sekundni izračuni, se v bralcu nehote zrcali naša nezavedna zaslepljenost s številčnim svetom. Za protiutež smo si napolnili besednjak z neštetimi rekli: čas je zlato, minuta zamujena ne vrne se nobena, čas teče, zapravljanje časa itd. Pri tem se zdimo sami sebi zelo pametni in živimo v naprej utečenem kolesju, le včasih nekje v sebi začutimo, da je »zapravljeni čas« lahko najlepši in najboljši naš čas.
Michael Ende je v vseh svojih delih, namenjenih mladim bralcem, vpletel mnogo simbolike. Tudi Neskončna zgodba in Čarobni napoj, ki sta prav tako prevedeni v slovenščino, sta zaradi simboličnih elementov zanimivo branje tudi za odrasle. Eitde je bil odličen psiholog in poznavalec otroškega sveta, je drugačen od sveta odraslih. V njem ima velik pomen domišljija, veliko bolj je izraženo hrepenenje, pričakovanje, potreba po prijateljstvu in ljubezni in želja po dinamičnem dogajanju med dobrim in zlom,
kjer zmaga nad zlim pripelje do srečnega konca. Vse to je Ende poznal in o tem je pripovedoval v svojih delih. Njegovo poznavanje gledališkega sveta je bil vir, ki mu je dajal sposobnost, da je prizorišča svojih zgodb opisoval bogato in zelo predstavljivo. Zato je njegovo pisanje zelo razpoznavno in otrokom blizu.
Iz priložene bio- bibliografije so razvidni stvarni podatki o življenju in delu Michaela Endea. Moje razmišljanje pa bi zaključila z mislijo, da so otroštva vedno nova in v vsakem otroštvu je čas, ko so knjige Michaela Endeja nepogrešljive. Otroci nikoli ne sprašujejo, ali je pisatelj, ki je knjigo napisal, še živ ali je že umrl, zanje so žive vsebine in sporočila. Tudi odrasli z leti nehamo spraševati o pisateljevem času življenja in smrti, vedno bolj kot deklica Momo spoznavamo, da je naš čas mogoč samo med preteklostjo in prihodnostjo in da biva v naših srcih.
Saša Vegri
MICHAEL ENDE
Biografski in bibliografski podatki
Michael Ende se je rodil 12. novembra 1929 v Garmisch-Partenkirchnu. Njegov oče Edgar Ende je bil znani sur-realistični slikar. Po zaključeni igralski šoli »Otto Falckenberg« v Miinchnu je bil Michael Ende nekaj časa igralec, nato pa svobodni umetnik. Že od leta 1943 je pisal pesmi, kratko prozo, sodeloval je na radiu in v literarnih kabaretih.
Endejevo prvo literarno delo za mlade Jim Knopf und Lukas der Maschin-fiihrer, ki je izšlo 1969, je že naslednje leto prejelo namško nagrado za mladinsko knjigo — Deutscher Jugendbuchpreis 1961, leta 1962 pa je bilo uvrščeno na Andersenovo častno listo.
Med 1971 in 1985 je Michael Ende živel v Albanskih gorah južno od Rima. V tem času sta nastali njegovi izjemni deli za mlade Momo (1973) in Neskončna zgodba (1979), s katero je postal svetovno znan »kultni avtor«.
Endejeva dela za mlade so prevedena v preko 40 jezikov, njihova naklada presega 3 milijone izvodov, mnoga dela so doživela gledališke in filmske priredbe.
Za svoja mladinska dela, med katerimi ne smemo prezreti subtilnih tekstov za slikanice (Das Traumfresserchen, Ophelias Schattentheater,...), je prejel Michael Ende najpomembnejša priznanja doma in po svetu:
100
1961 »Deutscher Jugendbuchpreis« za knjigo Jim Knopf und Lukas der Maschinführer 1974 »Deutscher Jugendliteraturpreis« za knjigo Momo
1981	mednarodno nagrado Janusz Kor-czak
1982	mednarodno nagrado Lorenzo il Magnifico
1982	kalabrijsko nagrado Bronzi di Riace
1983	nizozemsko nagrado Srebrno pero.
Poleg knjig za otroke je Michael Ende pisal tudi za odrasle, predvsem pesmi, balade in gledališke igre.
Michael Ende je umrl 28. avgusta 1995 v Stuttgartu.
Seznam knjig Michaela Endeja v slovenskem in nemškem jeziku, ki se nahajajo v slovenskih knjižnicah. Zbrano iz podatkovne baze COBISS.
V	slovenskem jeziku
Čarobni napoj ali Satanarheolažge-nialkopeklenski punc želja. Prev. Meta Ornik. Verze prepesnila Maja Vidmar. Ilust. Regina Kehn. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1991. (Sinji galeb).
Momo. Prev. Lojze Uršič. Ilustr. Janko Testen. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1978. (Sinji galeb).
Momo. Prev. Lojze Uršič. Ilustr. Janko Testen. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1987. (Zlata knjiga).
Neskončna zgodba. Prev. Janez Gradišnik. Ilustr. Roswitha Quadflieg. Murska Sobota: Pomurska založba; Ljubljana: Mladinska knjiga, 1987. (Helikon).
V	nemškem jeziku
Das Gauklermärchen. Stuttgart: Edi-tio Weitbrecht, 1990.
Jim Knopf und die Wilde 13. Ilustr. Reinhard Michel. Stuttgart: Thienemann, 1983.
Jim Knopf und die Wilde 13. Ilustr. E J. Tripp. München: Deutscher Taschenbuch Verlag, 1984.
Das kleine Lumpenkasperle. Ilustr. Roswitha Quadflieg. Stuttgart: Verlag Urachhaus, 1975.
Der Lindwurm und Der Schmetterling oder Der seltsame Tausch. Ilustr. Manfred Schlüter. Stuttgart: Thienemann, 1981.
Michael Ende Lesebuch. München: Deutscher Taschenbuch Verlag, 1989.
Momo oder Die seltsame Geschichte von der Zeit-Dieben und von dem Kind, das den Menschen die gestohlene Zeit zurück brachte. Stuttgart: Thienemann, 1973.
Momo oder Die seltsame Geschichte von der Zeit-Dieben und von dem Kind, das den Menschen die gestohlene Zeit zurück brachte. München: Deutscher Taschenbuch Verlag, 1990.
Norbert Nackendick oder das nackte Nashorn. Ilustr. Manfred Schlüter. Stuttgart: Thienemann, 1984.
Norbert Nackendick oder das nackte Nashorn. Ilustr. Reinhard Michel. Stuttgart: Thienemann, 1987
Ophelias Schattentheateater. Ilustr. Friedrich Heckelmann. Stuttgart: Thienemann, 1988.
Der Satana rc ha o lugen ia Ikoholich e Wunschpunsch. Ilustr. Regina Kehn. Stuttgart: Thienemann, 1989.
Der Spiegel im Spiegel. München: Deutscher Taschenbuch Verlag, 1991.
Das Traumfresserchen. Ilustr. Annegert Fuchshuber. Stuttgart: Thienemann, 1978.
Die unendliche Geschichte. Ilustr. Roswitha Quadflieg. Stuttgart: Thienemann, 1979.
Die unendliche Geschichte. München: Deutscher Taschenbuch Verlag, 1991.
Die Vollmondlegende. Ilustr. Binette Schröder: München: Deutscher Taschenbuch Verlag, 1989.
100
Izbor prispevkov o Michaelu Endeju v periodiki in knjigah v Pionirski knjižnici v Ljubljani
Ende, Michael: Pourquoi j'ecris pour les enfants. La revue des livres pour enfants 1987 št. 113 str. 46-55.
Gradišnik, Janez: Nekaj besed o pisatelju in delu. Spremna beseda v Ende, Michael: Neskončna zgodba. Murska Sobota: Pomurska založba; Ljubljana: Mladinska knjiga, 1987.
Heidtmann, Horst: Korrektur der unbefriedigten Wirklichkeit? Tolkien, Ende und die phantastische Kinder- und Jugendliteratur zu Beginn der 80er Jahre. Informationen Jugendliteratur und Medien 1982 št. 4 str. 66-69.
Hermanova, Tamara: Pohadkovy roman Michaela Endeho. Zlaty mäj 1986 št. 9 str. 558-562.
Horvat, Jože: j» Večno — otroško« kot vir pisanja za mlade. Lepota v pisanju. Delo 7. IX. 1995 str. 15.
Kunnemann, Horst: Kindertheater »at its best« — Momo in Hamburg. Bulletin Jugend + Literatur 1984 št. 2 str. 7.
Lexikon der Kinder- und Jugendliteratur. Weinheim und Basel: Beltz Verlag: Pullach bei München: Verlag Dokumentation, 1975.
Ronzoni, Michaela A.: »Die unendliche Geschichte« von Michael Ende. Versuch einer objektiven Beurteilung der gleichnamigen Verfilmung hnhand von Interviews. Jugend und Buch 1983 št. 3 str. 15-18, 39—40.
Uršič, Lojze: Michael Ende. Spremna beseda v Ende, Michael: Momo. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1978.
— O pisatelju in knjigi. Spremna beseda v Ende, Michael: Momo. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1987.
Tanja Pogačar
100