P^^^STIČNE DELOVNEGA LJUDSTVA leto xxvi. št. 38 ptuj, 4. oktobra 1973 cena 1 din Ob obletnici pisma Te dni poteka leto, ko sta se tovariš Tito in IB predsedstva ZKJ z zgodovinsko pomembnim PISMOM obrnila neposredno" na komuniste, da se vsak na svojem delovnem mestu in v svojem okolju odločno zavzame za odpravo številnih nepravilnosti in neskladg, ki so se nakopičile v naši družbi in za korenito spremembo odnosov v tej družbi v korist delavskega razreda. Ta prizadevanja so se dejansko začela z 21. sejo predsedstva ZKJ, svojo konkretizacijo za slovenske razmere pa so dobila v sklepih 29. seje CK ZKS. Čeprav je eno leto v razvoju družbe zelo kratko obdobje, vendar moramo ugotoviti, da se je že marsikaj spremenilo in uredilo, da bomo bhko v bodoče hitreje, bolj načrtno in enotno napredovali Tudi na območju ptujske občine pri tem nismo zaostajali. Čeprav brez večjih zunanjih pretresov se stvari urejajo v smeri, ki nam jo je nakazalo pismo tovariša Tita in ga je podrobno opredelila za naše razmere 29. seja CK ZKS. Na sejah občinske . konlerence ZKS Ptuj, zlasti pa komiteja so bile te naloge obravna- vane večkrat, prav tako v posamez- nih temeljnih organizacijah ZKS. Zbir vseh teh razprav, sklepov in njihovo izvajanje potrjuje, da se tudi v ptujski občini in, v večini organizacij združenega dela na njenem območju uveljavlja vsebina pisma in sklepov 29. seje CK ZKS. Po enem letu lahko ugotovimo, da je organizacija ZK v občini ysebinsko, organizacijsko in tudi številčno močnejša, bolj revolucio- narna in odločna, da svojo politiko enotno in brezpogojno uresniči. ™tnost misli in akcije se tudi vse oolj uveljavlja v drugih družbeno- političnih organizacijah in v pred- stavniških organih. V delovnih organizacijah je bil dosežen viden "apredek pri uveljavljanju I. faze "stavnih dopolnil, ki pomenijo ^cetek sprememb položaja delav- nega razreda, da bo zagospodaril d celotnim presežnim delom. To sta uspešno vodih organizaciji ZK in zveze sindikatov. Sprejet je bil srednjeročni program razvoja občine, o katerem smo prej ceUh 5 let le govorili. Na področju gospodarstva so prisotna resna prizadevanja po medsebojnem pove- zovanju in združevanju, ki se tudi že v praksi uresničujejo. Izvedena je bila akcija in postavljeni temelji za pospešeno gradnjo družbenih stano- vanj, zlasti za delavce z nižjimi osebnimi dohodki V organizacijah združenega dela se uveljavlja samch upravna delavska kontrola; v občini pa uspešno deluje komisija za ugotavljanje izvora premoženja itd. Naštetih je le nekaj področij, vendar že to kaže, da se k uresničevanju nalog iz pisma pri- stopa resno in odgovorno, čeprav so to šele prvi koraki, a pomembni. Pri tem ni dovolj, da se komunisti in drugi delovni ljudje le načelno izrekajo za pismo, ampak je pomembno predvsem kako vsak posameznik z delom in lastnim zgledom prispeva, da se spremeni in popravi obstoječe stanje. Nalog ni mogoče uresničevati le z govorje- njem in pridigami, temveč predvsem z lastnim delom in zgledom. Prav to bo pa tudi podlaga in glavni kriterij za kadrovanje v nova vodstva družbeno-političnih organizacij in predstavniških organov v občini, saj se bo sedanjim v naslednjih mesecih iztekla mandatna doba. Komite občinske konference ZKS Ptuj pripravlja celovito oceno delovanja ZK in vseh naprednih sociaHstičnih sil v občini. Ta ocena bo glavni predmet razprave na razširjeni seji komiteja, ki bo v torek, 9. oktobra, skupno z izvršnimi organi vseh drugih družbe- no-političnih organizacij in pred- sedstva skupščine občine Ptuj. Te seje se bo verjetno udeležil tudi Franc ŠETINC, sekretar sekretariata CK ZKS. Na seji bodo ocenili tudi vsebino javne ustavne razprave, kije bila te dni v ptujski občini končana. Poleg tega pa bo komite občinske konference ZKS Ptuj podrobneje začrtal naloge dejavnosti komuni- stov pred X. kongresom ZKJ in VII. konpesom ZKS, povezano, s pripra- vami na volilne konference v organizacijah ZKS. F. FIDERŠEK Končana javna ustavna razprava S 1. oktobrom 1973 je bila na območju ptujske občine v glavnem končana javna razprava o ustavah SFRJ in SRS ter o izhodiščih za statut občine Ptuj. Javna ustavna razprava je bila organizirana v vseh 25 krajevnih skupnostih, katerih neposredni organizator so bile KO SZDL, in v 52-ih delovnih organi- zacijah - s tem, da je imelo več manjših delovnih kolektivov razpra- vo skupaj, v večjih OZD pa so organiziran razpravo po oddelkih. Tako je bilo v delovnih kolektivih nad\ 100 javnih ustavnih razprav, njihov neposredni organizator pa so bile osnovne organizacije sindikatov. Jutri bo seja 15-članskega koordi- nacijskega odbora za izvedbo javnih ustavnih razprav pri občinski konfe- renci SZDL Ptuj, ki je bila osnovna nosilka ustavne razprave. Na seji bodo ocenili vsebino ustavnih razprav, zbrali vse predloge in pripombe občanov in delovnih ljudi ter jih posredovah RK SZDL Slovenije. F. F. ao nedelje, 14. oktobra 1973. ."^"■vi krajec bo v četrtek, 4. "i^tobra ob 11.32. ."napoved: Bo še spremenljivo, Ij^^s tudi močnejše plohe. Ker se Padavinsko območje osredo- P ia južno Avstrijo, ostaneta jj^^^cje Drave in Mure še v bo^^osti poplav. V sredini oktobra Pql° "ločnejše ohladitve. Sneg bo lepo^ gričevje okrog nas. Nato bo ^^ ^ Alojz Cestnik Slavje na Osankarici Na prizorišču poslednjega boja legendarnega Pohorskega bataljona, pri Treh žebljih nad Osankarico je bila preteklo soboto 29. septembra 1973 v organizaciji garnizije Pohor- ski bataljon in družbeno političnih organizacij občine Slov. Bistrica osrednja slovesnost v okviru prazno- vanj 30. obletnice padca Pohorskega bataljona, 30. obletnice ustanovitve II. Pohorskega bataljona in odreda ter dneva pionirjev. Svečanosti so se udeležih tudi vojaki garnizije JLA iz Slov. Bistrice in Ptuja, ki so pri spomeniku Pohorskega bataljona izrekli svečano izjavo. Že precej pred pričetkom sloves- nosti se je pri planinskem domu Osankarica zbrala velika množica prebivalcev iz občine Slov. Bistrica iz Slov. Konjice. Množična pa je bila tudi udeležba pripadnikov JLA iz garnizij JLA iz Ptuja in Slov. Bistrice. Predvidevajo, da se je skupno udeležilo svečanosti nad 1000 obiskovalcev. K tako številni udeležbi pa je prav gotovo pripo- moglo lepo vreme. Slavje je na bistriško Pohorje pritegnilo tudi številne preživele pohorske parti- zane. Med gosti so udeleženci lahko pozdravih tudi generalmajorja Mi- lana Daljeviča, prvega komandanta brigade „Miloša Zidanška" Borisa Cižmeka, drugega komandanta bri- gade „Miloša Zidanška", generalma- jorja Andreja-Leva Cetinskega, Aloj- za-Dundb Vindiša, predsednika od- bora partizanske enote XI. SNOUB; borce II. Pohorskega bataljona in Pohor.skega odreda ter XI. SNOUB m najvidnejše predstavnike družbe- nopolitičnega življenja ter delovnih kolektivov občin Slov. Bistrica in Slov. Konjice. Osrednja slovesnost se je pričela ob 11. uri pred spomenikom na Treh žebljih s polaganjem vencev in izstrehtvijo častne slave. Pripadniki garnizije Pohorski odred, člani DPD Svoboda, mladina in pionirji so skupno uspešno izvedli recital o bojih pohorskih partizanov, kate- remu je sledila svečana izjava mladih vojaTcov iz garnizij Ptuj in Slov. Bistrica. Boris Cižmek, predstavnik ljubljanske armadne oblasti je spregovoril nato o bojih pohorskih partizanov, medtem ko je gene- ralmajor Daljevič poudaril pomen in vlogo svečane izjave vojakov. O pomenu dogodkov na Pohorju pred 30 leti je govoril tudi sekretar OK ZKS Slov. Bistrica Slavko Klein- dienst. Udeleženci svečanosti so se nato vrnili k planinskemu domu Osankarica, kjer so jim vojaki pripravih kosilo. Ob 14.30 je pričel pri tem domu drugi del proslave, v katerem so nastopili pripadniki JLA, vojni orkester iz Ljubljane, recitatorji in pevci ter zabavno-glasbeni ansambel garnizije JLA iz Slov. Bistrice. Za to priložnost je bila pripravljena tudi razstava orožja. Posebno zanimanje med obiskovalci pa je vzbujal stalni spominski muzej, posvečen posled- njemu boju Pohorskega bataljona v planinskem domu Osankarica. Zaključni del so udeleženci, še posebno mladina posvetih srečanju s preživelimi borci NOB ter obujanju slavne preteklosti gradnje nove Jugoslavije. Pohvalno izvedena organizacija svečanosti in lepo sončno vreme so spodbudih mnoge, da so ostali na kraju svečanosti vse do poznih ur. VH Lepo, sončno vreme je pritegnilo na Osankarico številne Bistričane in pripadnike JLA iz S. Bistrice in Ptuja 2 STRAN tednik — četrtek, 4. oktobra 1973 ustavna razprava: Delovni ljudje in upravljanje Predlog zvezne ustave predvideva zelo razvejan sistem sodelovanja delovnih ljudi pri opravljanju funkcij oblasti in vodstvu drugih družbenih zadev, kakršnih ni mogoče najti v nobeni ustavi na svetu. K temu predvsem prispeva nov delegatski sistem, ki je eden od temeljev odločanja v organih združenega dela, v samoupravnih skupnostih in v skupščinah družbe- no-političnih skupnosti. Dosedanja ustavna razprava je v mnogih občinah in mestih v zvezi s tem postavila določena vprašanja, na katera bi bilo treba odgovoriti. Zbrala jih je organizacijsko pravna komisija stalne komference mest Jugoslavije, seznanjanje z njimi pa laHco prispeva k njihovemu hitrej- šem reševanju še v teku ustavne razprave. SKUPNE DELEGACIJE Tako je nastalo, na primer vprašanje, ali bi bilo umestno omogočiti oblikovanje skupne dele- gacije v TOZD ah v krajevni skupnosti za dve ali več skupščin, v katere te samoupravne skupnosti pošiljajo delegate. S tem bi se izognih težavam v vrsti manjših samoupravnih skupnosti, ki bodo morale formirati 10 ali 15 delegacij. Istočasno bi ustvarih ugodne pogoje za vsklajevanje interesov delavskega razreda in drugih delovnih ljudi izven proizvodnje pri odločanju na raznih nivojih. Predlog skupnih delegacij ni ostal brez pripomb, kajti če se ne bi ustvarile trdnejše zveze med delov- nimi ljudmi v TOZD in v drugih samoupravnih skupnostih, bi skupne delegacije lahko uzurpirale samo- uravne pravice delovnih ljudi, povečujoč svoj vphv na račun delavdcega sveta. Lahko bi se pojavile tudi določene težave v zvezi s funkcioniranjem skupnih delegacij zaradi preobremenjenosti njenih članov pri odločanju na raznih nivojih, ker bi se praktično nahajale na stalnih zasedanjih in podobno. INDIVIDUALNI PROIZVAJALCI V razpravi se je postavilo vprašanje zastopanosti individualnih kmetijskih proizvajalcev, ki večji del niso člani določenih samoupravnih skupnosti pa v nekaterih občinah predstavljajo polovico ah več prebivalstva. Nastaja vprašanje alibi ti naj organizirah določene samo- upravne skupnosti, čeprav samo zaradi potrebe, da bi izvolih svojo delegacijo. Vendar takšna fiktivna samo- upravna skupnost ne bi ustrezala duhu delegatskega načela, posebej pa še načelni ustavni postavki, da bodo zastopani v skupščino vsi interesi - vendar obstoječih skup- nosti. Kljub temu pa bo treba najti ustrezno rešitev, da bodo v bodočih skupščinah zastopani interesi kme- tovalcev individualnega sektorja. Odgovore na ta vprašanja bi morala dati ustavna razprava, na nekatere pa nov volilni zakon, ki bo konkretiziral ustavne določbe o delegatskem sistemu. A. B. ormož : Protest ob dogodkih v Robežu Letošnje jesenske kmetijske prire- ditve v Ormožu so dobile tudi svoje širše obeležje. Na zborovanju delovnega kolektiva SVL obrat „ Jeruzalem" Ormož in odborov kooperantov ter drugih občanov je bilo med drugim prebrano tudi protestno pismo avstrijskim obla- stem ob dogodkih zoper slovenski živelj na avstrijskem Koroškem. Pismo je bila pripravila občinska konferenca SZDL, prebrano pa je bilo pred množico 1500 občanov občine Ormož. Svoj protest so poslali sekretariatu SFRJ za zunanje zadeve. Pismo je naslednje vsebine: „ V vaših rokah je naša usoda po zgodovini in raznih pogodbah. Vaše roke imajo lepo obrezane nohte vaše roke nimajo spomina na kri, kije v teh krajih tekla. Takrat ni bilo samo dvestopet vasi. Takrat so našU vsako vas, vsakega od nas." Te misU in globoko razočaranje mladega koroškega pesnika Andreja Kokota so se rodile ob lanskih izgredih zločinskih elementov v Avstriji. Leto je minilo od tistih dni. Čustva globoko prizadetih koroških Slovencev in vseh poštenih ljudi se še niso pomirila. Zločinska roka sega dalje. Ne moremo se zadovoljiti s preprosto razlago avstrijske var- nostne oblasti, da je razstrelitev spomenika antifašističnim norcem na Robežu - dejanje neorganizi- rane, objestne skupine mladih prestopnikov. Ne! Napadeno je najsvetejše iz naše in evropske zgodovine, spomenik in simbol na skupno borbo proti hitlerizmu in nacizmu. Spomenik je spomin na tisoče žrtev tega področja; dokaz da so Slovenci v Avstriji prispevali svoje žrtve za zmago nad fašizmom. Spomenik je dokazoval in pomenil zmago poštenosti - zato se z njegovim nemim pričevanjem niso mogli sprijazniti teroristični in nacistični elementi. Spet grozijo z nasiljem, s priznanim orožjem nacizma, grozijo demokratičnim in naprednim silam Avstrije, najbolj pa grozijo našemu človeku - Slovencu. Dokazov za organizirano dejavnost je toliko, da jasno kažejo na načrtno gonjo in ščuvanje nemško-nacional- sociahstičnih organizacij in tiska. Lansko jesen so'padaH dvojezični napisi, letos je padel komaj odkrit spomenik na Robežu. Občani občine Ormož odločno obsojamo taka zločinska dejanja. Sočustvujemo z našimi brati in sestrami v Avstriji Pridružujemo se mnenju vseh prizadetih, da se politično stanje na Koroškem od lani ni izboljšalo. Avstrijska vlada ni od lanske jeseni storila nič za ureditev položaja narodnostne sku- pine na Koroškem. Zahtevamo, da avstrijska zvezna vlada uresniči vse člene avstrgske državne pogodbe na slovenskem in jezikovno našem področju. Ves pošteni svet se zaveda preproste človeške resnice - napisa- ne na transparentu, mladega Raven- čana: „Kam lahko razstrelite - zavesti ne morete!" Občani občine Ormož Kadrovske priprave v ZK Letos novembra poteče dveletno mandatno obdobje vodstvom orga- nizacij ZKS, v decembru pa tudi občinski konferenci ZKS Ptuj in njenim organom, to je komiteju in komisijam. V okviru komiteja, kadrovske komisije in komisije za organiziraost ZK že tečejo skrbne organizacijske in kadrovske priprave na volilne konference v organiza- cijah ZKS. Te vohlne konference bodo povezane tudi z vsebinskimi pripravami na X. kongres ZKJ in VII. kongres ZKS. Okrog 1.240 komunistov v ptujski občini je sedaj povezanih v 50-ih organizacijah. V kratkem bodo ustanovili še 3 nove OZKS v kolektivih, kjer sedaj delujejo le aktivi ZKS. V večjih organizacijah združeiiega dela, ki povezujejo ali bodo povezovale več TOZD, pa bodo ustanovili samostojne organi- zacije ali oddelke ZKS po TOZD, ki jih bo v okviru organizacije združenega dela povezoval svet ZK. V vseh teh organizacijah bodo na volilnih konferencah izvohli nova vodstva - sekretarje in člane sekretariatov; poleg- tega bodo izvohli še 85 članov nove občinske konference ZKS; organizacije ZKS v delovnih kolektivih pa bodo izvolile še 85 neposrednih proizvajalcev v aktiv komunistov - delavcev občine Ptuj. Poleg tega bodo komunisti na volilnih konferencah rapravljali še o predlogih možnih kandidatov za nov 17-članski komite občinske konfe- rence ZKS in o predsednikih kar 13 komisij, ki bodo delovale v okviru komiteja in občinske konference ZKS. Za ves ta močno členovit sistem organiziranosti ZK v občini Ptuj bo potrebno izbrati okrog 450 možnih kandidatov, z jasno usmeritvijo, da bi bilo čimmanj funkcij dupliranih, ker le tako bomo lahko pritegnili k aktivnemu sodelovanju čimveč čla- nov ZK. Pomembno pri tem je tudi to, da bomo v vseh organih ZK v občini zagotovih delavsko večino in da bodo v vodstva izvoljeni komunisti, ki bodo politično in idejno sposobni izvajati in tudi oblikovati politiko nadaljnjega so- cialističnega razvoja naše samo- upravne družbe, ob doslednem izvajanju načela demokratičnega centralizma. F. FIDERŠEK UGODNA RAST bistriškega gospodarstva Bistriško gospodarstvo dosega tudi v drugem četrtletju ugodne rezultate. To je možno ugotoviti iz analize poslovnih uspehov organi- zacij združenega dela za letošnje prvo polletje, ki jo je izdelala SDK Maribor. V šestih mesecih t. 1. je količinski obseg industrijske proizvodnje za 16,8 % večji kot je bil v istem obdobju lani. V Sloveniji je to povečanje le 9 %. V izvozu je dosežen 100 % predviden plan, kar pomeni 14% povečanje glede na lansko primerjalno obdobje. Najpomembnejša ugotovitev pa je, da nastaja letos pravi preobrat v gibanju celotnega dohodka in do- hodka. Celotni dohodek je povečan za 21 % (5 % pod rep. poprečjem), dohodek pa kar za 38 % in ostanek dohodka za 105 %, ali za dvakrat! V repubhškem merilu se je ostanek dohodka povečal le za 15 %. Indeksi terjatev do kupcev, zalog in obveznosti do dobaviteljev so po polletju ugodnejši kot v repubhškem merilu. Manj ugodna pa je ugotovitev, da število zaposlenih že dalj časa miruje. Temu pojavu je težko ugotoviti prave vzroke, vendar je verjetno, da je to tudi rezultat boljše organizacije dela, modernizacije pro- izvodnje, boljšega izkoriščanja de- lovnega časa in večje delovne storilnosti, skratka vseh faktorjev, ki pogojujejo večjo produktivnost de- la. Če je taka ugotovitev točna, potem trenutno mirovanje zaposle- nosti ne bo dolgo zaskrbljujoč pojav. Napovedi nekaterih bistriških go- spodarstvenikov pred dvemi in tremi leti, da bo leto 1973 tisto, ko bo začelo gospodarstvo bolje „dihati". se torej uresničujejo. Brez dvoma, da so ugodni finančni rezultati poslovanja tudi rezultat velikih vlaganj v osnovna in obratna sredstva v zadnjih letih. Verjetno pa bo položaj v drugem polletju zaradi redukcij električne^ toka in pomanjkanja nekaterih surovin in reprodukcijskega mate- riala, nekoliko slabši. ti Bistrišici ala odkupiti in prodati tržne viške krompirja, ki jih dostavljajo trgov- skim organizacijam in delovnim kolektivom po vsej Sloveniji jp sosednji Hrvatski Kooperacija od- kupuje krompir po 1,20 din za ke od proizvajalcev. Takšna odkupna cena je za letošnji pridelek primerna in sprejemljiva za pridelovalce Upoštevaje stroške odkupa in prodaje, embalažo in prevozne stroške do kupca, obrat kljub vehkemu delu ne bo ustvaril prj prometu s krompirjem pomembnega dohodka, saj ga prodaja glede na razdaljo do kupca po 1,45 do 1,55 din. V obratu menijo, da jim bo uspelo odkupiti vsaj 65 % tržnih viškov. KK Ptuj, TOZD Kooperacija se še pripravlja na pridelovanje krompirja v naslednjem letu. V načrtu imqo namreč menjavo kakovostnega se- mena vsaj 130 ton priznanih sort krompirja pri svojih kooperantih, zato zbirajo naročila za takojšnjo dobavo semena, kateremu bo cena od 1.80 do 2 din za kg. PROIZVODNJA SOLI Z DEFICITOM Te dni je med slovenskimi primorskimi solinarji precej vroče; kajti že dalj časa se potegujejo, da bi jim odobrili povišanje cene sob za trideset par pri kilogramu. V primeijavi z ostalimi podražitvami, ki so celo večje, je to prava malenkost, če pomislimo na to, da kilogramska vrečica soli zadostuje v gospodinjstvu za daljši čas; medtem ko podraženi kruh in druge artikle kupujemo dnevno in so nekateri dražji tudi za 10 ali več dinaijev. Za kaj pravzaprav gre? Slovenske solarne delajo v sklopu portoroškega podjetja Droga, podjetje pa z ustva^enimi dohodki ostale proiz- vodnje krije proizvodno iz^bo solin. Prodajna cena soh je prenizka, da bi z njo lahko krili stroške pridobivanja in modemizacije solin, ki je potrebna zaradi ve,dno večje potrošnje soli. Kaj bi se, na primer pripetilo, če bi se jugoslovanski proizvajalci čez noč dogovorili, da bodo ustavili nedonosno proizvodnjo in se pre- usmerili v takšno, ki namesto izgube prinaša dobiček? Sol je nepogrešljiv artikel naše prehrane, zato se kaj takega ne sme pripetiti; vendar je čudno, da se ob odobritvah podražitev električne energije in vsega drugega ne more - odobriti podražitev soli, kar bi za dmžinske proračune ne pomenilo bistvene obremenitve. POVEČANO ŠTEVILO GOVED V PITANJU Z anketo, ki so jo organizirali kmetijski organi občinskih skupščin Slovenije, je ugotovljeno, da so imele kmetijske organizacge v svojih hlevih 15, junija tega leta 73.833 glav goveda, ki so bila namenjena pitanju. To je 30 % več, kot lani v istem času. 1972 leta je bilo v organiziranem pitanju 56.872 glav živine. Sedanje stanje je rezultat povečanega števila glav v družbenih hlevih za 3.364 ah 51%, v kooperaciji pa za 13.567 ali za 43 %. Lani je bilo 77 % telet iz lastnih hlevov, okrog 3.000 pa jih je bilo kup^enih. Letos so iz dragih republik odkupih približno 18.000 telet. V celem lanskem letuje bilov družbenih hlevih okrog 10000 praznih mest za pitanje goved. To število se je sedaj zmanjšalo na 6.600. UgotoviH so da je 30 družbenih organizacij povečalo število pitanih goved, šest jih je to število zmanjšalo, ostale pa so ostak na istem nivoju. KK Ptuj, KK Hmezad v Žalca KK Pomurka, KG Škofja Loka ir- KŽZ Kranj - vse te organizacije so povečale število pitanih goved i' povprečno 1000 glav. V glavnem « organizacije tudi medsebojno sode- lujejo. POLLETNA BILANCA UVOZA TRAKTORJEV Po podatkih Poslovnega združenja za mehanizacgo kmetijstva so letos v prvem polletju uvozili skupaj 8250 traktorjev. Od tega jih je 8228 tako imenovanih kolesnikov in 22 goseničarjev. Po teh podatkih lahko sklepamo, da so kmetje lahko s polletno bilanco uvoza zadovoljni. Na začetku leta je bilo sklenjeno, da se uvozi okrog 9000 traktoijev. Glede na veliko povpraševanje na domačem trgu zaradi premale proizvodnje domačih tovarn pa je gotovo, da se bo do konca leta moralo izdati dovoljenje za uvoz še dodatnih 3000 traktorjev. Tako b' letos uvozili skupno 12.000 traktor- jev. Zraven tega pa so naši zdoi^'^ prvih šestih mesecih uvozili okroi 4.700 traktorjev, število na J način uvoženih traktoijev se bo i konca leta še povečalo. j, Najbo^ iskani so trak oi) 35-65 KM. Med kmetovajci zanimanje za traktorje češkoslo ške, sovjetske, poljske in romun^ proizvodnje. Naša domača industrija proti pričakovanju ne izpohiiti programa proizvodnje toijev. J \i, tednik — Četrtek, 4. oktobra 1973 stran 7 Labod - modeli za leto 1974 pripravljeni Tovarna Labod iz Novega mesta, niyvečji slovenski proizvajalec lahke Iconfekcge, katere del je tudi ptujska Delta, je v septembru pripravila na Otočcu modno revijo, na kateri je prikazala svoj proizvod- ni program za leto 1974 in številne nove kroje, ki jih je pričela proizvajati po kriterijih francosko- nemške in italijanske mode. Ob veliki pozornosti občinstva so manekenke prikazale tudi modne novosti pariškega Diorja v „novom6- ški" izvedbi. Za naslednjo sezono načrtujejo in pripravljajo modni kreatoiji Laboda tekstilne proizvode iz karo vzorcev vseh velikosti in baivnih odtenkov. Predvidev^o, da bo leto 1974 leto srajc; moških, kakor ženskih. Določenega stila ne bO, kajti Labod bo proizv^al srajce od širokih do tesno oprijetih krojev. Srajce raznih krojev bi nosiU ob vsaki priložnosti: v šolo, na izlete ali pa v službo. Labod je v svojem proizvodnem programu mislil tudi na naše vrle graničarje, milico, postaje in druge, ki nosijo med svojim delom uniforme. Pr^ravil je velik izbor krojev iz razUčnih tekstilnih mate- rialov za službena oblačila - uniforme. Del prihodnosti v oblačenju pa na fotografiji prikazujejo manekenke Centra za sodobno oblačenje iz Ij ubrane. „Obeta se nam živobaivno-karirasto leto 1974" Foto: Ria Bačer" OBČINSKA NOGOMETNA LIGA PTUJ 5. kolo-Vzhod: MARKOVCI ^ VIČANCI 3:0 b. b.; ZAVRČ - CIRKULANE 6:1; BRESNICA - GORIŠNICA 1:17; DRAVA B - ROGOZNICA 2:5; DORNAVA - STOJNCI b. b.; GRAJENA - PARTIZAN 1:1. Zahod: APAČE - ZLATGLIČJE 1:1; PREPOLJE - DRAVINJA 8:1, KIDRIČEVO - HAJDINA 2:2; LOVRENC - SKORBA 3:2; MA- KOLE - LESKOVEC b. b.; VIDEM -GERECJA VAS 6:4. V srečanjih zadnjega in predzad- njega kola je prišlo do številnih "esportnih izpadov igralcev med Jpo in po njej. Tekme Dornava- r»'ojnci sodnik ni upal soditi zaradi jzgredov pred tednom dni. Zaradi ega je tekmovalna komisija ptujske "ge sklenUa, da bo začela kršilce Orožje kaznovati Avgust Rimerie je na tekmi v "ornavi zaradi razočaranja nad «abo Igro svojega moštva fizično 'apadel sodnika, ki je moral zaradi p"P°rtne igre tekmo prekiniti, oaobno je bilo na tekmi Skorba - tu sta svojo nešportnost g°kazala Stanko Skok in Milan ^San ki sta pravtako fizično "Paaia sodnika. Vsem trem igral- nar l^omisija prepovedala nasto- ff^.v občinski ligi vse do leta 1976. i£r»i ^^ ukrepi podobne miir ® • spravili do razsodnega . ttijenja in da se bodo zavedah, da fiz ? ® mesto za medsebojno usn»k° obračunavanje zaradi ne- "speha v igri. Otroški vrtec sedaj tudi v Gorišnici Ptujska temeljna izobraževalna skupnost je pripravila ob tednu otroka prav gotovo najlepše darilo malčkom iz Gorišnice. V soboto so odprli v spodnjih prostorih OŠ v Gorišnici OTROSKI VRTEC. Dva prostora, ki sta bila prej namenjena zaklonišču, je ptujska TIS popolnoma opremila z inventarjem, sanitarge pa preuredila. Stroški so znašali okoli 11 starih milijonov, kar je v primerjavi z ostalimi podobnimi novogradnjami (cca 150 starih milijonov) minimalno. Funkcionalnost pa je prav gotovo ista, le kapaciteta je nekoliko različna. V okviru ptujskega otroškega vrtca je sedaj že 10 varstvenih ustanov v občini V Gorišnici so zaposlili dve vzgojiteljici za dopoldne in eno varuhinjo za popoldan. Vzgajale bodo 48 otrok v dveh skupinah v starosti od tretjega leta naprej. Ravnateljica ptujskega otroškega vrtca Milica Lugarič nam je v Gorišnici dejala: ,,Upam, da bo vrtec laraju zadoščal, predvsem bo to prav za tiste otroke, ki so otro^ega varstva nujno potrebni, teh pa je veliko. Vsa zahvala šoli, njenemu vodstvu, ki.je dovohlo, da smo dobili te prostore, ki bi lahko ostah neizkoriščeni Gorišnica sicer še dolgo ne bi imela otroškega vrtca, kajti sredstev za nove gradnje nam TIS prav gotovo ne bi mogel nuditi" Vrtec je predala svojemu namenu Marica Fajt, načelnica oddelka za družbene službe in delo. -OM- V novem goriškem vrtcu Foto: M. Ozmec POPRAVKI V prejšnji številki Tednika je več napak. Prosimo bralce, da v sestavku: Združitev TAP-SIGMA- OLGA MEGLIC na 3. strani vsakikrat nepravilno napisano be- sedo integracija berejo tako, kot je tukaj zapisana. V sestavku: Razstava „Vstaja jugoslovanskih narodov leta 1941" so zamenjani odstavki, je prekinjen 5. odstavek, katerega zadnje 4 vrstice in'6. odstavek sta prenešena v naslednji stolpec, 5. odstavek je torej tekst od 25. vrstice do 29. vrstice prvega stolpca in tekst od 1. do 4. vrstice drugega stolpca. V drugem stolpcu je tudi . odstavek sestavka (od 5. do 18. vrste drugega stolpca). Opravičujemo se piscem in bral- cem zaradi teh in drugih nenave- denih napak. Uredništvo Nedeljski atletski miting v Ptuju V nedeljo, 7. oktobra, bo na velikem stadionu športnega društva Drava v Ptuju s pričetkom ob 9.30 velika atlet^a prireditev, na kateri bodo sodelovale občinske reprezen- tance Ptuja, Velenja, Murske Sobote in Raven na Koroškem. Pokrovitelj prireditve je skupščina občine Ptuj. Prireditev bo ob vsakem vremenu. 8 STRAN tednik — Četrtek, 4. oktobra 1973 Neurejeni doliodi na ptujslci grad Turistična sezona je končana in nastopil jc čas, ko je že potrebno misliti na prihodnost in se začeti pripravljati za naslednje obdobje. Vendar večina turističnih, kakor gostinskih organizacij v tem času zapade v globok jesenski in zim^i spanec: čeprav jih čaka še mnogo ncurejenili problemov, kijih kasneje rešujejo v času, ko prično prihajati turisti in ko bi moralo že vse biti pripravljeno. ftimer podobne nenačrtne dejav- nosti lahko najdemo tudi v Ptuju. Razstavne paviljone ali pa muzejske prostore navadno urejajo v času, ko bi morali biti odprti za obiskovalce. Prospekta ali vodiča, ki bi vsaj delno informiral o tem, kaj si je možno v Ptuju in okolici ogledati in ob katerih urah, ni moč dobiti Dohodi za pešce na razsvetljene. V lesenem hodniku pod gradom je poškodova- na ograja; manjka tudi razsvetljava. Dohodov na grad ne vzdržujejo in se slabo čisti in neredko tam lahko tudi po teden dni opazujemo isti kupčrk človeških odpadkov. Verjet- no len problemov m njihovega reševanja ne bi smeli isti kupček človeških odpadkov. Verjetno teh problemov in njihovega reševanja ne l3i ' smeli in domačini gostje se najprej spotaknejo ob takšne nepo- trebne pomanjkljivosti in napake, in domači gostje se najprej spotaknejo ob takšne nepotrebne pomanjkljivo- sti in napake, OPOZORILO LASTNIKOM OSEB- NIH AVTOMOBILOV IN DRUGIH MOTORNIH VOZIL Komandir postaje milice Ptuj, Stane Širovnik, nas je obvestil, da so bili izvršeni v preteklem tednu kar trije vlomi v osebne avtomobile v Ptuju. S storilci bodo ukrepaU najstrožje. Prav tako je bilo več neprijavljenih kraj koles s pomož- nim motorjem. Predvsem zaradi tega, ker niso bih zaklenjeni. To vrsto „športa" je potrebno kar najhitreje izkoreniniti, sedaj v kah. Odprite še 3. okence LE IZJEMOMA JE NA PTUJSKI POŠTI TAKO .MALO LJLT)I Mnogi občani so mnenja, daje skrajni čas, da uprava ptujske pošte odpre tudi svoje 3. okence za prodajo znamk in pisem. To.sedaj prodajajo skupno na oknu št, 2., kjer sprejemajo tudi medkrajevne telefonske pogovore. Zaradi tega prihaja do nepotrebne gneče tistih, ki želijo znamke in pisma ter na drugi strani tistih, ki bi želeli prijaviti ali plačati telefonski pogovor iz govorilnice. Tudi če bi delo na obeh okencih opravljala ista oseba, se bo poslovanje na obeh sprejemnih mestih razbremenilo in bo lažje, ker bo uslužbenec kakor stranke vedele, kdo na kaj čaka in kaj želi. Koristen obisk v Velenju in v Mozirju člani predsedstva OS ZSS Ptuj so na povabilo občinskih svetov ZSS obiskah Velenje in Mozirje. V Velenju so na skupni seji obeh predsedstev razpravljali o stanovanj- ski politiki. Po ^ji so obiskali delovni kolektiv „Gorenje", kjer so s tamkajšnjimi predstavniki razprav- Ijah o uveljavljanju delavskih ustav- nih dopolnil. Zelo zanimiv pa je bil tudi ogled urbanistično in komu- nalno urejenega gradbišča, na kate- rem bodo v dolgoročnem programu stanovanjske gradnje zgradih stano- vanja za dvanajst tisoč prebivalcev. Naj k temu dodamo le še podatek, da je letos v gradnji 675 stanovanj in da 1 kv. m stanovanjske površine z vso komunalno ureditvijo stane 330 tisoč starih din. Ptujčani se lahko na velenjskem primeru načrtne stano- vanjske politike marsičesa koristne- ga naučimo, zato bi bilo koristno in nujno, da njihove izkušnje upora- bimo. če želimo, da bomo. s stanovanjsko gradnjo hitreje krenili naprej in v praksi uresničili stališča druge konference ptujskih sindi- katov. Ob obisku v Velenju so ptujski sindikalni delavci izrekh priznanje rudarjem rudnika v Vele- nju, ki z izredno požrtvovalnostjo vlagajo vse svoje sile za nakup dovoljenih količin preinoga za potrebe termoelektrarne Šoštanj, v kratkem pa lahko pričakujemo njihov premog . tudi za potrebe široke porabe. Ob obisku v Mozirju pa so člani predsedstev OS ZSS Ptuj in Mozirje na skupni seji razpravljah največ o aktualnih vprašanjih kmetijstva, o kmečkem turizmu ter o vzorno urejenih kmetijah. Po seji so si člani obeh predsedstev ogledali turistične zanimivosti občine Mozirje ter eno izmed vzorno urejenih kmetij. Tudi v tej občini so ptujski sindikalni delavci spoznali, kako velik napre- dek se lahko doseže z načrtno gospodarsko politiko in ž mobiliza- cijo vseh sil za hitrejši gospodarski in družbeni razvoj občine. F. B. Člani sindikatov občine Ptuj za dom v Kumrovcu v času od 25. avgusta do I. oktobra 1973 so za gradnjo doma borcev NOV in mladine Jugoslavije v Kumrovcu prispevah člani sindika- ta iz naslednjih osnovnih organizacij sindikatov: 53. KMETIJSKI KOMBINAT PTUJ, DELOVNA ENOTA GRAD- NJE PTUJ, 12 članov, 420.000 din: 54. KMETIJSKI KOMBINAT PTUJ. TOZD GOZDARSTVO PTUJ, 102 člana, 1.732,50 din; 55. KMETIJ- SKI KOMBINAT PTUJ, DELOVNA ENOTA TRGOVINA PTUJ, 30 članov, 766.10 din; 56. GOSTIN- SKO PODJETJE „HALOŠKI BI- SER-GRAD BORL" PTUJ, 247 članov, 6.011,55 din; 57. OBČIN- SKA KONFERENCA ZVEZE MLA- DINE PTUJ, 3 člani, 131,80 din; 58. OBČINSKO JAVNO PRAVO- BRANILSTVO PTUJ, 3 člani, 163.70 din; 59. MESTNA LEKAR- NA PTUJ, 34 članov, 1.446,15 din; 60. DELOVNA ENOTA PTT PTUJ, 98 članov, 2.179,00 din; 61. ŽIVINOREJSKI VETERINARSKI ZAVOD PTUJ, 20 članov, 696.00 din; 62. STANOVANJSKO POD- JETJE PTUJ, 22 članov, 260.00 din: 63. KOMUNALNO PODJETJE PTUJ, 59 članov, 985,50 din. Tako je doslej 4.925 članov sindikatov prispevalo za gradnjo spominskega doma v Kumrovcu 114.189,70 novih din. V poročila pa vključujemo le tiste osnovne organizacije sindikatov, ki so nam že oddale izpolnjene zbiralne pole- zbranih pa je že mnogo več sredstev, kot jih vodimo v naši evidenci. ČLANI SINDIKATOV! PRISPE- VAJMO VSI NAJMANJ 1,5 % OD NAŠEGA ENOMESEČNEG.A OSEBNEGA DOHODKA ZA GRADNJO SPOMINSKEGA DOMA V KUMROVCU TER ZA UREDI- TEV ŠIRŠEGA SPOMINSKEGA OBMOČJA, KI ZAJEMA TUDI VELIK DEL KOZJANSKEGA! OBČINSKI SVET ZVEZE SIN- DIKATOV SLOVENIJE PT'-^ tednik — Četrtek, 4. oktobra 1973 stran 9 §E DRUGI DEL PTUJSKIH KULTURNIH SREČANJ 2 uspelo veliko folklorno revijo, je bila za konec septembrskega oroerama I. ptujskih kulturnih Lčanj v nedeljo, 30. septembra 1973, v ptujskem gledališču, je ostal še drugi, oktobrski del jograma, potem pa temeljita ocena doseženih uspehov in izpolnjenega namena 1. ptujskih kulturnih srečanj 1973 in že začetek priprav na II. iečanjel974. Folklorno društvo Ptuj si je zaslužilo z uspelo folklorno revijo skupno s pokroviteljem I. ptujskih [;ulturnih srečanj 1973 Ljubljansko banko, z organizatorjem prireditev Temeljno kulturno skupnostjo Ptuj in sofinancerjem posameznih prire- ditev Kulturno skupnostjo Slovenije priznanje za zamisel in za dosedanjo izvedbo programa, obenem pa gporo za nadaljnje aktivno in spodbudno kulturno delo v ptujski občini. Za folklorno revijo 30. septembra v ptujskem gledahšču je potrebno priznati, da so presenetih nastopi folklornih skupin iz Beltinec, Mar- kovec, Varaždina, Cirkovec in iz Železne Kap le na avstrijskem Koro- škem in to ne samo z narodnimi plesi, temveč z mlado generacijo nastopajočih kot čuvarjem starih narodnih običajev in plesov, začenši pri učencih osnovnih šol do prijateljev folklore v visoki starosti. Veseli obrazi, vsa vnema pri petju in plesu, zanimive obleke, vse je bilo deležno prisrčnega priznanja gledal- .-ev in ploskanja. Skupen nastop, priložnost za spoznavanje Ptuja in okolice, medsebojna spoznavanja in uspeh na odru ostanejo osnova, ki bo vodila tudi pri poznejših srečanjih prijatelje folklore, ustvar- alce m učitelje folklornih skupin, ?a tudi godce, ki jih spremljajo na nastopih. S te revije sta odnesh folklorni skupini Markovci in Cirkovce po- «bno priznanje za nastop po 8 ■ parov učencev iz osnovnih šol, pa : tudi učiteljstvo teh šol, ki je pomagalo pri delu, da so otroci tako prisrčno nastopili s pesmijo in plesi. Železničar „Ivo Mikac" \aiaždin, "PD „Zarja" iz Železne Me in Beltinci kot gostje iz širše police Ptuja bodo v Ptuju vedno aobrodošli, enako radi pa povsod iprejmejo folklorne skupine iz .Orkovec in Markovec. Vsi skupaj 'ot celota pa skrbijo tudi za ®dsebojno izmenjavo obiskov in '•astopov. Dovolj razlogov in dosedanjih uspehov z letošnjih 1. ptujskih kulturnih srečanj govori za to, da se bodo lahko taka srečanja še ponavljala v korist poživitve kultur- ne dejavnosti tudi v občinah, kjer doslej kulturna dejavnost ni imela ustreznih pogojev. Folklorno društvo Ptuj si bo zato po letošnjih priznanjih tudi v bodoče prizadevalo, da bo prišlo pred ptujsko in okohško občinstvo še več folklornih skupin iz drugih krajev, ki bodo skupno z domačimi predstavile gledalcem predvsem sta- rinske gostivanjske in druge narodne plese. Nadaljnje velike revije fol- klore bodo organizirane v mejah, ki bodo zagotovile nastopajočim in gledalcem vse zadovoljstvo, finan- cerjem pa prihranile dobro voljo tudi za bodoče redno sodelovanje. _I_J. V. KINO SLOVENSKA BISTRICA 4. oktobra: franc. barv. ljub. drama GROFOVSKA ZABAVA: 6. in 7. oktobra: an. barv. kriminalka: ROP PO NALOGU TAJNE BRI- TANSKE SLUŽBE: 10. oktobra: it. fran. avan. film ZAVEZNIKI SVOBODE. LJUTOMER 4. oktobra: fran. barv. film LJUBEZEN V TROJE: 6. in 7. oktobra: am. špan. barv. film SVETILNIK NA KONCU SVETA: 10. oktobra: am. barv. film ZA NJENO LJUBEZEN. Program Ptujskih kulturnih srečanj 1973 v okviru Temeljne kulturne skupnosti Ptuj in pod pokro- viteljstvom Ljubljanske banke v soboto, 6. septembra 1973, ob 19.30 bo v gledahšču premiera Cankarjeve dramatizacije HLAPEC JERNEJ v priredbi režiserja Franje POTOČNIKA, ki delo tudi režira kot gost. Naslovno vlogo igra dolgoletni, zaslužni igralec in režiser ptujskega gledahšča LOJZE MATJASiC, ki bo ta večer tudi proslavil 25-letnico svojega umetniškega dela. Kmečka upornika dokončana Po trimesečnem delu je uspelo mlademu ptujskemu kiparju Branku Zorecu dokončati skulpturi, ki predstavljata kmečka upornika. Predlani se je odločil, da bo za svoj rojstni kraj naredil likovno delo. Pred tremi meseci je pričel zbirati material Zoreč seje odločil, da bo v treh mesecih, kolikor ima počitnic, izdelal skulpturo. Pri delu se je kasneje srečeval z raznimi težavami, ker ni bilo ustreznega materiala in ne delovne pomoči Moral seje s tem sprijazniti in bolj krepko prijeti za delo, če je hotel, da bo delo ob pravem času končano. Najprej je napravil glinasti osnu- tek in zanj porabil 3 tone gline. Šele, ko je bil osnutek gotov in mu je bil všeč, se je odločil za izdelavo kovinske ^ulpture. Delo je poteka- k) z zastoji zaradi pomanjkanja materiala. Kljub vsem težavam je vztrajno delal in delo predčasno končal Sedaj, ko je delo končano, se z zadovoljstvom spominja trenutkov, ki jih je prebil pri delu. Delal je tri mesece poprečno deset ur na dan, včasili še več. Branko Zoreč je najmlajši jugoslo- ■ vanski likovnik. Za študij na akademiji likovne umetnosti se je odločil zaradi tega, ker gaje ta smer silno veselila. Zakaj seje odločil za beograjsko akademijo? Povedal nam je, da ima ljubljanska akade- mija likovne umetnosti bolj konzer- vativen sistem, kot akademga v Beogradu. Dijak, ki obiskuje ljub- ljansko akademijo, ne sme razstav- ljati svojih del Taki pogoji so ga odvrnili Beo^ajska akademga pa vse to dovoljuje in mlade likovnike s tem spodbuja k delu. Te dni so ga obiskah sošolci in dva profesorja, ker so hoteli videti kaj pravzaprav dela. Obiskovalci so bili navdušeni V to delo je vložil nad 900 ur trdega dela. Skulptura je na dvorišču Kovinskega šolskega centra v Ptuju. fs Kmečka upornika, delo mladega jugoslovanskega kiparja, našega roiaka Branka Zoreča Branko Zoreč: Svoja dela sem razstavljal že marsikje v Jugoslaviji PO 20 LETIH PONOVNO GLEDALIŠKI LIST Ob premieri „Hlapec Jernej" na ptujskem gledahškcm odru, ki bo 6. oktobra ob 19.30 uri bo Ptujsko gledahšče ponovno izdalo svoj gledališki list, v katerem bo podan program iger in dela za obdobje 1973/74, oris gledališko prirejenega Cankarjevega Jerneja, zgodovine gledališke dejavnosti in posvetilo ptujskemu gledališkemu jubilantu, Lojzetu Ma^ašiču ža njegovih 25 let dela na deskah ptujskega gledališča. List bo natisnila Ptujska tiskarna. 10 STRAN tednik — Četrtek, 4. oktobra 1973 PROF. FRANJO VESELKO: ŽIVLJENJE PTUJČANOV PRED 600 LETI (NJIHOVE PRAVICE IZ 1376.) 5. nadaljevanje Vso bedo lialoških viničarjev je v stari Jugoslaviji opisal A. Ingolič v romanu (Želja, Trgatev). Znan- stveno analizo perečega problema o posestnem stanju Haloz je prikazal v sociološki študiji dr. Žgeč, pedagog - profesor ptujske gimnazije. Tedanji sreski načelnik Bratina ga je z žandarji preganjal, da ne bi širil revolucionarnih idej med haloškiml viničarji, ki so garah kakor tlačani v srednjem veku. Nemcem potomcem - zatiralcem srednjeveških, sedaj pred drugo svetovno vojno že tajno povezanih prek meje s Hitlerjevimi nacisti. Položaj viničarjev in posest- ne razmere v Slovenskih goricah je analiziral prof. Kerenčič, revolucio- nar-komunist organizator OF, heroj NOB, ustreljen od Nemcev 1941. Od trpljenja izmozgane, bolne viničarje je obiskoval dr. Jože Potrč. V umazanih škornjih je gazil po blatnih klancih do revnih viničarij, jih zastonj zdravil, še zdravila jim je kupoval iz svojega, ta veliki, nepozabni socialist-humanist. Sramotno izkoriščanje najrev- nejših v naši osvobojeni domovini je nehalo z ukinitvijo viničarskih odnosov 1946. Iz dosedanje razlage smo spoznali, kako je najprej kot predstraža plemiška nemška oblast in z njo cerkvena, prek Ptuja, centralne točke v pokrajini, prodrla do meje z Ogrsko ob Muri in vzhodno od Središča. Plemstvo in duhovščina sta utrdila svojo oblast po gradovih in cerkvah: kakor v mrežo ribe sta s svojo organizacijo zajela vse vasi in vse množice pokornih in revnih tlačanov. Z uzakonitvijo mestnih pravic pa je kmalu napredoval kapitalistični razvoj: meščani so izkoriščali na ptujskem trgu določene cene blaga. V cenah, višjih od proizvajalnih stroškov, je bil namreč skrit dobiček, neplačano delo vajencev in pomočnikov v cehovskih delavnicah mojstrov. Proizvodni stroški so bili nizki, roke vajencev in pomočnikov skoraj zastonj, iz njihovih znojnih kapelj so se natekali v blagajne obrtnikov in trgovcev srebrniki, zlatniki, bronasti pfenigi (penezi). Kovnica denarja salzburškega nad- škofa je bila tudi v Ptuju. Tako so že takratni ptujski Nemci (razni Reichenhalbi, Wolfhardi itd.), potomci priseljencev, uživah blago- dati slovenske zemlje, žulje sloven- skih kmetov - tlačanov. Ne samo Nemci, tudi na Italijane kažejo imena: Leombard, France itd. V rokah teh tujcev se je zbiralo bogastvo. Narodna nasprotstva se takrat še niso j pojavljala, saj Valvazor pravi za Ijubl^nske me- ščane najrazličnejših jezikov, da so živeh mirno med seboj „kakor ovce v staji". Mestni proletariat so tvorili dninarji (Ij. izraz „diar"). Hlapci in dekle, uslužbenci pri meščanih, so bili pravno nižji sloj, za njih je veljal poseben pravni red, odgovoren je bil zanjč gospodar in šele, ko so odslužih službo, jih je za prestopek zgrabila oblast (čj, 1 22). Tako se je, koncentrično, za sebe, razvijalo meščanstvo, nov razred, ki je nosil gospodarski in družbeni- napredek v svojih rokah, v nje lovil kapitalistični profit, denar, rezultat razvoja obrti in trgovine. Samo poglejmo malo bolj v smisel členov ptujskega statuta, kako je uzakonil in zaščitil koristi ptujskih obrtnikov in trgovcev, njihovo pridobivanje dobička, kako je preprečeval konkurente s podeželja in drugih mest! Čl. 7 statuta prepoveduje vsem krajem do Pesnice in Drave pekovske peči, prodajo kruha, čevljarstvo, usnjarsko in mesarsko obrt. Prav tako ne sme vršiti nobene obrti in imeti kakršnekoh zaposlitve oni, ki nima meščanskih pravic. Poseben člen poudarja: „Kdor'ne nosi mestnih bremen, ta si ne sme v mestu pridobivati f-emoženja." Tudi prebivalci iz ptujskega pred- mestja, torej nemeščani ne smejo vršiti obrti, prodajati pa smejo ob petkovih tedenskih sejmih le kakor gostje, tuji trgovci. Cehov ptujski obrtniki še takrat niso bržkone imeli, ker so jih nadzorovali mestni sodnik in 6 izvedencev, takozvani šestaki (se- chser). V pretežni meri so izdelovali le za mesto. Ptujsko polje. Sloven- ske gorice in Haloze. Statut še ne omenja izvozne obrti, saj je imel Ptuj dovolj potrošnikov svojih izdelkov, omenja pa pivovarno ulico (piergassen( po pivovarni, kije bila pri mestnih vratih „Spectkor", ki so vodila na današnjo ulico dr. J. Potrča. Pivovarn bržkone ni bilo več zaradi dobrih vin bližnjih goric. Omenjeni so sledeči obrtniki in trgovci: mesarji, peki, usnjarji, čevljarji, gostilničarji, 24 solnaric, 8 voskaric, 4 branjevke, izdelovalec pergamentov, studenčnih cevi, ko- pališčar, ki je nudil kopel tudi grajskim uslužbencem, ki niso no sih ostrog. Dalje prihodnjič. Iz spisov dr. Jožeta Potrča 20 „v buržoazni družbi je clovek zaradi deutve dela in nacina življenja enostransko razvit notranje pohabljen, spremenjen v stvar, v številko in to v atomski dobi. osebnost ogromnih ljudi je teptana, ponicena. v dobi fašizma in kulta osebnosti, ko se oblast povampiri je clovekova osebnost brez vrednosti. razredna epoha zgodov]. ne je ustvarila najsilnejša nasprotja, najstrašnej- še ponižanje človeka, pa tudi pogoje za razcvet Človeške osebnosti, pogoje za njen vsestranski razvoj v tako imenovanega totalnega cloveka." (osebnost in socializem) kolikor bolj se bo etika ukvarjala s praktičnimi problemi in z analizo humanističnih teženj, tudi v mednarodnem socialističnem gibanju, toliko bolj se bo spreminjala iz nekakšne filozofske discipline v pozitivno znanost, kakor sta npr. politična ekonomija in estetika. (nov odnos do etike) NOVE PLOŠČE - NOVI POSNETKI Oktober je mesec, v katerem poraste produkcija gramofonskih plošč in njihova prodaja. Mraz in slabo vreme zadržita ljudi doma, kjer jih med drugim lahko najbolj razvedri dobra zbirka gramofonskih plošč. Produkcija gramofonskih plošč se je v zadnjih mesecih skoraj podvojila zaradi novoosnovanih zasebnih in družbenih produkcijskih zavodov. V letošnjem letu je prvič prišlo do pojava, da je bila produkcija plošč zabavne glasbe večja od narodno-za- bavne. V Jugoslaviji dnevno proizve- dejo nad 70.000 gramofonskih plošč, vendar ne samo za domače tržišče. Največ naročil prihaja iz Egipta, SZ, Indije, Alžira in Maroka. Val razburjenja med proizvajalci gramofonskih plošč in med izvajalci je sprožila novoosnovana gramofon- ska produkcija RTV Ljubljana, za katero, mnogi trdijo, da je postavila monopolistične pogoje boljšim an- samblom in solistom. „Prednost v našem radijskem in televizijskem programu bomo dajah posnetkom naše produkcije," je izjavil predstav- nik te produkcije; kar v prenesenem pomenu besede pomeni ignoriranje ostalih izvajalcev, ki so snemali za druge gramofonske hiše. Kot proti- utež takšni politiki so nekatere druge gramofonske hiše znižale cene svojim ploščam in ponudile boljš pogoje izvajalcem. Po obisku mariborskih in ptujskih specializiranih prodajaln gramo- fonskih plošč smo zabeležih imena plošč, po katerih se trenutno največ poprašuje. Se vedno je veliko zanimanje za festivalske plošče ptujskega in „Ko bom miss sveta, je pesem, l^ij ponovno uspela; verjetno zaraJ' prikupne izvajalke, ki je bila ptf' leti najlepša Jugoslovanka." sphtskega festivala ter maribor^ Vesele jeseni. Med domačimi zabf^ nimi ansambli še vedno vodi ^ Arte, sledijo pa mu Fosili sarajevski Indeksi. Krunoslav Sla^^ nac je z vehkim uspehom lansi"' pesem Plavi pingvin; nič slabše P^ ne prodaja melodija Banane Gr P V slovenski zabavni glasbi je vsem pričakovanjem najbolj usP Majda Jazbec s ploščo: Ko miss sveta, ki je .if^ razprodana, čeravno je sama P^j^, stara že več let.'Nič manj "^P (Nadaljevanje na 11. str'""' intes tozd Pekarne Vinko Res, Ptuj Trstenjakova ulica 2 vabi k sodelovanju na naslednja delovna mesta: 1. predpecnika 2. oblikovalca Pogoj: Pod tč. 1 in 2 kvalificiran pek 3. blagajnika — administratorja Pogoj: lahko je pripravnik s končano ekonomsko ali administrativno šolo. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih do- hodkov. Stanovanja ni. > Vloge naslovite na Kadrovsko službo podjetja v ro- ku 10 dni po objavi razpisa. tednik — Četrtek, 4. oktobra 1973 stran 11 ))Zelena- nje hrupa na delovnih mestih, niso pa zaščitili ljudi na .njihovih domovih. Res je, da je bilo sprejetih nekaj predpisov; vendar kdo kontro- lira in kaznuje kršilce, kot so: športni piloti, ki s letali poletajo nizko nad hišami in bolnišnicami in s svojim hrupom nervirajo dojenčke in bolnike; razen izjem so vsi poleti nad naselji pod višino 200 metrov prepovedani, predvsem nad bolniški- mi objekti, kdo jih upošteva; kdo kontrolira mladoletne voznike mo- tornih vozil, ki v želji za večjo hitrostjo in zaradi želje po vzbujanju pozornosti odstranjujejo dušilce zvoka iz motorne izpušne cevL Ali, na primer, hupanje voznikov pred stanovanjskimi bloki v poznih nočnih urah ali turiranje avtomobil- skih motorjev?- Ali morda dolgotraj- ni in nepotrebni piski lokomotiv pred zaprtim vhodnim signalom v postajo? Vsaka postajna kontrola ve, kdaj in od kod bo prišel vlak in mu bo dala prosti signal le, ko bo proga prosta in ne zaradi piskanja strojevodje. Organi milice, ki so zadolženi za kontrolo teh kršitev, posvečajo več pozornosti oprejemljivim, mnogo- krat celo manj deliktim kršitvam (kot, na primer: nepravilno parkira- nje ker imajo z njimi manj dela in jih je laže izslediti) število živčnih obolenj nezadržno narašča, glavni vzrok pa je pomanjkanje miru. V mnogih državah imajo posebne oddelke policije, katerih dolžnost je stalno ugotavljanje hrupa in vzrokov onesnaženja zraka zaradi nepravilnih in zaradi tega zakonsko prepoveda- nih pogonskih motorjev vozil v javnem prometu, predvsem pri diesel motorjih. Koliko avtobusov bi iz rednega prometa izločila takšna komisija ne bi bilo težko ugotoviti tudi laiku, kajti pri marsikateremu avtobusu lahko opazimo pretirano kajenje iz izpušne cevi ali čujemo prevelik ropot motorja. Težave ptujskega kluba ZDRAVLJENIH ALKOHOLIKOV V Sloveniji imamo nad osemdeset klubov zdravljenih alkoholikov, v katere zahajajo tisti, ki so že bih na zdravljenju. Več ah manj so ti klubi zelo koristni. Alkohohk, ki zapusri bolnišnico, še ni zdrav. Njegovo zdravljenje se mora še nadaljevati, če hočemo, da bo uspešno. Klub pa ima nalogo alkoholike, ki so se že zdravih, včlaniti in jim nuditi nadaljnje zdravljenje. Ptujski klub zdravljenih alkoho- likov ima veliko problemov. Vse to se odraža na članih kluba, ki so že večkrat zapustili klub in pričeU ponovno piti. Predvsem klub nima prostorov, v katerih bi se člani sestajah in nadalje zdravih. Tudi problem prevozov je velika ovira, prek katerih si ne morejo pomagati. Člani kluba so precej oddaljeni in posebno ob slabem vremenu imajo težave s prevozom. Mnogokrat se zgodi, da članom opeša morala, kar je velik minus za nadaljnji potek zdravljenja. Detovne organizacije so med tistimi, ki ne prispevajo k uspeš- nemu delu kluba. Te dajejo potuho alkoholikom, ker se dogaja, da prihajajo delavci pijani na delo pa delovne organizacije ničesar ne ukrenejo, da se to ne bi vec dogajalo. " Klub šteje 56 članov iz raznih krajev občine. Za vse te člane bi potreben zdravnik, ki bi bil ^ rednem kontaktu z njimi in bi Ji"^ dajal spodbudo. SO Ptuj je leto> dodelila klubu 5000 dinarjev^dota- cije, vendar ta denar ne zadošča za normalno delo. Klub je dal SO Ptuj predlog o prepovedi točenja alkoholnih piJ^ v ranih jutranjih urah in mladini po 16 let starosti. Nanj še ni odziva in člani kluba mislijo, da J verjetno romal v koš. h predlog realizirali, bi mnogo u' pijejo že v ranih jutranjih ostalo treznih. . .. Težave kluba zdravljenih alKO", Ukov torej niso le njegove, t®"^]!.!, vseh nas. Potruditi se bomo mof odpraviti jih, če bomo hoteli im^ j-. naši sredini trezne ljudi. tednik — Četrtek, 4. oktobra 1973 stran 13 PRVI OBISK PRI MOŽU Bližala se je sreda.,Zopet moram prositi za zamenjavo v službi, če j^čem k možu na obisk. Tovariša, poučuje dopoldne, bom prosila, da zamenjava pouk. Trde so bile besede, stavek mi je zastal v grlu. Dejala sem: ,,Prosim, če. . . grem k možu ..." Dalje več nisem mogla izgovoriti Sram me je postalo, vendar je ustregel moji želji tudi kasneje vsako sredo. Vijugasta ozka cesta po ozki dolini proti Ptuju se mi je zdela vedno krajša. Do Ptuja sem se peljala s kolesom. Od tam sem nadaljevala pot v Ormož z avtobu- som. Od daleč sem videla, da stoji avtobus že na postaji Bila sem pozna. Hitro odložim kolo ter tečem do avtobusa. Zdelo se mi je, kot da čaka samo še name. Opazila sem mrki šoferjev pogled. Resen sprevodnikov glas me vpraša: ..Kam?" Odgovorila sem tiho in plaho, da me ne bi kdo slišal: ..Ormož." Citala sem sprevodnikove misli, najbrž gre k možu, zdravi se, pijanec je . . . Peljala sem se v starem, ropotajo- čem avtobusu. Vso pot so se tresle šipe in potniki so se nagibali zdaj na eno, zdaj na drugo stran. Imela sem občutek, da vsi vedo, da vsi mislijo na to, kakšnega moža imam. Nisem izstopila pri bolnišnici Peljala sem se na avtobusno postajo. S tem sem uničila vse misli šoferja, sprevodnika in potnikov. Pot do bolnišnice je bila kratka. Šla sem mimo glavnih vhodnih vrat. Skozi okno se je oglasil osoren glas: „Odprite torbico!" „Jaz? " sem vprašala, „saj imam samo robček in denarnico." Ko sem nadaljevala pot do vhodnih vrat, sem pomislila, zakaj le vse to. Skozi okno sem videla, kako možje gledajo prihajajoče. Med njimi iščejo svojce, ki so jih nekoč skoraj že pozabili in zavrgh. Dežne kaplje rosijo šipe. Skozi nje je bilo videti megle in nejasne obraze. Po dveh tednih se bom prvič srečala z možem. Te misli so me spremljale, ko sem stopila po stopnicah. Bala sem se, kako me bo sprejel^ Od daleč slišim znan glas: „Žena prihaja." Da, to je glas mojega moža. Pa tako glasen, vesel, kaj le to pomeni se mi je podilo po glavi Vesel me je objel in poljubil Bil je drugačen, kot sem ga poznala v zadnjem času. Iz ust mu ni zaudarjalo po alkoholu, bilje obrit in počesan. Takega že dolgo nisem videla. Isti dan sem šla na sestanek svojcev. Bila sem v skupini ki jo je vodila socialna delavka. Tudi ona je bila nasmejana,, prijazna. Tako težko delo ima, prevzgojiti pijanca, pa se še na njenih licih pojavi smeh. Bala sem se, a bom slišala že znane besede: „Vaš mož je pijanec, nič ne bo iz njega" itd. Toda slišala sem tolažilne besede. Z veseljem sem prihajala na te sestanke. Pozneje sem prva med svojci v skupini opravila izpit o alkoholizrhu. Sledile so srede, vrstile so se nedelje. Ni me bilo sram iti k možu, ničvrednežu. Postajal jfe drugačen človek, mož in oče. Skoraj pet mesecev sem hodila na obisk, ne k pijancu, ampak k možu, človeku, ki hoče vrniti ženi dobrega moža, hčerkama pa dobrega očka. Ko sva se z možem zadnjič odpravljala iz bolnišnice, so mi privrele solze v oči Zdravnikom, socialni delavki in vsem, ki se trudijo, sem hotela reči: „Hvala, da ste vrnili družini srečo." Nisem mogla, povedale so le solze v očeh. np STRELSKO MALOKALIBER- SKO TEKMOVANJE Ptujski strelcj so sreda septembra organizirali občinsko jesensko tek- movanje z malokalibersko pištolo in puško. Nastopilo je 84 strelcev iz devetih družin. V tekmovanju s pištolo so ekipno in posamezno zmagali strelci SD „Joze Lacko", v tekmovanju s puško pa strelci SD Turnišče. REZULTATI: M K pištola ekipno: 1. SD ^,Jože Lacko" 791 kr.; 2. SD Turnišče 625 kr.; posamezno: Slavko Ivanovič 25 0 kr.; Franc Tominšek 249 kr.; (oba SD J. L), 3. Štefan Skok 232 kr. M K puška-ekipno: l.SD Turnišče 965 kr; 2. SD Turnišče 860 kr.; 3. SD Železničar 779 kr; 4. SD Turnišče II 775 kr; 5. SD ,,Jože Lacko"; 6. TAP 689 kr; 7. SD Podlehnik 615 kr.; 8. SD Cirkulane 574 kr; 9. SD Mercator 5 34 kr.; posamezno: 1. Stanko Pulko 253 kr.; 2. Ivan Ratajc 251 kr; Stanko Goleč 233 kr.; (vsi SD Turnišče); mladinci: 1. Jani Primožič (Kidr.) 220 kr.; 2. Igor Komidar 187 kr.; 3. Novak Radulovič 185 kr.; (oba JLA). mladinke: 1. Zdenka Skok 222 kr.; pioniiji: 1. Stanko Pal 176 kr.; seniorke, leže: 1. Zdenka Skok 257 kr.; (Turnišče); 2. Olga Kramberger 2 35 (Kidrič); 3. Zinka , Kosi 220 kr. (Turnišče). S. I. rTRAGIČNA USODA ^ Veter je vel okoli mene in me sušil v____J Zgodba invalida S milja na Gabrov- ca iz Ptuja, Muršičeva 4, je naslednja: ,,Bilo je pred dvema letoma Mladi smo še bili in zelo razposajeni Nekaj dni smo že bili v naravnih lepotah gorskega sveta. Toplo poletno sonce nas je grelo in vsi smo se po delu odpravili sončit. Čas je hitro mineval Nekega dne se je sonce že pričelo nagibati k zatonu, ko se je pričelo nebo temniti in pohiiti s temnimi oblaki Pričel je pihati hladen gorski veter. Večerjo smo že zdavnaj pospravili in pričeli smo se odpravljati spat. Vodja je pričel pripravljati obhod nočne straže, ftebral je seznam in takoj sem ugotovil da sem v njem. Po kratkem času smo legli k počitku, budna je ostala le straža. Takoj sem trdno zaspal Ura se je približevala polnoči in na vrsti sem bil, da zamenjam stražo. Tovariši so me zbudili ob 23.30 url Stopil sem iz šotora ter zamenjal tovariša, ki je stražil pred mano. Ostal sem sam. Vsenaokrog je bila trda tema in tišina: le veter mi je pihal okoli ušes in se poigraval z mojimi lasmi Ni mi bilo hladno, niti toplo. Spominjam, se da sem se pavzaprav kar ugodno počutil Čas je mineval in jaz sem napeto poslušal in opazoval Vladala je grobna tišina. Nočne ptice in veter so bih edini ki so kahh nočno milino tišine. Veter, kije pihal seje podvojil in moji kodri so pričeli plesati pod njegovo taktirko. Ovrat- nik sem si visoko zasukal, da sem se čimbolj zavaroval pred njim. Nenadoma mi je padla kaplja na obraz, trenutek za tem druga, tretja . . . Pričelo je deževati Prve deževne kaplje so bile' drobne in lahne. Prijetno je bilo držati obraz proti nebu in jih loviti Kakor jutranja rosa so padale na moja lica. NP Nadaljevanje prihodnjič Rodile so: Zofija Avguštin, Slape 32 - Nado; Angela Veler, Polenci 9 - dečka; Nada Vaupotič, Babinci 17 - Suzano; Marija Cafuta, Dobrina 5 - deklico; Angela Masten, Osluševci 14 - Bena; Marija Mesarič, Zagorci 88 - deklico; Marica Matič, Slovenski trg 4 - Darka; Angela Golubič, Dobrava 12 - dečka; Cecilija Belšak, Mah Okič 60 - Danila; Juhjana Biškup, Podvinci 32 - deklico in dečka; Otihja Raušl, Rucmanci 25 - Dušana; Slavica Zorko, Potrčeva 22 — dekhco; Justina Turk, Vel Varnica 46 - dečka; Otilija Kuster, Loperšice 41 - dečka; Ivana Draškovič, Krčevina 27 - dečka; Marija Masten, Lešnica 1 - Martino; Marija Majerič, Šardinje 24 - Milana; Marija Lenarčič, Kicar 17 - dekhco; Antonija Drevenšek, Gregorčičeva 16 - Matejko; Jožica Napast, Gaj, n. h. — Dejana; Anica Orešek, Turniška 26 - dekhco; Štefka Potrč, Krempljeva 6 - dečka; Elizabeta MUnarič, Polenci 34 - dečka; Milena Furjan, Zamušani 4 - Boštjana; Štefka Burgar, Ivanjkovci 51 - Brigito; Frančiška Pignar, Zagorci 56 - Frančiška; Terezija Tinček, Paradiž 33 - Danico; Cecihja Muzek, ' Videm 15 - Karmeno; Anica Haložan, Plajnsko 21 - Stanka; Marjeta Zupanič, Moškanjci 31 - Dominiko; Kristina Marčinko, Sedlašek 55 - Boruta; Terezija Junger, Spuhlja 109 - dečka; Kristina Petrovič, Podvinci 104 - deklico; Veronika Ritonja, Ilovci 12 - Tinčeka. POROKE: Štefan Petrinec, Prešernova 6 in Marija Cijglar, Nova vas pri Ptuju 97; Maksimiljan Krajnc, Lancova vas 74 in Dragica Khnc, Lancova vas 14; Janez Pignar, Lancova vas 89 in Marjana Veronek, Sp. Hajdina 138/b; Stanislav Gajzer, Bukovci 184 in Matilda Mikša, Zabovci 16. UMRLI SO: Helena Klenovšek, Videm 43, roj. 1893, umrla 25. septembra 197 3; Jožef Arnuš, Gruškovje 123, roj. 1922, umrl 23. septembra 1973; Marija Kralj, Dom dr. M. Borštnarja, roj. 1956, umrla 27. septembra 1973; Terezija Bolkovič, Bevkova 6. roj. 1889, umrla 28. septembra 1973. 14 stran tednik — Četrtek, 4. oktobra 1973 Mladinska knjiga izžrebala 290 dobitkov v torek in sredo, 25. in 26. septembra tega leta je mladinska knjiga poslovalnica Ptuj izžrebala 290 dobitnikov, ki so vsi prejeli lepe knjižne in druge nagrade. Glavna dva dobitka, pony kolesi, sta bila dodeljena učenki osnovne šole v Majšperku in učencu osnovne šole v Lovrencu na Dravskem plju. V mladinski knjigi so se odločili za nagrajevanje zaradi tega, ker so hoteli doseči pravočasen nakup šolskih potrebščin. Ta cilj so v celoti dosegli, saj je bilo kupcev kasneje zelo malo. Osnovna šola v Lovrencu je v celoti kupila vse šolske potrebščine pri Mladmski knjigi, zaradi tega so pripavili za to šolo posebno žrebanje in ponovno glavni dobitek pony kolo. Robert Ivanuša; 6 let je izvlekel nagradne kupone v poslovalnici Mladinske knjige v Ptuju Foto: S. Furman Vrstniki ob srečnem izžrebancu v šoli Majšperk ... in v šoli Lovrenc na Dravskem polju naša pisma ŠPORTNI DAN Danes smo imeli športni dan. Šli smo mimo vasi, ki se imenuje Lešje. Potem _smo prišli do Alenkinega doma. Šli smo naprej in smo prišli do Polajžerjevih. Poklicali smo Romana in Romano in sta prišla ven. Šli smo najprej do lepe hišice, ki je imela zelene oknice. Na oknicah so bili rdeči srčki. Sedli smo za mizo. Razdelili smo si malico. Potem smo že zapeli in zaplesali. Šli smo si pogledat v vinograd, kako škropijo. Imeli smo motorno škropilnico in velik klo- buk. Potem smo šli domov. Joži Jug, 1. a razred, Majšperk NA IZLETU Bili smo pri steklarski šoli. Steklarji so imeli steklarske pipe. V kalupu je balonček dobil obliko. Potem smo šli v brusilnico. V brusilnici smo videli, kako brusijo kozarce. Potem smo šli v nalival- nico. V nalivalnici smo videli, kako polnijo slatino v kozarce Potem smo sli v skladišče. Tam smo videli, kako viličar naklada pakete. Potem smo šli skozi park. Z dvigalom smo se peljali v 12. nadstropje nebotič- nika. Potem smo šli na železniško postajo. Od tam smo se peljali z vlakom. Igor Jeza, 1. a razred, OS Majšperk NA IZLETU šli smo na izlet v Korit no. Ko smo prišli k lepi hišici, smo sedli za mizico. Dobili smo malico. Po malici smo si zapeli. Slavka nas je naučila novo igrico.. Potem smo sli gledat, kako so škropili. Nato smo sli vsak na svoj dom. Alenka Peršuh, 1. a raz., OŠ Majšperk NA POTI IZ ŠOLE Ko šolski zvonec oznanja konec pouka, hitro pospravimo svoje stvari in se hitro preobujemo. Potem pa vsi hitimo vsak na svoj dom. Jaz grem s svojo prijateljico Irenco do Slap, potem pa se gre ona dalje na Janžki vrh. Doma me že težko pričakuje 13 mesecev stara sestrica. Sestrici je ime Brigita. Irena Avguštin, 3. razr., OŠ Ptujska gora tednik — Četrtek, 4. oktobra 1973 stran 15 HoRosKoP OVEN (22. 3.-20. 4.): Pride obisk, ki ga sorodniki že ocenjujejo kot prihod simpatije, vi pa še ne. Tudi sami boste nekam sli in se hitro vrnili. Veselje nad razporeditvijo družbe in prisotnost strica. BIK (21. 4.-21.5.): Počasi se boste izmuznili iz kontrole in zaživeli po svoje. Upoštevani sorod- nik postaja že malo prezahteven. Eden bo dva dni manjkal, nato bo toplo sprejet. Želje uresničite. dvojčka (22. 5.-21. 6.): Nesmiselno prošnjo najmlajšega boste odločno odbili in sprejeli nekaj drugega. Polagoma pojenjujejo tegobe v telesu in prihaja boljše počutje. Predlog, ki pride pred nedeljo, bo dober. rak (22. 6.-23. 7.): Nespora- zum boste uredili v pogovoru na nedeljski trgatvi. Prej huda znanka postane smešno dobra. Nič grdo ne ll«jte na druge, to bi bilo pretiravanje. Doživetje, ki pride ™3lo prezgodaj. LEV (24. 7.-23. 8.): Pri vas »ma bo vse pripravljeno v naprej, «to ne bo stiske. Drugače pa: ®mači izdelki, zaljubljenost ob nenadni obisk in sreča, ko vam •»najbolj dolg čas. devica (24. 8.-23. 9.): Tisti, ki ^imo zna, končno predstavi svojo '"oezen, ki ga bo grela do prvega «ega Vaš cilj je sedaj bolj natančen " nihce ga ne pozna. Dobili boste dobro prijateljico. tehtnica (24. 9.-23. 10.}: ^alu boste opazili, da se ne splača 'nati ob dolgočasni osebi. Najprej ^bro obvestilo, nato pa še P??ostitev. Ljubili boste tako kot Msih, vendar tokrat bolj pametno. Škorpijon (24.10.-22.11.): s ^ ®^®(jkom se začne prava Ijube- "•.Pri znancih se boste marsičesa kar vam bo izredno J.'stilo. Obvestila, ki ga v strahu PfJ.^lJ^ujete, ne bo. Hodili boste po O^IfELEC (23. 11.-22. 12.): Iftu, debelim nosom vas bo bo "neti zase. Zabavni načrt se Pare boste razdeljeni na ^^^ koncu vas bo objela ■^ehlad! ^^^^^ ^^ dobro. I^SJOROG (2 3. ,12.-20. 1.): Ijoij;: se za lepšo postavo in videz. Prijaznost v bUžini doma se spremeni v nekaj več. Darilo v naravi bo prišlo vsem prav. Nekdo bo prišel vprašat, kako vam gre. VODNAR (21. 1.-19. 2.): Prav sedaj je čas za dol^o odlašano, zato pričnite takoj. Vasa navezanost na , starejše moške in ženske prične popuščati. Potovanje vam ne bo naslada, temveč običajni dogodek. RIBI (20. 2.-21. 3.): Dolgo upanje^ v čudež se obrne v prepričanje, da ga ne bo. Za čustva je manj priložnosti, ker neka malenkost vse obrne. Kmalu boste našli, kar vam manjka. Več dela ne bo škodilo. Dober den no fsen en šmarnični pozdrov! Zaj, tote zodje dni, ^do nan je v glovnen dež po hrbti skrompa no nan je sunce le od cajta do cajta vun od oblokov polukalo, smo v naši lubi Prlekiji belo grozdje, izabelo no šmarnico doj s trsekov obirali. Jas van rečen, letos pa je tekla tota vinska roža notri v polovjoke, še boj veselo pa de te, gdo de se doj po guti posmeknola no v kolena župo sprovla. Jas ven o šmarnici eno lepo pesmico, ki se tak viža: „Šmamica je vinska roža - hitro zle^ ti v glavo, župo ti v kolena sprovi, vrze te na žemljico. Mica Lujza opozorja, več ne pij ga lubi ded, ^sta je do duma duga — čoka se te jorkof pet . . . Lujzek Mice ne posluša, pije guta ga za tri, križon gleda, vuhe špiči, svet na robe ves stoji. . Tak se poje tota pesen, ki je glih aktualna za tote jesenske dni gdo že mošt v polovjokih klokoče . . . Jas van rečen, zaj de po veselo jjo naših haloških iio prleških bregacah, gdo de se moštek v vinčeka spremena, vinček pa de marsikeremi kolena razmehča, omotično glavo nareda no povzroča še marsikere druge frontalne motnje. Zgodlo de se tudi to, da de zavolo alkoholičnega prestrošeja več nagojaja okoli voglof, aufiksaja no drugih folklor- nih „prireditef", kerih glovni organizator so vinski maligani. Jas ven en stori rek, ki provi: ,,V glovi vinski maligani, Lujs pa leži v jorki pohcani . . ." Ali pa tisti: „Micka pijana - „močka" prodana . . ." Vete, pri naši hiši mamo tri močke, ki so joko dobro zdresirane da mišoke lovijo. V zv^zi z našo trgotvijo grozdja, van naj še samo to poven, da sen meja tisti den na pukli fso mrzlo no toplo žlohto. Resen je, ke so mi grozdje obrali no ga pomogali sprešati, resen pa je tudi to, ke so mi še isti den odnesli v flaškonih 60 litrof mošta, eno vejko krpačo orehov, štiri vreče krompira, 40 jajc, tri kokote no še dru^e kmečke dobrote. Zaj pa si zracunte, kejko haske sen meja od totih beročof, ki si zmislijo na mene samo v jesen, gdo je kaj od koče za odnesti. Jas pa dobin za fse to od moje mestne žlohte vsoko leto ene raztrgane hlače, dve raztrgani sukji, Mica pa kokšno ponošeho jenko, štumpfe no zažlajfane bize. Vidite, tak je to, dobrota je pač že nekda bila no de ostola še naprej — sirota. PISMO IZ AVSTRIJE Karlek, ki je na deli v Avstriji, mi je to ovi den posla pismo z žalostno no domotožno vsebino: j,Drogi Lujs, vsoki tjeden redno prestevov- len tvoj kot pa sen se tudi jas odloča, da mo ti napisa neke o svojen živleji. Že štrto leto sen po sveti strebuhon za kruhon, pa mi je, veš, že fsega zadosti. Začeja sen si graditi novo hišico, ki je že pod streho. Kdo se fertik mo s prvin cugon ali pa makar peš takoj dornu popiha. Lujs, zaj pa me zanima, če de se najšlo za mene kokšno delo. Sen pulkvalificirani mizor ali tišlar po domočen povedano. Gdo sen ba se duma nesen moga nigi dobiti službe no sen ba pač prisiljeni iti prek krez mejo. Samo od friškega lufta no flike zem^e pač duma nesen moga živeti. Lujs, zato te lepo prosin, da mi priskrbiš negi zaposlitev, saj se zodja leta tejko čuje, de mo odprli za vse ali pa vsaj za večino v tujini zaposlenih delafcov — delovna mesta v domovini. Piši mi, kak je s ten no če de se najšlo delo tudi za mene. Za tvoj odgovor že v naprej praf lepa hvala. Pozdrovla te Karlek iz Avstrije. Pozdrovleni KarlekJ Vidin, da si priden no skrben mož, saj mi pišeš, da si si s prihronki hišo pod streho sprava. Verjen ti, da si se po štireh letah navola služiti tujemi gospodori no si doba domotožje. Dum je pač dum, pa makar je pokrit s slomnato streho no podprt s tromi. Kaj se tiče zaposlitve v domovini, ti jas nemren nic konkretnega povedati, neje pa najbrž hujdič, da ne bi moga dobiti službe, saj se pri nas duma dosti dela na ten, da bi naši zdomci lehko tudi duma delali. Zaenkrat je resen fse še boj na papiri, tečas, ke boš si ti hišo do kraja odsluža pa do vena papirnate oblube tudi že oživele. Tecas pa še stisni zobe, pridno šparaj no se dobro mej. Za pridne roke, de se že najšlo delo - tudi duma. Morti boš duma malo meje zasluža, meja pa boš občutek, da služiš svoji domovini — ne pa tujcon. Srečno, Lujs. 16 stran tednik — Četrtek, 4. oktobra 1973