.touns.rn it ßCRADIOPTUJ ko, ¿filetee Govori se ... ... da je nedavni splošni opozorilni štrajk množično uspel, čeprav delodajalci tega množično ne priznajo; 3- do 4-procentno povečanje plač res ni veliko, je pa povečanje. ... da se nam na Ptujskem obetajo boljši časi. Doslej nam je neki ogaben smrad smrdel, odslej pa naj bi nam ta isti smrad dišal. Da ga sploh ne bi bilo, človek enostavno ne more verjeti. ... da je bil urednik Štajerskega tednika na razstavi našega karikaturista v Lenartu zgrožen. Doslej je mislil, da je naš tednik nedolžen družinski časopis, razstava pa kaže, da gre moškemu delu časopisa po glavi le seks. To pa dokazuje resničnost reka: Glava sivi, rit nori! ... da bi vsesplošno akcijo pomladnega čiščenja okolja lahko razširili tudi na nekatere nečedne politične sredine, predvsem na nadute osebke tako z desne kot z leve, da o zlati sredini ne govorimo. ... da je končno še zadnji spodnjepodravski poslanec dobil svojih stalnih radijskih pet minut. In tako je Spodnje Podravje povsem uravnoteženo (v desno). ... da je med zadnjo tekmo v ojačevalec na Mestnem stadionu udaril grom. Posledica: iz zvočnikov je "odmevala" le tišina. Vidi se ... . da je nenehna dražitev goriva povzročila drastične varčevalne ukrepe tudi v Aeroklubu Ptuj. V naslednji fazi naj bi za premik, vleko in trenažne vzlete letal baje najeli kar Mirka Vindiša. Za ostre oči • Najdi razlike Foto: Tajno društvo PGC Foto tedna • Bralci fotografirajo Fotografijo je posnela Smiljana. Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu "jpg" in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! "Ne motite me pri surfanju!" pravi šestmesečna Žanet, ki jo je za računalnikom zalotila mamica Smiljana Veršič iz Spuhlje. Sudoku • Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Od torka do torka Tadejev znakoskop 5 3 4 2 9 8 8 5 4 6 4 2 8 5 7 8 5 1 2 7 9 8 9 7 5 1 3 2 3 4 8 Ljubezen Poseí Denar Zdravje Oven V ©©© €€ OOO Bik ¥»¥ ©© €€€ 0 Dvojčka VV © € OOO Rak VVV ©©© €€ 0 Lev VV © €€€ 00 Devica VVV ©©© € OOO Tehtnica V ©©© €€ 0 Škorpijon VVV © €€ OOO Strelec V ©© €€€ OOO Kozorog VVV © € 00 Vodnar VV ©© €€€ OOO Ribi VVV ©©© €€ OOO Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog Velja za teden od 18. marca do 24. marca: 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično Slika se razlikuje v desetih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do petka, 21. marca, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali enega reševalca in mu podarili CD. Nagrajenec iz prejšnje številke je: Christian Nemec, Dornava 94/a, 2252 DORNAVA. Pa veliko zabave! Anekdote slavnih August Strindberg, eden največjih švedskih dramatikov, je slovel kot velik sovražnik žensk. Nekoč se mu je hotela na kopanju ob Baltskem morju prikupiti že bolj priletna dama. Ob njem se je z ljubko kretnjo vrgla v valove. Kasneje je prisedla k pisatelju in vprašala: "Ali ste videli, kako so me valovi poljubili?" Pisatelj je z mrkim obrazom odgovoril: "To sem moral spregledati. Videl sem samo, kako ste jih skazili." Veliki angleški pesnik George Gordon Byron je svojemu založniku Johnu Murrayu podaril lepo vezano Sveto pismo z laskavim posvetilom. Murray je bil na to darilo precej ponosen in ga je rad puščal na mizi, tako da so ga njegovi gostje lahko dobro videli. Nekoč pa je eden od njih občudujoče polistal po knjigi in odkril, da je v Evangeliju po Janezu na mestu 18,40 v stavku "Baraba pa je bil razbojnik" Byron zbrisal besedo "razbojnik" in namesto nje napisal "založnik". Po tem odkritju je Byronovo Sveto pismo izginilo z Murra-yeve mize. Med nekim pregledom vojske je pruski kralj Friderik II. Veliki opazil vojaka z veliko brazgotino na obrazu. »V kateri gostilni pa so te tako zdelali,« je vprašal kralj. "Veličanstvo, to je bilo v Koelnu. V gostilni, kjer ste vi plačali račun!" Friderika so namreč v bitki pri Koelnu premagali Avstrijci. Poročnik pruske vojske, ki je moral zaradi dolgov zapustiti domovino, je iskal novo službo pri ameriškem predsedniku Abrahamu Lincolnu. Da bi si zagotovil hitro napredovanje, je dejal: "Spoštovani predsednik, pripadam najstarejši nemški plemiški rodbini." "Nič ne skrbite," je odgovoril Lincoln, "to vas ne bo oviralo pri napredovanju." Med številnimi obiskovalci, ki jih je nemški pesnik, pisatelj in dramatik Wolfgang Goethe sprejemal v Weimarju, je bila tudi francoska pisateljica de Stael, s katero je Goethe kramljal. Ko so ga vprašali, o čem sta se pogovarjala, je dejal: "Saj sploh nisem prišel do besede. Madam lepo govori, toda veliko, veliko." Madam de Stael pa je na isto vprašanje odgovorila: "Komaj sem našla priložnost, da sem lahko končala kak stavek. Goethe je govoril skoraj neprenehoma, toda tistega, ki tako lepo govori, človek rad posluša." Podlehnik • 70 let Filipa Maučiča Še na mnoga leta! Je že tako, da ljudje v večini z neko ohlapnostjo gledajo na preteklost, jo celo spregledajo, če ni zaznamovana s prepoznavnostjo, kakršno koli že. Če pa se takole več ko pol stoletja razdajaš kulturi, ti v tretjem življenjskem obdobju, na stara leta, majhna pozornost dobro dene, če se nekje "javno vidiš", da s svojim življenjem in delom le nisi šel tako neopazno mimo, še posebej mimo tistih, s katerimi si z dolgoletno pripadnostjo in delom dal, daroval svoj prispevek. In Filip Maučič je eden tistih, ki je kot pevec, predvsem pa zborovodja na Ptujskem v tem prepoznaven še danes. Kot pevec je začel v najstniških - dijaških letih, na srednji tehnični lesarski šoli v Ljubljani (1955), kjer se je pridružil mladinskemu pevskemu zboru, katerega zborovodja je bil prof. Drago Korošec, ki je kaj kmalu ugotovil, da ima mladi pevec pridobljeno tudi instrumentalno znanje na klavirju. Nič čudnega, da mu je bilo že takrat zaupano delo kore-petitorja, pozneje pa nadomeščanje zborovodje istega zbora. Uspešno je sodeloval v oktetu z še danes znanimi pevci (Boštjančič, Lap ...). Po končanem šolanju se je mladi tehnik zaposlil v Borovnici. Izkazalo se je, da je bilo znanja ravno pravšnja mera, za vodenje mešanega pevskega zbora iz Borovnice. Da je takrat to počel z odprtim srcem ter vso gorečnostjo, gre razumeti njegovo življenjsko Močan veter v sobotnem dopoldnevu je dal slutiti, da pohod najbrž ne bo tako obiskan, kot smo si želeli, zato smo bili toliko bolj veseli vsakega pohodnika, ki se nam je pridružil na zbirališču pred trgovino Leska v Leskovcu. Lastnika Jože in Anica sta že sopotnico Marto, takrat tudi pevko v zboru, manj (ali pač) pa je razumeti, da ji je navdušenje do petja "usahnilo" ..., ko sta se s Filipom preselila v njegov rodni Podlehnik. Tu si je Filip dal duška z mešanim pevskim zborom Podlehnik, po odhodu zborovodje Rudija Mohorka je zbor pod njegovo "taktirko" ubrano pel dobrih deset let. Ne bi se moglo reči, da smo bili na pevskih srečanjih pevci iz drugih zborov nevoščljivi gromkim ovacijam navdušene publike in dobljenim priznanjem. Priznati pa je treba, da je bilo v nas kanček ljubosumnosti na zlito petje pevk in pevcev iz Podlehni-ka. Hm, nad vse tolažilna", ne pa prepričljiva, naj bi bila pripomba našega baritonista Janka: "Saj toti lahko tak pojejo, če so puni vina!" A smo vedeli, da ni ravno tako, mlada grla skrbno izbranih glasov, čeprav haloških, so potrdila tisto trditev: "Trije Slovenci ... zbor!" Tudi Filip ni skrival navdušenja nad dobro in lepo odpeto pesmijo njegovih pevk in pevcev. Včasih so bile njegove razlage podobne mizarskemu mojstru, ko je rekel: "Ni bilo težko delati, če si imel material." In res je, precej ga je obdelal. Sam sem ga kot pevec imel priliko spoznavati, kot zborovodjo v več ko desetini tega njegovega polstoletnega obdobja raz-dajanju petju. Kar nekaj zborovodij sem spoznal, da bi izboljšal pevske danosti, ki sem jih podedoval po mamini rodovniški veji, tudi Filip je bil eden izmed njih. Ni bil izmed strožjih, lahko bi rekel na trenutke popustljiv, samo da se čimbolj zadosti zadani načrtovani vaji ali nastopu. Če le ni šlo natančno po intervalih, po obsegu stopenj. No, ne na škodo njih kakovosti, če je bila dinamika izražena s povečanim, preglasnim zanosom, zadostna pa ritmičnim posebnostim; ko je bilo všečno za uho, se je dal prepričati. Ni pa bil popustljiv do grlnih, stisnjenih nastavkov, izsiljenih glasov (značilni način petja ljudskih pevcev). Tako v vokalnih sestavah pod njegovim vodstvom zborovodje ni bilo pevcev, ki bi se poleg aktivnosti v zboru ali vokalni skupini posamezno, še razdajali ljudskemu prepevanju. Vokalna skupina Ptujski nonet (starejša sestava) je pod njegovim vodstvom zabeležila nekaj prepoznavnih obeležij, ki ne morejo zbledeti, sploh pa ne udejanjeni koncert ob 20-letnici delovanja Noneta, zgoščenka, posneta v studiu Radia Maribor. Filipu gre zasluga tudi pri Sek-stetu LD Leskovec. Sekstet je deloval za potrebe kulturne dejavnosti LD Leskovec in čakoval Brane s svojo družino in nas prijazno povabil za veter. V spoznanju, da na poti nismo sami, se nas je lotevala vse boljša volja. Le dobrih sto metrov naprej sta nas za veter povabila Zalika in Janez. Po kozarcu rujnega smo že bili uglašeni za prvo pesem Popotnik pride čez goro. Kar malce žal nam je bilo, da smo morali naprej, kajti čakalo nas je še kar nekaj postojank, gostitelja pa kmečki praznik. Po rahlem spustu in vzponu smo že bili na vrhu Sko-rišnjaka, na Kocilu. Seveda ni šlo mimo starega prijatelja Franca, ki je našim ušesom in grlom ponudil zavetje. Nekdo je hudomušno pripomnil: "Če bomo tako nadaljevali, bomo ravno jutri do maše končali pohod." A v resnici smo bili vsi zadovoljni nad prijaznostjo domačinov. Nekje na meji med Skorišnjakom in Belav-škom so noge samovoljno zavile s ceste v strmino, kar po bližnjici, do Baničekove kleti. A Janka in njegove družine nismo presenetili. Vrata čudovite kleti so že bila odprta. Kmalu smo spoznali, da sosednjih LD. Prisoten je bil na srečanjih Rogistov in pevskih zborov LZS. Pozneje se je vokalna skupina povečala in preimenovala v Oktet ZLD Ptuj-Ormož, ki je pod Mau-čičevim vodstvom ubrano predstavljal lovsko organizacijo s Ptujskega in pel na raznih prireditvah. Zgledno pa je zastopal slovensko lovsko organizacijo na mednarodni kulturni prireditvi, srečanju lovskih pevskih zborov in rogistov v Bjelovarju, kjer so nas za ubrano petje sosedje Hrvati poimenovali kar za sladkorčke . Da mu je pesem pisana na kožo, dokazuje, da še tvorno sodeluje na srečanjih pevskih zborov na Vurberku. Moški je bilo tisto, kar je bilo notri, še bolj čudovito. Vse splošno okrepčani smo se podali proti Velikemu Okiču. Pot nam je ob prijetnem kramljanju hitro minila. Kmalu smo se znašli na Visini, od koder nas je asfaltirana obmejna cesta vodila proti Gradišču. Tu in tam smo še posegli v kakšen nahrbtnik, da je bilo potem lažje nositi. Še spust čez gozd po listju in že smo pristali na meji s sosednjo Hrvaško pri cerkvi Sv. Ane. Nebo se je oblačilo, zato smo se podvizali proti našemu prehodu, kjer sta nas čakala mini busa. Nekaj v nahrbtnikih nas je še pevski zbor Dvorjane pa ga je že tako vzel čisto za svojega, kot pravi; takole za njegovo, in njihovo (upokojensko) dušo. Drugače pa je Filip privatno skrben gospodar na svojem "ranču", okreten pri mnogoterih opravilih, v vinogradu, okrog hiške in v njej; kot vselej pozoren mož, moder in preudaren oče ter vsestransko uporaben dedi. Da bi se postaral, niti ne utegne. Živi svoje življenje in se ne ozira na leta. Pa kljub vsemu, Filip, naj vam k tem vašim dvakrat 35 dočakanim na pragu pomladi zaželim in voščim vse dobro. Edvin Aubelj težilo, zato smo se podali do gasilske trojke v Veliki Varni-ci, kjer smo vse skupaj vrgli na mizo in tudi pospravili. Za konec nas je najboljši sosed gospod župan še povabil v njegovo klet, kjer smo z zdra-vico in pesmijo blagoslovili naše noge in grla. Polni vtisov smo si obljubili, da se dobimo na naslednjem pohodu, 30. marca, v Zavrču. In čisto na koncu se je županu porodila ideja. Beseda je dala besedo in . O tem pa kdaj drugič, če bo beseda meso postala. MJ Haloze • Prvi pohod Planinskega društva Haloze v letu 2008 Od kozarca do kozarca ... Planinsko društvo Haloze je v soboto, 1. marca, pod novim vodstvom organiziralo prvi letošnji pohod po Halozah, imenovan Pohod med vinogradi. Kljub pomenljivemu poimenovanju pohoda je bil tak le del poti. Skratka, bilo je razgibano. na startu poskrbela, da nam novo domačijo ter zarezali v veter ne bi prišel do kosti. prvo strmino. Na pol hriba Tako opogumljeni s šilcem, smo prišli v zavetrje in tu je kavo ali sokom smo malo Jakec prvič posegel v svoj pred deseto družno krenili nahrbtnik in nas počastil z disciplinirano v koloni dva injekcijo. Kot prerojeni smo po dva proti Macleku. Kma- stopali čez vetrovno zaveso lu za ovinkom smo krenili z in se kmalu znašli tik pod glavne ceste levo čez Abra- vrhom hriba. Tu nas je že pri- Foto: MJ Pohodniki ob počitku Danijel Hojnik s.p.,Ptuj, Raj s p ova ul. 14 tel. 041 273 916, 041 316 222 02 7"7 Ml 90 O d t; up, prodaj a., m enj ave, ugo dno financ iranj c ZNAMKA LETNIK CENAeui PREV.KM. BARVA VW GOLF VIA i 2005 11.400 46.000 RDEČA AUDI A4 1,8t LIMUZINA 1997 3.790 141.000 KOV. ZELENA PEUGEOT 206 CC 1,6 HDI 2005 12.900 64.000 Črna CITROEN XSARA 1,6 i 2000 3.990 162.000 SREBRNA TOYOTA AVENSIS 2,0 D-4D 2003 12.900 164.000 KOV. SIVA Skoda octavia 1,9 tdi 1999 5.900 167.000 SREBRNA RENAULT CLIO 1,2 2005 6.690 44.000 SREBRNA VW PASSAT VARIANT 1,9 TDI TREND. 2004 12.590 131.000 SREBRNA CITROEN XSARA PICASSO 2,0 HDI 2000 5.990 183.000 KOV. SV. MODRA VW GOLF IV 1,9 SDI prvi last. 1999 5.790 181.000 RDEČA OPEL C0MB0 1,6 i TOUR 2004 5.900 94.000 BELA RENAULT MEGANE COUPE 1,6 i 1999 4.790 117.000 RUMENA VW CADDY 1,9 SDI 1999 3.100 104.000 RUMENA BMW 318d KARAVAN 2002 11.790 162.000 SREBRNA RENAULT CLIO 1,5 DCI nov model 2006 9.490 32.000 SREBRNA Prireditvenik Torek, 18. marec 18.00 Ptuj, Salon umetnosti v Prešernovi ul. 1, vabilo na ogled razstave ladij, ki so v preteklosti plule po širnem morju 18.00 Slovenska Bistrica, knjižnica Josipa Vošnjaka, odprtje razstave ob 85-letnici planinskega društva Slovenska Bistrica 19.30 Maribor, SNG, drama Intimni avtoportret Fride Kahlo, StaDvo, za abonma Dijaški 2 in izven - Ptuj, CID, tečaji in delavnice, žongliranje, glinarjenje, tečaj risanja, tečaj bobnanja, dodatne informacije na telefon 780 55 40 - Ptuj, v Termalnem parku Term Ptuj, vadba v vodi za dojenčke in malčke, telefon 051 220 984 Sreda, 19. marec 16.00 18.00 20.00 Ormož, knjižnica F. K. Meška, pravljična ura Slovenska Bistrica, projekcijska dvorana gradu, potopisno predavanje Čile - dežela na robu sveta, predaval bo prof. Vili Podgoršek Ptuj, Mestno gledališče, Služkinji, za abonma Tespis, Orfej in izven Ptuj, kulturna dvorana gimnazije, predstava 5žensk.com Četrtek, 20. marec 18.00 Ormož, zelena dvorana glasbene šole, koncert učencev Glasbene šole Ormož 19.00 Ptuj, slavnostna dvorana knjižnice Ivana Potrča, literarni večer Z besedami češeš človeka ... v počastitev mednarodnega dne poezije in na slavnostni začetek bralne značke za odrasle 2008, gost večera bo pesnik David Bedrač 19.00 Maribor, SNG, drama Teatro Magico fantastico, MalOd, za izven www.tednik.si KREDITI do 30 LET - mobilno bančništvo - * POTROŠNIŠKI - GOTOVINSKI - tudi za dohodke nlije od 400 EUR - poplačamo vam atara kredita STANOVANJSKI - HIPOTEKARNI SVETOVANJE na : 051 804 324 INOVATIVA, Milina Prapotnik8.p, PMcova ulica 19/a. 2260 PTUJ Avtocenter Brezje d.o.o. Šentpetrska ul. 11, Maribor - Brezja Tel.: 02/471 03 53, Gsm: 040 221 921 www.avtocenter-brezje.si GOTOVINSKI ODKUP RABLJENIH IN POŠKODOVANIH VOZIL OD LETNIKA 2000 ODVOZ IN PREPIS NA NAŠE STROŠKE PONUDBA RABLJENIH VOZIL ZNAMKA LETNIK CENA», OPREMA BARVA ALFA ROME01471.9 JTDM 2006 14.990 RDEČA KUMA AUDI A3 2,0 TDI 2003 14.390 SV. RUMENA AVT.KUMA AUDI A6 2.0TDI 2005 24.990 KOV. SV. MODRA AVT. KLIMA BMW SERIJA 3:32DD 2001 10.390 ČRNA DV.KUMA BMW X5 3,0 2002 24.500 KOV. T. ZELENA AVT. KLIMA CRYSLER VOYAGER 2.5 CRDI 2003 11.800 KOV. SIVA KUMA FIAT PUNIO GRANDE 1,2 2006 6.490 KOV. SV. MODRA KUMA FORD ESCORT 1.41 PRVI LAST. 1999 2.295 KOV.SRERRNA SERV. KNJIGA KIASORENTO 2,5 CRDI 2004 17.490 BELA KUMA MERCEDES RAZ. EKARAV. 270 COI 2003 17.990 ČRNA DVOJNA KUMA MERCEDES E270 COI T1PTR0NIC 2004 20.490 KOV.SRERRNA AVT. KLIMA OPEL CORSA 1,3 ilti 2005 6.490 KOV.SRERRNA KUMA ROVER 4141,6 1997 2.390 KOV. D. RDEČA KUMA VW PASSAT VARIANTI,9 TDI 130KM 2003 11.290 ČRNA HIGH LINE VWSHARAN umilO KM FAMILY 1999/2000 7.790 RDEČA AVT. KLIMA Društvo uporabnikov CATV Gorišnica, 2272 Gorišnica, telefon 02 7408 021. Društvo uporabnikov CATV Gorišnica razpisuje na podlagi 21. člena Statuta društva postopek zbiranja ponudb za: A. Operaterja KRS Gorišnica. B. Odkup KRS Gorišnica. Interesenti lahko dvignejo razpisne pogoje za izdelavo ponudbe na sedežu CATV - Gorišnica 85/a. Pridružujemo si pravico, da v primeru neugodne ponudbe ne izberemo nobenega ponudnika. V tem primeru tudi noben ponudnik nima pravice zahtevati odškodnine. Ponudbe z dokazili pošljite v 30 dneh po objavi tega razpisa v zaprtih kuvertah na naslov: Društvo uporabnikov CATV Gorišnica Komisija za odpiranje ponudb Gorišnica 85/a, 2272 Gorišnica Mali oglasi STORITVE IZPOSOJEVALNICA NEJA - izposoja oblek za krst, obhajila, birmo, poroko, valeto. Silvester Šešerko, s. p., Senešci 2 a, Velika Nedelja. Telefon 031 258 704. LOJ PRODAJA TER MONTAŽA GUM IN ALU-PLATIŠČ. VUL-KANIZERSTVO Ivan Kolarič, s. p., Bukovci 121 c, 2281 Mar-kovci, tel. 788 8170, PE PTUJ, Rajšpova 14, tel. 771 15 65. BETONSKI ZIDAKI širine 12, 20, 25 in 30. Bruno Šurbek, s. p., Cemen-tninarstvo, Bistriška cesta 30, 2319 Poljčane, tel. 02 8025 303. DOM-STANOVANJE VIR - ZADAR, v sezoni in posezoni oddam dvosobni apartma za štiri osebe, možnost petega ležišča, v zasebni hiši, oddaljenost od morja 150 m. Tel. 031 742 714. KMETIJSTVO PRODAM bukova drva, metrska, razkalana, z dostavo. Telefon 041 312 621, 740 80 18 PRODAMO 25 kg pujske. Telefon 753 52 61. NESNICE, mlade, grahaste in rjave, v začetku nesnosti, cepljene, prodam. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. PRODAM bukova drva z dostavo. Tel. 041 723 957. PRODAM semenski krompir sorte sante in sorto desiree, prva množitev. Tel. 02 790 72 21. PRODAM svinjo domače reje in luščene orehe. Tel. 031 839 764. PRODAM konjski gnoj. Pripeljemo na dom, lahko pa ga pridete iskat tudi sami. Tel. 041 626 367. PRODAM telico A-kontrole, 6 mesecev brejo, in telico za pripust ter kupim nakladalec gnoja. Tel. 041 387 979. VSAK ČETRTEK OB 20,00 URI jI f POSKOČNIH 1. Ans. NAGELJ ■ Nagelj nikoli ne ovene 2. ŠTAJERSKI BARONI - Praznični dan 3. GORENJSKI KVINTET - Hvala za pesmi 4. ISKRICE-Na citre 5. Ans. VIHARNIK - Atove coukle 6. Ans. BITENC-Vasovalec 7. Ans. NAVDIH-Polka rolkafrajer ŠOPEK POSKOČNIH POP 7 TOP 1. REBEKA DREMEU - Vrag naj vzame 2. HELENA BLAGNE-Reci mi 3. ELA- Za lahko noč 4. BRENDI - Mix 5. ZLATKO DOBRIČ & MILI - Serenada ljubezni 6. BOŠTJAN KONEČNIK- Hej punca 7. ČUKI - Zgodba o prijateljstvu Orfejčkove SMS glasbene želje: POP 7 TOP Ima in priimek; Tel. številka: Glasovnice poSljite na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETINCi d.o.o.jp.p. 13, 2288 Hajdina 041/818-666 Nagrado prejme: Bernarda Kukovec Prvenci 18,2281 Markovci PRODAM TELICO, brejo 8 mesecev, cena po dogovoru. Drstelja 18, tel. 753 33 91. NEPREMIČNINE PRODAM hišo, 6 km iz Ptuja. Telefon 041 580 257. Tišina in samota sta pri nas, zaman oko te naše išče, zato na grobu rožice cvetijo, za ljubezen svečke ti gorijo. SPOMIN Marjan Vidovič - Macho IZ ARBAJTERJEVE 8, PTUJ 18. 3. 2004 - 18. 3. 2008 Štiri leta že v grobu spiš, a v naših srcih še živiš, ni ure, dneva in noči, povsod si z nami ti, solza, žalost, bolečina te zbudila ni, ostala je praznina, ki hudo boli. Tvoji najdražji DELO IŠČEM čistilko za čiščenje dvosobnega stanovanja, dvakrat po 5 ur mesečno. Tel. 041 836 674, med 16. in 18. uro. ZAPOSLIMO natakarja ali natakarico ali osebo z veseljem do dela v strežbi. Hotel Leonardo, Leonova 18, Slovenska Bistrica. Informacije na telefon 031 667 066 ali 041 317 100. ZAPOSLIMO osebo za delov pisarni in s strankami. Kelc, d. o. o, Ptuj, tel. 02 788 51 70. Rok prijave je do 20. 3. 2008. RADIOPTUJ mn, áfeietu. www.radio-ptuj.si Na tvojem grobu sveče zdaj gorijo, v žalostnih očeh solze se iskrijo. V naših srcih bolečina je skeleča, saj v grob s teboj odšla je naša sreča. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta, dedka in pradedka Franca Šeruga IZ RUCMANCEV 6 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrekli sožalje. Hvala g. župniku za opravljen obred, pevcem za odpete žalo-stinke, govornici za besede slovesa, godbeniku za odigrano Tišino, g. Zvonku za molitev ter pogrebnemu podjetju Mir za opravljene storitve. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: sinova in hčerki z družinami Lovrenc • Odpadne gume spet burijo duhove Lastnik in inšpektorji trdijo, da je vse po predpisih Občani iz okolice Lovrenca in Kidričevega so nas pred dnevi ponovno opozorili, da naj bi podjetje AP Albin Promotion v nekdanji gramoznici na polju pri Lovrencu skladiščilo večje količine odpadnih gum, ki naj bi jih tovornjaki iz sosednje Avstrije vozili tudi ponoči, delavci pa naj bi s stroji zasipavali kar cele gume, ne da bi jih predhodno s strojem trgali na manjše kose, kakor je zapisano v dovoljenju. Krajani naj bi na to že opozorili kidričevskega župana Jožeta Murka, pa tudi okolj-sko inšpekcijo v Ptuju. Slednja je prejšnji teden v omenjeni gramoznici opravila nenapovedan nadzor. Inšpektor, ki je nadzor opravljal, nam je pojasnil, da na naša vprašanja ne more odgovoriti on, ampak jih moramo nasloviti na republiški inšpektorat. Tako smo tudi storili. Direktor in lastnik firme Albin Promotion Albin Brencl pa je očitke krajanov vidno razburjen takole komentiral: "Tega enostavno ne razumem. Opuščena gramoznica, iz katere saniramo vidne odpadke, ima namreč več dovoljenj, kot če bi gradili letališče, 'gradimo' pa čisto navaden travnik. Da to lahko počnemo, smo morali plačati občini Kidričevo služnost 130.000 evrov. Inšpekcijski pregledi so vsakotedenski in vse poteka v skladu z zakonom. Sicer pa je na ta račun nastalo sedem novih delovnih mest, gradili oziroma sanirali pa bomo kar pet let. Vsi, ki jih odpadna guma moti, naj se končno vprašajo, ali gume ne uporabljajo tudi oni sami; ko pa jo enkrat izrabijo, jih začenja motiti, čeprav sami ne vedo, kam z njo. Navsezadnje je dokazano, da je guma gradbeni material in celoten projekt bo izpeljan, kot je zastavljeno. Naj dodam, da preiskava o vzrokih lanskega požara še vedno traja, tako da kriminalisti še vedno iščejo požigalca, zato slikamo in snemamo vse, ki se gradbišču v gramoznici približujejo, in posnetke posredujemo policiji." Obiskali smo tudi gramoznico v Lovrencu, kjer so ob našem prihodu z delovnim strojem pridno dovažali odpadne gume do stroja za trganje gum, ki je deloval s polno paro. Vodja gradbišča Sašo Mohorko pa nam je povedal: "V gramoznici delamo v skladu z vsemi zakoni in dovoljenji, saj kot vidite, odpadne avtomobilske gume trgamo oziroma meljemo v temle stroju, ostanke pa nato zakopavamo v opuščeno in sanirano dno gramozne jame. Kot vidite, vse cele gume, ki jih s tovornjaki dovažajo, začasno skladiščimo v nadaljevanju jame in jih bomo pred zakopavanjem zagotovo zmleli oziroma strgali na manjše kose. Ta trenutek čakamo na gradbenega izvajalca, s katerim je pogodba že sklenjena, tako da lahko upravičeno pričakujemo, da bomo do konca marca pričeli dejansko sanacijo celotne gramoznice." In kaj to dejansko pomeni? "To pomeni, da bomo tedaj vso odpadno gumo reciklirali oziroma razkosali na manjše koščke, nato pa bomo, kot je predvideno v vseh dovoljenih, prazno gramoznico zasipavali s plastjo koščkov gume, ki jo bomo prekrili s plastjo zemlje oziroma gramoza in tako naprej." Slišali smo, da vas je v torek obiskal inšpektor za okolje in prostor? "To je res, obiskal nas je okolj- Foto: M. Ozmec Ob našem nenapovedanem prihodu je stroj za trganje gum delal s polno paro, na transportnem traku je vidna velikost posameznih raztrganih kosov. Foto: M. Ozmec Albin Brencl: »Za sanacijo opuščene gramoznice imamo več dovoljenj, kot če bi gradili letališče." ski inšpektor gospod Arbajter iz Ptuja, si celotno gradbišče natančno ogledal, preveril je tudi vso dokumentacijo, in kolikor vem, ni ugotovil nobenih nepravilnosti. Sicer moram reči, da naše delo redno nadzoruje več inšpekcij, saj so pri nas skoraj vsak teden, tako da redno nadzorujejo vse, kar se dogaja in kar počnemo v tejle gramoznici." Da bi izvedeli še kaj več, smo poklicali na okoljsko inšpekcijo v Ptuju, kjer so nam vljudno pojasnili, da so nadzor resnično opravili, vendar tudi oni dodali, da moramo vsa morebitna vprašanja v zvezi s tem nasloviti na republiški inšpektorat za okolje in prostor. In tako smo tudi storili, odgovore pa nam je posredovala njihova tiskovna predstavnica Helena Lovše -Vrhovec. Republiški inšpektorat smo najprej vprašali, ali je res, da ima podjetje Albin Promotion vsa potrebna okoljska dovoljenja za trganje in zakopavanje odpadnih gum na prodnatem in vodovarstvenem območju Dravskega polja. "Investitor Albin Promotion, d. o. o., ima pravnomočno grad- beno dovoljenje za sanacijo gramoznice v k. o. Lovrenc na Dravskem polju. Projekt sanacije predvideva zasip volumna gramoznice z granulatom iz avtomobilskih gum po normi CE SIST EN 13242 in prekritje s slojem zemlje. Investitor ima na tej lokaciji tudi okoljevar-stveno dovoljenje za predelavo izrabljenih avtomobilskih gum. Dovoljenji so izdali pristojni organi Ministrstva za okolje in prostor." Kako je mogoče, da okolj-sko ministrstvo na eni strani podpira projekt celovito varovanje vodnih virov podtalnice na Dravskem polju, na drugi strani pa izdaja dovoljenja za zakopavanje odpadnih gum na delu vo-dovarstvenega območja? Ali je res, da odpadna guma, ki jo zakopljejo v zemljo ali gramoz, med razpadanjem ne izloča nobenih strupenih snovi? Kaj v zvezi s tem določa naša zakonodaja? "Glede odgovorov na vaši vprašanji o podpori Ministrstva za okolje in prostor (MOP) takim projektom na Dravskem polju in o primernosti ter vpli- vih mletih gum na okolje z vidika zakonodaje predlagamo, da se obrnete na pristojne službe MOP." Kakšne pa so bile ugotovitve vaših inšpektorjev ob torkovem nenapovedanem pregledu gramoznice v Lovrencu? "Gradbena inšpekcija in inšpekcija za okolje ugotavljata, da trenutno poteka priprava drenažne posteljice in drena-že za odvod izcednih vod, nad katero bo izveden zasip mletih pnevmatik in dodan vrhnji sloj zemlje." Ali ste zadovoljni z načinom trganja odpadnih gum, njihovega zakopavanja oziroma s celotnim potekom sanacije omenjene gramoznice? "To, kako mora izvajalec ravnati s pnevmatikami, kako jih predelati in vgrajevati, je natančno določeno v dokumentaciji, ki so sestavni del dovoljenj. Gradbena inšpekcija in inšpekcija za okolje bosta izvedbo sanacije gramoznice budno spremljali in ob morebitnih kršitvah tudi ustrezno ukrepali." M. Ozmec Napoved vremena za Slovenijo Foto: M: Ozmec Vodja gradbišča Sašo Mohorko: "V gramoznici delamo v skladu z vsemi zakoni in dovoljenji!" Danes bo zmerno do pretežno oblačno, v notranjosti Slovenije se bodo še pojavljale krajevne padavine. Na Primorskem bo zjutraj začela pihati zmerna burja, čez dan se bo delno zjasnilo. Najnižje jutranje temperature bodo od -3 do 3, na Primorskem okoli 7, najvišje dnevne od 4 do 8, na Primorskem do 11 stopinj C. V sredo in četrtek bo delno jasno in povečini suho vreme. Osebna kronika Rodile so: Valerija Solina, Trubarjeva ul. 7, Ptuj - Ivo; Janja Gajšek, Vintarovci 73/a, Destrnik - Hano; Polonca Krajnc, Apače 226, Lovrenc na Dravskem polju - Tobija; Mateja Vugrinec, Dravinjski Vrh 3/d, Videm pri Ptuju - Saro; Darja Čeh, Gorišnica 95/c - dečka; Natalija Štabuc, Šardinje 17, Velika Nedelja - Klaro; Martina Horvat Majcen, Moravci v Slovenskih goricah 45, Mala Nedelja -Janeza; Sonja Reihss, Rucmanci 43, Sveti Tomaž - Gala; Natalija Šijanec, Sveta Ana 19/b - Pavla; Marjetka Šuen, Tržec 54, Videm pri Ptuju - Tjašo; Aleksandra Divjak, Rošpoh - Del 64, Kamni-ca - Alino; Sofija Erhatič, Šalovci 3/b, Središče ob Dravi - Bastiana Maya; Nataša Flac Podlipnik, Potrčeva ul. 5, Poljčane - Zarjo; Dušanka Mohorič, Levanjci 5, Destrnik - Nika; Mojca Kolednik, Cirkovce 12 - Tima; Valerija Si-mic, Vrazov trg 2, Ptuj - Aljaža; Tamara Erbus, Brstje 24/a, Ptuj - Tio; Anita Božič, Kicar 13/b, Ptuj - Jureta; Marjeta Hrga, Jur-šinci 80/a - Ano. Umrli so: Elizabeta Dragan, rojena Štebih, Polenci 37/a, rojena 1946 - umrla 4. marca 2008; Marija Hasemali, rojena Vidovič, Skorba 60/a, rojena 1926 - umrla 2. marca 2008; Roman Unuk, Majšperk 38, rojen 1955 - umrl 3. marca 2008; Frančišek Klajnšek, Lovrenc na Dr. p. 125, rojen 1935 - umrl 6. marca 2008; Elizabeta Mislovič, Dornava 84, rojena 1926 - umrla 8. marca 2008; Franc Kozel, Mala Varnica 3/a, rojen 1936 - umrl 8. marca 2008; Josip Lederer, Kraigherjeva ul. 23, Ptuj, rojen 1949 - umrl 9. marca 2008; Otilija Vurcer, rojena Kokot, Arbajterjeva 2, Ptuj, rojena 1919 - umrla 10. marca 2008; Stanislav Vilčnik, Kicar 125, rojen 1959 - umrl 11. marca 2008; Ljudmila Tašner, rojena Kosec, Prvenci 5/ а, rojena 1933 - umrla 6. marca 2008; Franc Šeruga, Rucmanci б, rojen 1929 - umrl 8. marca 2008; Jerica Bliš, rojena Sluga, Mejna c. 32/c, Ptuj, rojena 1931 - umrla 7. marca 2008; Ivan Sok, Zamušani 55, rojen 1931 - umrl 10. marca 2008; Marta Majcen, rojena Skuhala, Vrazova ul. 6, Ormož, rojena 1946 - umrla 11. marca 2008; Marija Bombek, rojena Kac, Hajdoše 677, rojena 1921 - umrla 10. marca 2008; Karmen Meglič, Skorba 23, rojena 1975 - umrla 11. marca 2008; Rudolf Bukovič, Dolena 26, rojen 1915 - umrl 11. marca 2008; Marija Pintarič, rojena Brec, Tržec 12, rojena 1920 - umrla 11. marca 2008; Marija Mikša, Strjanci 11, rojena 1932 - umrla 12. marca 2008; Franc Kancler, Žabjak 8, Ptuj, rojen 1931 - umrl 12. marca 2008; Franc Lazar, Kvedrova ul. 2, Ptuj, rojen 1938 - umrl 13. marca 2008. Poroka - Ptuj: Roman Munda in Bernarda Diemat, Ulica 25. maja 5, Ptuj. Črna kronika Ovaden ptujski podjetnik Mariborski kriminalisti so na pristojno državno tožilstvo poslali kazensko ovadbo zoper 47-letnega samostojnega podjetnika iz Ptuja. Ta je osumljen storitve kaznivega dejanja zatajitve finančnih obveznosti po členu 254 Kazenskega zakonika. Samostojni podjetnik je kaznivo dejanje storil s tem, da pristojnemu davčnemu organu za poslovno leto 2004 naklepoma ni prijavil prihodkov od prodaje osnovnih sredstev, čeprav je bila prijava teh prihodkov obvezna. S tem si je pridobil protipravno premoženjsko korist v višini 452.468,16 EUR.