111., pondeljok, 1. oktobra (Oct 1), I«Ž3. STEV.—NUMBER 230, NA HANKIf Atlentio City. N. J. — (Fed. Prem,) — V t trn mNtu sboruje trust denarja, i drugo beacdo Kreta ameriških bankirjev, & II Beaek, predsednik baukiraka j divisije iuraailnic, J« poročal, da hranilna vloge y Ameriki tnalajo danaa $17,300,000,000 (17 milj^rd 300 miijonov do-larjev). Vsak hranilnih vlo« je okrog 36 miijonov, taraj toliko kot jo približno drniln v Združenih državah. Povprečna vsota vloge^lnoeno deleJ, ki odpade na eleherno družino, anale torej +M6. .^VEB^I e Brat delavee, ki Ima družino, tli imU to veoto v hranilnici t Ako ja nima, tedaj jo Ima na-kdo drugi, K« j mialil, kdo t V Balunarake in dru«« lioenoe, ki J^^ Jp^^JBBMi® ^MitaAkA Au pa n i oitn ne jo preklftoeae, pa mirna Bosna. TA SODITI ODLOK JI HUD UDABB0 SA MVOOI TOOIL «101 V OHIOAOU Okiosfo, SI. — Kadar prekličo iupan Dever to ali ono lloaneo, jo te preklioane. Sodišče nima pravice, da bi moglo prisiliti župana k vspostevltvl preklicanih lleeae. ' V prvi tosadevni prelskulnjl Jo dolival koaesm sadnjega tedna neki lekarnar poraa, čeprav je trdil v svoji tožbi, da Js njegoya o-brt >s odvsetjem Uoenee popolno-ms uničena. • Ta novica js v živo sadsla po. aebno tiste, ki točijo rasno pijače, ^ - "Če le lekarnar ne more dobiti nasaj svoje lloenee s pomočjo ■odnega posredovanja, kako naj to potem doeOe saluusrt" so ss iiprslsvall vsi lalostnl in pobiti salunarski krogi. Charles BldvroU, 4711 N. Olsrk street, je bil tisti lekarnar. Ma ■odilln je leksl sodno povelje 'mudamue', ■ katerim ja hotel prisiliti lupsns, da mu isda prc< klieaao Ueeaeo sa prodafrnje me-dlein, tobaka ln eode. Lloenee Je bila preklioane potem, ko je mest-ns oblast aretirale leksrnsrjero-gs klerks Johna F. Wslshs, kar gs Jo galoMla, ko je pro4*j*l lin. Sodnik Jame« S. Baldwip Je n« okrožnem sodižlu podal gorlosu-njeni godni pravorek. "Pogoji mestno odredbe ia.pa besedilo na licenci sami dovelju-js Županu prekMagvati liounee po svoji lgstni rssaod.ua.ti," js rs« kel sodnik B*\MrWW: T h« župan Dever Je-dede J pretaM« oal, osiroma bo prokltosl 185TI. oeno. BOLGARSKA REVOLU CIJA POTLAČENA. Diktator v Sofiji parala, da i London, 89. sept. Kakor je rsavidno is včersjlnjlh in daaaš-njih poročil, > revolucija bolgarskih kmetov in delavcev Ispodle-telg. Uradno poročilo U Sofijo ge glsgi, da go vladne lete vlergj mk Ferdinandovo, sadnjo pa-etojanko revolucionarjev. Olavna voditelja komunistov Dimitrijev ln Ksrlov sta baje pobegnila v Srbijo. j Ko so vlsdne čete vsele Fordi-nandoVo, so nslle 190 Vojakov, ki SO l»li ujetniki revolucionarjev. Vojaki so povedali, da so komuni-sli lepo ravnali s njimi, trije ra. njeni laatnikl ee bili v bolnišnici, »v eo imeli dobro postrabo. — e rovoluclonsrjov so ss umaknile In rasdelila t več skupin, ki nsjst oseb v sUnem neurju, ki jo v petek gvečer rsmsjslo po mestih Council Bluffs, Ia., in Louis-villu, Neb. To sadnje mesto je štirinajst milj južnosapadno 0-mahe. gest drugih ljudi pogrešajo, a več kekor dvajset jih js ps telesno poikodovsnlh. Kmalu po nevihti v Council Bluffa je prestopil Indijanski po-tok, ki tele ekosi mssto, sroje bregove ter preplsvll del mssts. Zadnji del fcledaliMa Strand, ki stoji blisu potoks, sc je podrl, sli nihče nI bU ponesrečen v tistih rasvalinah. i •. . ' . * ? j Spodnji del tega mesta je preplavljen vel kakor eno Itirijsško miljo ns ilroko. Tsko silen je Ml hudournik po oestah, ds se skoro niso mogli opazovalci, ki ao prihiteli gledat, sdržsti na nogah. Neko skladišščc, več kil in garal Je uničil ogenj, ki se jc vnel kmslu po nevihti. Tiskarski prostori krajevnega, lista Nonparell so bili greplav-Ijeni, in voda Je aUU v njih več kakor čevelj visoko^ Kater in tri njene otroke ao našli mrtve ped nekim drevesom na devetaajeti in Toetlvanakl Sesti, in očeta pa pogrešajo. Iliše U družine je podrte. Povodenj Je ene najhnjlik v dolgi vrsti let. Škode, ki jo Je na-pravilo neurje v mestu Oouneil 'Bluffs, bo snalala vel kakor četrt mil Jona doieejev. Obrat poulične Želesniee in avtomobilov med Omebo ln mestom Council Bluffs je bil popolnoma prekinjen, ln na eto in sto ljudi I« Council Bluffae je moralo oeUtl v Omahi čet noč. Tudi v Omahi Je bila velike po-vodenj, ki je spodnje mestne dele {spremenila v jeeero. Po nekete-rih ulicah je voda nerestle sa leat čevljev, in videti Je bilo, keke Je vel svtossobtlov plavalo po vodi. Lonkvtte, Neb. - Osem oeeb je bilo ubitih in se vel tisoč dolarjev napravljene Ikode, ko sa js utrgal oblek nad tem mestom WloMfea, Kaos. — Mestai deli v N. Wiekiti ia N. Blverside, kjer eo same stanovanjske hite, ao bili preplavljeni v petek tve-čer, ko je vodovje reke Uttle Ar-keases prestopilo njene bregove. Oeaper, Wyo. - Nslivi hi plohi po oerrdnjem Wyomiagu so prisilili vse taeselaje reke, de eo prestopile svoje bregove. Neprev. Ijeno Ikode eeeljo aa vel kakor aa miljon dolarjev. ; Belgrsd, H. egpt , - Is Čari-broda poročajo, da so včeraj padale bombe v Hofiji in nsredile •lino paniko. Dva molka tU bila Ubita In 11 ranjenih, Franeieeo, Oal. — (Feder — Otto Braneteter, tajnik itične stranke, ki potuje s s na govorniški turi po de-dejel tu, da bo Debe sopet iniški kandidat pri volitvah «4. Debe je pri volji spre-andidaturo, le uvidi, da bo llušlti isobrasbi delavstva s ■mpanjo. Toda Debe želi [Rusijo prihodnje leto. ako fcbro popravi sdrevje. Njo-tja, da vidi Rusijo, js tako Kis morda pojdo £Ja na |L čeprav Is nt bo dekrsjs i Meer Tort, V. T, — Tiskarski •trs# M vrta štiriindvsjset ur aa dsa, da bode mogli gotovi gg»» ritki verski napetežl poalstl 600,-000 bibUJ na Japoneko Potres Je nemrot popolnoma porušil ia oni-Ml j lekarno, kjer se IsdeleveU biblije v japonskem jesikn, Srelal Japonci f Namesto da bi tisti de-aer prabfl* aeli verski fsaatik! se oMekc la kraae, ga mole Je sa tsko nepotrebno stvar, kakar je biblija, ki je poaekod skrejao banalne, ponekod strelno krute, po-nekod nerevneet essetne, malone pevaed pa Utajiva, de ss kar ka- Han Dlego, Cel. — (Fed. P/cm ) — Poročali amo žf, kako je po IHjStrf načelnik Oake v Loe Aage leeu podel v nemilost, ko ao našli v njegovem avtomobilu galono "ljutega". lete se je sgodiio s po Ucijekim načelnikom Johneenom v Benečiji. Zdaj je v »epom radi tihotapstva s opejnisfti pijačami Zasačili ae ga, ko je transportih žganje is Tia Joane v Mehiki če* mejo v Kalifornijo > Waahinglon, D. C. — (Feder. Preee.) — Ne podlogi Informacij, ki jlk je asojel trgovinski depert-meni. je bilo 1. septembra v Ho« landijl nm brerpeeelnlh delev-rev, dottm je bile 1. evgueta 7«,-ISO. Hrespoaelaoet reete kak ako-koai. Vae industrije ae prisadste, najbolj pa kovinarska. dokasali, da ee dobri . V 489 mestih čirom te 0o sedaj v bančnik vio-ij 10,600,000. Tako je bomas F. Wellace Is 4ae hranilnema ban^n* ChUago ln okolica. —.V torek oblačno in deževno Zmerni In tepli vetrovi i vihoda Temperature sadnjih 24 nrt najvišja «S, najnižje 11. Holace Urtde ob Ir47, galde ob I J2. i Atlantic Cjrti, 11 . _ —— 1 __ ■ 1 ROS VETA »loven! i ti ae tri m—M, to » mecemrtv U *- m »M, IM sdk » "PROSVETA* SSt-«« >#. SimiCH Tli fflP Ottmmd bv ifc* ..... TRPI PREMOG SE JE PODRAŽIL Konzumentje v Chicagu bodo leto« plačali tono trdega premoga štirideset centov dražja kot JanL Podpred sednik Consumers kompanije je naznanil, da se premog za toliko podraži Sledile bodo njegovi izjavi tudi druge družbe, ki prodajajo premog Governer Pinchot je apeliral na dobra srca premogovniških podjetnikov, naj nikar ne podraže premoga. Apeliral je, naj se povišani stroški zarsBi povišane mezde rudarjem na polju trdega premoga razdete med premogovniške podjetnike in železniške družbe. Dogodki v Chicagu govore, da jeapelj&adel na gluha ušesa. Kdor je upal, da todo premogovniški podjetniki in železniški magnatje kaj popustili od svojega profita, se je grdo zmotil. Privatni bizniški interesi radi marsikaj popuste, ampak o profitu imajo svoje pojme. Po njih nazorih se lahko profit poveča, nikdar se pa ne sme znižati. Prof it je pri njih sveta stvar. Profit je že povzročil veliko zla*ne svetu. Zaradi profita so naatale vojne, umori na debelo. Zaradi profita so bile izvršene sleparije in goljufije. Zaradi profita morajo mali otroci hoditi na delo'v rudnike in v tovarne, mesto v šolo. Zaradi profita gara na miljone in miljone ljudi na polju in v industriji, v katerih življenje ne posveti nikdar svetel žarek upanja. Ogromne ljudske mase so prikovane na težko, duhamorho delo v zatohlem tovarniškem zraku, Id ubija človeški duh in spodjeda človeško , zdravje, Na miljone in miljone ljudi živi v strašni bedi in trpljenju zaradi proffta. Profit povzroča plemenska in narodna in verska sovraštva. Profit neti netolerantnost, vzbuja nevoščljivost, sploh razvija v ljudeh najgrše strasti Obračajmo in prerešetajmo profit od katere strani že hočemo, našli ne bomo na njem niti ene dobre dlake. Zato j* bilo smešno pričakovati od ljudi, ki žive od profita, katerim so ogromni profiti omogočili osredotočiti še ogromnejša premoženja, da bodo popustili od profita, ako se jim lepo govori na srce. Se kadar Js bil delavcem primaknjen en cent mezde, še vselej je ta eent plačalo ljudstvo. Preje se zgodi čudež, da bavoda tekla v hrib, preden bodo privatni bizniški interesi prostovoljno ali pa na lepe besede znižali svoj profil Zadnja stavka rudarjev na polju trdega premoga in malenkostno povišanje rudarske mezde sta dobeV nauk sa ameriško ljudstvo. Premogova komisija, governer Pinchot in njegova komisija in njegovi strokovnjaki so poročali, da premogovniški podjetniki in železniške družni lahko utrpe malenkostno povišanje rudarske mezde od svojega profita. Ampak goepodje premogovniški podjetniki in železniški baroni so na selo razumljiv način povedali, da tega ne bodo storili. Malenkostno povišanje mezde bo plačalo ljudstvo, kot ta Je |pjlp Tb tsslej Gospodje premogovniški podjetni in železniški podjetniki bi bili veliko bolj mehki, ako bi premogova komisija in govsrnerjevi strokovnjaki priporočili, da se nacionalizirajo ameriške želesnice in ameriški premogovniki. Gospodje M prav saaesljfro Isto trttosiisartatt pri svojem profitu. Gospodje bi se omehčali, ako bi vedeli, da je v kongresu toliko odločnih mož, da napravijo profitarstvu na ta način konec, da nacionalizirajo premogovnike in železnice. Gospodje bi se stokrat premislili, preden bi dejali, da ne popuste nič od svojega profita. Delavstvo bo moralo prenesti svoj boj na politično polje, ako bo hotelo omejiti profitarstvo. Združiti se bo moralo tesno v politični organizaciji in postaviti kandidatom može, o katerih Je prepričano,- da bodo varovali ljudstvo pred grabežljivimi in po profitu hlastajočimi privatnimi bizniškimi interesi. Povišanje mezde ne pomaga ničesar, ako privatni bizniški interesi lahko povišajo cene produktom sa toliko, za kolikor so povišali mesdo delavcem ali pa šs sa več. Takih igledov, kskoršnega naift zdaj podaja povi- Pa. — Z delom «e pohvaliti, kajti delamo boli Kaša alavnoat pri rasvitja xa atave aa je dobro obstala, ako u-poštevamo slabo vreme. Udeležba bila prilično obilna. Razume da bi bila udeležba še veliko velja,'ako bi bilo dne devetega aeptembra sijalo prijazno solnce. Hvala bratom in aeatram dru Sik podpornik organizacij im rojakom, ki ao prišli od blizo in dale« poaetit naio slavnoat. Kajti pomagali ao do uspeha. Društvo ae zahvali John Pajku aa zlat pr stan, ki ga, je poklonil druitva. — Poročevalec. Oirard, Ohio. — Velikokrat ae pglaai ženaka z dopisom ia zaradi tega aem mislila, zakaj bi pa v Gi rardu mollale in odločila aem so napisati za javnoct par vrstie Sicer nimam namena piaati otfen-akih razmerah, ampak o stvareh, ki ae tičejo Slovenskega doma in dramatičnega druitva "Preiern". V induatriji ae pri naa obrača koleaovje, tako da je vae za posije-aa od ranega jutra do poznega hO ma ti ko Je I da n, bilo a,.ki T u i j ji nahmal bližno za štiri sto ne ve«. Ako ae mu bo drugje tu- takratni domovini,-ki ^ 10 večera. Ia tega aledi, da očetom, bratom in moiem potekajo dnevi enakomerno pri trdem duhamornem delu. Tako življenje pa zahteva včasi razvedrila, kaj. ti llovetko življenje poatane pre-več enoatranako "In enolično, ako Slovak samo gara in vara, nikdar se pa n« zabava. Pravo življenj« je dalo, zabava, veeelj« in uživanje. Deiavei na zaslužijo toliko denarja, da bi lahko pohajali v ve. lika meeta poslušat opere in gledat drame, ki ao Jih napiaali ve. liki duhovi. Skrbeti morajo sami ra svoje razvedrilo in zabav«. > Zdaj Je prilel jeaenaki čaals aezona je tukaj za vprizoritev, gledaliških iger, pa tudi za pie£ ne prireditve. Nekaterim Slovencem je is sns-ao, da priredi naše dramatično društvo "Prešern" letošnjo se zono vel gledaliških iger, med katerimi eo drame in veaeloigre. Upamo, da bodo*Slovenei v o-bilnem Itevilu prihajali k tem gledališkim prireditvam, da si di tako posrečilo, poetaae ačsao-ma ie miljonar Nesreča tudi nikdar na poliva. Pri Sheridan Oal kompaniji v rudnika Itev. 7 Je nekemu ame-nškemu rudarja polomilo pri delu križ in tudi druge koeti, teko da ae pričakuje smrt vaaki tre-notek. Vlaai čitam v listih, da ae ku-kluksklani organizirajo pridno m trpinčijo ljudi. Skoda, da nisem tu rojen As»ričan, ker bi k njim pristopil, kajti jaa bi pomagal «• lajšati trebuharje a velikimi de-narnimi mošnjami, meeto da bi preganjal uboge ljudi Zdaj eo take razmere, da delavčeva družina, ako Je številna, na more izhajati z zaslužkom družinskega o-žeta. Jaz eem aatnec, pa aa morem ■koraj vel živeti Ako bi pripadal h Kukluksklanu in bi'«« pregra-m1, bi kvečjem prejel dve leti kaz-ni. Za kuklukaklane pa ni kazni. Čital aem, kaj polno ▼ Oklahomi. Sem ao pripeljali tihotapca s pojnimi pijačami, katerega eo ta-ko preUpi, da Je meeo viaclo njega. Governer W«lton Je odre-dil milico v zločinsko meato in proglaail Je vaja* stanje, da napravi kuklukaovakim grozodej atvom konec. I Za rudarje je pa ie vedno stara pesem l>e ali tri dni dela v tednu. Nekaj milj južno od tukaj ee je pred kratkem dogodila avtomobilčka neareča. Kaka ženaka iS Franklina ai je pri' tej nezgodi zlonBla vrat. Na potu v bolnilni-lao je eeveda umrla. Nekaj drugih oseb je bilo tudi pobitih, toda ao poaebno nevarno. , ■N. Vreme je elabo za farmarje. Deževalo Je apomladi in delujo zopet v jeaeni. — Jok Ferhne. Poročila iz Jigoolavijo. Od ašHb stalnih poročevalcev. osvežijo avoj duh in tako položo nadaljnim prireditvam, trdno pod*-lago. Odviano je pač od poeetov pri prvih predstavah, ako borni prirejali predetave skozi veo ae^ml Damoklejev meč. Italijani po- konfllkt med Grčijo in Italijo poravnan. Grčija Je aprejela vae pogoje, ki Jih Ji Je diktirala veje-poelaniška konferenca. Prav Je tako, da saj vedno ae vial nad as- zono., j /a Nadejamo ee, da ne bo aihče izostal od gledaliških predstav akoii vao sezono, ker bo dramatično društvo prirejalo igre akozt vao aeiono v koriet Slovenskemu domu v Girardu. ? Dramatično društvo vprizori v kratkem burko is vojaškega življenja v enem dejanju. "Kaker-šen Je goapod — tak elugs",. je ime burki, ki ie priredi v soboto dne šestega oktobra t.*l. v Slovenskem domu v Girardu. Začetek re točno ob poloemih zvečer, atopnina sa molke petdeeet cen tov, za ženzke . pet in dvajee t Jo slavo Musaoliniju, les, en Je smagal, da a« mu Je morala eelo Anglija ukloniti Ko, pa naj bo! Reško vprašanje ie ni reicno in se bo najbrž ie dolg« vleklo. Be-šeno pa J« v pr Usnje, naše prostega pasa v Solunu. Dobili amo 130.000 kvadratnih metrov sve- * j V Nemški Avstriji ao prišli ns eled velikanski tihotapski aferi. Preiakava j« dognala, da ao ca-rinaki uradniki tisto blago ki Je šlo čes Nemško Avatrijo v druge države, zamenjavali in namesto njegs dajali na njegovo mesto blago slabše kakovoeti. Razume tov. Igrala bode domača .godba i harmonika, . katero spremljajo gosli Po igri proata ssbsvs in plee. OSEBE: uhlč Milan, porotnik.John Cigalo »tlfeek, njegov eluga..Joe Kramar liC. prvi poroftnit. JT. ff^kONO tilee, Upe, rekrut..Frank Verbift etika, kuharica... . .-Emma Zwe fvedar, hišni sospodSr... Toa teli utopiti v žlici vode. In le bi ne bilo pozneje v avetovni vojai Amerike, bi bili mi sedsj že fuš V naših krajih. Povem nekaj karijoznega, kaj Je pri naa sakon onou službeni pra gmatiki, kije bil objavljen 1. aeptembra l 1, Po tej bo preje mal uradnik U. kategorije okrog 400 dinarjev meeečac plače 1 ! 1 Foalediea tega zakona bo tudi u-tinenje oddelka sa soeijsliio po litiko. Za zadaj Je odpovedano 53 uslužbencem Ja, mi ae pa ie čudimo, zakaj pa zo rabili toliko jndi, kaj pa ao delali f Vemo, da ie to velik reeort, ki oma vel oddelkov, aU toliko ljudi imeti odveč kar pri enem «4delku, je pa vendar malo preveč, pa nsj reče ido, kar hoče. Naj bi ae naetavi-le manj ljudi, tiste po pošteno plačalo, pa bi isti ravno toliko de lsli kot osli štab, ki ss Je kasneje odveč. — , Prav j% da se reducira, toda 1« tak«, ki jih ni škoda za državo. Pri naa pa ae reducira i« po strankarski pri padnosti in ne po znanju. Našf kmetijoi eo imeli dne 8. t m. na Bleda, "0j običajni letni prasnik, kjer J« bil« ramtava ži vine, konjaka dirka itd. Obiak Je bil precejšen toda manjši ko$ druga leta. Imeli ao pa zelo lep dan. , ri. A * Preteklo soboto s« Je vršilo-ob Triglavskem jezeru odkritje spo-meniks ruskim vojakom, ki so bili med vojno od svatrijske aolds-ustreljeni. Poleg domačih turistov, ao ae odkrila udeležili tudi sastopniki Rusov. Rudarska stavka v Trbovljah is vedno treja. Pričakuje ae pa vseeploiso, ds bo kmalu konča-Stavka v delavnioah južne Železnice ps Jt končsna, ker Je ilo ikoro vea delavstvo sopst na de lo.^Neksj delavcev je bilo tudi od Suičenih, ker ee jim je pripiaova \ krivda radi atevke. V pondeljek Je bil zaključen III ljubljanakl velesejm, ki Ukazuje kljub ;4enirni krisi,jn*kste. Kot poročajo zadnje vesti, Js^j Ae nahajamo pri na«, zelo velik .............. f stri-ss centav, as otrok« po deset cen- ge, da ao potem dobrega doma prodajali in imeli pri tem velike dobičke. Aretiranih ja bilo doec-daj okrog 16 earinakih uradnikov. Sigurno ;e, da aa pri tem i-meli ikodo tudi naši trgovci. Prejšni teden, ee Je pričelo Jesensko porotno zasedanje. V Ljub-Ijani ao bili prvi dan na dnevnem redu tri tajne obravnave radi po atlete v. V Celju pa je bil ubijalec • • v lastnega očeta obeojen na IS let- * * no ječo, drug alulaj pa, v katerem je bilo ,na dnevnem redu ]*• silatvo sedem in polletne deklice od 17 letaegs fanta, pa Je bil «• proščen. V Novem mestu pa je bil prvi alučaj uboj v pijanosti Zločince Je dobil IS m«a«cev Ja- uspeh. Poaetilo ga bo skupno krog 110.000 ljudi. Vseh regii ranih kupčij ae Js napravilo 841,100.000 dinarjev, KoUka P« Je še kupčij, ki Jih-niso registri-rsli. Največji uspek Je dosegla atrojna industrija, ki je prodala za 88 miljonov dinarjev blaga, sstem ps poljedelski stroji in rodje, ki «e jih Je prodslo zs W miljonov. PaČ lep uspehi Visok obisk smo dobili te dni v Srbijo je prišel francozM mar-ial Frsnchet d' Bspersy. — Tudi v Sarajevu ao odkrili zo pet veliko tihots^ako sfero. Vao osobj« eirinarnio« jabilo aretira no. Država ima nad 2 miljona di narjev Ikode. Pašič Je bU zadnje iaa« dolgo zunaj, t« dni pa ae je zopeCvrni in v vjadi poročal o avojem delu Franeiji. Dobil Je zagotovilo, da nas bo Frsneijs podpirsls reškem vprsšanju. , pismenosti v Mwyoržkih volitvah. TsritfS»;fl»iki in ženeke, ki so ss rodili v Združenih državah in ao rsvnoksr dosegli eden dvajaeto leto ataroati, ko dobijo volilao prsvico. Vsi ti, naj so te rodili v Ameriki ali v inozem«tvu, bodo morali dokazati, da znajo citati in pissti sngleški. Zakon, o pismenosti ae tiče le ] teh novih volileev, ne pa onih, ki ao že volili sli ki so imeli vo. lilno pravico pred 1. januarjem 1922. Stsri volilci, ki ao le volili sli ki ao bili upravičeni voliti pred tem datumom, tiidi če niso izvršili avoje volilne / pravice, smejo voliti ns prihodnjih volit-vah, ne ds bi se od njih zahteva-lo, da znajo čitati in pisati angleški. • - Za dokaz o pismenosti v angleščini se rabi dvoje metod. V malih občinah na deželi, kjer ni o. aebne regietrscije volileev, treba doprineati dokaz ns dsn volitve. Zs doks/ služi r«dno šolsko »pričevalo šolskih oblaati. V mestnih občinah, kot je meato New Tork, treba doprineati dokaz o pismenosti na dan registracije. Oni novi volilci, ki ao ae rodili v tej deželi ali ki ao ee rodili v inozemstvu! sli ao obiskali šolo tukaj, naj pokažejo evojo šolsko diplomo, ia katera je razvidno, da so dovršili fcrvih oaem razredov ljudske šole ali enakovredna so-le. Drugače je s onimi novimi volilci, ki nimsjs takega šolakega apričevala. Oni morajo predložiti spričevalo o piamenoeti in, ako na morejo pokazati, da ao dovršili kak šolski tečaj, enakovreden šeatemu razredu ljudzke šole, A rajo podvreči izpitu, in to nt- HL......... JH jjri ML Cas egodnja spomlad, kraj Liubliaaa . Rojake, vabim, da al ogledajo tudi Blovenaki dom, ko je le popolnoma dograjen. Vae notranje proatore amo preplrskali In prebarvali. Tudi oder je povečan Tako da isgleds krssno in prijaa» le. Drugi slulsj pa Je bil tudi no. Oder Je podoben odru v veli kem gledališču, eeveda ni tako velik. Slike, ki krasijo dvorsno eo dlvno lepe, ds ksr očarajo Slovaka, kajti apominjsjo naa na roiatnl krsj in življenje v njem. Se enkrat nljudno priporočam Poaetit« gledališko predstavo ' izredno velikem lt«vilu!^Prijatelj. akl pozdrav nenl — Mulberrj, Kana. — V časnikih večkrat čitam, kako slspsrjl varajo ljudi Tudi tukaj s« Je u gnezdil neke vrste alepsr. Pripovedoval Je ljudem, ds prihaja'tega niso deležni, is Mehike, kjer ima velike ask1a-|«e odpusti dvema de. Drugim je pripov«d«l d« pride ia Tasaaa Ia da Ima t«m bogato olja« vrelec. Nastopal J« kot velik b«gstin. Vss Je kotel pre-kupitl Ns Breezj Hillu sts dve prodajalni in eeveda Jih"Je Ko- šanjc mezde rudarjem na polju trdega premoga je bilo še vs^f. Lahko se rete, ds jih bilo toliko, da je delavstvo lahko j P^upltl Gobo v grl« Je i- spoanalo, ako je hotelo rasumeti, da se.mora tudi politično I IJi« ul ^S^ie ^ organizirati, ako ho^e priti Profitai*vu do ftivega. tli? Nke KlpTZo d^ uboj radi dekloto. Tudi tukaj J« dobil zlolin«« \ leto Uik« J«če. O priliki rojatva preetolona elednika Je podpiaal kralj ukaa o amnestiji. Te pa niao deležni oni, ki ao kazaovaai po aakenu o Hiti države in oni, ki eo bili kaznovani radi podkupovanja ia p»-neverbe In oni, ki ao bili ob»oj«Mu vadi Ipekulaelje, navijanja a«r iq podobno. Neluterim m odpn kazen v celoti, nekaterim ps le delno.' Oproete ae tndl mladoletni. jrai tisti pa, ki eo bili obeojeni ln kontumaeiam (ki ao zbežali) pa Smrtna kazeo ia v Srbiji odpuati nošnja okovov, ksr je bilo tam v navadi. Dne A. septembra J« minulo Mvno IS lat. odkar ao bili Ciril Metodarji v Ptuju napadeni od nemško-nacijoaalne dmba-II, kar Je lm«lo potom sa posl«dl-eo one septemberske dogodke 11 aeptembra 1S0S v Ljubljani. Ts dan J« priredila CMD t Ptuju morajo koliko dni pr«d dnevom v«giatra-| «ij«„ ki «« v državi New York vrši navadno meaeca oktobra. Novi voiileo mora pri tem izpitu pokazati, da sns iitsti in da razume, ksr čiU. Prečitati mora na tihem kakih 100 beaed v tno-atavni angleščini. $Ia to mora v laatni pisavi odgovoriti ns kakih oaem do deset vprašanj, ki se nanašajo na prečitano čtivo. Kakor rečeno, Jo to čtivo pičeno v najbolj anoatavni angleščini Izpit ima ls dokszstl, da-li novi voli-Iso sna čitatl in piaati sngleški in da-li' ima radi tega volilno pravico. LL;',..V Vsakemu ksndidstu je dasa dvojna prilika, da dokaže svojo piamenoft. Ako prepade pri prvem izpitu, amo a««*akcga dro-gsgs dne sopet podvreči izpitu. Tudi le bi dvskrst propsdel ?n ispitu, gme prihodnje leto zopet poekuaiti. Ako ps dobi enkrit evojo spričsvslo o piamenoiti Tlptliin apeli gill njŠTrit' (Certificste of Iiiterso/), nibf« ee, ki live ob morju in močvirjih, ga ne more več priailiti, da bi * —- i K. M Flamlngo. Vrat ima iaredno dolg, glava jc velika, kljun je moian in malo vpognjen. Noge ao izredno dolge in gole, kremplji eo pa zvezani s p1 a vatami. V Evropi najdemo flamlaga ob Sradoaemakem in ("Vnem morju. Moreka voda, kjer zaliva niline, mu poaebno ugsjs, V laai ae nahaja v Jatah, ki štejejo do tieoč glar. Vzdigne ae tal-ko od ts1, ksjti nsjprvo aa aaleti na svojih notah, nskar n dvigne od tsl v zrak. Navadno stoji v vodi na eni nogi, glavo pa savi-Js ln Jo skrije v perju. PreMvlja se s živalmi, ki iivs v vodi polži, ribieaml rski, ps tudi s vodnimi raatlincmi. Svoje gnezdo zgradi U blata in vodnih raetlia komaj dva levlja od tal Po navadi ima dva mladiia. zopet podvrgel takemu izpito. Ako je enkrat volil, ame vedno zopet voliti, ne da bi mu bilo tre-bo novega dokaza o pismenosti, tudi če ae preaeli iz enega okraja država v drugega. Novi sakon M naelsnja nt spremembo (smandment) h kon-•titueiji držsve Nsw Tork, sprejeto l 1931, v ksteri se določa "da nihče ne bo vpravičen volit j, ko doecžc polnoletnost, natarali zacijo ali drngače, razun sko pska oecba Jc zmožna čluti in piaati angleški, iavscmii v alučaja teleane nesposobnoeti/' / Tudi nekstere druga države i-nujo aUčne predpise. Prva država, ki J« vaekonila teko postavo, Je bils državs Msaaachusett.. n to žs pred 60 leti Od tedaj | I Meeo Je šele okusno in žs stari j dvajset držav vsskonUo postav«, Rimljani ao lisljsli flsminga kot ki zahtevajo od volileev, da zns-dellkateso. jo čitati in piaati angleški, v Od Srodoacssakega in črnags | drugih drisvah volilec dokszujr morja napravi polete tadi v drn-Ida ena čitati angleški, a tem J» ge cvropsjske kraje, v katerih preSita ns gtaa kak odatavet rve-m raaproatirajo močvirja. Posa-jzne ali državne konetitucije mcene fUminge m lovei za lezi i še! pit v pisanju obetajs v trm aa Ljubljancke barju. naplie evojo la»e ali de pr^i Flamingo živi tudi ob jezernih par beeed ali da Mpik, kar ae a* srednje AaiJ«. v severni Afriki ia narekuje. Nob«as Iruga dris" Južni in Srednji AnMriki. Slednji I ae ukteva, da mora kaadidst ta-m ločijo od evropsksgs ia afriš-|di razumeti kar Ja^preiital. kega flsminga. »y • % , * Iz-'Is iše Mat Je aUa. val naeprotaik g katero aH prijatelju vaše«« v rRAKC0IK04MBiXA BANKA, BEOdBAD. PU«aJo nt termin Irana ul«t* 4« •* M leta« obrati. Ako nllntrivit« poslati val ton ar na kreaUae a) FRANK OGLAR, yederated Y ifakarji Nair KRAVONP U8TRELIL NA 2IVAL, A ZADEL KMETA Virginia, Minn — Mladoatni I lovec Pavel Eliason je pod kija ai v seporu, kjer more razmtf vTork NY-PreW2000ti ljati e svojik zmotah, ki jih js M/ kiiUal Webb unije it. neredil v tolmačenju lovske pa Hb'so pred malo »eaj ko dve- atave L tednoma zastavksli v tiskar. Najprej ni pravilno preračunal, , velikih dnevaikov v New Tor- kdaj tc pri5ne lovgka ^^ L zaključili, da »e vrnejo na DrUfi6 ni bil u ^^ Uk||4en y , po pogojih, katere j»Ji dal h0Vfkih Mdevahf da bi mogtl lo. || predsednik Mednarodne čiti kravo od moosa. In tretjič je tiskarjev, ki je potegnfl * IgM4il iYoj cilj Ur MdtI ntroa. ki listov in raaglMU Atrajk ,t0 krave kmeU A B fe vnim. Stevkarjl zahtevajo, Ujegovo dvanajstletno hčerko Ha. [aorsjo biti vai brci js prtjaU ktaif. Kiti oče, niti hči ni biU teiko renjene. K Hason trdi, da ni vedel, če krši postavo. ¥ NEVESTA OPEHARJENA. eti nazaj na delo. Oenerslas stavka Vincouver, B. C. — Generalna ^vka Sumarskih delavcev, ki ao Sini! W., je končana v tukaj-Trn okolišu. Stavka je trejale Olieafo, m. — Čuden alučaj d 12 septembra in je bila snak I dvojne osebnosti je priiel ta teden tests. ker se politični jetniki ie na dan, ko je 28 let stara tovar-jno naiiajsjo v ječah Zdruienih niika delavke Berba Gayan do-v gnala, da je njen "moi" ženska, Stavka v Mehiki. dve leti mlajia od nje. ■ llesico Citv. — Delavske stav- Ko je to rasodele policiji, ao je li v Mehiki se mnoie^V letu 1922 U gledati detektivi sa Berbinim ?bilo 56 štrajkov, v prvih osmih ''morem''. Medtem so aretirali .Mečih leta 1923 je pa ie bilo 07 Aleksandra Koainakega, ki je bil gnjkon Večina atavk se vrii za Pravi mož Barbinega -moža." ----„------ ^..... Bovianje mesde. Največ atavk je *»e Barbinega "mola" devanje, potem je konec vaake ln- v federalnem okroijp in v drža- je Zefija Dcrdsinski. Ko sc jc dividuslriosti moškega sveta v A- uma Puebli in Vera Crusu, kjer "Uada tovarniška delavka eella z - —........■ io središča mehiških induatrij. |Zo*ijo v gledaliiču pred dobrim V Puebli, glavnem mestu dria kmUj je Leo Dcrdsinski. 01 ftOtOM ZDRUŽENIH DKlAV E> KAKO OBLEKO ZA MOAXB.lt Chicago, m. — Produkcijo na debelo ia poeaotenje močke oblo te — gibanje, po katsress bi prišel res možki svet v Združenih držsvsh v eno ssmo uniformo —• je prihodnji okov, v katerega mislijo vreči osebno svobodo ia in-dividuelnoet v Združenih drža* v ah, kakor je čuti glaaove, ki prihajajo a konvencije, ki jo imajo isdelovatelji moških oblek na mestnem pomola. Gotovi vplivni interesi v oble« Silni industriji so ne delu v tej smeri. V stiku so s vlsdniml oblastmi ia na delu celo sedej vse-jemno s svesnimi uredniki v gotovem iresklngtoaskem uradu -— morebiti v trgovskem departmon tu. Ta nakana je mednarodna. Na Angleikem ao mislili doseči sploi-no močko uniformo v svesi a vlad-niml oblaetml. Pa se jim jc ponesrečilo tisto prisadevsnje. Sedaj naj pa poiskusijo oblačilni tovar» nsrji svojo srečo ie v Združonlh državah. Kakor kažejo snamenjs, ae bo dalo uvesti moiko uniformo laie v Ameriki kakor pa na Angleškem. In če se interesom, ki so sada; za to nakano, posredi njih prisa | n t istim imenom, stavkajo cestno-Železniški nameščenci., letom dni, ji je ta rekla, da js )blečena je Razne vesti. OBRZOON ODSTAVIL MADt KALNE TTBADNIU fPtčSZ T v mtl° »tanovanje na ledmk Alvaro Obregon je aadalj1lul ^ bila v moiko obleko. In Barbi ae je nemudoma vnelo mlado sree. • "V Leone sem se zafljubila," je povedalo dekle policiji. "Hodila s ve preeej časa ekupaj, a potem sva se pa jela pripravljati aa aa-konsko življenje. Ustanovila sva si dom, in meseea julija sem ni kupila pohiitva aa kakih $200 na odplsčevsnje. Tisto pohiitva sva U teden precej občuten udarce nehižkemu 'boljševizmu'. Pred 1(44 Kmm«4 M, sem vse." 'i.'*'M Naredila ats romantično pot k par tedni so bili odslovljenl ino- J» rnmanucno P»i« krnski boljše viki, ki jih je načelniku, ki iedaje poučna do. Ijeval Bommeo Boberto Haber- ,d*> IS. sgpfe Sod« asa, is uradov mehiike vlede, po-|aik W' McBven » J* Mbno pa is ministrstva sa pouk I P°rocli-ia izobrazbo, kater« ministrstvo "Potem sva Imela ienitovanje m baje isrebljali redikalni ele-B# avatbo v stanovanju na Bm-aeati v evrho propagande proti it./' je nadalje pripovedovala Združenim državam. nevesta. "Med gosti jc bil t« A- Ali izvedelo pe se je, de ni ta jeksender Kosinski, ki stanuj«, predsednikova akcija sedela ni-|»kor sem Izvedele, na W4 W. kogar dragega kakor Luiaa Me* l®th *t Zdelo se mi je, da ae je roneaa, ki načel ju je mehiiki de- I imel prav dobro ne svatbi." lsvski federaciji in je prisnsn sa In •• J* Koeinski tako domačega nadkomunUta vMahi-privadil obiskom pri novam sa-ki Maronea je bH odstavljen kot koaakem paru, da ie je Berba • prvi načelnik vojaških tevaren, »vojim "možem'' vred sastrante-ikladišfi in življenjakih salog, kar S* P^ia pred deveUml dnu vi j« najbolje plsčsna službe v Me- »» 1091 N. Marshfield ave. biki. Msronea si je beje nepravU Zadnjo nsdeljo je bilo dogna. v službi ogromno premoženje. I »o, da jc Leo ženaka, nakar jo jo meriki. Moikl bodo hodili v uniformi po cesti in ns pogrebih. Sedaj nam žs ukszujcjo, ks, moramo ln Čaaa ne smemo piti. Razne aodne prepovedi sabranju jejo delavcem organiziranje. Mnogi napeteži ia delujejo za odpravo cigar in cigaret, aa odpravo tobačne industrije. In kmslu t ogne priti čas, ko ie človek nit kihniti ne bo ssicl bres tega al onega ursdnega dovoljenja^ nekaterim napeteiem nikakor ns gre v glsvo, da imamo ie it*k preveč posUv v Združenih drla-veh. Zvesne, drievne in krajev ne oblasti vtikajo svoj nos skoro v vsako ssdsvo posamesne-ga državljana. Usiru. Velepoaleuiiki ligin odde lak je privolil ponižanje Orlko Italiji v prid. Vse te atveri imajo peala s o-brambo zapadne Evrope proti ruskemu sistgjRn ln možni ruske-nemški svesi. Buhrski položaj ss resvija v smeri, ki juno priča, dk si prisadevejo saveaniki preprečiti okrevanje Nemčije, aekaj, če bi jo prepuatill semi eabi, bi bres dvoasa postale najmogočnejša delavska republiki na svetu ln bi v svesi a Rusijo slomlla vso aedanjo oblast takosvanih viijih razredov t Evropi. Fašistovski pokret je nadaljnl nagib k evropski rearedni vojni. Faiiatovake vlade — aaao-daj eo tri v Evropi —- so čistokrv-vojeike diktsture vladajočih ttsredov. Faliaem je najsovajia reakcije viijih rasredov preti naj-razvojem delavskih in lUSeČkih gibanj v Evropi Tako-rekoč vse delavako gibanje v »v-ropi ie ssdaj poteguje sa uatano-vitev nove kooperetive in saroU-negs Ustalitve vseh induatrij. Tskiea sistem bi ae odvssl vii-jim razredom samo politične ob lseti med delavakimi maeami, nebi jim odvrni tudi vea vala po-Iva, ia ksterih sajemsjo svoja bogsatvo. Neprestano naraščanje delav-skik strank in velikansko rasiir-jevenjs kooperativ, to oboje de mnogo misliti vlijim resrsdom in povsrofis, da snsmajo krinke s obrasov ter se sa tekajo k voja-ikim diktaturam. Pojav treh tkkih razrednih Slad in nevarnost, da se jih pojavi ie več, to oboje potiska Xv. repo v razredno vojno boljinbolj. V strshu pred novo nsvsrsostja delavskih in kmečkik vlad H po-služujejo diplomatje sspsdno Evrope nacionalisma, ambicij b so-vraitva, da odvrnejo posornost svojih narodov nsss in d# aakrla-ksvsjo položaj. Na dnu pa je tli-ns socialna borba, ki utegne vsplsmteti vsek čas ter pomakniti civilizacijo ali daleč naprej, ali UIUm«I|«H S. »priU Podporst Jednoti Ukmtp. t?. 1S07 v drla vi IIUmU. rJ GLAVNI STAN: SSS7-SS SO. LAWNOALK AVE« CHICAGO. ILLINOIS. Iivrievibt odbori UPfRAVNI OOSBKi \mkmr. A»4r«w Vldtiek, B. P. D. T, tk Matih*« Tarkt uj»lk edd^k* V*arUk. arednlk a^lU UU JUv^tiUV, Pr«e«*4»ili VhMeet CaUh.r. ••« SI. Mailm, P«« gl. tal«11 BIm N«vek, al- W»e»Jaik Jaka gUftiU FIN* OedlM. POPOTNI OOSBKi Jak« TNMI. SO« SS, P»H M. O«rUh. 414 W. K«» H, SarlMlkM. k 7 Bo|j ^jrelaafalk. SCST-SS S«. Uw»4ele Av k« 104. Ghm ■ iee, s«w, IS. S. Wta*he Nadzorni odbori "IHB ZdruiltTOTii odbori Jas. Skuk, S404 Orf« Cl., CUv^aadTOkle. VRHOVNI ZDBAVNIKi Dr. P. J. Kara, SSSS Si. Clalr Av„ Clevalaad, a POBOBI—Kemeeadeaea e el. •dbornlbl. M delaj« v glavaaaa •a vrši takehi V1" i ; Pr.^.^^uiv1«8?.^.^.T. aeaV-Va iT VSE ZADEVE BOLNIŠKE PODPORE SE NASLOVE, »alalihe tej-»Ulv S. N. P. J., SeST-Se S«. Uwa4aW Av«., Cklea«^ lil. •ib^1!? tlSIIiNStl!^ tSSiJli H iTpj^s^Tissruisr. dal« Avs Ckleaga, III. Spi ZADEVE V ZVEZI E BLAGAJNIIKIMI POBU aa aellljaje m i iUeajBlilve S. N. P. J., MIT-SO s«. Lawadale Are., Ckleag^ IU. i ee aa) peMJeJe čsimM* / BOLNIŠKI ODSBKi OSREDNJE OKROUKi BI«. Na \mi A«l«« MikVt«eX MSI >, m Jefoaapad. M«rnr, UUk. VZHODNO OKROSJI. ZAPADNO OKROBJEi S«mr«k, CUrd Ckloaga, IU. ps zelo daleč sesaj. Barbin "mož" popihll v Milwau kee.« Prevarana tovarnlika delavka je prejela ia l{Uwaukee pismo, v katarčm je rečeno, da pride Zofka ie ts teden v Chicago. Detektiv je bil poalan v MU- avoith vfadnth"^*lulhIwaukee, dočim so drugi dstekti-svojih vladnih služb J ^ pp§žali nanjo na ielezniikih poatajek v Chieagu. Kakor ie povedano, ao oblasti dele Koain- skege, ki je previ moi pobegle Zofke, ia pod ključ. - Z Msronesom je neki padla ^cela komunistična maiinerija v vladnem sistemu. Ta novica jc hudo pretresla vse mehiike radikalec. Nihče ni pričakoval tega korake. Naaploino prevladuje mnenje, da ao radikal-ei prišli do po vplivanju generala Plutarha Calleaa, ki je bil poprej vladni tajnik in ki je resigniral, da vdeleži predsedniike tfekml kot vladni kandidat. Po mehiiki netivi ne more noben mehiiki predani k naaledovati aam sebe. Ali general ni aurel pomegali padlim radikalcem. Menda je ge-»«ral Callea vrgel puiko v koru-to. pustil mehiike komuniste nai Ohioitfo, 01 — Župan Dever "•"dih, ter se sklenil pridruiiti na- je koncem zadnjega tedna odklo ra^ajoeemu konzervativnemu ele* nil naročiti sdravatvenemu komi mentu v vrstah mehiikega delev- lesrju Hermanu N. Hundcacnu, »tva. naj izda dovoljenje sa uatapovi Ali je Obregonove akcije v ka- tev klinike se porodno kontrolo, 'vezi z nedavno rezignacijo fi-|za hs» js Je praatts D1VBB NB MAHA NIČESAR ILUATI O POEODNI KOV TEOU. Ohicatfo, HI. Župsu tedna ftan?nege ministra Adolla de la Huerte, ae deaes ne de ie sago- tovo reči. Ministra de la Huerto '®eli r.e smernega radikelce, >0 mehiški trgoval so gojili leu-P«njo do njege. O. Cerponter. Ti ienake mu je povedela, da je komiser ie dvekret ssvrirfl prošnjo sa dovoljenje. "Proti moji poHtiki je, de bi se jes vmeieval v poele uredni M a roneaa eo smatrali sa najne- kov mojege kebiaeU," js odgo-virnejšege človeka v Mehiki poli- varil župen. tiiae ln drugače. Mnogokej pri. 2eneke jc nato dejala, da bo l>" v>du je jo mričanski listi o njem. | vložila tolbo sa sodno povelje ft mu očiteje velikansko boga* »Ivo. ^eprsv Je bil ie pred aedsv B,m J«ko siromaien. V poslanski ' • rnic-i M mu očitali, de je nej-^Ji grebeiljivee t mehiiki re« P^liki. Ali so pe vsi tekinl očit-ki tudi reeničai, je druge vprail- »je. . , M«roocs Jc eter lele trideset let. Mov POTUS VA JAPOVSK1M NAPOVEDAN. Honoluln. 27. septembre. — Je-^»ki profeeor Omorf, ki je ae i« Avstralije, je satrdU v !rrn >»e«tu, da be lepoaeko obu nov potres v petdesetik letik •Jl r»a morda ie v teku petlk let. "mendemae," s katerim hoče prisiliti komissrjs. ds isds dovoljenje M kliniko. Dr. Buadesen »mst rs porodno kontrolo sa nepostavno ln ikod-I ji v o na j I »olji i m interesom »aro KAKO VAJVISJE SODIlCZ SKEBI ZA VAM "IVTE. t San franeleee. Cel - (Feder. Prem.) — Stetietllne poročile de pertmeata sa dele pokerujejn. .u ae je Hevilo 14 in l& letnih otrok, hi ao vpoaleai v Industrijah, po-vrčelo a 66 odstotkov, odkar j< najvišje svesne sodiiie rsz^Uio de js sekan preti otroikema dela neastavra. v Washlnfton, D. 0. — Prohibič-ni komisar Hajnei je nasninil, da je naročil dvema vladnima kemikoma, naj analisirata piječo na domu kongreanika Johne Filipa HiUa v Baltimoru, ker je Hill aam uhteval, naj vlada dožone alkoholično moč doma narejene-gs vina. Kemika sta dognala, da ae nekatero vino teko rsavije, da vae-buje več kakor dvenajet odstotkov ekohola. Kemika sla ae vr» nila v Washington s poročilom, ki ga iaročita Haynesu. Ta pe tr-dl, da ie ni prečital tistega poro-čila. > "Kadar prejmem poročilo, bom postopal v smisla njegove vsebine," je dejal prohibični komisar. Dogodki v Evropi. Evropski položaj se, kakor vse anaaaenje kažejo, razvija is borbo med resnimi skupinski evropskih aarodov v civilno vojno med soei jelnimi elementi. Prikejsjočs borbe uUgne biti teke velikaneke važnosti sa sel svet, da js ssdaj ,v Amariki naj najnejii posel, netsnko in vest-no tolmsčiti evropsks težnje tn smotre. Busks revolucije je bile dogo dek, ki je senescl Evropo iz vr linae neeljoneliatičnih vojn v od prta borbo med razredi. Postsr Ijene je bile prve diktature na svetu, dlktstera industrijskik de levcev. Te dogodek jc uatraiil vladajoče relrede, ki so nemudo-ms pričeli misliti, de Je njik pre stlž v razsula, le de Je trebe njih vlede izrabiti v svrho socialne iu razredne obrambe. Teko ste bila ispremeajene se-vezniiki svet in lige nerodov te-koj ob svojem zečetku v orodji ze preprečitev ustenovltve delev-skih vlsd. Ce ims človek pred oč-ml to dejetvo, potem tudi I z! s h ke razume vse poznejle početje tek netanov, ki sU ustanovile popolnoma nacionalistične, protiro sks in protiaemike republike v centralni ali ocredaii Evropi. Pri sodile sta boljii del Zgornje Si« sije Poljski proti volji večin« tamkejinjega pn-bivalatva. Odre dl!« ete rusko blokede ia pre prečila priznanje rt£e vlede. Po njunem prisad, vaaju je bila aa-trU delavska republika na Ogr-•krm. Lige nerodov ja popolno-me oakakiU Avstrije v flnenč iadastrijekem is fc vojnim letalom ata pobegnile il Novega Sada dva ruaki oficirji, ki ats bila usluibena pri naii vojaki k9t letalca. Imela p| ata amolo in pristati ata morili v Bu muniji, kjer ao oba aretirali in Jih .Ur o rili našim oblastem. Oddana ata bila vojaškemu aodiičn v Petrovaradin. Tudi letalo Ja prejela naša drieve vene naaaj. nopoškods- SIVI NOVA /DN^VItA V/UH/UJtJU /UMAV.Il V UHU/IIhH TMjuMum, I ' ravaieficne Mfhaolsisefe, Čf rebife 5 E V E « a l.O I HAll (J ti L Zeoerljlvi ltai«#«f lafefsko \pomb«a je ie iiVKijeiji, ^tlUlMalpifliaCiii^reaiiluif aeiem asa* ur uoov. % : ' tir /• mm M m M M*m\ i vv * rp~ I Frank 'v^fKSS^JH,® IJ t v a^a^L^emjftaetei' JiHe pSiBJa1aa''aSCl^l^vejSs NIT4I Uvradale Ava, Ckleage, BI. . . •.: POTNIŠKI ODDELEK! PiNte aa pejaanlla! ODPEI.EK! EMIL KllS BANKIR 133 Sacond Av«., Ntw York CUp. VV F. SI. Vi: HA C o ZA KUHANJE PIVA DOMA imamo v salegt stal, kmelj, sladke« in vse 4nye p<»i#«bi#iae. Peslails IS se pr«prifajie, de je 4ome pri aea, kuhani aeai naredil tako tebi na ljnba, kajti fftve-la bosta s leno in sa maošiia, da napolnita vso zemljo. Žena naj ti bo podloina kakor svojemu gospoda. V ene« telesa naj kiva e-na dola in hvali svojega stvarnika, ki jo je ustvaril po lastni podobi!" S temi beaedand Tjs dobri stvarnik dovršil svoja veliko de-lo ia kar sa jo bliial večera šeeti . dan, aa ja napotil v raj, da si malo od pači js. Človek ja oatal s leno na trati. Legel ja k nji, stegnil svojo kosmato roka in pogla-dil druiiee po golem talesn. ?gs-sila ss js in odprla oli "No kaj sedii kakor klada in buliš ošif" js ta zvenel njen o-sorni glas. "Stopi hitro in prinesi mi zrcalo, kolonjske vods in rdečega barvila, pa šivilje ne pozabi opozoriti mimogrede, da me počaka doma. Pridem takoj, ko se oblečem in umi jem." Mol ja poskočil kakor ranjena svcr in zatulil, da so sa sdraaiils vse rsjsks živali. "Kako pravišf Voda, kstalonsks voda in perila naj ti prinesem t In kaj menil, da sem tvoj slugs t Dobri stvsrnik js dejal, da mi bo* podloina kakor evojemu gospoda. Zapomni si to in izbij si iz glav« taks in s-nake mislil" Ženi so ss zaiskril« oči. Dolge tanks prste je zasadila v molsvs lsss in trssls koeato glavo, da ss js siromaku sdslo, kakor bi ple-ssla zemlja pod njim. Kolikor las js drlala v pestek, toliko je morsl pustiti na mesta prvegs spopada in arežea je bil, da je odnessl eele pete. Belsl ja na vso moi v raj in lels v prsdeobi dobrega stvarnika ss ja ustavil. Službujoči angelj ss ja praptrs-lil ob poprledu nanj. "Kaj ti js Slove k, da si tako bled in upehan f" . ''Povej, »poroči, naznani — — oh, sh, pojdi k stvarniku in-- uh, reši nujna zadava* strašna zmota, revolucija, apor — oj, ojoj, lasjs, glava, da, hitro, ta boljo voljo te prosta ... (gPl "Stvarnik as sprejema", js odgovoril aagel jecljajočemu šlo-veku. "Valno sejo ima. Poineara hi Lenin sts pri njem ..." k*J J/b posebno državne ns Med dvema stoloma C os Tu m priznati, da na zadovoljen, rfL sklenili presidant trek republik. Morda ao usti srednjo antanto, kdo ve! Naslednje poglavje pravzaprav ni poglavje, temveč okostnjak nevidnega telesa. Dvanajst člsuov ima U okostnjak ia ja brez glave ia ao«, roke pa so okrnjene teko, da vsa zadeva splok ia poseben! niti miš niti ptič. V tem delu govori druiinsks knjižica o otrocih in sps ali po dojsače povedano o tem, kar bo prišlo, če ne bo prišlo in na bo prišlo če bo pritto, ali da ae izjavim ia izrazim le bolj natančno, še ne bo zlezlo ne bo prilezlo in če bo zlezlo, bo tudi prilezlo. Lisies ima svoj brlog, jazbec tudi, polk tadi, podgana tudi, kavka tudi, sraka ima svoja gnesdo, vrana tudi, kav. ka tudi, vrabce tudi, poli ima svojo hišico, školjka tudi, ielva tudi, mravljinčar tudi, glista ima svojo luknjo, krt tudi, mil tudi, boiji volek tudi, samo sia človekov nima kamor bi poloiil svojo glavo, človek kot krona vssga stvarstva pa ima katoliški kur-nik, kjer lekkb nemoteno vali in goji svoj zarod. Kajilica z uradno pečstjo in verodostojnim lastnoročnim podpisom gospoda lup-nilca js nasireč urejena tako, da lahko zakonska au>ž in lana rodita dvanajet otrok. Niš vaš in nič manj kalftr dvanajst. Trinsjst bi bU la nezakonski ker v knjižici sanj ni prostora, med drulin-sfas Spomine, o katerih bom povedal pozneje, sa pa tudi ai mogočo kar meai niš tebi niš vtakniti. Otrok pomeni kones spominov la višek skomin, torsj ne spada tja in bi bila tosadevna smots merodsjna za preiskavo odgovarjajočega dela moiganeke površino. Ko sem bU pregledal vseh dvanajst knrnlkov in dognal, da js m v najlepiem redu, samo postelj in korist aianjks, sam zatl-snil oči ia ašeaa ln zaeanjal po pesniškem reerotu sladko sanje bodošaostl. MJaka je kuhala v kuhinji joto (fssnopisee Milanski ja sestavil nov jsdilai list Is predlanskega sladkega zelja, in prihodnjeletnega kislega filola, ki ga je krotil s joto in pravi, da tečna krana sa naše uslnlbenee in naj mi aa SMBiHiHili jkka duh Udal in zato a- le moje sanje v d vek amereh aladke Iz kukinje je prikajal zapeljive jote, v kurnike pa v duševni napetoati razmeMal lepo po vrsti in v najlepšem redu evoj bodoči nameravani asrad. V prvegs sem dejal Joleta, v dragega Janeza, v tretjega Mih-ea, v četrtega M111 k o mlajšo, v pe-taja ftpelco, v šeetega Poreiunku lo, v sedmega Aleša, v osmega Rafaela, v devetega Samuela, v desetega BaheTco, v snajstegs Rebek 'eo, pri dvsnajstem pa mi je zmanjkalo v grlu sape, v glavi pa svstnikov in svetnic in zato sem poklieal na pomoč prati-ko. Na tretji strani pod Ikorpio-nom sem izsledil ime Kunigune še pravočasno spomnil, "K. ksj sa bodeš delal, kaor bi bD od nekdaj mrzel. Ksr molči I Tako ja bilo in bode. In je šs, Luka, tako jo ie!" "Ksj!" vpraša s začudenjem onL "Ne mislim tebe ali ssbo{ sli poglej: ti mrt sin s, ta ie gleda, kako bi . . » in, no, kaj ti bo-dem pravil, saj vsi." "Ničesar ne vsm. In pszl naj asi Komaj je otročjs hlače ssful fant." "Kaj pat Jas pa rešsm, Se ga prej olenli, bolje storiš, če ga pa nečeš, potlej ga pa v strah vsemi, vsf, ker jas nečem, da bi doli Okoli mojik oglov hodil. Povej mu to I" "Okoli.. ,1" "Moje hčere, ao, še ie moram sam povedati, ss sahudujs Pridan osorno, kakor bi mu bil sosed Luka storil Bog sna kako krlvioo. "Moj fantf" aa ta savsame. "Tvoj, tvoji" "Puul" "No ,vei, takega ga nI na svstu, ds bi jaz svojo sa njim luŠal- Ti stori, kar hošei. Vem, ds ts nI is volj s gospodarstva prspustltl. Ali se sdaj mu lehko prepiytiš malin." "Komaj je domov prišel.'* "Hitra je, hitro. Ali bai gali in elneali. Kar se hitro konse imeti, pravijo, drugaše ss Meni esmemu ni po volji do jo tsko bri k meni snubit prišel, Stori, ksr moraš." Luka Kolodej je glavo povesil in venomer gledsl v sno travlco, a molčal. 8oeed mu je govoril dalje, a on ja premišljal ln molšal. Videla se mu je. ds mu vsa stvsr al po godu, vsndar povedal tsga ni, ksr soseda nasproti js bil previden. kajti duševno je bil Pridan nad njim, ta ja vselej čutil in tato se je med vsemi eamo tega soseda nekako hal. Dva landsrja prideta mimo, poadravita lu-psns Pridsns ln ohstsneta. Laka Kolodej, bogatin, je imel od nekdaj nekovo posebno spoštovanje pred temi čuvaji javna varnosti, sato jik ja veelej pogostil s vinom la slanino. Tadi danes ni ssbil. d asi ni dslal tako prijaznega abrsss, ao-go drugjkrat. * XIII. Nikolaj ja, ka je bil v šolah, pridno učil as tegs, ksr js imel nšiti m dolšnoat. ali tudi sam je maogo čltal torej je bil U aamouka iiobraše-aejU, nega hi bU kdo pričakoval od njega, ki ja vedne v svobodi In obilici Uvel in ni imel roditeljev, kateri bi ga bili imolnl v tem nadiorevati la prif.njati Ka jf torej od dne do dne bog sapasll. da njega naveete. Taotka. tega ia onega ia ne sna, sklenil jo ja aam "laohnttil- |n mislil, da ss bods od ajafa kipoma vsega naučila. bi odla* hitsr dobro, adaj, tebs. /Mogočs, da ga ja nagibalo to, da, ko spodična Lujisa mnogokrst bila pri nji, j Nikolaj raeloček mod njima; primerjal je dušeni* zmožnosti eno In druge in je salelel, da bi te in ono njega Tončka tako razumela, ali pa morda U bolje, kakor ona mastna gospodična. Dober domoljub, to as vi, jo bral najprej * njo slovenske pesnike ia boljše novele. Pa tudi (t^jo literarne stvari ji js rsakssovsl in rasklsdsl. Njegovo nsukovanje je bilo aiccr brez aistems in bres korsnitosti, česar pa on ni opazil Ona ga ja pridno posluiala, daai ni mogla časih prsv razumeti, čemu je to potrebno sa arečno življenje, časih pa 4slo ni rszumsla, kaj hoče ljubi a svojim ukom. A ker je prikajalo od njega je bilo ji je vendarle vse lepp, vso prav. Ni bil prav sadovoljen, ie nI b?zo vsega razumela in v spominu ohrsnils, kar jI js takega pripovodoval, ali ni pomislil, da je bil morda on slsb učitelj, ali pa da deklica nI imela dovolj snaastvsns podlage, da bi bilo moino ono razum-ljenjo. Nekoč ji je razlagal, kaj ja "ideja", lovil primerne israsa od tu in od tam, prav razumno in korenito. Ali na koncu je videl, da ga je poslu-Šal bolj s očmi nago s ušesi. Tedaj ja paš pokasal malo aajsvolja, -ali ona so mu jo tsko ljubo, na-smehnila in s poljubom mu odvzela nejevoljo. Da Tončka v iaobralenju na bode dosegla gosposka avojs prijateljice, to sa mu je sdelo kmalu gotovo, a domišljal sa js pregovora: "Oe Ima lanska preveč v glavi, Ima premalo v srcu." " Dobro sree pa ja prva stvar pri ionski, brat tega niš in niš. To je bilo njegovo istinito in prvo prsprlšanje in s Um ss js tolažil, še se smo tukaj sploh govoriti o kaki tolaibi. gu in aair ja ao sen je,* jota jo pa moje finančne zadeve ao tadi (Dalje prihodnjič.) stari kraj NOTRANJI PARASIT. Velike asol. lan in etrsfc trpi la m zdravijo ss "---- *"'—J —* ■ k je »jih HITU nntom snr m 1.00. as isvilavanje Te se pravi. PO pošti naprej. način ®r*oja\no aajnofeti uk DOtrpt>»n start kraj js tudi DOM« IN NAVADNI NAČIN o potoj^f^ tp^no tn br ^ank»mi ____ - . ali aa svsjo daUjS^J* V JUGOSLAVIJO 4oZi„ ameriškik, bodisi po bnojavn ali po polti. Na posabit« > NASE CENE so vedno med najniijlmi. Prepričajte sel POTOVANJE. Vsa posla aa potovanja v stari knj, Sar tadi u n« Kttttif ar* --- . Denarne poŠUjatva in vss druga pisma naslovite na * Zakrajaek & Qešark 70 — M A«., New York City. 1*3" Nudi se vam ugodnost in j v zg kakorsne ie ni bilo j Sodaj imata priliko 4o madil Pošljemo ram piani no knjigo I -- PA VSE TO trudita za pomnoftitav nalaga povsod kot najbolj^ in . . _ijialki.<"' 'lli ' tžL. s L-j^a^ Dobita lahko grafofba e slovenskimi ko-črkami t Dobilo lahko slato aro in verižico jnlk ali Idifstnin poni Dobtto razno podtično tn dragoce-PLACNOni Vsa, kar jo treba storiti, Nikolsj ss sardi, a ničesar ns odgovori. . w > "Mudi se ti rast" Zopet molk, ker sin as odgovarja, misleč: "Te naj le stric naredi s očetom." "Zato, ker si star la ss ti je treba bati, da bi akoraj nobena ne dobili" nadaljuje stsrec čez nekaj časa. Zoprt molk. "t kaj vendar mlaliif" Nekaka jeaa poprime sina, da vstane ia reče t "Če menite, da ss naj ne, ne bodem ee, in konce je. jaz nisem sUlL" lločr oditi "Počakaj! Kaj ae morsl mala poeedetlf Na apel ae bodeš še! Nihče te ae budi Ne aamudiš aH, kaj ae bi počakal?" Nikolaj aede. ' Eopet oba močita. Stari bobna po mizi ter primajuje i sivo glavo, sia priHgs as sveči dolgo cljsro. (Dalja prikodaJU.) Ia v slučaju, da je pri vaa premalo rojakov in nimate prilike dobiti toliko članov, ds bi dobili avtomobil, ae potrudite aa pisalni stroj ali kaj drugega. Vaak ima priliko do dobitks kake nagrade, pa naj bo naaelbiaa le tako majhna. GlaVni odbor je odločil sa naše konte-stante sledeče nagrade: Ste pridobitev 200l novih članov—Avtonfcbil (Ford Touring Car, model 1928, factory priče), Fboogvaf a desetimi elovenakimi ploščami. Veliki piaalni stroj a alovenskim črkami. Corona ptaalni stroj (ročni) s slovsnskimi črkami in pet ) knjig K. M. h Corona ročni piaalni stroj s slovenskimi črkami, ali pa cU-to uro z verižico. Zlato uro z jednotinim vrezkom ali ps kake druge tukaj 'J omenjene predmete iate vrednosti. Pet knjig K. M., samopojnik (rountaiS Pen), dveletns naročnina na dnevnik Prosveto in priveeek za uro. Pet knjig K. M., samopojnik in dveletna naročnina ns dnevnik Proeveta. Pet knjig K. M., celoletna naročnina na dnevnik ProtveU in samopojnik. Pet knjig K. M. ali pa celoletna naročnina na dnevnik Pm-sveta In 2 knjigi K. M. ' Celoletna naročnina na dnevnik Proaveta ali pa tri knjiga Polletna naročnina na dnevnik Prosveto ali pa dve knjigt K. M. SI o venako-Angleška Slovnica aH pa katerakoli knjig* K. M. •../tii '' valjajo tudi aa MUdfaeki oddelek, eamo jo traka dvojno število ra aaaa, da ao doki ieU nogroda. Vpsllaonjf Sel i« v veljavi od 1. juaija p. do SO. »ovomhrn loga lota. IfSfrada se bo»dobila aa vaa tiste nove člene in otroke, ki bodo eposnaai sposobnim aa sprejem v teku tega čaaa. Udelefte aa lahko konteeta posamezni člani ia društva kot celota. Društvo je npr.-^eno da nagrade le, če dobi v teku tega konteeta najmanj 26 novih članov, posamezniki sa pa opravičeni do katereeibodi gori navedene nagrade, če dobe aahtevano število novih ^ nov. Novopridobljeni člani in otroki eo štejejo samo enkrat, to je, aa ona prlstople, kater« dobi Član ln zahteva za njih nagrado aem. ne more dobiti nagrade aa ravnoiste člane le drua-tvo. Poeobssa ogadosal ao srn dnaštvo in orgoaOaoSorjof — Glavni odbor je nadalje aklrnfl. da vee nove društva, ki ee ustanove tekom te kampanje, dobe vas poelovne kajige brezpi^ ao. in član. Id organiaire novo društvo, je opravičen do gorinavedene nagrade, če dobi potresno število novih članov. Bratje in eertre ma HAJDI NA DELO 111 P02UBIK0 SE ZA NAdUADOlU M M iao » «f 75 M M 50 M M f ■■ 40 M » SO .t, v * «1 » U 26 H ^ 20 M •* " » 3BK u m 16 M ■