NAS CASOPIS 513/27. 3. 2023 CMYK Leto L, št. 513, 27. marec 2023 Naslednja številka bo izšla v ponedeljek, 24. aprila. Gradivo bomo zbirali do 9. aprila.. Izhaja za občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec in Log - Dragomer Praznični marec Sušec je posvečen ženskam, dekletom in materam. Pomladanska utrujenost Kar nekaj strani v Našem časopisu smo naklonili ženskam, ki na tak ali drugačen način izstopajo v lokalnem okolju. Veliko je tudi prispevkov, kako so se v društvih poklonili nežnejšemu spolu. Največkrat sta rožica ali drobna pozornost in lepa beseda dovolj, da nežnejši spol začuti hvaležnost moškega. Prizor na naslovni fotografiji je posnel naš borovniški dopisnik Rok Mihevc v Brezovici pri Borovnici, kamor so povabili lokalne žene. Počastili so jih s kulturnim programom, pogostitvijo in rožico. Dobro obiskana kulturna prireditev je dokazovala, da so krajanke pogrešale takšen dogodek. --> 25 Vrhnika, Borovnica Po predorih do Logatca? Posodobitev železniške proge V Borovnici in na Vrhniki sta potekali javni obravnavi državnega prostorskega načrta za nadgradnjo železniške proge med Borovnico in Logatcem. Pobuda nadgradnje proge poteka v smeri povečanja hitrosti na trasi, predvidenih je tudi več predorov. Na progi so trenutno hitrosti od 70 do 85 km/h, nove ureditve pa bi omogočile bistveno povečanje, in sicer na najmanj 130 km/h. Več o tem na borovniških oziroma vrhniških straneh. Želimo vam vesele in blagoslovljene velikonočne praznike. Preživite jih v krogu svojih najdražjih! Uredništvo Našega časopisa Peter Perše, urednik Horjul Log - Dragomer Dobrova - Polhov Gradec Napredovanje v Žažarju Končno avtocestni priključek Vabljeni na čistilno akcijo Kanalizacija Izbran je izvajalec Na območju naselja Žažar doslej še ni zgrajene javne kanalizacije za komunalno odpadno vodo, zato so iz objektov komunalne odpadne vode večinoma speljane v neustrezne pretočne greznice. Projekt kljub zahtevnosti gradnje lepo napreduje, zaradi uspeha na razpisu pa bo občina prejela izdatna finančna sredstva (skoraj 400 tisoč evrov), ki so bila odobrena konec februarja letos. --> 27 Skoraj trinajst let po sprejemu Uredbe o državnem prostorskem načrtu za novi avtocestni priključek na Lukovici se vendarle začenja uresničevati projekt, ki bo razbremenil avtocestni priključek na Brezovici in regionalno cesto Ljubljana–Vrhnika. Nov priključek bo gradil konzorcij podjetij Trgograd in GP Krk, rok za izvedbo gradbenih del pa je osemnajst mesecev. --> 42 Iz leta v leto enako. Daljši dnevi, pomladno sonce, prebujajoča se narava, pri nas ljudeh pa občutki utrujenosti in izgorelosti. Nekako ne najdemo sozvočja z brstenjem, ki nas obdaja. Kar nekaj časa in truda je potrebno, da na pomlad ozeleni tudi naše življenje. Svet se na naše razpoloženje žal kaj dosti ne ozira in nas sili v nenehno dejavnost. Morda je vsaj na videz nekoliko mirneje v naših občinah. Kljub temu smo se v uredništvu Našega časopisa odločili, da z marcem začnemo z novo stalno rubriko, imenovano Tema meseca. V njej se tokrat posvečamo ženskam, ženam, mamam. Dva marčevska praznika, dan žena in materinski dan, sta nas spodbudila, da razmišljamo, na kakšen način so dandanes žene sooblikovalke naše družbe. Nekatere so pustile in puščajo izjemen pečat v profesionalnem življenju, druge se uresničujejo v društvih, krožkih, spet druge skrbijo za svoje otroke in družine. Mnoge se razdajajo v vzgojnoizobraževalnih, zdravstvenih, socialnih ustanovah, domovih za ostarele, nekatere se posvečajo ranljivim na robu družbe. Najsi bo na profesionalnem ali družinskem področju za ženske pogosto ni počitka. V njihov naravi je, da se razdajajo in pogosto postavijo potrebe drugih pred svoje lastne. Ob tem smo jim hvaležni za vse, kar prinašajo v ta svet, da je lepši in boljši. Tudi v tokratni številki je mnogo zapisanega izpod rok in peres žena, za kar se jim iskreno zahvaljujemo. Kar ženske včasih rade pozabijo, pa je, da si morajo vzeti čas tudi zase. Zato naj bo pomladanska utrujenost primeren »izgovor«, da se malo ustavijo, se pocrkljajo in si napolnijo baterije, saj jih bo že jutri nekdo spet potreboval. Po vsej občini Že ob hitrem pregled okolice lahko opazimo, da se je v naših krajih nabralo precej odpadkov, ki nikakor ne sodijo v naravo. Zato vas tudi to pomlad vabimo, da se pridružite vseobčinski čistilni akciji, ki bo v soboto, 1. aprila 2023, z začetkom ob 9. uri. V primeru slabega vremena bo čistilna akcija 15. aprila 2023. Več o tem si preberite na dobrovsko-polhograjskih straneh. --> 34 Cankarjev verz Luč je in Bog je, radost in življenje! Svetlejši iz noči zasije dan, življenje mlado vrè iz starih ran in iz trohnobe se rodi vstajenje. Ivan Cankar, Kurent 1 NAS CASOPIS 513/27. 3. 2023 Občina Vrhnika NOVA RADA IMAM SVOJ AVTO, ZATO DOBRO SKRBIM ZANJ OPEL ASTRA NAJBOLJŠA OD VSEH VARNOST NAJ BO VEDNO NA PRVEM MESTU. ZATO NE SKLEPAJTE KOMPROMISOV IN OBIŠČITE POOBLAŠČENI SERVIS. Značilni Vizor® z najnovejšimiOPEL IntelliLux® LED matričnimi žarometi Pure Panel® digitalna armaturna plošča Ergonomski aktivni sedeži s certifikatom AGR1 Zapeljite jo na testno vožnjo v Avtohiši Sever. 27. marec 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si VLAK JE ZA VSE Najboljše poti so tiste, ki jih skupaj ohranjamo zelene. Avtohiša SEVER, pooblaščeni serviser in prodajalec vozil Opel. Pogodbeni partner zavarovalnic: Triglav, Sava, Generali, Allianz. Nudimo cenitve škod in kleparska ter ličarska popravila vseh vrst vozil. Avtohiša Sever Sinja Gorica 112, 1360 Vrhnika Tel.: 01 750 6 330 www.opel-sever.com Kombinirana poraba goriva (po WLTP-ciklu): 4,4–6,0 l/100 km, poraba električne energije: 15,8–6,2 kWh/100 km ter izpusti CO2: 0–135 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6. Specifične emisije dušikovih oksidov (NOX): 0–0,0460 g/km. Trdi delci: 0,00052 g/km in število delcev: 0,0900 *1011/km pri dizelskih motorjih. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal iz prometa prispevajo k poslabšanju zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Več informacij je na voljo na www.opel-sever.com. Pridržujemo si pravico do spremembe ponudbe. Slika je simbolna. CMYK www.sz.si 2 2 NAS CASOPIS 513/27. 3. 2023 Občina Vrhnika RAČUNOVODSTVO I FINANCE I DAVKI poslovanje: VRHNIKA / LJUBLJANA 27. marec 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Z vami že 35 let Se utapljate v dokumentaciji namesto, da bi opravljali svojo glavno dejavnost? Prepustite številke nam, vi pa se posvetite poslu 041 750 956 www.analiza.si CMYK info@analiza.si 3 Prve novice Občina ni dala soglasja, trgovine verjetno ne bo Na seji občinskega sveta se je znašla tudi točka o soglasju služnosti na uvozno cesto do propadajočega objekta nekdanje menze Blagajana pri Kulturnem centru Vrhnika, kjer zasebni investitor želi graditi trgovino Spar. Občinski svet je ustanovitev služnosti v korist investitorja zavrnil, s čimer je najverjetenje tudi pokopan projekt trgovine. --> 4 --> 21 --> 27 Člani sveta Občine Dobrova - Polhov Gradec so se na zadnji seji med drugim seznanili s predlogom proračuna, ki predvideva 11,6 milijona prihodkov in 13,4 milijona odhodkov. Župan Jure Dolinar je kot glavne izzive navedel zaračunavanje komunalnega prispevka, ureditev lastništva vodovodov in cest, pridobitev zemljišč za investicije, pripravo strateških projektov in kandidiranje za sredstva ter spremembo občinskega prostorskega načrta. Predlog proračuna bodo pred sprejetjem obravnavali še vsi odbori in sveti krajevnih skupnosti. --> 32 Nekdanja Trgovina Jurček se spreminja v krajevno knjižnico Izbrani izvajalec Gig gradnje, d. o. o., skladno z načrtom prenavlja nekdanjo trgovino TUŠ Market Jurček v krajevno knjižnico dr. Marje Boršnik. Do objave članka so bila končana vsa potrebna rušitvena dela v objektu, položeno je bilo talno gretje in zalit tlak v montažnem, novejšem delu objekta. Sedaj nadaljujejo s sanacijo fasade in drugimi notranjimi inštalaterskimi deli. Objavljeno je bilo javno naročilo za nakup pohištvene opreme. Naročilo bo predvidoma oddano do konca meseca. Novi podžupan Horjula je Andrej Stanovnik Na redni seji občinskega, ki je bila 2. marca, je bilo na dnevnem redu tudi glasovanje za potrditev imenovanja podžupana Občine Horjul. Vsi svetniki in svetnice so soglasno potrdili imenovanje Andreja Stanovnika za podžupana in mu tako namenili najboljšo mogočo popotnico. Andrej je dolgoletni svetnik kot neodvisni kandidat že tretji mandat. Vedno se je zavzemal za sodelovanje in urejene odnose med ljudmi. V pripravi je nov proračun Čistilna naprava deluje še poskusno Pred petimi meseci je začela poskusno obratovati čistilna naprava za Log - Dragomer, ki je bila zgrajena v okviru evropsko sofinanciranega projekta. Nanjo so sredi oktobra začeli priklapljati prve objekte; najprej so na vrsto prišli tisti, ki živijo na območju Dragomerja, po pridobitvi uporabnega dovoljenja bo sledil priklop objektov na območju Kačje vasi in Jordanovega kota ter Lukovice. Trenutno na čistilni napravi poteka poskusno obratovanje, prve meritve glede ustreznosti njenega delovanja pa bodo mogoče, ko bo nanjo priklopljenih vsaj 30 odstotkov objektov. --> FRIZERKA META Pomladanski čas prinaša polno lepih dogodkov, kot so Sv. birme, maturantski plesi in druge zabave. Z energijo lahko varčujemo tudi v prometu Promet je eden izmed najpomembnejših virov emisij toplogrednih plinov, saj zavzema kar četrtino skupnih emisij v Evropski uniji in povzroča mnoge škodljive posledice za okolje, prostor, družbo in gospodarstvo. V letu 2017 je bilo po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije 12 odstotkov vseh, z avtomobilom opravljenih poti krajših od enega kilometra, 30 odstotkov krajših od dveh kilometrov in pol ter kar 45 odstotkov krajših od petih kilometrov. Skupno kar dva milijona kilometrov, ki jih povprečni prebivalci lahko opravimo peš ali s kolesom. Na tka način bi lahko za skoraj polovico zmanjšali število vseh poti, opravljenih z avtomobilom, tako pa bi prihranili energijo in denar ter zelo zmanjšali škodljive vplive prometa na okolje in družbo. Dekleta pridite na ličenje in urejanje pričeske, fantje pa na striženje, da zasijete v vsej svoji lepoti. Vsekakor pa dobrodošli tudi vsi ostali, ki boste del teh prelomnic življenja. Svoj termin si pravočasno zagotovite na 031-219-541 ali pa se oglasite na Cankarjev trg 3 na Vrhniki. @frizerkameta Meta Keršmanc s.p. Cankarjev trg 3, Vrhnika 40 Začetek kolesarske sezone. --> 53 3 NAS CASOPIS 513/27. 3. 2023 Občina Vrhnika CMYK 27. marec 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 4 Novi nadstrešnici Županova beseda Spirala podražitev V zadnjem letu smo priča velikim finančnim pretresom. Od negotovosti pri dobavi električne energije, do vsesplošnih podražitve energentov, hrane, gradbenega materiala, avtomobilov, praktično vseh življenjsko pomembnih stvari. Zaradi dviga cen je seveda višja inflacija. Kupna moč je padla. Temu sledijo zahteve po dvigih plač - tako v gospodarstvu, kot javni upravi. Na koncu spirale dviga vseh cen pristanejo storitve, ki jih izvajajo občinske službe. Od komunalnih storitev, do cen v vrtcih. Samo zaradi dviga cene električne energije bo strošek storitve na gospodarski javni službi, ki jo izvaja JP KPV d. o. o., višji za dobrega pol milijona eur. Prav tako se bodo sredstva za normalno delovanje vrtcev povečala za nekaj 100 tisoč eur. Vsa ta povečanja cen morajo po zakonu, v večini pokriti občani sami, kar se odraža v višjih položnicah. Tako komunalno podjetje Vrhnika kot vrtec Vrhnika sta pripravila spremembo cen storitev, ki bo navkljub optimizaciji stroškov, višja. Glede na to, da si vsi želimo višjega življenjskega standarda, dvigom plač tako v gospodarstvu kot javni upravi, niti ne nasprotujem. Ne razumem pa, zakaj je nastal takšen dvig cene električne energije, ki v največji meri vpliva na samo rast stroškov. Stroški delovanja jedrske elektrarne se niso tako povečali, prav tako voda, ki teče skozi hidroelektrarne, še vedno priteka brezplačno. Daljnovodi že vrsto let stojijo. Cene električne energije pa so šle za večkratnik, predvsem za gospodarske subjekte, v nebo. Na koncu vse te podražitve plačamo potrošniki. Dokler seveda lahko. Med največjimi protiutežmi podražitvam in gospodarski krizi so državne in občinske investicije, ki so motor razvoja. V občinah, in upam, da tudi v državi, se bomo trudili, da investicijski zagon ne bo upadel. Da se panoga gradbeništva, ki neposredno in tudi posredno (trgovine, gostinstvo, prevozništvo …) generira veliko delovnih mest, ne bo ustavila. Župan Daniel Cukjati Mirko Antolović novi podžupan Prvega februarja je župan Daniel Cukjati za podžupana občine imenoval občinskega svetnika Mirka Antolovića, ki bo svoje poslanstvo opravljal kot nepoklicni podžupan. Antolović je bil v preteklosti že dva mandata občinski svetnik. Kot začasni direktor je vodil Komunalno podjetje Vrhnika, pred tem pa predsedoval njenemu nadzornemu svetu. Poklicno pot je vršil v Slovenskih železnicah, kjer je delovni staž zaključil kot koordinator sistema kakovosti ISO 9001. »Zahvaljujem se županu Danielu Cukjatiju za izkazano zaupanje. Zagotavljam, da bom svoje poslanstvo opravljal z vso resnostjo in odgovornostjo. Nadaljeval bom pot mojega predhodnika g. Jožeta Malovrha in bom kot podžupan skrbel za koordinacijo med krajevnimi skupnostmi in občino - bodo delo in pogovori med predsedniki KS in strokovnimi službami občine potekali čim bolj usklajeno, s ciljem celovitega razvoja mesta in podeželja. Na področju komunalnih dejavnosti bom vez med občani, občinskimi službami in službami komunalnega podjetja. Želim si sodelovanja z vsemi, ki želijo s svojim znanjem prispevati k uspešnemu razvoju Občine Vrhnika in njeni prepoznavnosti« je za Naš časopis pojasnil Mirko Antolović. Avtobusne nadstrešnice že dolgo niso samo »streha« za čakanje na avtobus, ampak tudi estetski element urbane arhitekture, z digitalizacijo pa se je njihova funkcija razširila še na področje promocije lokalnih dogodkov in turistične ponudbe. Temu je sledila tudi Občina Vrhnika ob postavitvi dveh avtobusnih nadstrešnic pri zdravstvenem domu in na Voljčevi dogodke, na drugem je dostop do vrhniške osrednje turistične strani visitvrhnika.si, tretji pa je v tehniki »paperwhite« (kot jo imajo bralniki elektronskih knjig) namenjen za branje voznih redov. Kot so sporočili z občine, sta naslednji cesti. Stari nadstrešnici so nadomestili z novima, opremljenima z digitalnimi ekra- na vrsti za prenovo nadstrešnici v središču ni. Na enem se vrtijo povabila na vrhniške mesta. (gt) Kemis prejel integralno gradbeno dovoljenje Kemis je pred več kot dvema letoma na takratno okoljsko ministrstvo vložil zahtevo za izdajo integralnega gradbenega dovoljenja, ki se je nanašalo na delno rekonstrukcijo reciklažnega centra z nadstrešnico ter za novogradnjo postaje »šprinkler« z rezervoarjem vode. Postopek izdaje integralnega gradbenega dovoljenja pomeni, da pristojno ministrstvo hkrati izda tako gradbeno dovoljenje kot okoljevarstveno soglasje. Izdaja okoljevarstvenega soglasja se je v Kemisu nanašala na spremembo obratovanja naprave, in sicer za zmanjševanje zmogljivosti obdelave nevarnih odpadkov in povečanje zmogljivosti obdelave nenevarnih odpadkov. Kot so zapisali na spletni strani Kemisa, objekt po projektu rekonstrukcije dosega in presega varnostne in tehnološke standarde ter predstavlja enega izmed najsodobnejših in najvarnejših centrov za ravnanje z Skladno z Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12, 109/12, 76/17 in 78/19) (v nadaljevanju Uredba) je izvajalec javne službe z elaboratom o oblikovanju cene izvajanja posamezne obvezne javne službe predlagal uskladitev cen. Za sprejemanje in nadzor nad cenami so pristojne lokalne skupnosti oziroma pristojni občinski organi. Občinski svet Občine Vrhnika je na svoji 3. seji 9. 3. 2023 sprejel sklepe, s katerimi so potrjene stroškovne cene storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja: • oskrba s pitno vodo, • odvajanje in čiščenje komunalne ter padavinske odpadne vode, • storitve, povezane z nepretočnimi greznicami in MKČN, • storitve zbiranja komunalnih in bioloških odpadkov. Glavni razlogi za uskladitev cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja so enormni dvigi cen električne energije. Poleg tega se letos usklajujejo plače (dvig minimalne plače in višina plač po kolektivni pogodbi komunalnih dejavnosti). Zaradi razmer na trgu se povečujejo tudi stroški materiala in drugig storitev. Nove cene začnejo veljati 1. 4. 2023. odpadki v regiji, ključnega tudi za državno infrastrukturo ravnanja z odpadki in zagotavljanja konkurenčnih cen na trgu ravnanja z odpadki. V zadnjih petih letih so v izboljšanje požarne varnosti in zaščite okolja vložili več kot 1,5 mio €. Občina Vrhnika je pridobitev integralnega gradbenega dovoljenja pospremila z besedami, da je ministrstvo preprosto poteptalo evropsko pravo o varstvu pred večjimi okoljskimi nesrečami (Direktiva Seveso III), čeprav je Kemis z isto dejavnostjo pred petimi leti že povzročil večjo okoljsko nesrečo. Ministrstvo svojo odločitev utemeljuje z ugotovitvijo, da je samo Kemis tisti, ki se sme opredeliti do tega, ali se uvršča med obrate tveganja za okolje po evropskem pravu. »Ker Kemis meni, da ne predstavlja nezakonitega tveganje za okolje, čeprav mu v postopku tega ne uspe dokazati, mu ministrstvo preprosto dovoli graditi in izvajati nevarno dejavnost,« so zapisali na občini. Občina Vrhnika je v postopku ugovarjala opustitvi celovite presoje vplivov na okolje vključno s presojo tveganja velikih nesreč že v času umeščanja Kemisa na Vrhniko. V postopku je občina sodelovala v veri, da bo gradnja dopustna le pod pogojem, da investitor v postopku pridobi vsa, z nacionalnim in evropskim pravom zahtevana okoljevarstvena soglasja. Zaključek ministrstva, da se opredelitev do tveganja velikih nesreč prepusti povzročitelju samemu, je za občino absurdna: »Občina Vrhnika bo zaradi navedenega in ostalih neupoštevanih argumentov občine v integralnem postopku uporabila vse pravne možnosti in izpodbijala zakonitost izdanega gradbenega dovoljenja,« so še zapisali v sporočilu za javnost na občini. GT Potrjene cene storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja v Občini Vrhnika so naslednje: Storitev Oskrba s pitno vodo Vodarina Omrežnina* Čiščenje odpadne vode Cena storitve omrežnina* Odvajanje odpadne vode Cena storitve Omrežnina* Storitve, povezane z greznicami in MKČN Cena storitve Omrežnina* Zbiranje komunalnih odpadkov Cena storitve Cena javne infrastrukture Zbiranje bioloških odpadkov Cena storitve *za vodomer DN 20 **cene ne vključujejo davka na dodano vrednost Nova cena** 0,8353 €/m3 3,9884 €/mesec 0,7261 €/m3 4,6098 €/mesec 0,5095 €/m3 5,7033 €/mesec 0,6579 €/m3 1,2615 €/mesec 0,1738 €/kg 0,0050 €/kg 0,2328 €/kg 4 NAS CASOPIS 513/27. 3. 2023 Občina Vrhnika CMYK 27. marec 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 5 Občina Vrhnika vabi občane na javno predstavitev novih kart poplavne nevarnosti in kart razredov poplavne nevarnosti Občina Vrhnika je za potrebe Sprememb in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta Občine Vrhnika, naročila izdelavo novih kart poplavne nevarnosti in kart razredov poplavne nevarnosti za območje celotne občine Vrhnika, ki bodo v prihodnje določale območja poplav in s tem povezanih omejitvah pri gradnji objektov in drugih prostorskih ureditvah. Občane vabimo na javne predstavitve, glede na območja prikazana na spodnji sliki, v malo dvorano Cankarjevega doma na Vrhniki, v sledečih terminih: OBMOČJE 1: 11. 4. 2023 ob 17:00 OBMOČJE 2: 14. 4. 2023 ob 17:00 OBMOČJE 3: 12. 4. 2023 ob 17:00 Prikaz območij obravnave na javnih predstavitvah Občina ni dala soglasja, trgovine verjetno ne bo Vrhnika, 9. marec – Na seji občinskega sveta se je znašla tudi točka o soglasju služnosti na uvozno cesto do propadajočega objekta nekdanje menze Blagajana pri Kulturnem centru Vrhnika, kjer zasebni investitor želi graditi trgovino Spar. Občinski svet je ustanovitev služnosti v korist investitorja zavrnil, s čimer je najverjetenje tudi pokopan projekt trgovine. Zasebni investitor na omenjeni parceli pri Kulturnem centru Vrhnika pripravlja projektno dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja za trgovinski objekt Spar (najmanjša Sparova trgovina, 600 m2 prodajne površine). Investitor je na občino vložil vlogo za ustanovitev služnosti za dostop do predvidene nove trgovine preko tam že obstoječe občinske ceste, ki se priključuje na Tržaško cesto. Župan Daniel Cukjati je pojasnil, da v projektu vidi pluse in minuse, občinski svet pa naj se odloči, ali se služnost podeli ali ne. Med pluse šteje, da bo območje z novim objektom urejeno, da se bo center razbremenil del prometa, ki se sicer odpravlja v trgovine na vzhodnem delu Vrhnike in da je investitor izrazil pripravljenost, da investira v Biciklanc. Med minusi pa je izpostavil povečanje prometa okoli šole, umestitev komercialnega objekta na vhodu v mesto in pa izguba prostora za morebitno širjenje šole. Po njegovem bi lahko Kulturni center Vrhnika postal tretja osnovna šola, ki pa za to potrebuje dovolj prostora za strateško širitev. Dejal je še, da je občina že ponudila lastniku zemljišča, da odkupi parcelo, a je slednji to možnost zavrnil, ker naj bi bila ponujena cena občine prenizka. Občinski svetniki in svetnice so večinoma delili županovo razmišljanje. Občinski svetnik Peter Pikl (Svoboda), ki je tudi predsednik KS Vrhnika – Vas, kamor sodi omenjeno zemljišče, je dejal, da si krajevna skupnost želi trgovine, a da je na prvem mestu prometna varnost okoli šole. Benjamin Leskovec (1890) je menil, naj za omenjeno zemljišče občina Vrhnika takoj uveljavi predkupno pravico in ga odkupi od lastnika, Doman Blagojević (Zeleni Slovenije) in Ožbe Šteblaj (1890) sta bila prepričana, da trgovina že iz pedagoških Propadajoči objekt nekdanje Blagajane pogledov ne sodi zraven šole. Mirko Antolović (SDS) je problematiziral prometno varnost okoli šole, ki bi nastala z odprtjem trgovine. Marjan Geohelli (Vesna) pa je dejal, da bi mu bil na tem območju »ljubši kulturni milje« kot trgovina, a da tudi slednja ni tako slaba kombinacija s knjižnico, ter da bi nemara počakali na investitorjevo prometno študijo območja. Občinski svet se je na koncu odločil, da zavrne vpis služnosti in s tem najverjetneje tudi pokopal projekt nove trgovine. Gašper Tominc 5 NAS CASOPIS 513/27. 3. 2023 Občina Vrhnika CMYK 27. marec 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 6 Železnica nad Verdom po novem skozi predore? Popravek PREDVIDEN PREDOR Predvidena trasa in predori nad Verdom Vrhnika, 27. februar – V Cankarjevem domu je potekala javna obravnava državnega prostorskega načrta za nadgradnjo železniške proge med Borovnico in Logatcem. Pobuda nadgradnje proge je usmerjena v povečanje hitrosti na trasi, na območju Vrhnike pa predvideva tri predore. Trenutni odsek proge med Borovnico in Logatcem je dolg približno 19 km, po optimiziranju trase bi bil krajši za približno 3,5 km. Na progi trenutno so hitrosti od 70 do 85 km/h, nove ureditve pa bi omogočile bistveno povišanje, in sicer na najmanj 130 km/h. Zasnova nadgrajene dvotirne proge med Borovnico in Logatcem praviloma sledi obstoječi progi samo v bližini železniških postaj ter na krajšem vmesnem odseku nad Bistro, sicer pa je potek proge večinoma nov, v velikem delu po novih predorih, saj zaradi zelo zahtevnega terena ni mogoče izkoristiti obstoječe trase za bistveno povišanje hitrosti. Nova trasa Borovnica–Logatec predvideva šest novih predorov v skupni dolžini 8600 metrov. Prva predora na vrhniškem območju sta nad Tehniškim muzejem Bistra. Predvideno je, da bi zaradi povečanja projektirane hitrosti novo traso umaknili levo v pobočje z dvema dvotirnima enocevnima predoroma, dolgima 420 m in 140 m. Na mestu stare trase bi zgradili servisno cesto za dostop do obeh predorov. Nova trasa nato v dolgi krivini, ki večkrat križa obstoječo traso, pride do obstoječe Med postajama Borovnica in Logatec je treba premagati 181 m višinske razlike, kar posledično pomeni, da je zaradi omejenega vzdolžnega nagiba na največ 12,5 promila treba dodatno razvijati traso s krivinami ob izračunu vpliva poplavnih vod. Traso obstoječe proge bi na deviiranih mestih opustili, tirne naprave odstranili, območje pa ozelenili ali namenili drugi rabi, kot so nove dostopne ceste ali kolesarske poti. Ponekod bi stare nasipe odstranili zaradi izboljšanja poplavnih razmer oz. zasuli stare vkope. postaje Verd, zgradili bi tudi dva visoka podporna zidova ter nov nadvoz lokalne ceste. Postaja bi ohranila industrijski tir za kamnolom, pobuda pa ne predvideva, da bi s prenovo trase vzpostavili potniško postajo. Prav kmalu za postajo Verd bi šla trasa znova pod zemljo. Po 1890 metrov dolgem predoru bi pokukala na plano pri Štampetovem mostu, kjer je za prečenje avtoceste predviden nov viadukt. Takoj za tem znova bi poniknila za 2150 metrov pod zemljo in prišla na plano že v logaški občini, na zahodni strani industrijske cone. Kot je bilo pojasnjeno, bodo predori zgrajeni po najnovejših evropskih standardih, z vsemi servisnimi cestami in reševalnimi rovi. Lesene prečne tramove bodo nadomestili novi betonski prečniki z gumiranimi podlogami, kar ustvarja manjši hrup kot pri klasičnih lesenih. Na izpostavljenih odsekih so predvidene tudi protihrupne ograje. Na predstavitvi so krajani izpostavili skrb, kaj bo gradnja pomenila za kraj Verd z vidika prometne obremenitve, saj je naselje zaradi tovornega prometa iz kamnoloma že sedaj zelo obremenjeno. Predstavniki Direktorata za prostor, graditev in stanovanja menijo, da bo gradnja potekala več let, do realizacije projekta pa bi lahko prišlo najprej v desetih letih. Po njihovem je pomembno, da lokalna skupnost predlaga prostorsko rešitev nove trase za tovorni promet iz kamnoloma še pred gradnjo in se jo nato rešuje hkrati s prenovo proge. Slišati je bilo, da bo ob prenovi vzpostavljenih več novih dovoznih poti, ki bi lahko ob smiselni umestitvi v prostor kasneje služile kot nove prometne poti. Lokalna skupnost se bo morala odločiti tudi, kaj bo s staro traso, ki na nekaterih mestih ne bo imela več svoje vloge. Jo bo ozelenela? Namenila za kolesarski promet ali za rešitev prometnih zagat? Na vse to bo treba podati odgovor. Trenutno je projekt v fazi »pobude«, torej na popolnem začetku. Morebitne predloge lahko podate na naslov: gp.mnvp@gov.si. Pripravljavec in pobudnik bosta skupaj z investitorjem ter z izdelovalcem pobude analizirala prispele predloge in pripombe javnosti ter smernice nosilcev urejanja prostora. Na podlagi analize bo pripravljavec pripravil osnutek sklepa o izvedbi državnega prostorskega načrtovanja in ga poslal v sprejem Vladi RS. Gašper Tominc SEJEM poslušaj V preteklem Našem časopisu na strani 6 (št. 512) je v prispevku »Triletna saga sodnih postopkov v zvezi s komunalo končana« zapisano o novi družbeni pogodbi, da jo je Vrhnika, »… izhajajoč iz odločbe Ustavnega sodišča, da omenjeni dokument predstavlja eno največjih nevarnosti za korupcijo, želela zamenjati«. Popravljamo, da ustavno sodišče ni odločalo o novi družbeni pogodbi, ampak o 27. členu Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki pravi, da je koncentracija različnih funkcij v eni osebi po naravi stvari pomeni eno največjih tveganj za korupcijo. Občini Log-Dragomer in Borovnica sta skozi sodne postopke dokazovali, da je predlog nove družbene pogodbe med drugim tudi vsebinsko v nasprotju z zakonodajo (Zakon o gospodarskih družbah, ki ureja to področje). Sodišče jim je pritrdilo. V predmetnem sodnem postopku je bil tako vpis nove družbene pogodbe v sodni register zavnjen, ker le ta ni bila sprejeta z zakonsko večino. Gašper Tominc SEMEN IN SADIK kupi menjaj izmenjaj izkušnje Nedel�� 16. april 2023 �000-�400 �os�iln� �is�r� izmenjevalnica semen in sadik, strokovna predavanja, vodenje po Menihovem vrtu, ustvarjalnice za otroke, kulinarika za vsak okus ... V primeru slabega vremena dogodek odpade. @visitvrhnika www.b-bistra.si 6 NAS CASOPIS 513/27. 3. 2023 Občina Vrhnika Zahvala OŠ Ivana Cankarja »Dokler imate kakšno stvar, vam jo lahko vzamejo ... Toda ko jo daste, vam je noben tat ne more več vzeti. Za vedno postane vaša.« (James Joyce) Prav to ste storili vi, cenjeni darovalci. S sredstvi, ki ste jih namenili kot prispevek v šolski sklad OŠ Ivana Cankarja Vrhnika, ste omogočili, da se šole v naravi lahko udeležijo tudi otroci, ki se je največkrat zaradi finančnih stisk v družini ne (z)morejo. Naša največja želja pa je, da imajo vsi otroci enake možnosti, saj otroci v šoli v naravi še posebej uživajo, krepijo socialne odnose in razvijajo svojo zrelost. Stkejo se močnejše medsebojne vezi, ki se iz narave preselijo v razredne prostore. Preproga vtisov iz brezskrbnih šolskih dni pa premosti marsikateri izziv v zahtevnejših obdobjih. Nekateri gredo prav v času organizirane šole v naravi prvič od doma in zanje in za njihove starše so taka doživetja še posebno dragocena. Učenci OŠ Ivana Cankarja, ravnateljica Polonca Šurca Gerdina in člani šolskega sklada smo vam iskreno hvaležni, da bodo z vašo pomočjo prav vsi otroci z avtobusa nasmejano mahali staršem za nekaj dni v slovo in se podali na učno zgodbo v naravo. Želimo vam vse dobro, veliko osebnih in poslovnih uspehov. Zahvalo pripravila Željka Borić CMYK 27. marec 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 7 Teden kulture na Slomškovi šoli Za nami je tradicionalni Teden kulture, naših učencev in jo spremenili v pravo priredi- in kulturne značilnosti domače občine. V goste ki ga na OŠ Antona Martina Slomška tveno dvorano. Obiskovalci so bili lahko priča smo povabili tudi »sodobnega Ivana Cankarja«, Vrhnika izvajamo že vrsto let. ubranemu otroškemu petju, plesu, deklamacijam ki nam je povedal nekaj prigod iz svojega življenja. V omenjenem tednu, od 27. februarja do 3. marca, so se na naši šoli v dopoldanskem in popoldanske času zvrstili številni kulturno obarvani dogodki. Šolsko avlo smo opremili z izdelki Video pravljica: The End of the Rainbow V letošnjem šolskem letu smo z učenci 7. a pripravili video pravljico v angleškem jeziku z naslovom The End of the Rainbow. Na koncu šestega razreda smo se z zgodbo srečali prvič. Učiteljica je prinesla knjigo irskih zgodb (v angleškem jeziku) o škratu Leprekanu, ki je zelen irski škrat, ki dobrim ljudem pomaga, slabim pa nagaja. Ogledali smo si ilustracije zgodbe v knjigi in napravili poenostavljeno različico, ki smo se jo naučili povedati. Nato je bilo treba zgodbo razdeliti na toliko delov, kolikor je učencev v razredu. Na začetku šolskega leta je vsak učenec dobil svoj košček zgodbe. Pri likovni vzgoji je pod mentorstvom učitelja Davida Pirnata vsak svoj delež zgodbe ilustriral v kombinirani tehniki suhih barvic, flumastrov in vodenih barvic. Ko so bile ilu- in recitacijam ter si ogledali nekaj dramskih predstav. Prisluhnili so prispevkom v slovenščini, angleščini, nemščini in španščini, torej vseh jezikih, ki jih poučujemo na naši šoli. Obeležili smo Tavčarjevo in Kajuhovo leto ter prek predstavitve virtualne učne poti obiskovalcem približali naravne stracije končane, smo jih poskenirali na fotokopirnem stroju v šoli in jih shranili v mapo na računalniku. Obenem ko so učenci risali, so sodelovali tudi z učiteljico angleškega jezika. Srečavali so se po pouku in se posneli na šolsko tablico. Pri nekaterih učencih smo posnetek napravili hitro, pri drugih pa je bilo potrebno kar nekaj vaje. To je bil dragocen čas, saj se je učiteljica posvetila vsakemu učencu posebej. Ko smo končali s snemanjem, smo ob pomoči šolskega računalničarja Branka Ocvirka tudi posnetke shranili v mapo na računalniku. Ko je bil ta del končan, smo k sodelovanju povabili devetošolca Nejca Furlana, ki je slike in zvok zmontiral skupaj. Pri naslednjem koraku smo si video pravljico ogledali v razredu. Ob zaključku predvajanja so glasno zaploskali. Potem smo video pravljico objavili na spletni strani OŠ Antona Martina Slomška, kjer si jo lahko ogledajo tudi drugi. Lepo vas povabimo, da si jo ogledate. Obenem pa smo zgodbo The End of the Rainbow pripravili tudi kot točko na prireditvi Jezikujmo ob tednu kulture na šoli. Učitelj za likovno vzgojo David Pirnat je v avli šole pripravil tudi razstavo ilustracij zgodbe The End of the Rainbow, ki si jih lahko učenci in obiskovalci ogledajo. Mentorica Alenka G. Nikšič Da bi učencem predstavili knjižne novosti in jih spodbudili k branju, smo zanje pripravili razstavo in predstavitev omenjenih knjig. Učenci so tudi likovno ustvarjali v Slomškovem slikarskem ateljeju in svoje umetnine razstavili v šolski avli. Vesna Jurač Irski plesi med poukom angleščine, 7.–9. razred V letošnjem šolskem letu smo se zadnjo uro pred novoletnimi počitnicami z devetošolci preizkusili v irskem plesu. Bilo je kar nekaj zmede, kot je po navadi na začetku. Nato smo pri pouku angleščine namesto telovadnih vaj dvakrat na teden zaplesali irski ples, ki traja minuto in pol. Vsi učenci so sodelovali in se hitro učili. Potem smo naučeno znanje prenesli tudi na sedmošolce in osmošolce. Pri tem plesu je dobro, ker se začne ritem počasi, nato pa gre vedno hitreje in na koncu si kar malo zasopel, kar je odlično za nadaljnje delo pri pouku. S plesom smo prekinili rutino sedenja. Osnovni korak so se učenci kot gibalno vajo naučili v razredu. Na glasbo pa so zaplesali v šolski avli, v razredu ali na hodniku. Irski ples smo ob irski zgodbi The End of the Rainbow predstavili na prireditvi Jezikujmo, ki je bila 2. 3. 2023 v avli šole v okviru kulturnega tedna. Tudi gledalci so bili navdušeni nad plesom. Mentorica Alenka G. Nikšič Idrijska cesta 42, 1360 Vrhnika, www.rotoks.si Telefon: 040/835-935 Medicinski pripomočki, vozila za starejše in invalide, izdaja tudi na naročilnice ZZZS Največja ponudba električnih invalidskih skuterjev v Sloveniji, za vožnjo ne potrebujete izpita, registracije in čelade. Strošek vožnje samo 0,20 eur na 100 km. Preizkus brezplačen. 7 NAS CASOPIS 513/27. 3. 2023 Občina Vrhnika CMYK 27. marec 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Pustno dogajanje pri Malih princih in Pikah nogavičkah 8 Miha zlat v krpljanju V sredo, 22. februarja, je na Vojskem potekal deveti Turnir specialne olimpijade v krpljanju. Dogodek smo letos prvič organizirali Varstveno-delovni center Vrhnika Idrija ob pomoči članov Tekaško-smučarskega kluba Idrija. V teku s krpljami se je med seboj pomerilo 137 tekmovalcev – oseb z motnjo v duševnem razvoju. Prijavljenih je bilo kar 26 ekip iz vse Slovenije. Pomerili so se v tekmovalnih disciplinah na 50 m, 100 m, 200 m, 400 m, 800 m in v štafeti 4 x 100 m. Medalje je tekmovalcem podelil nekdanji uspešni idrijski kolesar Valter Bonča. Zlato medaljo je osvojil tudi naš Miha M. in si tako pridobil možnost tekmovanja na Zim- skih svetovnih igrah v Torinu leta 2025. VDC Vrhnika V župnijskem vrtcu se dogaja … Na pustni torek, 21. 2. 2023, smo se otroci in vzgojiteljice iz sobe Mali princ in Pika Nogavička iz enote Barjanček odpravili na pustni potep po Vrhniki. Pozornost smo pritegnili s petjem pustnih pesmi in zvoki ragelj. Obiskali smo Varstveno-delovni center, kjer smo varovancem zapeli Pustno pesem, Pesem o pustu in eskimsko pesem Atte katte nuwa ob spremljavi lastnih inštru- mentov ter recitirali pustno deklamacijo Ta je rekel. Ker so bili našega obiska zelo veseli, smo se z njimi še malo podružili, nato pa se odpravili naprej po Vrhniki. Naslednji dan smo pusta pokopali. V krušni peči smo sežgali pustno dekoracijo in zelo upamo, da smo bili na pustni torek dovolj glasni in tako pregnali zimo ter priklicali pomlad. Pust, vidimo se naslednje leto! Katja Pečenković, Maja Samotorčan, Jolanda Artač in Irena Justin Kulturni teden v Želvici – čustva v glasbi V tednu kulturnega praznika, od 6. do 10. februarja, smo se s pomočjo glasbe podali v svet čustev. Spoznali smo Piščančka Pika in skupaj z njim iskali njegovo mamo. Pri tem smo spoznali strah Ah, jezo Gr, žalost Joj in veselje Haha. Ob poslušanju klasičnih del znanih skladateljev smo spoznana čustva še bolj doživeli in izrazili na mnogotere načine. Ob glasbi smo se gibali, plesali z baloni in ruticami, glasbo še bolj doživljali ob igranju z ropotuljami in lastnimi inštrumenti, kar smo poslušali in občutili, smo izrazili skozi risbo. Ker so nas spoznana čustva zelo prevzela, smo jih raziskovali naprej. Literarne osebe smo naslikali. Posamezne čustvene izraze smo prepoznavali na vzgojiteljicah, prijateljih, slikah ter prepoznano poimenovali ter razvrščali in uvrščali k znanim literarnim osebam iz zgodbe o Piščančku Piku. Ves čas smo skrbeli za gibalne izzive in poskrbeli za igrivost pri učenju s pomočjo aktivnih gibalnih metod. Novo pridobljeno znanje nam je navdih tudi za letošnji pust, zato z otroki že ustvarjamo dekoracijo, povezano s pisanim pustom, ki ni le nasmejanih ust. Strokovne delavke A-vhoda enote Želvica, Vrtec Vrhnika V prvem tednu februarja smo pripravili nastop otrok ob kulturnem prazniku. Skupine so zapele in zaplesale ljudske pesmi in ljudske plese. Med šolskimi počitnicami smo gospoda Prešerna bolje spoznali in izdelovali slovenske zastave, hodnik pa so preplavile melodije slovenske himne. Slišalo se je branje različnih Prešernovih del, ki so jih otroci z zanimanje poslušali. Na pustni torek smo v župnijskem vrtcu praznovali pust. Igralnice so bile polne najrazličnejših pustnih mask. Od super herojev, morskih deklic, princesk in vse do gasilcev in policajev. Za naše maškare smo priredili pravo modno pisto, kjer so se lahko pokazali (brez krofov seveda ni šlo). Pred vrtcem je bil postavljen fotokotiček z ozadjem in dvema tematikama: enkrat je bila tema valentinovo, drugič pa maškare. Pri fotokotičku sta bila tudi stojalo in okvir, s katerim smo si lahko malo popestrili sliko. Kmalu za pustom so se začeli plavalni in smučarski tečaji, ko so naši varovanci oblekli smučarsko opremo ali kopalke in se naučili novih veščin. Malo nam je zagodlo tudi vreme, saj je pomlad odnesla zadnje sledi snega in nekateri so predčasno zaključili smučanje. V tem času se je začel tudi post. Vsak teden ob zgodbi spremljamo pot sv. Pavla. Poskrbljeno je bilo tudi za zdravje vzgojiteljic in tehničnega kadra. Vpisi in pustolovščine gozdne šole Sole libero Sole libero ponuja izobraževanje za otroke, ki imajo status izobraževanja na domu. Večino časa smo v naravi, imamo gozdno učilnico in vizijo izkustvenega podajanja snovi. Manjša skupina otrok (največ 16) skupaj z dvema usposobljenima pedagogoma usvaja nova znanja velikokrat kar pod svobodnim soncem. Letošnjo zimo smo si popestrili z zimsko šolo v naravi na Krvavcu, kjer so otroci vsak dan smučali in san- Ob tem smo za zdravje naše hrbtenice dobili nekaj vaj in nasvetov. Nismo pozabili na 8. marec in dan mučenikov. Ob prihodu v vrtec so oba dneva dobili kavo ali čaj za na pot, jagode s čokolado in klobaso s slivo. Igra je sredstvo, prek katerega se otrok igra in druži z drugimi otroki ali pa se zgolj igra v njihovi bližini. V Župnijskem vrtcu Vrhnika lahko vašemu otroku ponudimo igro in raziskovanje, ga naredimo radovednega in zadovoljnega in vemo, da delamo prav. Zato vaše malčke vabimo k vpisu v Župnijski vrtec Vrhnika. Kolektiv Župnijskega vrtca Vrhnika kali. Ogledali smo si tudi ratrak pri delu ter njegovo kabino, zagodli so nam jo tudi škrati in nam pripravili nočno dogodivščino. Pomlad smo pozdravili z enkratnim pustovanjem in smo dodobra pregnali zimo. Sedaj pa nazaj v gozd, kamor vabimo vse, ki jih zanima vpis otroka v šolskem letu 2023/24. V letu 2023/24 vpisujemo otroke od 1. do vključno 5. razreda. V primeru vprašanj se obrnite na info@sole-libero.si ali pokličite na 041 511 060. Ob tej priložnosti bi se zahvalili našima sončnim a sponzorjema, ki sta: SIMONKR, d. o. o., in Prava vadba, ki podpirata našo vizijo izkustvenega šolanja in nam omogočata dodatna izkustva. Hvala iz srca! 8 NAS CASOPIS 513/27. 3. 2023 Občina Vrhnika CMYK 27. marec 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 9 Na obisku pri dolgoletnem članu ZŠAM Vrhnika Vinku Podobniku Združenje šoferjev in avtomehanikov Vrhnika ima bogato zgodovino svojega delovanja. Člani združenja so v preteklosti in v zdajšnjem času pomembno prispevali k razvoju kraja in s svojimi aktivnostmi bogatili življenje občanov. Z različnimi preventivnimi akcijami so skrbeli za najmlajše udeležence v prometu. Povzeli smo spomin našega člana, g. Vinka Podobnika, ki ga Vrhničani dobro poznamo, saj je bil naš učitelj tehničnega pouka v osnovni šoli. Pred časom smo ga obiskali in mu predali častno plaketo za 60 let članstva v našem združenju. Z veseljem je z nami delil spomine na takratni čas, sodelovanje z različnimi organizacijami in nam predstavil, kakšno je bilo preventivno delo z mladino. Del zapisa delimo iz njegovega osebnega arhiva. Čas ustanovitve druge osnovne šole na Vrhniki sega v avgust leta 1958. Šola se je imenovala Prva osnovna šola Janeza Mraka (Cankarjeva in Mrakova šola sta bili v začetku v isti stavbi). Prav v tem letu so g. Vinka Podobnika sprejeli v službo. »Ker je bilo na šoli Janeza Mraka tudi veliko učencev kolesarjev iz okoliških vasi: Bistra, Sinja Gorica, Stara Vrhnika, je mene prosil takratni ravnatelj, g. Novak, da bi za te učence poskrbel z ustanovitvijo kolesarskega krožka; to je bilo že spomladi leta 1959. Učenci, ki so obiskovali krožek, so se udeleževali tudi vsakoletnih kolesarskih izpitov po vrhniških ulicah: Ulici 6. maja, Idrijske ceste, Voljčeve ceste, Stare ceste, Ob potoku. Pri organizaciji so vedno priskočili na pomoč starejši člani ZŠAM Vrhnika, člani amaterji in poklicni šoferji (Franc Malneršič, Anton Voljč, Cveto Mole, Marjan Markelj, Lado Brenčič, A. Gutnik, F. Petrovčič, Prek, Ogrin in še drugi. Poudariti moram, da so pri vseh tekmovanjih sodelovali izključno učenci šole Janeza Mraka. V začetku aprila 1960 smo na šolo dobili največje presenečenje, pravcati avtomobilček, ki smo ga poimenovali KRT, in so ga sestavili v Industriji usnja na Vrhniki. Sestavljen je bil iz starega dvotaktnega JEEP-a. Veliko zaslug za to sta imela g. Viktor Klobučar in Dane Velkavrh. Ime KRT so mu dali po vrhniškemu partizanu Stanetu Dobovičniku, ki je nosil prav to partizansko ime. (Več o vozilu KRT v naslednji številki.) V avtokrožku je sodelovalo od 25 do 30 učencev iz šole Janeza Mraka. V osnovni šoli Janeza Mraka in kasneje, ko smo se združili oziroma smo bili priključeni k OŠ Ivana Cankarja, smo imeli lepo organizirano pionirsko prometno službo. Prometniki so dobili tudi uniforme, opasače, prometne loparčke, ki jim jih je financiral občinski odsek za notranje zadeve. Vseskozi so bili za moje želje in potrebe v povezavi z delom z mladino razumljivi načelniki: Tone Boštnar, Janez Vintar, Cveto Mole. Prometniki so pazili na učence na cestnih prehodih zjutraj in opoldne ob zaključku pouka. Največja senzacija pionirjev prometnikov pa je bila, ko so pred Mantovo, ob Cankarjevem spomeniku, ustavili kolono vozil s Titom in Naserjem, ki sta se pripeljala iz smeri Horjula, saj je bila cesta iz smeri Ljubljane takrat v gradnji. Prometniki so sodelovali tudi pri pregledu koles za varno vožnjo vse od leta 1984 naprej. Po letu 1979 so v slovenski šolski program uvedli nekaj več ur za varnost otrok na poti v šolo. Tako so izdali tudi prometne značke za učence, ki so se posebno izkazali po skupinah: 1. do 2. r., 3. do 4 .r., 5. do 6. r, 7. do 8. r. Tako je po tem letu na kolesarskem izpitu sodelovalo šest odsekov 3. r (za 150 do 160 učencev). Kolesarska izpitna pot je vodila po Mrakovi ulici, Kopališki ulici in Lošci. Največje kolesarske akcije so potekale z vsakoletnimi ekipnimi kolesarskimi izpiti v okviru občine: OŠ Ivana Cankarja, Borovnica, Log Dragomer. Ker sem vseskozi sodeloval pri njih, je bil največkrat zmagovalec iz šole Ivana Cankarja, ki se je nato udeležil republiškega tekmovanja. Za učence, ki so izpolnili petnajst let starosti, smo organizirali tudi izpite za moped. Komisija je prišla iz Ljubljane, izpit pa je opravljalo od 5 do 7 učencev v skupini. Za uspešno delo nam Vrhnika dobila novega prostoferja Projekt Prostofer na Vrhniki uspešno poteka že od prvega oktobra leta 2019. V tem času je bilo opravljenih na stotine prevozov starejših občanov Vrhnike. Projekt na Vrhniki živi in ljudje koristijo prevoze predvsem za zdravniške preglede v Ljubljani. Precej ljudi se poslužuje Projekta Prostofer in zelo smo veseli, da je Vrhnika dobila novega prostovoljnega voznika. Marjan Rijavec je občan Vrhnike, ki se je odločil svoj prosti čas nameniti tudi prevozu tistih, ki to najbolj potrebujejo. Svoje besede je ubesedil tako: »Pogosto razmišljam, kaj ljudje okoli mene potrebujejo, in tekom vsakodnevnih pogovorov sem opazil problematiko mobilnosti pri starejših. Morda starejši občani ne vozijo več, morda nikoli niti niso, so ostali sami ali pa je uporaba javnega prevoza prenaporna. Problem so predvsem dopoldanske ure, saj so otroci in vnuki v služ- bah ali šolah, kar onemogoča prevoz. V ta namen sem se novembra 2022 odločil postati prostofer. Za seboj imam kar nekaj voženj in verjamem, da je moj prosti čas tako maksimalno dobro izkoriščen v dobrobit krajanov, hkrati pa se sam počutim zelo dobro. Zgodbe, ki jih slišim med vožnjami, so resnične, navdihujoče in mnogokrat tudi težke, a prav to me navdaja z novo perspektivo o življenju. Predvsem pa me opominja na vrednote, kot so zdravje, družina in pomembnost kakovostnih odnosov. Verjamem, da je dober medgeneracijski odnos ključnega pomena in vzpodbujam tudi mlajše, da se pridružijo dobrodelnim aktivnostim, ki polnijo in navdihujejo. Naj bo bivanje na Vrhniki prijetno. Zahvalil bi se rad zavodu Zlata Mreža in Občini Vrhnika za infrastrukturo ter organizacijo Projekta Prostofer.« (gt) Poligon (1960, za tedanjo Mrakovo šolo) so si opremili kar sami, naredili prometne znake in potke na šolskem vrtu. Učenci na fotografiji so danes stari nad 70 let. Po kolesarskih izpitih, 25. 6. 1961, v društveni pisarni na Stari cesti je postaja takratne Milice Vrhnika podarila rabljen moped, da smo lahko še naprej vadili (leta 1966). Člani ZŠAM Vrhnika smo leta 1960 pomagali pri ustanovitvi AMD Vrhnika. Sam sem predaval prometne predpise, Franc Malneršič pa motoroznanstvo. Za tovrstne tečaje za voznike je bilo res veliko zanimanja. Inštruktorji so bili: Cveto Mole, Žan Orešnik (za vožnjo z avtomobili), sam pa sem bil inštruktor za kolo. Na izpite so morali hoditi v Logatec, na katerih so dosegali prav lepe uspehe. V 33-letnem delu na prometnem področju so mi vseskozi pomagali pri raznovrstnih tekmovanjih prav člani ZŠAM Vrhnika. Izmed 90 učiteljev sem bil član le jaz. Tesno podporo sem imel tudi od občinskega Sveta za preventivo v prometu. Nepogrešljivi so bili tudi miličniki postaje Vrhnika, ki so pomagali pri vseh raznoraznih prometnih akcijah šolske mladinVsi komandirji postaje – F. Kranjc, R. Karan, J. Dornik – so mi vseskozi odlično pomagali, da smo imeli lepe uspehe pri prometni vzgoji.« (prepisano iz osebnega arhiva g. Vinka Podobnika). Za uspehe, ki jih je g. Vinko Podobnik dosegel v času svoje učiteljske poti v šoli in zunaj nje, je leta 1975 prejel Cankarjevo plaketo za delo na področju prometa, leta 1985 je prejel srebrni znak ZŠAM Slovenije, član našega združenja pa je častitljivih šestdeset let. Upokojil se je 25. 6. 1992. Člani ZŠAM Vrhnika se trudimo, da delo našega člana in dolgoletnega učitelja ne bo pozabljeno. V osnovnih šolah potekajo kolesarski izpiti pod budnim očesom učiteljev. V sodelovanju z učitelji obeh šol, z SPVC Vrhnika in s Policijo vsako leto izvedemo tudi medobčinsko tekmovanje Kaj veš o prometu (občine Log - Dragomer, Borovnica in Vrhnika). Prav tako skrbimo za varnost otrok ob prvih šolskih dnevih po počitnicah. Vinku Podobniku ob častitljivemu osebnemu jubileju in dolgoletnemu članstvu v naših vrstah želimo vse dobro Franjo in Anita Čretnik, ZŠAM Vrhnika (foto: arhiv Vinko Podobnik) KRESOVANJE V PODLIPI NOVI SPOMINI igrišče v Podlipi, ob 20. uri, 30. april 9 NAS CASOPIS 513/27. 3. 2023 Občina Vrhnika CMYK 27. marec 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si T E M A 10 M E S E C A Pogovor z begunko (Mašo) Mario Dudka Zavetje pred vojno sem našla na Vrhniki Ko se je lani 24. februarja začela vojna v Ukrajini, so se jo mnogi odločili zapustiti. Med begunci so bili večinoma ženske in otroci. Za pot v neznano se je odločila tudi Maša Maria Dudka s šestletno hčerko Anjo. Maša, ki ima moža še vedno v Kijevu, je v Slovenijo prišla prek Karitas v začetku lanskega aprila. doživljate vojno? V Ukrajini imam ljubljene in bližnje osebe – moža, družinske člane in najbližje prijatelje. Z njimi sem vsak dan v stiku po telefonu in prek messengerjev, spomnila sem se celo pisanja papirnatih pisem. Zelo sem zaskrbljena zanje. Prav tako ne spim, kadar poteka obstreljevanje in jih skušam moralno in psihično podpirati. Dokler sem tukaj, se lahko oni ukvarjajo s svojimi posli in ne skrbijo za našo varnost. Nenehno berem novice iz različnih virov in se skušam prepričati, da so naši bližnji relativno varni. Kako doživljate Slovenijo, Slovence, Vrhniko? Kako poteka integracija, imate stike z drugimi Ukrajinci? V stiku smo tudi z drugimi Ukrajinci, ki živijo v Sloveniji na različnih koncih države. Slovenija je zelo lepa, mirna in prijetna država. Ljudje so večinoma prijazni in odprti. Ekologija ter neskončna lepota gora in dolin sta navdušujoči. Še bolj presenetljivo pa je, kako se sodobnost s svojimi ambicijami in hitrostjo elegantno vklaplja v zgodovinske spomenike in naravo, ne da bi jih uničila. Pri vas je tempo življenja drugačen, kot je bil pri nas pred vojno. Vendar se je nanj zelo prijetno navaditi. Obstajajo razlike v miselnosti, vendar je v naših kulturah veliko podobnosti. Tudi v jeziku je veliko podobnih besed, seveda pa je jezik drugačen. Težko je najti službo, če ga ne govorimo, vendar se ga poskušam naučiti do potrebne ravni, da bi to težavo odpravila. Najbrž povsem nepotrebno vprašanje, vendar ali se želite vrniti v Ukrajino? Kaj bi glede Ukrajine želela sporočiti našim bralcem? Zdaj je začela cveteti marelica v bližini hiše, kjer živim. To je zelo podobno pomladi pri nas, ko v bližini zasebnih hiš cvetijo sadovnjaki. Pozneje pa je videti kot sneg, le da je narejen iz cvetnih lističev ... Resnično se želim čim prej vrniti v Ukrajino – to je naš dom. Ukrajina je lepa, velika država, bogata z močnimi in inteligentnimi ljudmi. Imamo bogato zgodovinsko in duhovno dediščino. V Ukrajini je veliko starodavnih in velikih mest. Imamo zelo lepo in raznoliko naravo, rodovitno črno zemljo in razvito industrijo. To je država z zelo obetavno prihodnostjo. Naš prispevek k izvozu žita je eden največjih na svetu. V Ukrajini se hitro razvijajo številne panoge, pri čemer je še posebej zanimiva digitalna integracija. Imamo več kot 40 milijonov prebivalcev in 70 % nas ima visokošolsko izobrazbo. Naši otroci so prihodnost naše države. Zato se bomo številni zagotovo vrnili in gradili prihodnost naše domovine, vsak od nas pa bo s seboj prinesel nove izkušnje in znanje. Ukrajina bo zagotovo branila svoje ozemlje in vrednote. Z obiskom pri nas boste lahko spoznali lepote naše dežele in naše gostoljubje. Peter Perše • Brezplačne Anja in Maša s sostanovalko Oksano na ogledu Klavž na Idrijci. 24. februarja je minilo eno leto od napada na Ukrajino. Kako ste doživeli začetek vojne in zakaj ste se odločili za odhod? Pred izbruhom vojne v polnem obsegu smo bili v Kijevu. Približno en teden se je veliko govorilo, da so takšni dogodki mogoči, vendar večina ljudi tega preprosto ni hotela verjeti. Kljub temu sem najnujnejše stvari in dokumente spakirala v torbo, ki sem jo spravila pod posteljo. 24. februarja sem se zbudila zaradi nenavadnega hrupa. Zvenelo je kot hrup letala, vendar tišje in veliko nižje. Nato je spet postalo tiho, nekaj minut pozneje pa sem zaslišala prvo eksplozijo. Takrat sem se zavedla, da je vojna že prišla k nam. Prve tri dni smo se skrivali med »dvema stenama« – v hodniku z dvema izhodoma in brez oken. Zaklonišča v naši soseski so bila takrat večinoma neopremljena. V naših glavah je vladal kaos in nismo vedeli, kako naj se obnašamo. Začelo se je obstreljevanje, umrlo je veliko ljudi, tudi otrok. Vojna je strašna. Odločili smo se, da zapustim Kijev, saj je bilo mesto zagotovo glavni cilj. Preselili smo se v hišo moževega očeta v vasi 35 km od Kijeva, proti severni meji. Tam smo ostali približno en mesec, vendar so se spopadi vse bolj približevali in številne vasi v bližini so bile že zasedene. Tam so se dogajale grozne stvari. Ljudem je uspelo pobegniti in so o njih pripovedovali. V tistem času je veljal režim lahke kamuflaže, kar pomeni, da je morala biti po sončnem zahodu povsod tema. Na ulicah, cestah, nikjer ni bilo prižganih luči. Okna so bila pokrita z vezanim lesom, kartonom, tesno pokrita s tkanino, tako da se ni videla niti silhueta okna. Mimogrede, strah pred »odprtimi okni« sem imela še dolgo časa, tudi potem, ko smo odšli od tam. Prijatelji so mi povedali, da so na družbenih omrežjih zasledili informacijo, da neka dobrodelna organizacija skupaj s prostovoljci oblikuje skupine ljudi in jim pomaga priti v Slovenijo z avtobusom. O Sloveniji nisem vedela veliko. Takrat je veliko ljudi preprosto odšlo »nekam« na varno območje, ne da bi vedeli, kam gredo. Preprosto so se zanašali na pomoč prostovoljcev, ki so delali na železniških postajah in prek vabil iz družbenih omrežij (Facebook itn.) Ponudba, o kateri so mi povedali, je bila z natančno določenim ciljem in dobro organizirana. Vedela sva, da so v Sloveniji ljudje, ki so nama pripravljeni pomagati. Čeprav me je bilo še vedno strah iti samo z otrokom v »neznano«. Z evakuacijskimi avtobusi smo v spremstvu policije potovali skozi kontrolne točke na zahod Ukrajine. Nato sva še teden dni bivali v hostlu protestantske cerkve in čakali na avtobus ter se tam pridružili skupini. Potem smo po 1500 kilometrih prispeli v Slovenijo ter na poti spoznali nove prijatelje. Zdaj sta že eno leto na Vrhniki. Kako sta se znašli v novem okolju, kako tukaj poteka vajino življenje? Ko smo prispeli na Vrhniko, smo se znašli v drugem varnem svetu. Tu je čas tekel počasi in vztrajno. Ljudje so živeli normalno življenje. Otroci so hodili v šolo, odrasli v službo, družine so se skupaj kopale ... Ljudje so nas sprejeli v svoje družine in nam dali zavetje v svojih domovih. Vrhnika se je izkazala za zelo prijazno in udobno mesto za življenje. Hitro smo se navadili. Slovenci in dobrodelne organizacije, kot so Karitas, Rdeči križ in Červona Kalina, so nam veliko pomagali. Čutimo tudi podporo države in skupnosti Vrhnika. Anja je začela hoditi v vrtec, kjer je že našla nove prijatelje. Seveda je obstajala »jezikovna ovira«, ki še vedno obstaja. Vendar zaradi ljudi, ki naju obKako sta prišli v Slovenijo, ste prej vedeli zanjo, ste si krožajo, ni povzročala nobenih težav. Na Vrhniki kdaj predstavljali, da boste morali bežati pred vojno? smo našle nove priljubljene kraje. Nedaleč od naše vasi so nenehno streljali, potem Ob prihodu smo bili zelo presenečeni, da so dnepa so nekje sestrelili letalo in njegovi ostanki so vi, ko skoraj nič ne deluje (trgovine, lekarne itn.). padli na polje blizu vasi. Takrat sva se z možem Toda pekarne in ocvirkomat priskočijo na pomoč! odločila, da ne bova več tvegala otrokovega ži- (smeh, op. a.) vljenja in da bova odšla. Takrat si je le malokdo predstavljal, da bomo morali v 21. stoletju bežati V Ukrajini imate svoje sorodnike, prijatelje. Kako spremljate dogajanje v domovini, kako intenzivno pred vojno. delavnice, tečaji in predavanja Večgeneracijski center Skupna točka Dejavnosti bodo sofinancirane tudi s strani RS, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Direktorat za družino; EU, Evropski socialni sklad, Naložba v vašo prihodnost in Občine Vrhnika. PROGRAM V APRILU V aprilu vam nudimo kar nekaj zanimivih delavnic oz. predavanj, sicer pa smo za obisk in izvedbo različnih aktivnosti dostopni vsak dan v delavniku, izjemoma tudi ob koncu tedna. Prav tako nudimo vsakodnevno učno pomoč in bralni kotiček; uporabo računalnika sedaj izvajamo v naših prostorih, veseli pa smo tudi vsakršnega vašega dodatnega predloga oz. ideje. Vse naše delavnice so brezplačne, vabljeni pa ste vsi – od najmlajših do najbolj zrelih. VGC Skupna točka Vrhnika PON – PET 8.00–16.00 na Cankarjevem trgu 4 (prvo nadstropje). Oseba za stik: koordinatorica aktivnosti Eva Ličof, e-naslov: eva.licof@zpmmoste.net in tel: 064 259 033. * Čas za osnovnošolce: ob pomoči prostovoljcev pisanje domačih nalog ter druženje – od PONEDELJKA do PETKA od 12. do 16. ure. * S kupna kvačkarija – PONEDELJEK, 3., 17., 24. APRIL, od 9. do 12. ure. Ustvarjalna delavnica za vse, nove in stare udeležence, ki radi kvačkate, pletete ali kako drugače ustvarjate. * Rastemo skupaj: igralnica in druženje za mamice in malčke – NEFORMALNO DRUŽENJE – od PONEDELJKA do PETKA od 9. do 12. ure. Naš novi prostor je prilagojen za igro, dojenje in previjanje, mamica pa ob tem lahko spije kavico. * Aktivno dopoldne: pohodi na Planino – TOREK, 4., 11., 18. 25 APRIL, ob. 8.30. * Začetni tečaj računalništva in uporaba pametnega telefona – SREDA, 5., 12., 19., 26. APRIL, od 9.00 do 10.30. * Začetni tečaj kitare (obvezne prijave) – TOREK, 4., 10., 17., 24. APRIL, od 18.15 do 19.15. * Igralne urice s starši za otroke od 0 do 6 let (obvezne prijave) – ČETRTEK, 6., 13., 20. APRIL, od 17.00 do 18.30. * Zvočna gong kopel – SREDA, 12 .APRILA, OB 18.00. Lepo vabljeni na meditacijo ob čudovitih zvokih gonga. * Katja Krvina – Prvo leto mama: kako na čim bolj naraven način vplivaš na ravnovesje sebe in svojega otroka, s pomočjo naravnih metod (Bownova terapija) – PONEDELJEK, 17. APRIL, ob 17.30. * Živa knjižnica – 22. aprila ob 9.30 (v Cankarjevi knjižnici na Vrhniki). Program dodatnih aktivnosti lahko spremljate na strani Facebook: VGC Skupna točka Vrhnika. 10 NAS CASOPIS 513/27. 3. 2023 Občina Vrhnika CMYK 27. marec 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si T E M A 11 M E S E C A Malči Turšič, podjetnica v Avstraliji »Potrebno je trdo delo, z njim pa pride tudi uspeh« Malči Turšič je nekoč vodila hotel Mantova, kandidirala za županjo, nato pa se je s partnerjem Klemenom Popitom preselila v avstralski Sydney, kjer sta ustanovila firmo De Toni Patisserie & Bakery PTY Ltd. Iz skromnih začetkov, pladnja makronov, pečenih v običajni kuhinjski pečici, sta s predanostjo in znanjem ustvarila firmo v Sydneyju, ki zaposluje čez trideset ljudi, s svojimi slaščicami pa zalagata poleg kupcev v Sydneyju tudi glavne letalske prevoznike. Kako vas je zaneslo v Avstralijo? Letos bo minilo 14. leto, ko smo odšli »tja dol«. Šli smo z željo, da spremenimo okolje. Dogovorili smo se, da Nejc in Blaž prevzameta vodenje Mantove, moj partner Klemen Popit pa se je v tem času želel izpopolnjevati v slaščičarstvu. Vpisal se je na francosko šolo z nazivom Le Cordon Bleu Academy. Takrat so bile možnosti da gremo v Pariz, Sydney ali London. Ker francosko ne znamo, je Pariz odpadel, London nam zaradi pregovorno slabega vremena tudi ni preveč dišal, zato je ostal samo še Sydney. Pripravila sva prtljago in jo s sinom Matevžem mahnila v Avstralijo. Z leve: Janja, Klemen, Malči in Nejc. nekajkrat sem se vprašala: »Ali je nama to res potrebno?« V Avstraliji ima namreč skoraj vsak »coffee shop« kaj sladkega za pod zob. Očitno so bili »macarons« zelo okusni, kajti prodala sva jih vedno več. Najeti sva morala kuhinjo, potem še enega slaščičarja. Po letu dni dela sva sklenila večji posel z franšizno verigo »Gloria Jeans coffe shops«, kar je najino podjetje potisnilo naprej. gin, ANA, Etihad, American in druge. Naše sladice boste srečali na vseh glavnih letalskih družbah, ki letijo iz Avstralije. V času pred covidom smo jih izdelovali samo za poslovni in prvi razred, po epidemiji pa tudi za ekonomskega. S tem so se količine izredno povečale. Tedensko pošiljamo palete s sladicami v vsa glavna letališča v Avstraliji: v Sydney, Brisbane, Perth, Adelajdo, Melbourne … Kako pa sta imela med tem časom urejeno delovno razmerje? Zakaj so bile vaše slaščice tako dobro sprejete v Avstraliji? Dobre tri leta sva bila na študentskem vizumu, nato pa je najino podjetje, za katerega sva delala, formalno jamčilo za naju in dobila sva tako imenovano »sponsor« vizum. Dve leti sva delala s tem vizumom, naslednji korak pa je bil stalni vizum in nato vloga za državljanstvo. Po sedmih letih bivanja v Avstraliji sva tako postala državljana Avstralije in danes imava dvojno državljanstvo. Mislim, da gre predvsem za videz in okus. Zelo velik poudarek je tudi na prvovrstnih sestavinah, kajti ne uporabljamo nobenih bližnjic. V naši kuhinji boste našli samo osnovne naravne sestavine: maslo, mleko, sladkor, smetana, sadje, moka, jajca …, podobno kot bi jih imeli doma. Nobene kemije. V Avstraliji rečemo, da delamo »from scratch«, torej iz »nule«. Zelo dobri smo tudi v veganskih sladicah, ki jih je razvil Klemen in postajajo vedno Po Vrhniki se sliši, da imata lokal s slaščicami … bolj trendovske. Pri nas na svoj račun pridejo tudi Ne, nimamo lokala. Imamo samo proizvodnjo na tisti, ki ne smejo jesti oreščkov, mleka, glutena … okoli 1300 m2 in trenutno 32 zaposlenih. Imamo kar nekaj sladic, ki hkrati ustrezajo vsem Verjetno ni bilo lahko? dietetičnim zahtevam. Za primer naj povem, da Res je. Na začetku je bilo kar težko. Klemen je ho- Kako sta si razdelila delo? Delate tudi vi slaščičarska moko nadomestimo z krompirjevim proteinom, dil v šolo, potem pa še delal. Tudi jaz sem dobila dela? smetano z rastlinsko itd … službo, a ker sva bila oba na študentskih vizumih, Ne, jaz sem odgovorna za poslovanje in finance, sva lahko delala le po štiri ure na dan in sva bila Klemen skrbi za razvoj. Po sedmih letih se nama kot taka nezanimiva za delodajalce. Hkrati sva je pridružil še sin Nejc z družino. Nejc je prido- Je v vaši ponudbi kakšna jed tudi slovenska? opazovala, kako deluje avstralski gostinski sistem. bil veliko znanja iz slaščičarstva in je odgovoren V svojem katalogu imamo potico in gibanico, a Dejala sva si, da imava v tej panogi veliko izkušenj za proizvodnjo, Janja pa dela v oddelku prodaje, se moramo zavedati, da ti proizvodi Avstralcem in bi lahko tudi sama kaj poskusila. In tako sva po naročil in odpreme ter nadzoruje oddelek za pa- niso domači. So pa redno na seznamu želja slovenske ambasade in slovenske skupnosti, s kateštirih mesecih bivanja v Avstraliji začela. kiranje. rima redno sodelujemo. S slaščičarstvom? Da, začela sva z makroni. Klemen je znanje dobil v soli, tehniko je obvladal in začela sva peči kar v pečici v stanovanju. On je pekel, jaz sem pa trkala na vrata malih kavarn in jih ponujala. Kar Vaš glavni posel je sedaj oskrba letalskih prevoznikov z izbranimi slaščicami? Ali menite, da bi se ta uspešna poslovna Da, imamo pogodbo z največjima catering firma- zgodba ponovila tudi v Sloveniji ali pa pač ma v Avstraliji, ki zalagata letalske prevoznike, kot gre za specifično gospodarsko okolje, ki to so Emirates, Qatar, Qantas, British Airways, Vir- omogoča? Lahko bi se zgodila, a v omejenem obsegu, ker je trg majhen. Samo Sydney, kjer sva prisotna, ima 6 milijonov prebivalcev, torej za tri Slovenije. Poleg tega tam ni toliko kvalificiranih slaščičarjev, kot pri nas. No, mogoče se sedaj slika popravlja, vsekakor pa na začetku ni bilo tako in pa tudi kupna moč je večja. V našem podjetju je najnižja urna postavka 25 dolarjev, slaščičar pa zasluzi med 36 in 45 avstralskih dolarjev na uro. S 25 dolarji si lahko kupiš 7 ali 8 kavic. No, so pa po drugi strani zelo drage najemnine za stanovanja. Potem ne obžalujete selitve? Ne, nikakor ne. Včasih je veljala Amerika za obljubljeno deželo, sedaj pa vse večkrat slišim, da je Avstralija tovrstna dežela. Kaj vi porečete na to? Tudi Avstralija se spreminja tako kot cel svet. Rada rečem, če je želja, je tudi moč in poskusiti ni greh. Avstralija je dežela, ki te radodarno sprejme, če si pripravljen delati. Delo je bogato poplačano, vendar začetki niso lahki. Drzava je multikulturna, kar se odraža na vseh področjih, delovne navade so drugačne, življenjski slog je bolj sproščen. Gre za veliko spremembo. V našem podjetju imamo zaposlene različne narodnosti, ki prihajajo z vseh koncev sveta: Francije, Brazilije, Nepala, Argentine, Filipinov, ravno smo zaposlili slaščičarja z Balija … Imamo svet v malem, kar nas dopolnjuje pri našem delu. Vsekakor, če koga zanima, naj se odpravi »tja dol«, a kot rečeno, na začetku ne bo vse lahko. A če veš, kaj želiš, si v svojem delu dober, izučen ter stremiš za tem ciljem, potem uspeh ne izostane. Bilo bi pa utopično pričakovati, da uspeh raste na drevesu. Potrebno je trdo delo, z njim pa pride tudi uspeh. Se vidimo »Down Under«! Gašper Tominc (foto: družinski arhiv MT) Vabilo Osnovna šola Ivana Cankarja Vrhnika in Vrtec Vrhnika vabita na tradicionalno Izmenjavo semen in delovno akcijo Četrtek, 20. aprila 2023, ob 16.30 Vrtec vrhnika – enota Želvica (Tržaška cesta 2a) Program: – odprtje vrtne lope z nastopi otrok – izmenjava semen in sadik – delovna akcija na vrtu – otroške delavnice – strokovno predavanje s praktičnim prikazom – prigrizki in napitki Vljudno vabljeni! 11 pa bomo malo pro starega d NAS CASOPIS 513/27. 3. 2023 CMYK 12 Ljubljan zapustili še bolj šu Na tem m kilometr ločilo do nad Pods Občina Vrhnika Izdajatelj: Visit Vrhnika Ilustracije: Polona Pačnik elektronski naslov: Zasnova in oblikovanje: Yootree d.o.o. 27. marec 2023 nascasopis@zavod-cankar.si 12 Pri cerkv strmo vz Cankar j od Ljubl cesarski c raje izog Tudi z udeležbo na pohodu smo lahko dobrodelni Vrhničan Amir Abdaković že načrtuje poletni dobrodelni podvig za otroke Amir Abdaković je poklicni voznik avtobusa in velik humanitarec po srcu. Že pred leti se je prvič odločil, da bo skupaj z Zvezo prijateljev mladine Ljubljana Vič - Rudnik brezplačno odpeljal socialno ogrožene otroke za vsaj en dan na morje. Večletno tradicijo je prekinil koronavirus, lani pa so se otroci ponovno veselili morja. V minulem letu se je projektu pridružil tudi ZIC Vrhnika, ki je del prijavnin s Cankarjevega pohoda namenil v omenjeni dobrodelni namen. Tudi letos bo tako! Amir je v preteklosti zbiral denar za operacijo za slepega otroka in otroka z rakom na hrbtenici. Poleg tega je z oblačili, obutvijo in pitno vodo pomagal ljudem, ki so v poplavah v Bosni izgubili svoje imetje. Poleg vsega vsako leto vozi na morje otroke iz socialno ogroženih družin in prek socialnih medijev pomaga pri iskanju darovalcev za družine v stiski. Pri njegovem dobrodelnem udejstvovanju sta mu na pomoč prišla Zveza prijateljev mladine Ljubljana Vič - Rudnik in Ljubljanski potniški promet, kjer so mu posodili avtobus za pole- Can Vece Lj Sobota, 20. maj 2023 Zbor med 07.30 in 08.00 Cankarjev vrh (Gostilna Rožnik) 20. maj 2023, sobota, ko se boste pošteno razmigali, saj vas na Cankarjevem pohodu od glavnega mesta do rojstnega kraja Ivana Cankarja čaka 25 kilometrov. Pa vendarle ne bo tako naporno. Na poti vas bodo spremljali »Ivan Cankar« in drugi vrhniški vodniki, ki vas bodo zabavali z anekdotami iz Cankarjevega življenja. Poskrbeli bomo tudi za razvajanje vaših brbončic, saj vas med potjo čakajo kulinarične točke z vrhniški dobrotami. Na stari železniški trasi pri Športnem parku Drenov Grič bo začetek družinskega pohoda za tiste, ki jim je 25 km pač preveč. Mali Cankarjev pohod je dolg 5 km. Tisti dan bo za pohodnike s kupljeno vstopnico pohoda prevoz z LPP-jem na relaciji Vrhnika–Ljubljana brezplačen. Vstopnice bodo kmalu na voljo v TIC Vrhnika in na mojekarte.si. Del prijavnin bo namenjen dobrodelni organizaciji Otroški nasmeh. Več informacij na www.visitvrhnika.si, FB in IG Visit Vrhnika. Ker s pod jabla Shakespe je bila; to prevzela lepota, d in da mi opoldans Oma dalje po b do tiste k vselej tak topolov. lepo in m se več, ka zdaj in k veselega oči in sol takrat še bil polju Ker pa se mladosti od lepih visitvrhnika.si tni prevoz otrok. V tem času je na morje odpeljal že na stotine otrok. Kot je dejal, ni lepšega nasmeha kot tistega, ko otrok prvič vidi morje. »Najraje bi zajokal od sreče, a se zadržim.« Tudi letošnja akcija zbiranja dobrodelnih sredstev je že v polnem teku. Če pošljete SMS na 1919 in pripišete »ZAOTROKE5«, boste prispevali pet evrov. Akcijo podpirajo števil- na vrhniška podjetja, pa tudi občina. Zavod Ivana Cankarja Vrhnika je pri akciji sodeloval že lani, ko je del prijavnine za Cankarjev pohod namenil omenjeni akciji, nič drugače ne bo tudi letos. Če se torej podate na majski pohod z ljubljanskega Rožnika do Svete Trojice, boste tudi dobrodelni. Naj potolažimo tiste, ki jim je 25 km pohod predolg, da je organiziran tudi krajši – družinski petkilometrski od Drenovega Griča do cilja. Amir je podpore doma- čega kraja zelo vesel in da se bo nabralo dovolj denarja, da bodo otroci okušali toplino morskega podnebja več dni. (gt) Sponzorji: Troja Lounge Bar & Club, Slaščičarna Berzo, Marolt Beton, d.,o.,o., Frizerski Salon Afna (Logatec), AvtoTrade, DG 69, d. o. o., Molek.si, d. o. o., Lpp, ZPM Ljubljana Vič Rudnik, Visit Vrhnika, Občina Vrhnika Gregorjevo na Vrhniki Leto je hitro okoli in že smo pri datumu 12. 3., ko se spominjamo, da tega dne praznuje god sv. Gregor. Po ljudskem izročilu pa je dan, ko se ptički ženijo. Ta dan je tudi dan zaljubljencev. Po Sloveniji se ta dan praznuje na predvečer, in sicer je obred, da ljudje, predvsem otroci z domiselno izvedbo in izdelavo ladjic le-te spuščajo po potokih. Star ljudski običaj poteka tudi v Občini Vrhnika, in sicer na potoku Bela. Leta 2006 se je v lokalu Žemljica na Stari cesti, kjer so se zbirali domačini ob klepetu, porodila misel, da bi za otroke na gregorjevo po potoku Bela organizirali spuščanje gregorčkov. Večini otrok dotlej tega še ni uspelo doživeti. Ob pomoči domačinov in članov Društva ljubiteljev narave in običajev Notranjske /Tine, Franko, Jesenko - Korenčk/ so potok Bela okrasili, osvetlili s svečami in baklami in tako začeli s spuščanjem gregorčkov. Odziv je bil velik in spodbuden, tako da ni bilo dvomov, ali ga naslednje leto ponovno organizirali. V začetku je bilo organizator društvo, sedaj pa je med soorganizatorji. Tako je bilo uspešno in z zadovoljstvom otrok izpeljano vse do letošnjega leta. Glede na to, da je nam je bilo vreme naklonjeno, smo tudi letos zaključili z velikim obiskom. Za varno in odlično izpeljavo dogodka so člani Društva ljubiteljev narave in običa- jev Notranjske v dopoldanskih urah okrasili ograjo ob potoku in prireditveni prostor. Za to so poskrbeli Marija, Andrej, Rudi, Janez in Branko. Zanje je bilo v potoku tudi veliko presenečenje: v potoku je plavala človeška ribica. Sam začetek je bil ob 17. uri. Prišlo je veliko mladine, ki jo je bilo lepo videti z domiselno izdelanimi ladjicami. Vse navzoče je pozdravila gospa Mirjam in se jim je zahvalila za obisk v Starem malnu, kjer so izdelovali ladjice ob pomoči Modelarskega društva Šel se Ljubljan ki sem jo Lepo spo ko mi je je seglo t vse skrbi Vrhnika. Letošnje gregorčke je blagoslovil gospod župnik. Za dobro razpoloženje je poskrbel Big band Vrhnika. Končno je prišel čas, da so otroci prišli na svoj račun: začel se je spust ladjic. Navdušenje je bilo veliko. Za ves čas prireditve smo člani Društva kmečkih in podeželskih žena Vrhnika, ZIC-a in Društva ljubiteljev narave in običajev Notranjske poskrbeli za udeležence. Kot vsako leto smo ponudili čaj, kuhano vino in odlične kranjske klobase, ki so jih skuhali v gostilni Pri Kranjcu. Poskrbljeno je bilo tudi za sladokusce. Dobro pecivo je pri otrocih šlo hitro v promet. No, kot smo že navajeni, brez našega Cankarja ne gre. S prisotnostjo je naredil prijetno vzdušje, saj fotografiranje z njim je na Vrhniki zakon. Da pa je vse potekalo varno, so skrbeli predani gasilci z Vrhnike, Stare Vrhnike in iz Verda. Med udeleženci prireditve je že nekaj let tudi sv. Gregor, ki obdaruje otroke. Glede na to, da je bil po našem mnenju dogodek izpeljan lepo in z velikim obiskom, menimo, da ga bomo izpeljali tudi naslednje leto. V ta namen bi se zahvalili Občini Vrhnika, ZIC-u, KS Vrhnika - Vas, gospodu predsedniku Petru Piklu za denarni prispevek in gostilni Pri Kranjcu za kuhano vino. Sama prireditev Gregorjevo – luč v vodo pa je lepo izhodišče za druženje in praznovanje prebivalcev Vrhnike in okolice tudi za naprej. Sonja Bevk in Marija Dolenc, foto: Gašper Tominc NAS CASOPIS 513/27. 3. 2023 Občina Vrhnika CMYK 27. marec 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 13 Sobotno dopoldne v Vrhniški hiši otrok PreprostoMontessori »Za vzgojo enega otroka je potrebna cela vas« V soboto dopoldan, 11. 3. 2023, je v Vrhniški hiši otrok potekal dogodek na temo Pozitivna vzgoja za 21. stoletje s poudarkom na vlogi celotne skupnosti pri vzgoji otrok in družbe prihodnosti. Po vodenem ogledu vrtca in prostorov, kjer potekajo popoldanske dejavnosti šolarjev, so sledila predavanja in okrogla miza – vse povezano z aktualnim afriškim rekom: “Za vzgojo enega otroka je potrebna cela vas.” Gostje različnih generacij so se zbirali ob klepetu, čaju, kavi ter prigrizkih, ki so jih pripravile mamice otrok Vrhniške hiše otrok. Nekateri pa so si v večnamenskem prostoru ogledali razstavo o začetkih in trenutnem delovanju zavoda PreprostoMontessori, ki šteje dve hiši otrok – Gorenjsko in Vrhniško hišo otrok. Sledil je voden ogled po hiši. Vzgojitelji so obiskovalcem na preprost in konkreten način predstavili, zakaj je okolje vrtca montessori pripravljeno na tak način. Obiskovalce sta najbolj navdušila red in estetika prostora, presenetila pa jih je velika možnost izbire dejavnosti, ki so otrokom ves čas na dosegu rok. Otroci lahko izbirajo med t. i. materiali s področja vsakdanjega življenja, zaznavanja, matematike, jezika, naravoslovja, geografije, zgodovine in seveda umetnosti. Za nekatere obiskovalce je bila nepričakovana tudi uporaba pravih in naravnih materialov, kot so voda v perilniku, nož za rezanje sadja in stekleni kozarci že pri najmlajših. Ogledali smo si tudi prostore oz. okolje za terapije montessori, sobo za osnovnošolce in najstnike, kjer trenutno potekajo tudi dodatne dejavnosti, kot je English Club in Likovnice, Popoldnevnice za otroke od 0 do 3 let in starše, vse prav tako na način montessori. Ogledu prostorov sta sledila nagovor in predavanje ravnateljice Ede Šteblaj. Predstavila je začetke zavoda PreprostoMontessori, ki sta ga skupaj z možem na Vrhniki ustanovila pred slabimi dvajsetimi leti. Po srečnem naključju sta v hiši, kjer je zdaj Vrhniška hiša otrok, prepoznala potencial prostora in pokazala se je možnost začetka prav posebne skupnosti otrok in odraslih. Eda na tem mestu poudari posebno moč človeka v odnosu do narave, pri katerem je za razliko od drugih živih bitij izpostavljen duhovni potencial pred vedno bolj zmogljivo umetno inteligenco. Posebnosti so tudi povezovanje, oblikovanje skupnosti in medgeneracijsko sodelovanje. Vpliv lokalne skupnosti je opazen tako na nivoju posameznika kot na globalnem nivoju družbe. V nadaljevanju se je gostu- joča predavateljica Doris Polak Kuder navezala prav na duhovni potencial človeka - zmožnost izražanja hvaležnosti. Kot mag. farmacije se je Doris s pojmom hvaležnosti pobliže spoznala po rojstvu prve hčerke. Doris je dejala, da ji je kljub dobremu poznavanju vseh bioloških potreb dojenčka manjkalo neko ključno znanje za doseganje svojega in hčerkinega zadovoljstva. Začela je s proučevanjem svojega vzornika Gaborja Matea in z vsakodnevnim zapisovanjem misli hvaležnosti. Na predavanju je predstavila študi- je, ki kažejo na dokazane dobre vplive zapisovanja hvaležnosti na zdravje tako pri odraslih kot pri otrocih. Edi in Doris so se pridružili še trije sogovorniki in oblikovali okroglo mizo: Ema Goričan, predstavnica srebrne generacije in ljubiteljska raziskovalka naše preteklosti, Ožbe Šteblaj, ustanovitelj zavoda in socialnega podjetja Inkluzivni park/Poniji s Klanca, ter Marko Gabrovšek, oče otrok vrtca montessori, sedaj že osnovnošolcev, in strokovnjak za zeleno delo. Debata okrogle mize je od- prla veliko vprašanj in misli poslušalcev. Teme, za katere je zmanjkalo časa, PreprostoMontessori obljublja še več srečanj v obliki simpozijev, strokovnih čajank in delavnic. Vrhniška hiša otrok ustvarja in odpira vrata za zelo raznoliko skupnost, ki oblikuje lepo sedanjost in prihodnost. Več o dogodku si lahko ogledate na naši spletni strani preprostomontessori.si ali nas spremljate na strani FB in Instagramu. PreprostoMontessori Vabilo Že 80 let po poti edinosti Dobrodelni Turistični avtorally Vrhnika 2023 Lions klub Vrhnika spodbuja dobrodelne projekte, ki so namenjeni občanom in širši javnosti. Tokrat podpiramo ZŠAM Vrhnika, prostovoljno organizacijo, ki skrbi za prometnopreventivne aktivnosti na območju naše občine. S tem namenom bomo skupaj z njimi organizirali dobrodelni Turistični AVTORALLY Vrhnika 2023. Zbrana sredstva na prireditvi, v sodelovanju z darovalci in sponzorji, bodo namenjena nakupu prometnopreventivne opreme, ki jo bodo člani združenja uporabljali pri izvajanju preventivnih programov v vrtcih in šolah ter za občane Vrhnike. Dobrodelni Turistični AVTORALLY Vrhnika 2023 bomo organizirali v soboto, 15. aprila 2023, ob 9. uri v športnem parku na Vrhniki. V soboto, 11. 3. 2023, sta bila balkon in parter Cankarjevega doma na Vrhniki spet polna, saj smo prišli na praznovanje 80. obletnice Marijinega dela – Gibanja fokolarov in na 15. obletnico odhoda Chiare Lubich v večnost prakltično iz vseh koncev Slovenije. Prišli so tudi nadškof msgr. Stanislav Zore, škof msgr. Andrej Glavan in več duhovnikov. Na odru se je zvrstilo veliko nastopajočih, ki so srečanje obogatili s svojimi pričevanji iz lastnih izkušenj ter jih povezali z duhovno glasbo, ki se je rodila v gibanju in tako prišla v ušesa, da je kar ponarodela. V preddverju Cankarjevega doma so bile tudi mize, polne dobrot, ki smo jih uživali ob medsebojnih spontanih srečanjih in pogovorih. Uradni datum začetka Gibanja fokolarov je 7. december 1943, ko se je Chiara Lubich popolnoma posvetila Bogu. Med vojno vihro so skupaj s prijateljicami v zakloniščih prebirale evangelij in ga poskušale konkretno udejanjiti. Posebej so jih nagovarjale besede, ki so vabile k ljubezni do bratov. Ustanovno listino gibanja pa so našle v Jezusovih besedah: »Oče, da bi bili vsi eno.« Edinost je torej postala vodilna misel porajajočega se gibanja, ki je izhajajoč iz evangelija kmalu prešlo meje Italije in Evrope. Zdaj je razširjeno po vsem svetu. Njegovi člani si prizadevajo v osebnih in družinskih odnosih, pa tudi na delovnih mestih, v družbi in Cerkvi graditi pristne odnose medsebojne ljubezni, da bi tako prispevali k uresničitvi edinosti, za kakršno je prosil Jezus. Tudi to srečanje je bilo blagodejno za vse generacije. Starejši s(m)o obujali spomine na prejšnja srečanja, mlajši in družine pa s(m)o med seboj izmenjavali izkušnje in načrtovali tudi vnaprej nova srečanja na vseh ravneh. Vrhunec srečanja je bila opoldanska sveta maša v polni župnijski cerkvi spreobrnjenja sv. Pavla na Vrhniki ob somaševanju nadškofa msgr. Stanislava Zoreta, škofa msgr. Andreja Glavana, skupaj z veliko duhovniki. Srečanje so končali v prijetnem druženju po sveti maši. Drago Stanovnik Prijave bomo zbirali do 13. aprila prek spletne pošte: irena.aenter@gmail.com ali franjo.cretnik@gmail.com Vabimo vas, da se nam pridružite z osebnim vozilom in sovoznikom. Preizkusili se boste v poznavanju cestnih pravil, spretnostni vožnji na poligonu in vožnji v cestnem prometu. Zbor za tekmovalce bo ob 8.30. Cena startnine je 15 evrov na osebo. Pripravili bomo tudi spremljevalni program za otroke in odrasle v športnem parku. Za dobro družbo bo poskrbljeno. Za vse preostale informacije spremljajte Facebook in medije. Vabljeni! 13 NAS CASOPIS 513/27. 3. 2023 Občina Vrhnika CMYK 27. marec 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 14 Naj živi Star maln »Med Logatcem in Vrhniko, ob strani, v gorah in divjinah, na levo, če hočeš iz Logatca na Vrhniko, prideš do vode, ki ima prav čudne muhe in neverjeten ustroj. Če se je dotakneš teče, sicer pa ne …« je v Slavi Vojvodine Kranjske zapisal Janez Vajkard Valvasor. Kmetje so mu pripovedovali in ga tudi peljali tja k vodi Beli, ki ji sicer pravijo Pri starem malinu v jarku. Si lahko mislite, kako daleč v zgodovino sežejo korenine – skalni temelji mlina, ki ga že sto let ni več! Že pred Valvasorjem je o mlinu pisal pater Martin Baucher v Zgodovini Norika in Furlanije. »Stari malen nad Vrhniko« je poznal še en kranjski zgodovinopisec – Ludvik Schonleben. Ivan Cankar je Stari mlin vzel za prizorišče dogajanja v začetniški črtici Vaški farizej, a v knjigi Nina je napisal: »Od daleč sem zagledal samoten, polrazpal mlin, in kakor vselej kadar sem ga zagledal, me je obšla skrivnostna groza. Mlin je visel visoko kakor nad brezdnom, izpod njega je curljal v globel siromašen potok, ki se je skoraj ves izgubljal med nasutim kamenjem. Gori za mlinom pa je ležala v globokem kotlu, mirna, temna voda …« Pred 135 leti, v času Ivana Cankarja, je bilo ustanovljeno Društvo za olepšavo trga Vrhnike in njegove okolice. Društvo je najprej urejalo drevorede, postavljalo klopi in kažipote k Sv. Trojici, Lintvernu in v Močilniku. Izkrčili so nove pohodne poti s Planine do Kurena, od Lokve k Lintvernu, uredili pot od Blatnega Dola do Lintverna in od tam do Starega Dola …. . V tridesetih letih prejšnjega stoletja, v času gospodarske krize, je takratni župan društvu pomagal s plačilom več kot tristo delovnih dni iz občinskega fonda za brezposelne. V tistem času so se v društvu trudili, da bi zgradili javno kopališče. Leta 1934 so postavili razgledni stolp na Planini, naslednje leto še klet, vodnjak in zasilno kočo. Pri Lintvernu so postavili klopi in mizo ter prvo barako v Starem malnu. Podaril jo je Gospodarski odbor trga Vrhnike, pred tem je v času gradnje vodovoda stala na Jelovcu. Na novo so prekrili streho, uredili okolico in postavili klopi in mize. Na vodi so zgradili nov, višji jez in od njega naprej Vabilo Moto klub Nauportus Vrhnika vabi motoriste, voznike vseh vrst dvo- in trikolesnikov na Blagoslov motorjev in motoristov, ki bo v nedeljo, 23. 4. 2023, ob 13. uri pri cerkvi sv. Pavla na Vrhniki! Po blagoslovu se bomo odpeljali na panoramsko vožnjo. Vabljeni! poglobili strugo. Od Lore Jelovšek so odkupili zemljišče, ki je segalo do jezu. Dogradili so manjše kopališče in uredili studenček s pitno vodo. Načrtovanje večjega kopališča sta ustavila prevelik predračun in nato vojna. Dela so obstala, med vojno je društvo delovalo v ilegali. Po vojni, vse do leta 1960, se je društvo ukvarjalo z obnovo turističnih objektov, ki so bili v vojni uničeni ali poškodovani. Po odprtju stolpa na Planini, leta 1955, se je društvo ukvarjalo z obnovo Starega malna. Odkupili so 15 arov zemljišča od Janeza Stanta z Vrhnike, dogradili kočo, zgradili klet ter cementni zid okrog bazena. Vsa našteta dela je društvo v večini opravilo z udarniškim delom, plačevalo pa s svojimi finančnimi sredstvi in z delno podporo Občinskega ljudskega odbora na Vrhniki. V tistih letih je bilo načrtovano zajetje vode v bližini Starega malna. Temu se je odločno zoperstavil regionalni Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine in tako preprečil zajetje Lintverna, ki je prvorazredni naravni spomenik. Leta 1974 je Turistično društvo s pomočjo vrhniških tabornikov začelo z oživljanjem Starega malna, leta 1987 je bilo tod prvo prvomajsko srečanje. Naslednje leto so s pomočjo delovnih organizacij v Star maln pripeljali elektriko. Tudi v 90. letih je društvo skrbelo za urejanje okolice in v Starem malnu Komisija za lepše okolje TD Blagajana Člani Komisije za lepše okolje bomo letos začeli z opazovanjem okolice v pomladnem času. Naš namen je, da opazimo in nagradimo trud vseh, ki neutrudno in z ljubeznijo skrbite, da je naš kraj prijetnejši. Letošnje kategorije ocenjevanja so: 1. najlepše urejeni kotički, gredice, vrtovi 2. najlepše urejeni skalnjaki, 3. najlepše urejene javne površine (trgi, ulice, parki, naselja, zaselki), 4. najlepše urejene površine ob po- slovnih objektih (k poslovnim objektom štejemo objekte, v katerih poteka kakršnakoli poslovna dejavnost: obrtne delavnice, biroji, gostinski lokali, banke, trgovine, prostori društev in klubov), 5. ohranjanje naravne in kulturne dediščine. Vse ljubitelje lepega in urejenega okolja vabimo, da nam pomagate in izpolnite glasovalni listič ter nam ga posredujete na spletni naslov: drustvo. blagajana@gmail.com. Glasovalni listič lahko prinesete v poštni nabiralnik društva (Cankarjev trg 4) ali pa ga predate ekipi v Starem malnu. Prijave zbiramo do 31. 5. 2023. Že vnaprej se vam zahvaljujemo za sodelovanje in pozdravljamo vse ljubitelje lepega in čistega okolja. Uživajte v pomladi. Predsednica Komisije za lepše okolje, Anita Čretnik je leta 1993 obnovilo mlinsko kolo, v novem tisočletju pa nadgradilo kočo, v nadstropju uredilo sobe in sanitarije ter jo leta 2007 dalo v najem novemu najemniku. Leta 2011 je društvo pod okriljem arhitekturne Delavnice, d. o. o. , v sodelovanju s takratnim županom, ZIC, Planinskim društvom in drugimi sodelavci pripravilo Strategijo razvoja Starega malna in hribovitega zaledja, leta 2012 je nastala prva Idejna zasnova ureditve Starega malna. Na osnovi slabih izkušenj z najemniki se je društvo leta 2016 odločilo, da bo vajeti vzelo v svoje roke. Odločitev je bila: »Poskusimo rešiti sezono s prostovoljskim delom.« V Statut smo vpisali prostovoljstvo, pridobitno dejavnost, pripravili vso dokumentacijo, šli po »prvo pomoč« na Obrtno zbornico in ponovno zagnali: »Živel 1. maj«. Od takrat je minilo sedem let. Sedem let učenja, sedem let garanja, sedem let veselja. Opustošeno in dotrajano notranjost koče smo usposobili in uredili. S pomočjo občine smo leta 2018 umestili malo čistilno napravo, leta 2019 s podporo krajevne skupnosti in darovalcev postavili novo mlinsko kolo, posodobljena je bila Idejna zasnova, nato pa odmor. Zaradi koronavirusa. Dve izgubljeni leti, korak nazaj, potem pa spet korak naprej k ureditvi otroškega igrišča in plaže, ki je zdaj v zaključni fazi. Lani smo pridobili gradbeno dovoljenje za prenovo koče. Prvi korak je izgradnja nove kuhinje, povezava s kočo, ureditev sanitarij in hladilnice. Potem mlin, koča, ureditev … Veliko dela, veliko sredstev. Sami ne bomo zmogli. Veseli bomo vsake pomoči, vsake donacije. Na prireditvah, ki jih bomo izvajali pod naslovom Poletje v Starem malnu, Tu smo doma. Čakajo vas doživetja v objemu zelenja, ob žuborenju potoka in dobri hrani. Tudi včlanitev v Turistično društvo Blagajana je odlična podpora. Stiki: drustvo.blagajana@gmail.com, tel.: Star maln v času obratovanja koče 0590 435 00, predsednica 041 558 426, strani Fb Turistično društvo Blagajana in Star maln. Hvala vsem, ki ste nam že pomagali! Predsednica TD Blagajana Mirjam Suhadolnik, foto: Jure Žitko G L ASOVALN I LISTIČ Najlepše urejeni kotički, gredice, vrtovi (vpišete naslov): Najlepše urejeni skalnjaki (vpišete naslov): Najlepše urejene javne površine (vpišite naslov): Najlepše urejene površine ob poslovnih objektih (vpišite naslov): Ohranjanje naravne in kulturne dediščine (vpišite naslov oziroma lokacijo): Vaš naslov: Glasovnico do 31. 5. 2023 pošljite na naslov: Turistično društvo Blagajana, Cankarjev trg 4, 1360 Vrhnika. Glasovnica je tudi na internetni strani TD Blagajna /www.blagajana.si/, lahko jo pošljete tudi po e-pošti na naslov: drustvo.blagajana@gmail.com . IZJAVA: Turistično društvo Blagajana izjavlja, da bo podatke, zbrane na obrazcu, uporabljalo izključno za potrebe organizacije in izvedbe akcije Blagajana. 14 NAS CASOPIS 513/27. 3. 2023 Občina Vrhnika 27. marec 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Letno srečanje Fotografija jubilantov leta 2020 – stojijo: Marko Medič, Tomaž Nolimal, Sašo Kogovšek, Bojan Zadravec, Jernej Jeršinovič, Tjaša Cerar (hči pokojnega Janeza Jamnika), Vinko Jesenovec, predsednik Matjaž Jereb. Čepijo: Aleš Podvratnik, Frenk Debevec in Damjan Gutnik. Srečanje je potekalo v CD Vrhnika. Podelili so priznanja – listine in plakete jubilantom (za leta 2020, 2021 in 2022), nasmejali smo se ob P R E J E L I 15 Jože Turk prejel bronasti znak CZ, PGD Verd plaketo Ob svetovnem dnevu Civil- V petek, 13. januarja 2023, so se članice in člani OOZ Vrhnika srečali po dveh »covidnih« sušnih letih. CMYK stand up vicoteki z Janezom Cankarjem in Jožetom Čamernikom in se po predstavi družili v mali dvorani CD, ker je Gostilna pri Kranjcu poskrbela za prigrizek in pijačo. Nekateri udeleženci so celo zaplesali ob zvokih harmonike. Meh so vlekli Vinko, Lovre in Martin Jesenovec ter Branko Celarc. (AC, foto: Fotostudio Tim) ne zaščite, prvem marcu, je v Domžalah potekala regijska slovesnost, na kateri so med drugim podelili tudi priznanja najzaslužnejšim poklicnim in prostovoljnim reševalcem, pripadnikom Civilne zaščite, pa tudi drugim strukturam – za vse napore in prizadevanja pri opravljanju nalog zaščite, reševanja in pomoči. Med vrhniškimi nagrajenci sta bila Jože Turk in PGD Verd. Kot je pisalo v obrazložitvi, je Jože Turk član občinskega štaba CZ Občine Vrhnika od leta 2010 in vedno se odzove na klic. »Moje delovanju v CZ Vrhnika se je začelo pred približno 25 leti, ko smo nekateri iz vojaških obveznikov postali obvezniki Civilne zaščite. Tako sem bil prvo polovico tega obdobja član tehnične ekipe CZ Vrhnika. Po odhodu g. Stojana Jakina na županovanje, leta 2010, pa sem ob zamenjavi postal član občinskega štaba CZ Vrhnika na predlog takratnega poveljnika CZ Viktorja Razdrha, kateremu se iskreno zahvaljujem saj sem z njim sodeloval še največ časa - okoli 20 let. Moje najpomembnejše in najbolj obse- žno delo pri CZ je bilo v času žleda februarja leta 2014, ko je celotna akcija trajala več kot en mesec,« je za Naš časopis dejal Jože Turk in izpostavil, da »tako občani in župan lahko z gotovostjo zaupajo ekipi CZ, da bo vedno strokovno in pravočasno pristopila k reševanju vsake naravne in druge nesreče, katerih pa upamo, da bo čim manj.« PGD Verd pa je prejel plaketo ob 140. obletnici delovanja. Čestitke obema! (gt) S M O Ali je g. Kukec izgubil legitimnost na čelu Nadzornega sveta Komunalnega podjetja Vrhnika? Sodišče je jeseni 2022 razveljavilo vpis nove družbene pogodbe in pravno gledano Komunalno podjetje Vrhnika, KPV, vrnilo tja, kjer je bilo na začetku prejšnjega mandata. Tako se je po svoje končal poskus predsednika Nadzornega sveta KPV, g. Kukca, da uredi KPV po svoje. Spomnimo se, da je g. Kukec odstopil s položaja podžupana zato, ker naj bi ga čakali novi poslovni izzivi in da bi »naredil red« na komunalnem podjetju. Zavezal se je k spremembi družbene pogodbe in kot vrhniški član odstopil iz komisije za imenovanje novega direktorja, saj ga ni želel imenovati po stari, zanj neveljavni pogodbi. Glavni argument za spremembo družbene pogodbe je poročilo KPV, ki navaja konflikt interesov na relaciji upravljanja podjetja s strani županov občin solastnic. Glavni cilj nove družbene pogodbe, ki jo je dal pripraviti g. Kukec, pa je bil povečanje vrhniškega zastopstva v nadzornem svetu podjetja in prenos pooblastil z županov na nadzorni svet podjetja, ki ga vodi on sam. Ker na občinskih svetih treh občin solastnic tak sklep ni dobil potrebne tričetrtinske podpore svetnikov in ker nova družbena pogodba tudi po vsebini ni bila skladna z veljavno zakonodajo, ki ureja to področje, je sodišče vpis nove družbene pogodbe razveljavilo še pred zadnjimi volitvami. To je pomenilo, da je bil kot zakoniti direktor še vedno vpisan g. Kačar, ki je bil imenovan še pred poskusom spreminjanja družbene pogodbe in kasneje odstranjen na predlog nadzornega sveta, torej g. Kukca. Da bi rešili zadevo, so sedaj občine solastnice za v. d. direktorja imenovale g. Klemenčiča, ki je sicer de facto vodil podjetje po odstranitvi g. Kačarja, vendar ni bil nikoli vpisan kot direktor. Tako ima po dobrem letu KPV spet legalno začasno vodstvo, v veljavi pa je spet stara družbena pogodba. Vendar pa to v čuden položaj spravlja g. Kukca, ki še naprej ostaja na čelu Nadzornega sveta KPV, čeprav: – je bil proti stari družbeni pogodbi, – je izjavil, da ne želi izbirati in imenovati vodstva po stari družbeni pogodbi, – je prišel na čelo NO KPV da spremeni ureditev KPV. Glede na to, da s svojim projektom »delanja reda« in nove družbene pogodbe ni uspel (je pa povzročil vsem deležnikom veliko sodnih in drugih stroškov), je po naši oceni izgubil tudi legitimnost vodenja nadzornega sveta KPV. Z neuspehom na volitvah pa je lista, kateri pripada, izgubila tudi podporo volivcev, ki bi mu dajala legalno podporo na mestu predsednika Nadzornega sveta KPV. KPV in Občino Vrhnika sprašujem: – Kakšna je točna cena pravnih postopkov glede nove družbene pogodbe in njenega vpisa, ki sta jih plačala? – Koliko je znašala odpravnina odstavljenemu direktorju g. Kačarju? – Iz katerega vira so bila sredstva za pravne postopke glede nove družbene pogodbe? Marko Močnik, Levica je bil tudi sklenjen dogovor, da se za začasnega direktorja potrdi g. Klemenčiča ter tudi o skupnem postopku spremembe družbene pogodbe in odloka. Občinski sveti občine Log-Dragomer in Borovnica, so soglasno podprli kandidata za začasnega direktorja, ki ga je izbral ravno nadzorni svet pod predsedovanjem g. Kukca. Na Vrhniki je bilo sicer nekaj svetnikov proti, med njimi tudi predstavnik Levice. Župani vseh treh občin se tudi zavedamo potrebe po spremembi odloka in družbene pogodbe. Na vse te pomanjkljivosti ali neskladnosti trenutnih aktov in nasploh na vseslovenske sistemske težave vodenja javnih podjetij v lasti občin, je od začetka prejšnjega mandata, opozarjal ravno g. Kukec. Zavzemanje in delovanje v smeri zakonitosti in zmanjšanja možnosti korupcije je vedno legitimno. Zato se mi postavljajo vprašanja: 1. Zakaj predstavniki Levice ne sledijo tem vrednotam in želijo ohraniti staro družbeno pogodbo, ki predstavlja veliko koruptivno tveganje ter je v škodo občanom občine Vrhnika? 2. Interese katere občine ščiti Levica? Župan Daniel Cukjati Odgovor občine Tovornjaki ogrožajo prometno varnost na Lošci Dejstvo je, da je od leta 2011 družbena pogodba (in tudi odlok o ustanovitvi) KPV neskladna z zakonom. To izhaja iz več mnenj KPK, kjer je družbeno pogodbo KPV obravnaval tudi senat KPK. KPK je vsem trem občinam tudi neposredno priporočil zamenjavo družbene pogodbe. Na vpis, z zakonom usklajene nove družbene pogodbe, sta se pritožili občini Borovnica in Log Dragomer. Sodišče jima je ugodilo zaradi nepravilnega postopka (za spremembo družbene pogodbe je zakonsko potrebnih 75% glasov lastnikov), ne zaradi vsebine. Med lastniki je bil sklenjen dogovor, da Občina Vrhnika umakne vse pritožbe na odločbe sodišča. Med občinami Podjetje Siliko, ki je lastnik nekdanje tovarne IUV, širi svojo dejavnost in gradi nove objekte. Ob Sušnikovi cesti nastaja logistični center, saj gradijo rampe za nalaganje tovornjakov, zaradi česar lahko pričakujemo večjo prometno obremenitev šolskih poti s težkimi tovornjaki v stanovanjskem naselju Lošca. Pri tem velja omeniti, da je s Tržaške prepovedano zaviti na Sušnikovo cesto, torej proti novim nakladalnim rampam, vozilom, ki se peljejo v smeri Logatca. Če želimo po predpisih priti do novih nakladalnih ramp v Siliku, moramo na semaforiziranem križišču zaviti levo proti osnovni šoli in nato prečkati naselje do vzporedne Sušniko- ve ceste. Tovornjaki so se v preteklosti že zagozdili na prečnih cestah v naselju. S povečanjem prometa tovornjakov skozi Lošco se bo povečala prometna ogroženost šolarjev in domačinov, povečal se bo hrup in zmanjšala se bo kakovost bivanja. Kako bodo pristojne službe uredile prometni sistem in signalizacijo, da mimo osnovne šole in skozi stanovanjsko naselje Lošca promet tovornjakov in priklopnikov ne bo ogrožal varnosti, povzročil prometnih zamaškov in slabše kakovosti bivanja? Eva Flisar Odgovor občine Tržaška cesta je državna cesta, zato se bo Občina obrnila na DRSI, da se reši problem vključevanja vozil iz Sušnikove na Tržaško cesto. Nedopustno je, da tovorna vozila za dostavo uporabljajo mestne ulice. V času delovanja Industrije usnja Vrhnika je bilo omenjeno križišče normalno prevozno. Zakaj je prišlo, s strani države oz. upravljavca, do prepovedi zavijanja, na občini ne vemo. Občina Vrhnika 15 NAS CASOPIS 513/27. 3. 2023 Občina Vrhnika 27. marec 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Dragi krajani Občine Vrhnike Mesec mineva od tragične nesreče v našem podjetju. Ponovno, v imenu celotne družine Ham izrekam globoko sožalje svojcem našega zaposlenega in prijatelja Simona Ogrina. Zahvaliti se želimo vsem intervencijskim enotam gasilcev, reševalcev, zdravnikov, Policije in Civilne zaščite za hitro, učinkovito in strokovno izvedeno reševalno akcijo ter vsem krajanom Stare Vrhnike in članom LD Vrhnika za nesebično pomoč pri sanaciji in čiščenju tako lokacije kot njene okolice. Dodajam tudi strnjeno in že objavljeno obvestilo o opravljenih korakih k odpravi posledic nesreče (z dne 3. 3. 2023): Kosi uničenega materiala v okolici podjetja so bili odstranjeni, zato je Viktor Kirn praznoval 102. leto Najstarejši član Združenja borcev za vrednote NOB Vrhnika Viktor Kirn Janošik je 4. februarja 2023 praznoval svojo že 102. letnico rojstva. Na rojstni dan ga je v Domu upokojencev na Črnem Vrhu nad Idrijo obiskala delegacija vrhniških članov Zveze borcev, kjer mu je Vojko Jerina izročil darilo z lepimi čestitkami. Še živeči Viktor Kirn - Janošik je bil v času NOB politkomisar slavne Prešernove brigade. Le nekaj dni po njegovem rojstnem dnevu pa je bila v osnovni šoli na Črnem vrhu proslava v spomin na 80 let od smrti narodnega heroja Janka Premrla - Vojka. Po končani proslavi so se vsi prisotni, med njimi tudi delegacija z Vrhnike, zbrali pred domom upokojencev. S postrojem vseh praporščakov in udeležencev so izrazili veselo praznovanje rojstnega dne z željo, da bi se še večkrat videli in skupno praznovali rojstne dni. Simon Seljak Vabilo V sodelovanju s Cankarjevim domom na Vrhniki Združenje borcev za vrednote NOB Vrhnika pripravlja mobilno razstavo NOB 1941–1945, katere avtor je zgodovinar dr. Martin Premk. Odprtje razstave bo v torek, 18. 4. 2023, ob 19. uri v Cankarjevem domu. Razstava nas bo skozi jedrnato besedilo in ob pomoči dobrega slikovnega gradiva popeljala od začetka okupacije od oboroženega upora proti okupatorju do končne zmage leta 1945. Na podoben način bo predstavljeno izredno zahtevno sanitetno delo v času okupacije, organiziranje narodnoosvobodilnega boja in sama narodnoosvobodilna vojska. Na razstavi je predstavljeno tudi četniško gibanje, belogardisti in domobranci, ki so delovali v okviru okupacijskih čet. Na koncu je predstavljena tudi Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije. Razstava bo na ogled do 8. maja. CMYK Vabljeni. Miran Stupica, Združenje borcev za vrednote NOB Vrhnika gibanje v okolici varno, objekti so zavarovani, ograja je sanirana, varovanje je zopet vzpostavljeno, v poškodovanem delu večjega skladiščnega objekta so bile strokovno odstranjene kemikalije in druga kartonska embalaža, preostale nepoškodovane snovi so v originalnih embalažah in so ustrezno hranjene skladno s predpisi, odpadki so bili varno odstranjeni v skladu z zakonom, odstranitev so izvedle pristojne službe. Zaradi hitre in učinkovite sanacije podjetje ne predstavlja tveganja za prebivalce okolice in okolje. Lokacijo so si ogledale vse inšpekcijske in druge pristojne službe. Proizvodna dejavnost je do nadaljnjega ustavljena. Iskreno si želim, da bi se mi uspelo tudi osebno zahvaliti čisto vsakemu posamezniku za pomoč in prijazno misel. Barbara Ana Ham Dušan, Dušan Popodročja svojega žirenta si se predstavljenja: na svoje delo V slovo vil in ponudil roko telefonista v centrali, sogovorniku. Ob teh ki si ga opravljal vebesedah, tonu glasu stno in odgovorno vse in kretnji sem te vedo upokojitve in za dno doživljala kot trsvojo marljivost prednega in pokončnega jel priznanje, red dela človeka, ki si navkljub s srebrnim vencem, ki (1932–2023) invalidnosti – slepoti ti ga je podelil predseznaš vzeti svoj prostor dnik Tito. Dolga leta pod soncem. si se aktivno udejstvoKar težko verjaval tudi v Društvu mem, da tega glasu slepih in slabovidnih. ne bom slišala več in Bil si zagnan šporda tvoja roka ne bo tnik, ki mu skoraj več segla v roko. Da noben šport ni bil se je zate ustavil čas, tuj, rad si bil v družsrce prenehalo biti, stol v domu, kjer si po- bi veselih ljudi, rad si se gibal in obiskoval sedal in bil vesel vsakega, ki se je za trenu- druge kraje ter prijatelje v družbi zvestega tek ustavil ob tebi, ostal prazen. Danes smo prijatelja Darka, bil si izjemen poznavalec se vsi, ki smo te in te imamo še vedno radi avtomobilov; napako si velikokrat odkril ustavili in čas namenjamo tebi, ne samo samo s poslušanjem motorja. zato, da žalujemo za izgubo tebe, temveč Z ženo Beti sta si ustvarila družino in kot da proslavimo tvoje življenje, ki je bilo pol- plod te zveze si postal tudi najin, Nevenkin no in bogato raznovrstnih, prijetnih in ne- in Niveskin oči. Čeprav si si želel sina, da prijetnih, življenjskih dogodkov in izkušenj. bi z njim lahko po moško opravljal stvari, Zbrali smo se v tvojem preljubem kra- si kljub temu naju imel zelo rad. Vse, od ju, na Vrhniki, kjer si se rodil pred 90 leti kar pomniva, si naju podpiral. Hvala ti! mami Mici in očetu Poldetu ter odraščal Bil si skromen, varčen, a radodaren, nikoli ob starejši sestri Mari na Stari cesti. Z nama ni ničesar manjkalo, tudi drugim, ljubeznijo si se spominjal svojega otroštva predvsem slepim, pomoči potrebnim, si in mladosti ter nam pripovedoval vesele rad pomagal. Seveda nisi bil idealen, težin manj vesele zgodbe: kako si jo zagodel ko si pokazal čustva, ki sva jih pogrešali pri teti Tinci, s svojo neugnanostjo jezil mamo, tebi, in včasih si težko dal prav tudi drugemed vojno v vlogi kurirčka nosil pošto par- mu. Včasih si doživljal nemoč ob tem, da tizanom. Pripovedoval si o izgubi očeta in si bil v nekaterih stvareh odvisen od drusestre Mare, česar nisi nikoli povsem pre- gih. Takrat si rekel: »Ko bi vsaj za en mišji bolel, o življenju z mamo, s katero sta se klinc videl.« A bil si trmast in največkrat težko prebijala skozi obdobje vojne. si izpeljal, kar si si zadal. Lahko rečem, da Tvoja zgodnja najstniška leta je za vse si bil marsikaj, predvsem pa poseben in življenje zaznamovala nesreča, v kateri si edinstven. Če s sestro pod vse to potegneva izgubil vid. Spominjam se, ko si pripove- črto, lahko ponosno rečeva, da si bil dober doval, kako brutalno je nesreča posegla v človek. Po čem še se te bova hčerki, vnukinje in tvoje življenje. Zapustiti si moral domači kraj in domače ter oditi v Zavod za slepe pravnukinji spominjali: po neutrusnem in slabovidne v Ljubljano, kjer si se poleg »španciranju« po dvorišču, žvižganju, učenja klasičnih predmetov učil tudi sa- neskončnem igranju harmonike, še pomostojnosti, doslednosti, odgovornosti, kar sebno ob igranju Straussovega valčka Na je postalo temelj tvojega nadaljnjega življe- lepi modri Donavi, obrezovanju ligustra nja. Vesela sem, da si te lastnosti kasneje ponoči, nedeljskem ležanju na kavču ob poslušanju Še pomnite tovariši in petju prenesel tudi na naju. V zavodu si se srečal tudi z glasbenim partizanskih pesmi, poslušanju zgodb in poukom. Čeprav te je veselilo igranje pravljic o Jari kači in steklem polžu, igramnogih instrumentov, sta si s harmoniko nju šaha, kuhanju zrezkov s krompirjem, postala še najbližja. Igranje harmonike je ljubezni do živali, tvojem veselju ob naših postalo tvoja strast, ki si jo kmalu, z inten- obiskih in še in še bi lahko naštevala. zivnim učenjem in urjenjem nadgradil z Zadnja leta si preživel v domu upokojenustvarjanjem svojih, izvirnih melodij. Bil si cev, kar ti je bilo v začetku težko, saj je bila velik entuzijast, z veliko mero vztrajnosti, tvoja želja, potreba po svobodnem gibanju, poguma in potrpežljivosti. Vse to te je vodi- še zelo prisotna. Kasneje si nekako sprejel lo k uspehom na področju glasbe, kjer si ne- dom upokojencev kot svoj dom. Čeprav je nehno ustvarjal in tako prispeval k razvoju zadnja leta tvoj spomin opešal in nisi več slovenske glasbe. Sodeloval si z najboljšimi mogel biti z nami kakovostno v odnosih, glasbenimi mojstri, odličnimi slovenskimi se šele sedaj, ko te ni več med nami, zavepevkami in pevci. Vsake nagrade, ki si jo damo, da si nam kljub temu predstavljal dobil, smo se veselili s tabo, še posebno steber. Občutek podpore smo doživljali že zmagovalnih pesmi, ki so postale zimzele- samo s tem, da si bil. ne, kot npr. Trideset let in Otroci morja. S Dragi oči, svobodno in srečno leti skozi svojo glasbo si sodeloval na mnogih festi- večnost in v mislih se bomo srečali tu in valih. Tvoj moto, ki je bil zapisan tudi na tam sredi prepletajočega kroga življenja in sceni enega od festivalov, je bil: edina tema smrti, ki se nikoli ne konča. Hvala ti, ker si je neznanje. bil in z nami delil svoje življenje. Ponosen si bil in tudi mi s tabo na mnoga Nevenka in Nives Dušan Porenta 16 16 NAS CASOPIS 513/27. 3. 2023 Občina Vrhnika CMYK 27. marec 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si U P O K O J E N S K I 17 K O T I Č E K Spoštovane upokojenke, cenjeni upokojenci Računovodski servis Urše Stanonik in naš nadzorni odbor s predsednico Dragico Umek pa bdita, da s financami ravnamo preudarno, gospodarno in zelo transparentno. Tako sicer z majhnimi sredstvi skrbimo za vzdrževanje velike stavbe, saj V Društvu upokojencev Vrhnika se končuje smo v nekaj letih zamenjali vsa okna in vhodna dolgoletno obdobje, ko smo se srečevali tudi v vrata na starem delu, posodobili kotlovnico, preUpokojenskem kotičku, ki ste ga z veseljem pre- novili sobo, kjer je zdaj shramba za humanitarne birali. Kotiček seveda ostaja, a zapisi bodo izpod potrebe, dodali novo fasado na stari del zgradbe, peresa nove predsednice Fani Al Mansour. Ni se opremili pisarno z ustreznejšim pohištvom, kutreba bati, da bi izostali, kajti delo se bo nadalje- pili petdeset stolov, dva kakovostna pikada za tekvalo po uveljavljenih tirnicah. movanja, ki nista potrošni material, zamenjali zaDruštvo je v dobri kondiciji, z mnogimi dejav- starele računalnike v pisarni, za potrebe projekta nostmi, pri čemer je velik poudarek na humani- usposobili prenosnik, za potrebe pevskega zbora tarnosti in sociali nasploh, saj smo humanitarno kupili klaviature … In še kaj bi se našlo … Ves čas društvo v javnem interesu. Poleg tega je naša smo gradili tudi zunanjo podobo društva v lokalpomembna naloga organizirati različne oblike ni skupnosti (sodelovanje z Domom upokojencev druženj, kar izvajamo s pohodi v petih pohodnih Vrhnika, s Karitas, s Centrom za socialno delo, z skupinah, z igranjem pikada, balinanjem, izleti obema šolama, z ZIC, z Blagajano, urejali odnose in družabnimi srečanji, z različnimi delavnicami s KS Center, Breg in Vas. Podžupan, gospod Jože …Tudi na kulturnem področju je možnost, da se Malovrh, pa je postavil model sodelovanja med vključite v pevski zbor ali pa se udeležujete prire- občino in društvom v sodelovanju z županom), ditev, kot so odprtja razstav, recitali, pa klekljanje da smo zdaj prepoznaven in cenjen del civilne in delavnice izdelovanja in ročnega pisanja vo- družbe. ščilnic. Hvala vsem in vsakomur za prispevek pri uveljavljanju društva kot pomembnega dela civilne Besedica SMO pomeni vsaj petdeset ak- družbe. tivnih in odgovornih prostovoljk in prostoZ veseljem vas pričakujemo v društveni pisarni, voljcev, ki vsak na svojem področju ter na kjer boste vedno dobili veliko prijaznosti in spreterenu delujejo odgovorno in z veliko dobre jetosti. Zato ohranite to navado, da se kdaj kar Minilo je petnajst let, od kar je pohodniška volje. Preveč prostora bi porabili, da bi zapi- tako oglasite in kaj zanimivega poveste ali izveste. skupina nastala na pobudo Milene Svenšek, da sali vsa imena, zato velja vsem tem iskrena bi tisti, ki ne zmorejo daljših pohodov, hodili po zahvala, da je društvo tako aktivno. okolici Vrhnike. Prvič smo se srečali 11. 3. 2008. Kaj napovedujemo? Letos dodajamo še eno dejavnost, in siNačrtujemo je izlet na Sabotin, v Brda in Čedad Bil je torek, malo deževen in malo sončen. Zbralo cer pomoč posameznikom. Tako vas vsak (20. april, bodite pozorni na obvestilo). se nas je sedem pohodnic. Prvi pohod na Štamprvi petek v mesecu od 10.00 do 12.00 od Upamo, da bomo uspeli organizirati delavnico petov most je vodila je Vika. Vodstvo društva se 1. aprila vabimo na individualno učenje za izdelovanje čestitk, ker smo odvisni od men- je dogovorilo z nekaterimi dobrimi poznavalkarokovanja s pametnim telefonom ali pa z toric. mi poti po bližnji in malo daljši okolici (z Zalko, osnovami računalnika. Mogoče je treba na Vsako sredo in petek lahko plačate članarino, ki Dragico, Viko, Nado in Elico), da vsaka en torek telefonu popraviti kako nastavitev, pa vam je ostala nespremenjena in znaša 11 evrov. pripravi pohod. Nihče ne bi verjel, da bo to trajalo ne gre; pridite, zadeva bo kmalu rešena. Vsako sredo klekljarice pridno vrtijo kleklje od petnajst let. Število članic se je kar hitro poveče9.00 do 11.00. Pridite jih pogledat, morda se jim valo, saj »dober glas seže v deveto vas«. O vseh dejavnostih se lahko pozanimate tudi katera pridruži. Na Eličin predlog smo se odpeljale na prvi pona naši spletni strani in že če odtipkate na raVse športne dejavnosti potekajo po ustaljenih hod zunaj Vrhnike 22. 9. 2009. Ti izleti so »načunalniku Društvo upokojencev Vrhnika, se bo urnikih (pohodi, splošna telovadba, pikado, ba- gradni«, je dejala Elica, ker tako vztrajno hodimo. odprla naša stran. Tam so vsa obvestila o dejav- linanje). Prva pot z avtobusom nas je vodila na Pokljuko in nostih, tam so kratka poročila o njih, mnogo je Veseli vas bomo, če se boste oglasili kar tako, bile smo zelo vesele in zadovoljne. Od takrat naslikovnega materiala s pohodov, tako da lahko da bomo malo bolj sproščeno poklepetali. Tudi prej se nekajkrat na prvi torek v mesecu podamo uživate že ob gledanju slik. Za delovanje spletne prejšnja predsednica bo še tam, saj bo še naprej na izbrano pot s planinskim vodnikom. strani so zaslužni idejni predlagatelj Milan Jer- skrbela za športne dejavnosti, vključno s pohoV desetih letih smo opravile po Sloveniji 48 man, glavni tehnični administrator Marjan Ri- dništvom in za spletno stran. pohodov. Nato je prišla nesrečna korona in nas javec, vse prispevke pa pripenjata Željko Jadanić Še v imenu starega Upravnega odbora zaustavila. V letu 2019 je bil samo en pohod – na in Franci Kržmanc. Da pa je vse tako, kot mora Elica Brelih smledniški grad. Leto pozneje so bili poleg vsakobiti, kar zadeva jezik in vsebine, skrbi Elica Brelih. tedenskih trije daljši pohodi: Koreno, Kokoš in Portorož. Leta 2021 sta bila pohoda na Rakitno v zimski idili in ob Zbiljskem jezeru. Leta 2022 so bili štirje daljši pohodi, in sicer slovenska obala, junija Mitski park, septembra Pokljuka in oktobra Pečna reber. V vseh petnajstih letih smo neizmerno uživale. Okrogli Zahvaljujemo se društvu upokojencev za »naIvanka Tršar, Pot v Močilnik (1925) gradne« pohode – kar 58 jih je bilo. Videli smo jubileji v veliko lepega, se vedno naužili svežega zraka, se Julijana Ferjančič, Dobovičnikova (1926) marcu nasmejali in tudi kaj zapeli. Posebno Nada, naša Francka Vidmar, Verd (1928) najstarejša članica, je rada kaj zapela. To so bili Petnajst let pohodov skupine Vandrovke Frančiška Debeljak, Poštna ul. (1930) Francka Barakovič, Dom upokojencev Vrhnika (1931) Marija Žirovnik, Verd (1931) Jože Pristavec, Jagrova c. (1931) Berta Arhar, Stara cesta (1938) Magdalena Bogovič, Dom upokojencev Vrhnika (1943) Tilka Grudnik, Dom upokojencev Vrhnika (1943) Naše člane obveščamo, da objavljamo imena članov, ki praznujejo 80, 85, 90 in več kot 90 let. Vsem jubilantom iskreno čestitamo za visoki jubilej. Čestitke pa tudi vsem, ki so februarja praznovali rojstni dan. čudoviti torki. Vodniki, ki so nas vodili, so bili: Elica, Milan, Vika, Zalka, Frenk. Hvala vodnikom. Kot zavedne pohodnice smo tudi članice PD Vrhnika. Vpisanih je 38 pohodnic. Tedensko jih pride na pohod približno do 19, mesečno pa 23 do 30. Imamo samo enega pohodnika, in to je Andrej, ki se nas zvesto drži. Zaenkrat je vodnik po Sloveniji Frenk, ki se ne ustraši žensk. Po okolici Vrhnike pa vodijo: Vesna, Anka, Ana, Minka, Andrej, Danica, Majda, Milevka. Najstarejša pohodnica je Vika, najmlajša je Dušica. Naj omenim nekaj izletov, ki so se še posebno vtisnili v spomin. Meni osebno je bil zelo všeč pohod na Čelkov vrh v zimski idili. Lepo je bilo v koritih Mostnice, v Blejskem vintgarju, po Jurčičevi poti, po poti Alme Karlin, Otlica z otliškim oknom, Menina planina, Pohod po Rakitni v zimski idili, ob Zbiljskem jezeru, izlet v Mitski park, Pečna reber, ob rimskem zidu itn. Najbolj smo se razveselile pohodov ob morju. Morje, sonce in podnebje so nas zelo navdušili. V vsem obdobju je nastalo veliko fotografij in zapiskov. Objavljamo članke v Našem časopisu, na Moja občina.si., na spletni strani DU Vrhnika. Lepo je naše tretje življenjsko obdobje, ki ga popestrimo z našimi pohodnimi torki, s pestro naravo in druženjem. Seveda je varnost pohodnic na prvem mestu. Doslej so se naše poti kar varno iztekle in naj bo tudi v prihodnje tako. Metka skrbi za naše finance in nas po telefonu obvešča o pohodih, kar To ji vzame kar nekaj časa in skrbi. Metka, hvala. Za slikovni material sem skrbela jaz, dokler me ni izdala hrbtenica. A sem vesela, da imajo pohodnice v svojih albumih mnogo lepih fotografij za obujanje prijetnih spominov. V mojem računalniku jih je še več. Vsem, ki ste kadarkoli pripomogli pri izvedbi krajših pohodov po okolici Vrhnike ali daljših po Sloveniji, iskrena hvala v imenu vseh pohodnic. Fani Šurca 17 NAS CASOPIS 513/27. 3. 2023 Občina Vrhnika 27. marec 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si U P O K O J E N S K I 18 K O T I Č E K Sončki na Plešivici Pohod smo začeli blizu mosta čez Ljubljanico v Podpeči in po poljski poti šli najprej mimo podpeškega letališča na drugi strani Ljubljanice. Na obutev se nam je lepilo blato, ki smo se ga do konca pohoda komaj znebili, da smo lahko šli na avtobus. Prišli smo do železniškega nasipa in se zamislili, kakšne ogromne količine skalovja in gramoza so zvozili na traso proge sredi 19. stoletja, ko so prek Barja gradili južno železnico Dunaj–Trst. Po podatkih ga je bilo 613.000 kubičnih metrov. Podhod pod progo nam je omogočil prehod na drugo stran železniške proge in kmalu t CMYK smo bili v Vnanjih Goricah, kjer na križišču stoji kapelica, ki je center Ljubljanskega barja. Do tja smo hodili po ravnem, v nadaljevanju poti smo se skozi naselje Plešivica začeli vzpenjati na istoimenski barjanski osamelec, ki je z 390 metri najvišja točka Ljubljanskega barja. Ugotovili smo, da razen vodnice na vrhu z žigom in vpisno knjigo ni bil še nihče. Z gozdnatega vrha ni razgleda, smo si pa privoščili malico in malo počitka. Skozi gozd visokih dreves smo se na severni strani spustili na barjansko ravnino in prek travnikov prispeli do ceste Ljubljana–Vrhnika, kjer smo počakali na avtobus. Besedilo in fotografija: Sonja Zalar Bizjak Barjani na Velem Badinu ne oblike nastaja tam značilna topla mikroklima, ki daje zavetje za gnezdenje številnim pticam. Spodmolov je več, nekateri so plitvejši, drugi gloBarjani smo se tokrat odpravili na pohod v blji – največji med njimi je globok 13 metrov in Slovensko Istro. Pohod smo začeli v vasi Movraž. visok 12 metrov. Po krajšem postanku in ogledu Prvotno se je vas imenovala Murvaž, ker naj bi smo pot nadaljevali po grebenu Velikega Badina tam nekoč rasle murve. do cerkvice sv. Kvirina in naprej do vasi Sočerga. Iz vasi smo se po markirani poti napotili proti Vodnik Jože Školc je štiriintridesetim Barjanom skrajnemu jugu kraškega roba, kjer so čudovite želel pokazati še slap Stranice, ki je pod vasjo Trestene, ki so zaradi previsne oblike in značilnega beše. Slap je s svojimi sedemnajstimi metri višine zvočnega učinka dobile ime “ušesa Istre”. Simpa- najvišji slap v Slovenski Istri in je na potoku Stratična razgledna pot nas je pripeljala do kamnitega nica, ki se izliva v reko Dragonjo. Navkljub slabnaravnega mostu, katerega lok je dolg približno šemu vremenu smo se zadovoljni vrnili domov. šest metrov, obok pa sega 2,5 metra visoko, le luZapisala: Vanda čaj naprej pa pod same spodmole. Zaradi značil- Zimzeleni od Movraža do Sočerge Na valentinovo smo se Zimzeleni odpravili proti Kozini, kjer smo spili jutranjo kavico. Tam sta se predstavila dva nova Zimzelena, ki smo ju toplo pozdravili. Naš cilj so bili spodmoli, imenovani »ušesa Istre«. Pohod, ki je trajal slabe tri ure, smo začeli v vasici Movraž. Po stezah, speljanih po kraškem robu, smo se povzpeli na hrib Veli Badin, videli naravni kamnit most in si od blizu ogledali najve- čje spodmole v Sloveniji, imenovane »ušesa Istre«. Tam smo si vzeli čas za kratek odmor in malico iz nahrbtnika. Pot smo nadaljevali po grebenu proti cerkvi sv. Kvirina in nato je sledil spust v vas Sočergo, kjer nas je čakal avtobus. Vso pot je na nas sijalo sonce in nas prijetno grelo, tako da smo zimska oblačila tlačili v nahrbtnike in so nam bila kljub hladnemu jutru odveč. Hvala vsem za dobro voljo, klepet, še posebno pa za prinesene sladke dobrote in hvala Jožetu za dobro vodenje. Zapisala: Jerneja Telban, foto: Željko J. Sončki na Planinskem polju V drugi polovici februarja je odjuga načela zaledenelo snežno odejo, spolzke poti pa niso ravno primerne za »stare kosti« Sončkov. Zato je bil obisk Planinskega polja primernejša izbira, saj je bil popolnoma kopen. Nizek vodostaj Unice je omogočal ogled dna polja, ki je naše najbolj tipično prelivno kraško polje. Avtobus smo zapustili v Grčarevcu in se po makadamski poti spustili na nivo polja. Spotoma smo pod robom skozi grmovje opazili ponore V rupah, kjer Unica naredi oster ovinek in v stiku z apnencem izgublja vodo. Še lepši prizor se nam je ponudil pri Graberjevih rupah, kjer je voda izginjala v več skalnatih lukenj na koncu kratkih vijugastih strug. Čez travnike smo se usmerili proti ponorom Pod stenami, kjer se konča struga Unice. Predel je je bil suh, zato smo si lahko ogledali Putrihove štirne in še druge zamrežene ali proste skalne odprtine, kamor ponika voda Unice ob visokem vodostaju. Malo vode v Unici nam je omogočilo prehod preko struge proti Jakovici, osamelcu na Planinskem polju z istoimensko vasico. Po obilnem deževju je Jakovica kot otok sredi poplavljenega Planinskega polja. Pri cerkvi sv. Mihaela smo pomalicali in se razgledali po okolici, nato pa končali pot v Lazah. Besedilo: Sonja Zalar Bizjak, fotografija: Tatjana Rodošek 18 NAS CASOPIS 513/27. 3. 2023 Občina Vrhnika Na podlagi 129. in 119. člena Zakona o urejanju prostora – ZUreP-3 (Ur. l. RS, št. 199/21) ter 35. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 430/15) sprejme župan Občine Vrhnika SKLEP o pripravi Občinskega podrobnega prostorskega načrta za stanovanjsko sosesko Gabrče na Vrhniki 1. člen (območje in predmet načrtovanja) (1) Območje OPPN zajema obstoječo stanovanjsko sosesko Gabrče na Vrhniki, ki se nahaja na jugozahodnem robu mesta Vrhnika, severno od regionalne ceste Vrhnika – Logatec. Območje obsega cca 92.500 m2. (2) Območje OPPN je v Občinskem prostorskem načrtu Občine Vrhnika določeno z enotama urejanja prostora (v nadaljevanju: EUP) VR_1428 in VR_2070 (obe s podrobnejšo namensko rabo: SSeb). (3) V območju OPPN se nahajajo zemljišča s parc. št. *252/4, 748/2, 748/3, 748/4, 749, 750/2, 751/2, 751/4, 751/5, 752, 753/1, 753/2, 753/4, 753/5, 756/2, 756/4, 756/5, 756/6, 756/7, 956/2, 958/4, 958/7, 958/9, 958/11, 958/12, 958/13, 958/14, 965/1, 965/2, 969/2, 969/4, 969/5, 969/6, 969/7, 969/8, 969/9, 969/10, 969/11, 969/12, 969/13, 969/14, 969/15, 969/16, 969/17, 969/18, 969/19, 970/3, 970/4, 970/5, 970/6, 972/3, 972/9, 972/10, 972/11, 973/1, 973/4, 973/9, 973/10, 973/11, 973/12, 973/13, 973/14, 973/15, 973/16, 974/1, 974/2, 975/2, 975/3, 975/4, 976/1, 976/2, 976/3, 978/1, 978/2, 979/2, 980/1, 980/2, 980/3, 981/2, 981/4, 981/5, 981/6, 981/7, 981/8, 981/9, 983/1, 983/2, 984, 985, 988/1, 988/2, 988/3, 990, 2854/37, 2854/40, 2854/41, 2854/44, 2854/60, 2854/61, 2854/62, 2854/63, 2858/10, 2867/2, 2883/7, 2883/8, 2883/9, 2883/10, vse k.o. Vrhnika. (4) Po potrebi (zaradi načrtovanja GJI) se območje urejanja lahko razširi na sosednje EUP oziroma zemljišča. (5) Na območju OPPN ni območij ali objektov kulturne dediščine ali ohranjanja narave. (6) Območje OPPN je v celoti ali delno opremljeno z gospodarsko javno infrastrukturo: lokalne ceste in poti, kanalizacija, vodovod, elektrovod, plinovod, javna razsvetljava in telekomunikacijsko omrežje. (7) Z novim OPPN se: - povzame obstoječe legalno zgrajene objekte, - povzame načrtovane objekte iz veljavnih zazidalnih načrtov, ki še niso zgrajeni, - načrtuje zasip vrtač, glede na izdelano strokovno podlago, - načrtuje nove enostanovanjske prostostoječe objekte, če prostorske in okoljevarstvene možnosti to dopuščajo, - načrtuje vso potrebno GJI (promet, kanalizacija, vodovod, plin, telekomunikacije). 2. člen (način pridobitve strokovnih rešitev) Strokovne rešitve se pripravijo na podlagi: - zastavljenih urbanističnih in oblikovalskih določil veljavnih zazidalnih načrtov, - splošnih prostorskih izvedbenih pogojev (PIP) in PIP za namensko rabo SSeb, ki jih določa Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Vrhnika (Ur. l. RS, št. 27/14, 50/14 - teh.popr., 71/14 - teh. popr., 92/14 - teh. popr., 53/15, 75/15 - teh. popr., 9/17 - teh. popr., 9/17, 79/17 - teh. popr., 12/18 - teh. popr., 60/19, 81/19 - teh. popr., Naš časopis, št. 488/2020 - sklep LP, Ur. l. RS, 82/21 - obv. razl.), - smernic in mnenj nosilcev urejanja prostora, - strokovne podlage »Novelacija študije vrtač«, izdelal SRC SAZU, Inštitut za proučevanje krasa, maj 2022, - strokovnih podlag za GJI, - drugih potrebnih strokovnih podlag, ki se bodo pripravile v postopku priprave OPPN. 27. marec 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 1. Ministrstvo za naravne vire in prostor, Direktorat za prostor, graditev in stanovanja, Dunajska cesta 48, 1000 Ljubljana 2. Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, Direkcija RS za vode, Hajdrihova 28c, 1000 Ljubljana 3. Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija RS za infrastrukturo, Tržaška cesta 19, 1000 Ljubljana 4. Ministrstvo za obrambo, Direktorat za logistiko, Vojkova cesta 61, 1000 Ljubljana 5. Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje, Vojkova cesta 61, 1000 Ljubljana 6. Elektro Ljubljana d.d., Distribucijska enota Ljubljana okolica, Slovenska cesta 58, 1516 Ljubljana 7. Telekom Slovenije d.d., Regionalna enota TK Omrežje Zahod, Stegne 19, 1547 Ljubljana Lokalni nosilci urejanja prostora, ki podajo smernice in mnenja za načrtovanje prostorske ureditve iz njihove pristojnosti so: 1. JP Komunalno podjetje Vrhnika d.o.o., Pot na Tojnice 40, 1360 Vrhnika 2. Občina Vrhnika, Oddelek za okolje in komunalo, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika 3. Občina Vrhnika, Oddelek za družbene dejavnosti in gospodarstvo, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika 6. člen (način vključevanja javnosti) 1) Javnost je v postopek priprave OPPN prvič vključena pri pripravi osnutka OPPN, in sicer v obliki zbiranja predlogov. Občina o pripravi osnutka OPPN obvesti širšo javnost z javnim naznanilom v Našem časopisu in na spletni strani Občine Vrhnika, pisno z dopisi pa tudi vse lastnike zemljišč v območju OPPN ter Krajevno skupnost Vrhnika – Vas. 2) Javnost je v postopek priprave OPPN drugič vključena z javno razgrnitvijo in javno obravnavo. Javna razgrnitev bo trajala najmanj 30 dni. V tem času ima javnost možnost ogleda dopolnjenega osnutka OPPN ter podaje pripomb in predlogov nanj. 3) V času javne razgrnitve se izvede tudi javna obravnava, na kateri je dopolnjen osnutek OPPN javno predstavljen. 4) Javnost bo o kraju in času javne razgrnitve in obravnave obveščena z javnim naznanilom v Našem časopisu in na spletni strani Občine Vrhnika. 7. člen (seznam podatkov in strokovnih podlag ter obveznosti udeležencev pri urejanju prostora glede njihovega zagotavljanja) 1) Potrebni podatki za izdelavo OPPN so zbrani v GIS Sistemu Občine Vrhnika, iObcina oz. jih zagotovijo nosilci urejanja prostora. 2) Pripravljene strokovne podlage za pripravo OPPN so: - Urbanistični načrt za poselitveno območje Vrhnika – Verd – Mirke – Sinja Gorica (izdelal LUZ d.d.), - Novelacija študije vrtač (izdelal SRC SAZU, Inštitut za proučevanje krasa, maj 2022). 3) Če se v postopku priprave OPPN izkaže potreba za dodatne strokovne podlage, jih zagotovi Občina Vrhnika. 8. člen (CPVO oziroma presoja sprejemljivosti na varovana območja) (1) Za OPPN se ne bo izvedla celovita presoja vplivov na okolje, ker OPPN ne bo vseboval posegov: - ki bi ne bili celovito presojani že v postopku priprave OPN, - za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje, - za katere je zahtevana presoja sprejemljivosti na varovana območja, - ki bi lahko pomembneje vplivali na okolje. (2) Zavod RS za varstvo narave je dne 21. 2. 2023 izdal mnenje št. 3563-0084/2023-2, da presoje sprejemljivosti vplivov izvedbe plana na varovana območja ni treba izvesti. 3. člen (vrsta postopka) 9. člen (objava) Na podlagi 129. člena Zakona o urejanju prostora – ZUreP-3 (Ur. l. RS, št. 199/21) se za pripravo OPPN smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za postopek priprave in sprejetja občinskega prostorskega načrta (119. – 124. člen ZUreP-3). Ta sklep se objavi v Našem časopisu in začne veljati naslednji dan po objavi. Objavi se tudi na spletni strani Občine Vrhnika in v državnem prostorskem informacijskem sistemu. 4. člen (roki za pripravo OPPN in posameznih faz postopka) FAZA ROK OKVIREN ČAS Sklep o pripravi OPPN marec 2023 Izdelava strokovnih podlag GJI marec - maj 2023 Izdelava osnutka OPPN s sodelovanjem javnosti junij 2023 Prva mnenja NUP Dopolnjen osnutek OPPN Javna razgrnitev in javna obravnava Priprava stališča Predlog OPPN Mnenja NUP Sprejem OPPN 30 dni julij - avgust 2023 september 2023 30 dni oktober 2023 november 2023 december 2023 30 dni januar 2024 februar 2024 5. člen (državni in lokalni nosilci urejanja prostora) Državni nosilci urejanja prostora, ki podajo smernice in mnenja za načrtovanje prostorske ureditve iz njihove pristojnosti so: CMYK Številka: 3503-3/2022 (5-08) Vrhnika, dne 14. 3. 2023 Župan Občine Vrhnika Daniel Cukjati, l.r. Na podlagi Zakona o vrtcih (Ur. l. RS, št. 100/2005-UPB2, 25/2008, 98/2009-ZIUZGK, 36/2010, 62/2010-ZUPJS, 94/2010-ZIU, 40/2012ZUJF, 14/15-ZUUJFO, 55/17 in 18/21), Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcu, ki opravljajo javno službo (Uradni list RS, št. 97/03, 77/05, 120/05, 93/15 in 59/19), Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Antonije Kucler Vrhnika (Naš časopis, št. 396/2012-UPB2) in Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 430/2015) je Občinski svet Občine Vrhnika na 3. redni seji dne 9. 3. 2023 sprejel SKLEP v zadevi: Predlog uskladitve cen programov v vrtcu Občinski svet Občine Vrhnika potrjuje predlog uskladitve cen programov v Vzgojno-izobraževalnem zavodu Antonije Kucler Vrhnika: Od 1. 4. 2023 znašajo cene: - za I. starostno skupino:660,58 EUR, - za II. starostno skupino:511,60 EUR, - za kombinirani oddelek: 531,41 EUR, - za razvojni oddelek: 1.208,98 EUR. Dodatna sredstva Občine Vrhnika za izvajanje programa s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo za otroka s posebnimi potrebami, vključenega v redni oddelek vrtca, znašajo od 1. 4. 2023 naprej: -če ima otrok odločbo o usmeritvi, da potrebuje samo dodatno strokovno pomoč, brez zmanjšanja normativnega števila otrok v oddelku, za obe starostni skupini in kombinirani oddelek: 240,89 EUR, - če ima otrok odločbo o usmeritvi, da je v oddelku, ki ga obiskuje otrok s posebnimi potrebami, zmanjšano normativno število otrok za dva otroka: 1.430,05 • za 1. starostno skupino: EUR, • za 2. starostno skupino: 1.132,09 EUR, • za kombinirani oddelek: 1.171,71 EUR. Znesek prehrane na mesec znaša 66,00 EUR. Cena dnevnih obrokov (skupaj: zajtrk, malica in kosilo) se izračuna iz mesečnega zneska prehrane, glede na število delovnih dni v mesecu, za vsak mesec posebej. Vrtec Vrhnika zniža ceno programa za stroške neporabljenih živil s tistim dnem, ko starši do 9:00 obvestijo vrtec o otrokovi odsotnosti. Številka: Datum: 410-72/2012 (3-01) 9. 3. 2023 Župan: Daniel Cukjati, l.r. Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18) in 22. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 430/15) je Občinski svet Občine Vrhnika na 3. redni seji dne 9. 3. 2023 sprejel naslednji SKLEP O IZBRISU STATUSA GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA IN UKINITVI DRUŽBENE LASTNINE I. Pri nepremičninah parc. št. 2436/11, k.o. Stara Vrhnika in parc. št. 1887/13, 1887/20, 1887/21, 1887/22, 1887/23, 1887/25, 1887/26, 1887/27, 1887/29, 1887/31, 1892/2, vse k.o. Velika Ligojna, parc. št. 2073/9, k. o. Vrhnika, parc. št. 1782/2, 1780/2, 669/4, 669/6, 669/13, 669/14, 669/15, 669/16, 669/17, 669/18, 669/19, vse k. o. Verd, katerih izključna lastnica je Občina Vrhnika, status grajenega javnega dobra, preneha. II. Pri nepremičninah parc. št. 1070/40, 666/8 in *253/4, vse k. o. Verd, pri katerih je v zemljiški knjigi vpisana družbena lastnina – Občina Vrhnika, se družbena lastnina ukine in se lastninska pravica vknjiži v korist in na ime Občina Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika, matična številka 5883407000. III. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v občinskem glasilu Naš časopis. Številka: 478-127/2022 (6-03) Datum: 9. 3. 2023 Župan Občine Vrhnika Daniel Cukjati, l.r. Na podlagi Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 44/22 in 18/23-ZDU-10), Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/2012, 109/2012, 76/2017, 78/2019 in 44/22 – ZVO-2) in Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis št. 430/2015) je Občinski svet Občine Vrhnika na 3. redni seji dne 9. 3. 2023 sprejel naslednje SKLEPE: 1. ZBIRANJE KOMUNALNIH ODPADKOV Občinski svet Občine Vrhnika določi potrjeno ceno gospodarske javne službe zbiranje komunalnih odpadkov v občini Vrhnika, ki vključuje: - ceno storitve v višini 0,1738 EUR/kg in ceno javne infrastrukture 0,0050 €/kg - ceno storitve zbiranja bioloških odpadkov v višini 0,2328 €/kg 2. STORITVE, POVEZANE Z GREZNICAMI IN MKČN Občinski svet Občine Vrhnika določi potrjeno ceno gospodarske javne službe storitev, povezanih z greznicami in MKČN v občini Vrhnika, ki vključuje: - omrežnino za storitve, povezane z greznicami in MKČN do vključno dimenzije DN 20 - za faktor 1 iz 20. čl. Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja v višini 1,2615 EUR/mesec, - ceno storitve v višini 0,6579 EUR/m3. 3. STORITVE ODVAJANJA IN ČIŠČENJA KOMUNALNE IN PADAVINSKE ODPADNE VODE Občinski svet Občine Vrhnika določi potrjeno ceno gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske vode v občini Vrhnika, ki vključuje: - ceno storitve odvajanja v višini 0,5095 EUR/ m3 in ceno javne infrastrukture 5,7033 €/ mesec - ceno storitve čiščenja v višini 0,7261 EUR/ m3 in ceno javne infrastrukture 4,6098 €/ mesec 4. STORITVE OSKRBE S PITNO VODE Občinski svet Občine Vrhnika določi potrjeno ceno gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo vode v občini Vrhnika, ki vključuje: - ceno storitve v višini 0,8353 EUR/m3 in ceno javne infrastrukture 3,9884 €/mesec 5. STORITVE ODVOZA ODPADNIH NAGROBNIH SVEČ Občinski svet Občine Vrhnika določi potrjeno ceno storitev odvoza odpadnih nagrobnih sveč v občini Vrhnika, ki vključuje: - ceno storitve v višini 0,3623 EUR/kg. 6. Cene iz sklepov 1, 2 in 5 pričnejo veljati po potrditvi cen preostalih dveh občin ustanoviteljic. 7. Cene iz sklepov 3 in 4 pričnejo veljati od 1. 4. 2023 dalje. Št. zadeve: 410-105/2019 Datum: 9. 3. 2023 ŽUPAN OBČINE VRHNIKA Daniel Cukjati,l.r Na podlagi 87. člena Poslovnika Občinskega sveta občine Vrhnika je Občinski svet Občine Vrhnika na svoji 3. redni seji, dne 9. 3. 2023 sprejel SKLEP 1. Za vse porabnike zemeljskega plina do priključne moči 500 kW znaša povračilo za priključitev v odvisnosti od priključne moči 0,0 €/ kW. 2. Za porabnike zemeljskega plina, ki imajo priključno moč nad 500 kW znaša povračilo za priključitev 2.832,06 €. Za vsak kW nad 500 kW se k osnovni ceni prišteje 4,1577 €/kW. 3. Sklep o znižanju višine povračila velja od 1. 3. 2023 do nastopa izvajanja koncesijskega razmerja. 4. Sklep se objavi v Uradnih objavah Našega Časopisa. Številka: 354-23/2023 - 1 (6-08) Datum: 9. 3. 2023 ŽUPAN OBČINE VRHNIKA Daniel Cukjati l. r. Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18) in 22. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 430/15) je Občinski svet Občine Vrhnika na 3. redni seji dne 9. 3. 2023 sprejel naslednji SKLEP O PRIDOBITVI STATUSA GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA I. S tem sklepom se ustanovi grajeno javno dobro v lasti Občine Vrhnika na nepremičninah: - parc. št. 184/2, k.o. Verd (parkirišče) - parc. št. 184/3, k.o. Verd (del kategorizirane ceste) II. Nepremičnini iz prejšnjega člena pridobita status grajenega javnega dobra z ugotovitveno odločbo, ki jo na podlagi tega sklepa po uradni dolžnosti izda občinska uprava. Po pravnomočnosti odločbe se predlaga zaznamba javnega dobra v zemljiški knjigi. III. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v občinskem glasilu Naš časopis. Številka: 478-113/2022 (6-03) Datum: 9. 3. 2023 Župan Občine Vrhnika Daniel Cukjati, l.r. Letno poročilo o skladnosti pitne vode v letu 2022 na javnih sistemih za oskrbo s pitno vodo v upravljanju Javnega podjetja Komunalnega podjetja Vrhnika V poročilu je obravnavana skladnost pitne vode za leto 2022 na javnih sistemih za oskrbo s pitno vodo (javnih vodovodih) VRHNIKA – BOROVNICA – LOG – DRAGOMER, POKOJIŠČE, ZAPLANA – SPODNJA IN ZGORNJA ter LIGOJNA, ki jo je v notranjem nadzoru preverjal in spremljal Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (v nadaljevanju NLZOH). Preverjanje in spremljanje skladnosti pitne vode je naročilo Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika, d. o. o. (v nadaljevanju upravljavec vodovodov). Na vseh štirih vodovodih Vrhnika – Borovnica – Log – Dragomer, Pokojišče, Zaplana – spodnja in zgornja – Ligojna, je vzpostavljen notranji nadzor na osnovah sistema HACCP. V notranjem nadzoru se je skladnost pitne vode preverjalo z mikrobiološkimi in fizikalno-kemijskimi preskušanji vzorcev pitne vode. Vzorci pitne vode za mikrobiološka in fizikalno-kemijska preskušanja so bili odvzeti na zajetjih, prečrpališčih, hidrantih, vodohranih in hišnih vodovodnih omrežjih pri uporabnikih. 19 Opravljena so bila mikrobiološka preskušanja vzorcev pitne vode (preskušani parametri: Escherichia coli (E. coli), enterokoki, koliformne bakterije, skupno število mikroorganizmov pri 22 °C ter skupno število mikroorganizmov pri 37 °C in bakterije Clostridium perfringens (s sporami), fizikalno-kemijska preskušanja pitne vode (preskušani parametri: barva, vidne nečistoče, vonj, okus, motnost, pH, amonij, trdota, nitrati, osnovni anioni in kationi, več mikroelementov, več pesticidov, aromatskih ogljikovodikov, lahkohlapnih halogeniranih ogljikovodikov, t.j. večina parametrov iz Priloge I – del B in C, Pravilnika o pitni vodi). Laboratorijska preskušanja v notranjem nadzoru odvzetih vzorcev pitne vode je opravil laboratorij NLZOH, ki je akreditiran za delo v skladu s standardi, ki jih določa Pravilnik o pitni vodi. Na vseh štirih vodovodih se je redno izvajal nadzor kritičnih kontrolnih točk, t.j. mest, kjer bi lahko nastalo onesnaženje pitne vode. Pri preverjanju skladnosti pitne vode in varnosti oskrbe s pitno vodo je NLZOH redno sodeloval z upravljavcem vodovodov. Sodeloval je pri pripravi letnega načrta vzorčenja pitne vode za laboratorijska preskušanja in drugem urejanju notranjega nadzora za zagotavljanje varnosti oskrbe s pitno vodo. NLZOH je opravljal sanitarno-higienske preglede zajetij, črpališč, vodohranov in drugih vodovodnih objektov ter njihove ožje okolice. Ob tem je opravljal terenske meritve in odvzeme vzorcev pitne vode za laboratorijska preskušanja ter organiziral izvedbo preskušanj. Ob pregledih se je ugotavljalo morebitna tveganja za onesnaženje pitne vode, ki bi lahko pomenila potencialno nevarnost za zdravje ljudi. O ugotovljenih sanitarno-higienskih in sanitarno-tehničnih nepravilnostih ter pomanjkljivostih pri pregledih je NLZOH sproti obveščal upravljavca vodovodov in mu predlagal ukrepe za njihovo odpravo. Prav tako je upravljavca sproti obveščal o rezultatih laboratorijskih preskušanj vzorcev pitne vode in v primeru neskladnih vzorcev pitne vode skupaj z njim ugotavljal vzroke za neskladnost in predlagal potrebne ukrepe. Upravljavcu je tudi predlagal sanitarno-higienske in sanitarno-tehnične ukrepe pri izvajanju sanacij in drugih posegih na vodovodih, tako da ne bi nastalo onesnaženje pitne vode. Upravljavec vodovodov je deloval v skladu s programom notranjega nadzora. Vodovodni objekti in njihova najožja okolica so bili ob pregledih čisti in vedno dostopni. Upravljavec je sproti odpravljal ugotovljene nepravilnosti in izvajal potrebne ukrepe za zagotavljanje skladnosti pitne vode in varnosti oskrbe. Na vodovodih je bilo opravljenih več obnovitvenih in drugih vzdrževalnih del, največ na vodovodu Vrhnika – Borovnica – Log – Dragomer. Ukrepi za preprečevanje možnosti onesnaženja pitne vode oz. zagotavljanje skladnosti pitne vode z zahtevami Pravilnika o pitni vodi so se izvajali ustrezno. Na vodovodih je bilo večkrat na leto opravljeno izpiranje posameznih odsekov vodovodnega omrežja. Po večjih posegih na vodovodih in pred vključitvijo novih cevovodov v uporabo je bilo opravljeno izpiranje cevovodov in po potrebi razkuževanje, pri čemer je redno sodeloval NLZOH. V notranjem nadzoru je bilo na vseh štirih vodovodih skupaj odvzetih 87 vzorcev pitne vode za mikrobiološka preskušanja ter 38 vzorcev za fizikalno-kemijska preskušanja. Vsi vzorci, prikazani v nadaljevanju, so bili odvzeti na mestih uporabe pri uporabnikih. Rezultati kažejo, da je bilo glede na zahteve Pravilnika o pitni vodi mikrobiološko neskladnih dvanajst vzorcev na vodovodu Vrhnika – Borovnica – Log – Dragomer. Pri vseh je bila ugotovljena prisotnost indikatorskega parametra (koliformne bakterije). V enem primeru smo ugotovili tudi prisotnost bakterij Escherichia coli (zelo nizka koncentracija) in preseženo skupno število mikroorganizmov pri 37 °C. Kontrolni pregledi so pokazali, da na vodovodu ni nastalo resno onesnaženje pitne vode, ki bi pomenilo tveganje za zdravje uporabnikov. Verjetni vzrok za ugotovljeno mikrobiološko neskladnost vzorcev pitne vode je bilo lahko manjše lokalno onesnaženje posameznih delov vodovodnega omrežja (sekundarna in interna oz. hišna omrežja). Rezultati fizikalno-kemijskih preskušanj vzorcev pitne vode kažejo, da so bili vsi vzorci skladni glede na zahteve Pravilnika o pitni vodi. Pri državnem monitoringu pitne vode je bilo na vodovodih Vrhnika – Borovnica – Log – Dragomer, Pokojišče, Zaplana – spodnja in zgornja – Ligojna opravljenih skupaj 23 mikrobioloških in fizikalno-kemijskih preskušanj vzorcev pitne vode. Vzorci so bili odvzeti na mestih uporabe pri uporabnikih. Rezultati kažejo, da sta bila glede na zahteve Pravilnika o pitni vodi mikrobiološko neskladna dva vzorca pitne vode na vodovodu Vrhnika – Borovnica – Log – Dragomer in 1 vzorec na vodovodu Zaplana – spodnja in zgornja. Pri tem je bila ugotovljena prisotnost koliformnih bakterij in preseženo skupno število mikroorganizmov pri 37 °C. Kontrolni pregledi so pokazali, da na vodovodih ni nastalo resno onesnaženje pitne vode, ki bi pomenilo tveganje za zdravje uporabnikov. Na podlagi rezultatov laboratorijskih preskušanj vzorcev pitne vode in drugih ugotovitev notranjega nadzora ter državnega monitoringa pitne vode je mogoče povzeti, da je bila v letu 2022 oskrba s pitno vodo na vodovodih Vrhnika – Borovnica – Log – Dragomer, Pokojišče, Zaplana – spodnja in zgornja – Ligojna varna. Daljše poročilo si lahko preberete na www. kpv.si 19 NAS CASOPIS 513/27. 3. 2023 Občina Borovnica CMYK 27. marec 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 20 Cene in »bojni načrt« občine pri gradnji tunela Županova beseda Spoštovane občanke in občani! Javna razgrnitev idejne zasnove umestitve nove železniške trase je vzbudila veliko zanimanje med občani. Že dolgo na pomnimo tako številčne udeležbe v večnamenski dvorani osnovne šole. Kot ste bili že obveščeni, je strokovna skupina pripravila seznam nujnih, nadomestnih in izravnalnih ukrepov, ki jih je obravnaval in potrdil tudi občinski svet. Do previdenega roka, 10. 3. 2023, smo na pristojno ministrstvo poslali našo dokumentacijo, vključno s pripombami, ki so jih na občino poslali občani. Na marčevski redni seji občinskega sveta so občinske svetnice in svetniki potrdili predlagano povišanje cen komunalnih storitev, potrjene so bile nove cene v vrtcu ter višje cene pomoči na domu. Prav tako smo podjetju Pristan za 10 let podaljšali koncesijo za opravljanje socialnovarstvene pomoči na domu. Predmetne teme so bile predhodno obravnavane na pristojnih odborih, ki so spremembe cen soglasno podprli. Razumemo, da se višje cene storitev zajedajo v družinske proračune, vendar so se pogoji poslovanja čez preteklo leto tako zelo spremenili, da je bilo povečanje cen samo še vprašanje časa. Prihaja obdobje, ko bomo več časa preživeli v naravi. Običajno je v drugi polovici meseca organizirana pomladanska čistilna akcija. Ne glede na omenjeno enkratno čistilno akcijo, vas prosim in pozivam, da skrbimo za naše okolje preko celega leta. Lahko rečem, da me vedno znova presenečajo posamezniki, ki kljub številnim zabojnikom še vedno odlagajo odpadke poleg zabojnikov namenjenim za lo- čeno zbiranje odpadkov. Gre za popolno ignoranco do vseh tistih, ki se trudimo za boljše in čistejše bivalno okolje in s tem kažejo svojo kulturo in svoj odnos do okolja in sokrajanov. Gradbena dela v objektu nove knjižnice napredujejo, v najnovejšem delu objekta je že položen nov tlak z vgrajenim talnim gretjem. Med gradbenimi deli v notranjosti je bilo ugotovljeno, da bo zaradi izboljšanja protipotresne varnosti v konstrukcijo stavbe treba vgraditi dodatne nosilce. Ostala dela potekajo skladno z načrtom, oziroma, če so potrebna manjša usklajevanja, je to dogovorjeno med arhitektom, izvajalcem, nadzornikom in občino. Velika večina občinskih društev ima med mesecem marcem občne zbore. V nekaterih društvih so bila izvoljena nova vodstva, nekatera pa bodo v delovala v podobni sestavi tudi naprej. Vsem izvoljenih želim uspešno delo v novem mandatnem obdobju. Veseli me, da na letnih srečanjih videvamo množico mladih članic in članov, pri čemer gasilska društva zagotovo prednjačijo. Verjamem, da bi morali stremeti k cilju, da v društva in druge sredine privabimo čimveč mladih. Naj zaključim z mislijo: Na mladih svet stoji, če mladim najprej dovolimo stati! Vključujmo in spodbujajmo jih, da bodo del svojega prostega časa raje preživeli v družbi vrstnikov ali sokrajanov, kot pred zaslonom katerekoli naprave. Peter Črnilogar, župan Omejitev hitrosti na Mejačevi ulici Zaradi velikega povečanja tovornega prometa na Mejačevi ulici, povzročenega zaradi prenove železniške postaje v Borovnici, je na odseku Mejačeve ulice od Molkovega trga proti postaji in v obratni smeri omejitev največje dovoljene hitrost zmanjšana s 50 km/h na 40 km/h. Po navedeni cesti poteka tudi odsek šolske poti, zato prosimo voznike, da omejitev upoštevajo, pešcem in kolesarjem pa v času gradbenih del svetujemo povečano previdnost. Gradbena dela bodo predvidoma trajala do konca septembra 2023. (ob) Rdeča nit večine točk 3. seje občinskega sveta: cene, oziroma njihovo povišanje tako komunalnih storitev kot vrtca. točkah: zasnova in umestitev izvedbo kolesarskega omrežja, trase (planiranje, načrtova- sanacijski ukrepi), sprememnje, organizacija), postopek in ba namembnosti opuščenih in sodelovanje (dokumentacija, degradiranih zemljišč ter orgaspremljanje območja gradbi- nizacijski pogoji za spremljanje šča, koordinacija med izvajalci, »Bojni plan« občine poteka gradnje in delovanje Kar precejšen del seje so sve- nadzorom in prebivalci), izvednovih vsebin v prostor. Gabrotniki namenili gradnji tunela ba predhodnih ukrepov (nadoNajveč časa pa je svetnike pri- in pripravi občine na ta obse- meščanje izgubljenih zemljišč všek je s strani svetnikov požel čakovano zaposlovala gradnja žen projekt. Slavko Gabrovšek in objektov, sanacije prometnih številne pohvale za podrobno in tunela. je predstavil »bojni plan«, ki povezav, organizacija gradbi- celovito pripravo na projekt, ki so ga sooblikovali v posebej šča), gradnja in vplivi (opozori- bo Borovnico zaposloval skoraj Elektrika draži tudi komunalne za to namenjeni skupini. Ta je la in obvezni ukrepi), opustitev desetletje. Rok Mihevc storitve zasnovan na sedmih časovnih in sanacija proge (zasnove za Najprej so bile na vrsti cene komunalnih storitev. Kot je uvodoma pri izčrpni in jasni obrazložitvi poudaril v.d. direktor Gregor Klemenčič, so okvirji za določitev cen jasno določeni in komunala cen ne oblikuje po svoje, kot se kdaj takšen splošen vtis kdaj pojavlja v javnosti. “Naše poslovanje je transparentno v skladu s standardi in uredbami, je tudi jasno ločeno med dejavnostmi in tudi občinami.” Cene se usklajujejo vsako leto, ne glede na to, kaj se dogaja med poslovnim letomin morajo enkrat letno pripraviti elaborate in ga nasloviti občini. V kolikor pride do spremembe cen več kot 10%, jo mora potrSkladno z Uredbo o meto- Potrjene cene storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja diti občinski svet. Kot ključni dologiji za oblikovanje cen v Občini Borovnica so naslednje: razlog za povišanje cen je nastoritev obveznih občinskih Storitev Nova cena** vedel podražitev elektrike, ki gospodarskih javnih služb je šla “krepko, krepko gor, kljub varstva okolja (Uradni list RS, Oskrba s pitno vodo zakonski cenovni kapici. Če te št. 87/12, 109/12, 76/17 in 78 Vodarina 0,9731 €/m3 ne bi bilo, bi bil dvig 100°% viš/19) (v nadaljevanju Uredba), 3,4501 €/mesec ji”. Je pa še pojasnil, da morajo je izvajalec javne službe z ela- Omrežnina* zakonsko povišati minimalno boratom o oblikovanju cene Čiščenje odpadne vode plačo delavcem, veliko pa delajo izvajanja posamezne obvezne Cena storitve 1,1568 €/m3 na ukrepih komunale, da so vsaj javne službe predlagal uskla13,6886 €/mesec drugi stroški čim manjši. In sveditev cen. Pristojnost za spre- omrežnina* tniki so na priporočilo odbora Odvajanje odpadne vode jemanje in nadzor nad cenaza gospodarstva dvig cen tudi mi je na lokalnih skupnostih Cena storitve 0,4100 €/m3 potrdili. oziroma pristojni občinski Omrežnina* 9,4511 €/mesec organi. Občinski svet občine Borov- Storitve, povezane z greznicami in MKČN Dražji vrtec in ukinitev nica, je na svoji 3. seji dne 8. 3. Cena storitve 0,6579 €/m3 subvencije 2023, sprejel sklepe, s katerimi Precej pereča tema so tudi Omrežnina* 1,2615 €/mesec se potrjujejo stroškovne cene cene vrtcev. Te so se dvignile storitev obveznih gospodar- Zbiranje komunalnih odpadkov tudi zaradi novih plačilnih ra0,1738 €/kg skih javnih služb varstva oko- Cena storitve zredov, povišanja plač vzgojitelja: ljic pomočnic in drugih stroškov, Cena javne infrastrukture 0,0050 €/kg • oskrbe s pitno vodo, ki nastajajo, je pojasnil ravnatelj Zbiranje bioloških odpadkov • odvajanje in čiščenje komuDanijel Horvat. Dvignili so se 0,2328 €/kg nalne in padavinske odpa- Cena storitve tudi stroški prevoza in prehradne vode, ne zaposlenih, regres, minimal*za vodomer DN 20 • storitev, povezanih z ne- **cene ne vključujejo davka na dodano vrednost na plača, »prav tako naš kader pretočnimi greznicami in ne sodi v najmlajše, kar zaradi MKČN, napredovanj in novih plačilnih okolja so enormni dvigi cen nosti). Zaradi razmer na trgu • storitev zbiranja komunal- električne energije. Poleg tega se povečujejo tudi stroški marazredov pomeni višje stroške.« nih in bioloških odpadkov. se v letošnjem letu usklajujejo teriala in ostalih storitev. V razpravi je beseda tekla tudi Glavni razlogi za uskladitev plače (dvig minimalne plače Nove cene začnejo veljati 1. 4. o subvenciji za prvo starostno cen storitev obveznih gospo- in višina plač po kolektivni 2023. skupino, ki je bila sprejeta pred darskih javnih služb varstva pogodbi komunalnih dejavleti, ko otrok ni bilo in je bilo lažje odločijo za vpis. Svetniki so tako poleg dviga cen sprejeli tudi sklep o ukinitvi subvencije s 31. 8. 2023. bolj kot ne »vabilo«, da se starši Spremenjena pot od podhoda do postaje Začela se je prenova na ožjem območju okoli poslopja železniške postaje Borovnica. Zato ni več mogoč običajen najkrajši dostop do postaje od podhoda S od postaje do postaje, pač pa je treba uporabiti daljšo pot okoli pasjega sprehajališča in koloparka. Izvajalec sicer tega ni ustrezno označil, na kar smo ga opozorili, zato so nekateri občani ob soočenju z gradbiščno ograjo pot nadaljevali kar mimo kontejnerja po desni strani (gledano s smeri proti postaji), kjer je zemljišče blatno in obstaja nevarnost padca in zdrsa po klančini. Prosimo vas, da upoštevate omenjeno zaporo in uporabljate opisano daljšo pot. (ob) 20 NAS CASOPIS 513/27. 3. 2023 Občina Borovnica CMYK 27. marec 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 21 Slovesnost ob dnevu spomina na žrtve preserskega procesa 10. marca 1942 je italijanski fašistični okupator v Gramozni jami v Ljubljani ustrelil 16 moških, prebivalcev naše takratne občine. Ustreljeni so bili obsojeni na montiranem sodnem procesu, brez možnosti, da dokažejo svojo nedolžnost. Okupator se je tem maščeval za napad partizanov na železniški most čez Ljubljanico pri Preserju v noči s 4. na 5. decembra 1941, ob katerem so življenje izgubil štirje italijanski vojaki, nekaj pa jih je bilo ranjenih. Skupaj je bilo po napadu aretiranih 69 oseb. Da bi ustvarili videz pravičnega sojenja, je bilo ob koncu sojenja 7. marca 1942 oproščenih 19 obtoženih, 28 je bilo obsojenih na smrt, ostali pa so bili obsojeni na zaporne kazni od enega leta do dosmrtne ječe. Enajstim na smrt obsojenim so bile na prošnjo cerkvenih oblasti smrtne obsodbe spremenjene v dolgoletne zaporne kazni, eden izmed obsojenih pa se je usmrtitvi izognil s prepričljivim simuliranjem norosti. Tudi letos sta ob Dnevu spomina na žrtve Preserskega procesa najprej župan in predstavnika Občinskega društva Zveze borcev za vrednote NOB Borovnica položili venca pri spomeniku dr. Ivanu Korošcu pri OŠ dr. Ivana Korošca Borov- nica. Sledila je položitev venca pri spomeniku vsem ubitim v 2. svetovni vojni in žrtvam povojnega nasilja pri župnijski cerkvi sv. Marjete v Borovnici. Pri obeh obeležjih sta bili prižgani tudi spominski sveči. Svečanost s kulturnim programom je kot vsako leto potekala ob obletnici dogodka v zgodnjih popoldanskih urah v Gramozni jami v Ljubljani. Ob 13.50 je iz Borovnice do parkirišča na ljubljanskih Žalah odpeljal poseben avtobus. Ob 15.00 so pri spomeniku talcem v Gramozni jami v vetru poleg slovenske zastave in zastave Občine Borovnica v polkrogu zaplapolale zastave praporščakov O ZVVS Vrhnika – Borovnica, OZČS Vrhnika – Borovnica, Policijsko veteranskega društva Sever Ljubljana, PGD Breg – Pako, PGD Brezovica pri Borovnici, LD Borovnica, TVD Partizan Borovnica, ZB NOB Borovnica in ZB NOB Brezovica. Poleg župana Občine Borovnica Petra Črnilogarja, direktorice občinske uprave Dolores Dolenc - Bajc, predstavnikov zgoraj omenjenih društev in OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica ter občanov se je slovesnosti udeležil tudi nekdanji župan Občine Borovnica, poslanec Državnega zbora RS Bojan Čebela. Matjaž Ocepek je v uvodu pozdravil vse navzoče, opozoril na to, da je letošnje leto na področju kulture tudi v zname- nju spomina na 80. obletnico smrti partizanskega pesnika Karla Destovnika Kajuha ter pred napovedjo nastopajočih prebral odlomke iz spominov obsojenih na Preserskem procesu in brzojavko takratnega visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino Emilija Graziolija, v kateri je ta poročal o poteku usmrtitve. Potem je vse prisotne pozval k minuti molka v spomin na žrtve Preserskega procesa. Po recitaciji Kajuhovih pesmi »Pesem talcev« in »Kje si, mati?« v interpretaciji učenk OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica Zale Pirnat Turšič in Anastazije Horvat Petrovčič je harmonikar Jakob Prelesnik zaigral pesem »Počiva jezero v tihoti«. Župan Občine Borovnica Peter Črnilogar je pred spomenikom v Gramozni jami položil žalni venec in v govoru, v katerem je povezal upor proti fašističnem okupatorju v času II. svetovne vojne povezal s sedanjim bojem Ukrajincev in Govor župana na komemoraciji v Gramozni jami. Ukrajink proti ruskemu okupatorju ter ob koncu poudaril, da so naša srca z vsemi, ki se borijo za svobodo. Slovesnost se je nadaljevala in zaključila s kulturnim programom, v katerem je najprej iz harmonike zazvenela pesem »Počiva jezero v tihoti«, Nace Kenda je interpretiral pesem Filipa Riharja »Preserskim žrtvam«, Anastazija Horvat Petrovič pesem Otona Župančiča »Davi so jih šestnajst«, Zala Turšič Pirnat Kajuhovo »Nenapisano pismo iz ječe«, Neža Kovač pa Kajuhovo »Moja pesem«. Ko je utihnil zven na harmoniko zaigrane pesmi »Prečuden cvet je v grapi črni« so udeleženci odšli iz Gramozne jame na pokopališče talcev na Žalah in tam položili cvetje in prižgali sveče na grobovih usmrčenih v Preserskem procesu. (ob) Popolna zapora podvoza na poti v Jele Gradnja kolesarske povezave se preveša v drugo polovico Zaradi nadgradnje železni- 4. 2023. V tem času bo ob- preko območja popolne zapoške proge Preserje–Borovnica je izvajalec del CGP d.d. pridobil dovoljenja za popolno zaporo občinske ceste JP 516211 (pot v Jele) od ponedeljka, 20. 3. 2023, do nedelje, 30. voz potekal po “intervencijski poti”, ki jo je izvajalec predhodno dodatno uredil (glej skico). Predlagatelj zapore mora v času trajanja popolne zapore omenjene ceste zagotoviti nemoten prehod pešcev re razen v fazi rušenja objekta in izgradnje nove prekladalne konstrukcije (med 6. 4. 2023 in 10. 4. 2023 ter med 19. 4. 2023 in 23. 4. 2023). Za izvedbo zapore je zadolženo podjetje JP KPV d. o. o. Nekdanja trgovina Jurček se spreminja v krajevno knjižnico Gradnja opornega zidu na Bregu. V začetku marca je izvajalec dano iz smeri Borovnice). Dela težkih tovornjakov za vrhnjo RECON d. o. o. začel z izgradnjo kamnite oporne zložbe na ovinku pred tovarno Fenolit d. o. o. ter z zemeljskimi deli za izgradnjo prehoda za kolesarje in pešce preko regionalne ceste in Ulice bratov Debevec v bližini mostu čez Borovniščico. Napredujejo tudi dela pri rekonstrukciji odseka regionalne ceste, kjer se sedaj izvajajo izkopi, odvoz in dovoz materiala ter utrjevanje spodnjega ustroja na začetku naselja Breg (gle- potekajo po načrtu in če bo šlo tako naprej, bo kolesarska steza na levi stani cestišča, gledano proti Bregu, končana do konca maja, ko bo na celotni trasi na cestišču položena groba plast asfalta. Za položitev zaključnega sloja asfalta in začrtanje talnih prometnih oznak pa bo treba počakati do zaključka prenove železniške proge in železniške postaje, saj se le v tem primeru lahko izognemo posledicam, ki jih ima vožnja velikega števila plast asfalta in talne oznake. Po sedanjih predvidevanjih naj bi do tega prišlo sredi oktobra. Sočasno z rekonstrukcijo ceste napreduje tudi novogradnja vodovoda. V marcu je bilo izvršeno tudi javno zbiranje ponudb za izvedbo odseka med mostovoma čez Borovniščico na Ljubljanski cesti in na Mejačevi ulici, kjer je načrtovana izgradnja kolesarske ceste. Ta bo omogočila tudi dostop kmetijske mehanizacije za lastnike zemljišč. (ob) Izbrani izvajalec GIB GRADNJE d. o. o. skladno z načrtom izvaja rekonstrukcijo nekdanje trgovine TUŠ Market Jurček v krajevno knjižnico dr. Marje Boršnik. Do objave članka so bila izvedena vsa potrebna rušitvena dela v objektu, položeno je bilo talno gretje in zalit tlak v montažnem, novejšem delu objekta. Izvaja se sanacija fasade in ostala notranja inštalaterska dela. Objavljeno je bilo javno naročilo za nakup pohištvene opreme, naročilo bo predvidoma oddano do konca meseca. (OB) 21 NAS CASOPIS 513/27. 3. 2023 Občina Borovnica CMYK 27. marec 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 22 Nabito polna večnamenska dvorana pri predstavitvi državnega prostorskega načrta »Borovničani železnico ljubimo in sovražimo obenem, a še vedno jo ljubimo.« Borovnica je že petkrat doživela umestitev železnice v ta prostor. To je tudi eden od razlogov, zakaj je bila na javni razgrnitvi državnega prostorskega načrta o nadgradnji železniške proge večnamenska dvorana v osnovni šoli nabito polna. Železnica je pač del vsakdanjega življenja večine Borovničanov in to so v sredo, 22. februarja, ob pogledu na množico občanov začutili tudi pripravljavci in projektanti projekta, ki se je mogoče še nedavno zdel kot znanstvena fantastika, zdaj pa postaja vedno bolj otipljiv. Župan Peter Črnilogar: Občina bo aktiven deležnik želijo, da država kot investitor njihove predloge tudi upošteva. »Na občini podpiramo vsak projekt in investicijo, s katero bolje živimo in kraju pomaga, da se hitreje razvija. Je pa res, da vsak projekt, ki pride v vas, prinese določene neprijetnosti tekom gradnje in to je davek za razvoj,« je dejal Črnilogar in spomnil, da smo trenutno soočeni s tremi večjimi projekti v občini, in sicer z rekonstrukcijo železniške proge med Brezovico in Borovnico, ceste na Bregu in odsekov »zaradi žab« med Bistro in Dolom. Ob tem se je zahvalil občanom za potrpežljivost, »da bomo imeli čez kakšno leto boljše pogoje za življenje in bivanje«. »Evropa smo tudi ljudje, ne samo tovor« Uvodoma je spregovoril župan Pe- ter Črnilogar, ki je poudaril, da je pomembno, da smo dobro in verodostojno informirani predvsem od tistih, ki projekt pripravljajo. Na občini so se odločili, da bodo aktiven deležnik pri usklajevanju nadgrajevanja proge in Nad polno dvorano so bili presenečeni organizatorji predstavitve, saj da na vseh dosedanjih razgrnitvah niso beležili takšne udeležbe in jih veseli takšno zanimanje javnosti in pripravljenost sodelovanja. Kot je povedal Obvestilo Javnih razpis za izvedbo prireditve »Praznik borovnic 2023« Občina Borovnica bo do konca meseca marca na svoji spletni strani https://www.borovnica.si/, v razdelku »Obvestila in objave«, v mapi »Razpisi«, objavila razpis za izbor organizatorja tradicionalne prireditve PRAZNIK BOROVNIC 2023. Prireditev bo 15. 7. 2023. Razpis za organizacijo prireditve bo omogočal kandidiranje za pridobitev nepovratnih sredstev podjetjem, samostojnim podjetnikom, društvom in posameznikom. O objavi razpisa bo Občina Borovnica obvestila tudi preko svoje FB strani https://www. facebook.com/Obcina.Borovnica/. Boštjan Ferme z Direktorata za kopenski promet, so na Ministrstvu za infrastrukturo kot pobudniki odločeni, da primorski krak železniške proge posodobijo in nadgradijo v vseh parametrih ter vzpostavijo dober potniški promet. »Evropa smo tudi ljudje, ne samo tovor. Ne glede na to, da je proga del jedrnega koridorja, t. i. petega panevropskega koridorja, mora tudi služiti ljudem v povezavi z boljšo povezanostjo s samim centrom in zaledjem.« Zaostanek na železniškem področju Cilj je, da čim hitreje pospešimo nadgradnjo proge v smislu konkurenčnosti cestnemu prometu, pa je o smislu projekta dejala Mira Vizovišek Motaln z Direkcije RS za infrastrukturo. Zaostanek na železniškem področju želijo nadgraditi z dobrimi kakovostnimi konkurenčnimi progami. Pojasnila je tudi, da je smisel postopka sprejemanja Državnega prostorskega načrta v tem, da se v osnovi srečajo z lokalnimi skupnostmi, da slišijo tudi vse stvari na terenu in da se občani natančneje seznanijo s samo pobudo, ti pa predstavijo to, kar je smiselno upoštevati v nadaljevanju postopka priprave, kasnejšega projektiranja in same izvedbe. »V začetni fazi javna razgrnitev poteka z namenom, da se pridobi čim več pripomb in predlogov, da bo kasneje manj težav. Ko jih izberemo, istočasno pridobivamo tudi smernice urejanja prostora in iz tega se izhaja nadaljnjo načrtovanje. V nadaljevanju se izdela študija in predlog Državnega prostorskega načrta, preko tega v skladu z zakonom poteka postopek celovite presoje vplivov na okolje. Potem vlada sprejme uredbo o DPN in to je podlaga za pridobitev gradbenih dovoljenj.« Traso se je umikalo najbolj ranljivim delom prostora Mateja Delač s podjetja Urbis d. o. o. je predstavila splošni načrt in umestitev projekta. Pojasnila je, da je odsek med Borovnico in Logatcem del proge Ljubljana–Divača, ki predstavlja na območju Slovenije glavno prometno železniško povezavo Primorske z ostalo osrednjo Slovenijo in je del dveh evropskih koridorjev. Proga kot taka ne ustreza današnjim potrebam in prometnim zahtevam ter predstavlja ozko grlo v železniškem prometu. Na tem odseku proga poteka po razgibanem terenu in je speljana po ostrih ovinkih, ki se prilagajajo naravnim danostim, zato ne omogoča večjih hitrosti, ki so tivno podjetje d. d. in takoj povedal, da bodo tiri na podložni gumi, kar pomeni, da se bodo vibracije bistveno zmanjšale, po evropskih predpisih se bo ustrezno gradila tudi protihrupna zaščita. »Kljub temu, da bodo višje hitrosti, boste slišali razliko, vlaki bodo bistveno tišji, kot so danes.« Ob tem je dejal, da bodo podaljšali tire pri postaji v smeri Ljubljane, da bodo omogočili križanje tovornih vlakov. »Daljši vlaki pa pomenijo, da lahko z enim prepeljemo več tovora, kar pomeni zmanjšanje števila tovornih vlakov.« Predor bo pod nivojem obstoječe proge, je pa tudi on dejal, da bodo preučili, ali je potreba po daljšem viaduktu. Tako kot se gradi drugi tir med Divačo in Koprom, tako bo tudi ta predor sestavljen iz dveh cevi. Kot je dejal Rakar, se s tem zmanjšajo stroški in hkrati tudi količine izkopanega materiala, gradnja poteka hitreje. »Izkušnje drugega tira kažejo, da je taka gradnja možna, če ni posebnih geoloških preprek in se lahko koplje 9–10 metrov na dan. Kar pomeni, da tudi sama gradnja ne bo tako dolgo potekala in se tak predor lahko izkoplje že v roku leta in pol, preostane še betoniranje in opremljanje. Trasa poteka na tem območju tudi zato, ker južneje bi šli, več hiš bi ogrozili, s tem pa bi traso tudi podaljšali. In bolj jo podaljšujemo, slabši izkoristek imamo.« Spomnil je, da je med Rušitvam se ne bo mogoče izogniti; Borovnico in Logatcem 180 metrov vinamesto nasipa viadukt? šinske razlike, pri klancu pa so zaradi Območje se začne pred železniško tehničnih lastnosti vlakov in lokomotiv postajo, ki se podaljša in preuredi. Zaomejeni na 12 promilov. radi zagotavljanja višjih hitrosti je potrebno čim prej preiti na drugo stran doline. Obstoječa proga gre po robu in Gabrovšek: Podprli bomo čim krajšo naredi velik ovinek, tu so po besedah traso prečkanja Borovniške doline Mateje Delač skušali poiskati traso, ki Ko je občina prepoznala namero bi naselje čim manj prizadela, zato se države, da je bolj resna, so ustanovina delu, ki je najmanj poseljen, preide li skupino, ki je sestavljena iz članov na drugo stran doline, pri čemer se ni Slavko Gabrovšek, Aljoša Žerjav, možno izogniti potrebnim rušitvam Tine Palčič, Edvard Bešlagič in v začetku tega dela. »V tem trenut- Maja Burkeljca, občinska urbanistku je načrtovano prečkanje doline ka. Skupina že ima nekaj pripomb in z nasipom in preureditvijo lokalnih predlogov, ki jih je predstavil vodja povezav z dovozi, je pa že podana skupine Gabrovšek, uvodoma pa pojaideja, da se namesto nasipa izvede snil, da so skušali analizirati zaenkrat viadukt, kar bi pomenilo, da bi bil skope informacije, pripravili pa so nevpliv na površino vseeno manjši po- kaj osnovnih stališč, ki jih bodo skušali seg, dolina bi ostala bolj odprta in zagovarjati, da bo vsem skupaj lažje in prehodnost bi bila večja.« Pri preho- boljše. »Mi smo tukaj zato, da povedu trasa preide v dolg predor, ki pote- mo tiste kriterije, po katerih se lahko ka vse do Španovega mostu, kjer trasa uporabi še kakšna druga značilnost pride ponovno na površino in se pri- in traso morda prilagodi ali uporaključi na obstoječo. “Edino pri gradu bi druge ukrepe, ki omilijo bodoče Bistra se proga še nekoliko odmakne posledice. Podprli bomo vsako traso, od obstoječe.” Načrtovalci se zaveda- ki bo čim krajša po dolini, ker s tem jo, da gre za območje, ki je zavarovano zmanjšuje vse mogoče vplive. Ampak kot kulturna krajina in vodovarstveno ne za ceno sprememb vsega cestnega območje, zato bodo zadeve še dodatno prometnega režima. Ker naša želja strokovno obdelane. je, da se prometni režim v štirih letih ne spremeni tako, da bomo onemoPodobno kot drugi tir gočeni pri vsakodnevnih nalogah, ki Podrobnosti o tehničnih zadevah je jih imamo.« orisal Gregor Rakar s SŽ Projekprecej nižje v primerjavi s progami po Evropi, ne glede na to, da imajo tam podoben relief. Ključni cilj je povečanje hitrosti in s tem skrajšati potovalni čas, zmanjšanje stroškov vzdrževanja, zagotovitev ustrezne povezave, povečati zmogljivost proge, uporabnikov zagotoviti prijazno infrastrukturo, zmanjšati negativne vplive železnice in povečati stopnjo varnosti prometa, kar pa pomeni, da se ukinejo vsi nivojski prehodi na progi. »Proga bo krajša za 3,5 km, s tem se potovalni čas skrajša za do 9 minut, oz. se med Borovnico in Logatcem prepolovi. Kajti obstoječe hitrosti znašajo med 70 in 85 km/h, s predvidenimi rešitvami se te lahko povišajo na od 130 do 160 km/h. Načrtovanih je šest predorov v dolžini 8,600 m, investicijski stroški so ocenjeni na 561 milijonov evrov.« Pojasnila je še, da se v sami pobudi analizira stanje v prostoru, tudi varstvo kulturne dediščine, ohranjanja narave, krajine, jam in jamskih sistemov, poplavna območja, vodotoke in druge vsebine. Na ta način se je traso umikalo najbolj ranljivim delom prostora oz. se je vodilo na način, da je v tem prostoru izvedljiva. »Tako smo tudi preko občinskih aktov preverili, kakšna je načrtovana raba v tem prostoru in se poskušali čim bolj približati viziji, ki je v tem prostoru.« 22 NAS CASOPIS 513/27. 3. 2023 Občina Borovnica Pol milijona kubičnih metrov materiala skozi »ubogo luknjo v Bistri« Gre za zahtevno nalogo, ki je precej vezana tudi na to, kakšen bo ta način gradnje. »Pri samem izkopu gre za pol milijona kubičnih metrov materiala in takšnih kolon kamionov še nismo videli pri nas. Zato se je treba pripraviti. Gradbeništvo ni farmacija. Gre za konkretne posledice odločitev in gradbenik mora narediti tako, kot je načrtovano. Z njim pa se ne moremo več kaj veliko pogovarjati, zdaj je čas za to.« Tako bodo med drugim predlagali, da se razmerje tega materialnega pretoka razbremeni tako, da se čim več prevoza opravi po gozdnih cestah proti kamnolomu Verd. Vztrajali bodo pri zahtevi, da država reši eno pomembno predhodno vprašanje, to pa je obvozna cesta čez Bistro. »Ker si ne predstavljam in zdaj si verjetno tudi kolegi načrtovalci, ki so do zdaj pa že bili nekajkrat v Borovnici, ne predstavljajo, kaj pomeni zvoziti take količine skozi tisto ubogo luknjo v Bistri.« Prav tako bodo vztrajali pri zahtevi, da se obstoječe cestno omrežje Borovnice ne uporablja za gradbišče, kar pomeni, da mora investitor gradbišče opremiti z dovozno cesto direktno na regionalno cesto. »In to asfaltirano, ker v prahu se ne bomo dušili.« Spomnil je tudi na idejo obvozne ceste v Kote, ki bi jo lahko zdaj s tem posegom uresničili. Kdo bo »pospravil za sabo«? Beseda je tekla tudi o trasi, ki bo po izgradnji nove opuščena. Pri tem je Gabrovšek spomnil, da je Borovnica že petkrat doživela umestitev železnice v ta prostor »nihče pa za sabo skoraj ni nič pospravil. Če že razumemo, zakaj leta 1945 ni nihče vprašal o tem, da bodo čez dolino nasuli 9 metrov šodra, pa zdaj ni tak čas. Zdaj je čas za to, da je treba urediti zadeve, menjati zemljišča, jih renaturirati, zaščititi prepadne stene, ki so na odsekih … Da samo prenos nekega zemljišča na občino ni naša rešitev. Morda tudi vseh zemljišč, ki jih zdaj zaseda železnica, ne bomo potrebovali, bomo pa izkoristili tiste razvojne možnosti, ki jih taka situacija ponuja. Ta pa se ne bo več ponovila, zagotovo ne. Tukaj zdaj smo samo mi, nihče nas ne bo nadomestil, če svojega dela ne bomo opravili.« O odškodninskem sistemu Omenil je še odškodninski sistem, saj bodo nekateri oškodovani kot posamezniki oz. kot lastniki nepremičnin. Nekateri že precej usodno, kar se sicer že rešuje. »Želimo spoznati tudi način, s katerim bomo lahko dali odgovor komu, ki mu je do ministrstva predaleč. Ne gre samo za izgubo lastnine, gre tudi za začasno rabo, začasno onemogočeno rabo zemljišč, gre za neuporabne pridelke. Gradbišče je namreč zadeva, ki ima vpliv ne samo na tisto, kar je direktno razkopano in premaknjeno, ampak tudi na ostale površine. Vztrajali bomo na tem, da se razjasni nek odškodninski sistem in se to zadevo razporedi med tiste, ki so do tega upravičeni. Upam, da bomo kot skupnost dovolj zbrani, da bomo odreagirali na kakšne stvari, ki jih mi ne bomo opazili. Trudimo se, da bi zagotovili okoliščine, v katerih bomo nekako pretrpeli to reč in potem uživali v novem stanju, ki bo po mojem mnenju precej boljše kot je zdaj.« Poslanec Čebela: Borovničani železnico ljubimo in sovražimo obenem Nekdanji župan in poslanec državnega zbora Bojan Čebela pa je spodbudil, da je koristi tega projekta več, saj prinaša novo kvaliteto življenja. »Borovničani živimo z železnico, jo ljubimo in sovražimo obenem, a še vedno jo ljubimo. Mislim, da bo delovna občinska skupina, ki je zelo proaktivna in bo naslovila vse vaše pomisleke na to, da bo projektant sledil tem smernicam.« Je pa že zdaj opozoril na nujnost protipoplavnih ukrepov v središču Borovnice, brez katerih zdaj ne morejo nič. Zato je predlagal, da se istočasno rešuje tudi ta problem. »Usmerimo se v napredek in poskusimo še kaj dobrega izluščiti od tega,« je spodbudil Čebela. Skrbi občank in občanov Besedo so dobili tudi občani. Večina verjetno pozdravlja namero države, je pa razumljivo tudi veliko skrbi. Tako smo lahko slišali pozive, naj se najprej uredi cesto, po katerih bodo vozile kolone tovornjakov. Teh gre po statistiki občana že zdaj na Dolu na uro do 60 težkih tovornih vozil s priklopnikom. Ker živi čisto ob cesti, je pristojne vprašal, kdo bo povrnil škodo, ki jo povzročajo težka vozila. Prišla je tudi pobuda, da se pokaže tloris z natančno zarisano progo, saj se glede na nenatančnost težko poda smiselne pripombe. Predstavnika gasilcev je zanimalo, kakšne so smernice za reševanje iz predorov, občane pa še, kako načrtujejo dostop do Jel, kakšna je časovnica do začetka gradnje in ali je bilo govora tudi o drugi povezavi Ljubljana–Logatec čez Vrhniko. Zanimalo jih je tudi, ali se že sedaj razmišlja o tem, kaj bo z novo traso potem, ko bo tudi hitrost 160 km/h premalo in kaj se je zgodilo z načrti za progo Ljubljana–Rakek – Postojna–Sežana, ki bi omogočala hitrosti 250 km/h ter bi Borovniško dolino prečila po visokem viaduktu med Jelami in Ohonico. Nekaj kritik je bilo na račun izgleda protihrupnih ograj. Rok Mihevc CMYK 27. marec 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 23 Kulturno obarvan februar v vrtcu Borovnica Dramski krožek strokovnih delavk vrtca Borovnica. Prešeren), Mali Ganeša – Maja Potočnik kester), Lutkovno gledališče Ljubljana (pravljična joga), Jernej Sedej (harmonikar (predstava Sovica Oka), knjižnica Marje za pustno rajanje), Andrej Jereb (harmo- Boršnik Borovnica (pravljica s Tino Konikar), Aksinja Kermauner (predstavitev rošec) in D Brincl Bend (irska glasba). tipnih slikanic za otroke z delavnico, v soVsem udeleženim, ki so si vzeli čas za nas Letos pa nam je mesec popestrila skupina delovanju z Društvom slovenskih pisateljev in nam popestrili ter obogatili dopoldneve prostovoljcev iz različnih umetniških smeri, v okviru programa Povabimo besedo, ki v vrtcu, se v imenu vseh otrok in celotnega za kar se lahko zahvalimo vzgojiteljici Tini ga sofinancira Javna agencija za knjigo RS), kolektiva zahvaljujemo. Seveda pa se veseKlemenčič za ves trud in organizacijo. Katja Drobež (predstavitev knjige o tapka- limo nadaljnjega sodelovanja tudi v bodoče. Tako otroci kot zaposleni v vrtcu smo nju, EFT), Franci Rogač (pravljična urica), Za vrtec zapisala Nika Zorman uživali v dramskem in glasbenih nastopih, Tamburaši Borovnica (tamburaški orpri teh pa spoznali glasbila. Prisluhnili smo pisatelju in pisateljicama, ki so nam predstavili svoje knjige. Ustvarili smo čisto pravo animacijsko risanko iz kock. Telovadili smo s Kačalinko Čalapinko in rajali ter peli ob zvokih harmonike. Sodelovali smo tudi DU Borovnica 25. 5. 2023 vabi na s krajevno knjižnico ter obiskali lutkovno gledališče v Ljubljani. In kot se za slovenski kulturni praznik spodobi, nas je obiskal tudi dr. Fig – sam France Prešeren, ki nam je delil suhe fige. Za vse nastope in predstavitve Okvirna cena izleta znaša 35 €. so bili zaslužni: Ivana in Matic Drakulić (animacija), dramski krožek strokovPrijave se pobirajo vsak torek med 9. in 11. uro do 25. 4. 2023. nih delavk vrtca Borovnica (predstava Vabljeni. v TVD Partizan ˝Iglu za vse˝), Trio Dolce DU Borovnica (godalni trio), Matjaž Ocepek (kot France V mesecu februarju običajno v vrtcu Borovnica govorimo o kulturi, o Prešernu. Vabilo izlet na Kras v Cerje z okolico. Male pustne šeme odgnale zimo Kot vsako leto so tudi na letošnji pustni male pustne duhec. Ker jim je spet uspelo odgnati zimo, šeme iz vrtca in malo večje iz osnovne šole dr. Ivana smo jim na njihovem pohodu mimo stavbe, Korošca Borovnica po Borovnici odganjale zimo. v kateri domuje občinske uprava, postregli s sadnimi bomboni. Župan si je ob tem zaMed njimi je bil tudi pravi pravcati ku- zlodej, iz Borovniščice strašni morski pes, z želel, da bi ga prihodnje leto obiskali evrski rent. Ni se manjkalo čarovnic, spidermanov, Lune astronavt, z ne vemo katerega zapra- bankovci, polne blagajne in zlatokopi z napolicistk in policistov, iz Pekla je prišel sam šenega podstrešja ali kleti pa strašen hišni kopanimi zakladi. (ob) 23 NAS CASOPIS 513/27. 3. 2023 Občina Borovnica CMYK 27. marec 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 24 Prvo tekmovanje v spajanju sesalnega voda GZ Vrhnika v Kačeniji Kačanski tekmovalci s tremi pokali Z obnovo gasilskega doma v Brezovici pri Borovnici so se odprle tudi prostorske možnosti za organizacijo nekaterih tekmovanj. reči, da je bilo vodenje zgledno in se od njih lahko marsikaj naučimo.” Pristavec, Miha Pristavec, Jaka Pristavec, Tilen Hribar, Tim Marinšek) 7. Drenov grič Lesno Brdo A5 To je bilo tretje in zadnje tek- 8. Sinja Gorica A1 movanje v tej sezoni. V sku- 9. Brezovica pri Borovnici pnem seštevku so tako rezul- A1 (Timon Stanovnik, Gal Statati sledeči: novnik, Urban Kržič, Franci Kržič, Nik Drašler, Nejc Drašler) Člani A 10. Log 1. Drenov grič Lesno Brdo A1 11. Sinja Gorica A2 2. Drenov grič Lesno Brdo A3 3. Žažar Članice A 4. Podlipa Smrečje 1. Drenov grič Lesno Brdo 5. Drenov grič Lesno Brdo A4 2. Podlipa Smrečje 6. Brezovica pri Borovnici 3. Brezovica pri Borovnici A2 (Matic Pristavec, Marcel A2 (Barbara Debevec, Patricija Pod njegovim vodstvom sta v tej zvezi nastala dva nova društva, kar je unikum v slovenskem prostoru.” Unikum pa je tudi Prostovoljno gasilsko društvo Brezovica pri Borovnici, je še ocenil Čebela. “Ko sem bil župan, so me seznanili, da bodo začeli zidati dom. Po eni Tako so v soboto, 11. marca, strani sem bil presenečen, ker kačanski gasilci že gostili prvo za dom rabiš tudi kravco. V tekmovanje v spajanju sesalne- isti sapi se je zidalo in nabavil ga voda. Tekmovalo je 26 ekip se je avto. Tega ne vidiš vsak in sicer iz društev: Drenov grič dan in bilo je uspešno. Moram – Lesno Brdo, Žažar, Podlipa Smrečje, Sinja Gorica, Log, KaVajeti društva prevzema mlada kri mnik pod Krimom in Brezovica pri Borovnici. Po tekmovalnem delu je sledila podelitev priznanj in pokalov. Najprej je zbrane pozdravil zdaj že nekdanji poveljnik Damjan Turšič, ki je spomnil, da so v društvu končno prišli do primernih prostorov, da se da speljati takšna tekmovanja in da se “končno lahko vidimo tudi na našem koncu”. Predsednik Gasilske zveze Vrhnika Vinko Kršmanec se je zahvalil organizatorjem in čestital vsem udeležencem tekmovanja. Spodbudno je ocenil, da je napredek očiten in da rezultati pod 20 sekund kažejo, da so tekmovalci izurjeni in pripravljeni za kakršnokoli posredovanje oz. delo v gasilstvu. Želi si, da se takšna tradicija tekmovanj v njihovi zvezi nadaljuje, “ da bi sodelovali v čim večjem številu in bile ekipe na ta način uspešne. Zdaj že nekdanji poveljnik Damjan Turšič, predsednik Ciril Trček in poveljnik Miha Dodič Pomembno pa je tudi samo druženje.” Če je bil lansko letni občni zbor ansamblom Krimski Lisjaki, montirali S svojim obiskom je tekmoso sistem alarmiranja gasilcev FIREAProstovoljnega gasilskega valce počastil tudi poslanec PP, začeli so z urejanjem dvorane, … je društva Brezovica pri Borovnici državnega zbora Bojan Čebela, našteval Trček, ki ga najbolj veseli to, da ki je goste spomnil, da jih gosti v novi garaži še ob mokrih je gasilski dom živ. »To zimo skoraj ni društvo, ki mu ne manjka znaometih, pa je bil letošnji v minil večer, da v njem ne bi svetila nja, poleta, zanosa in mladine. začetku marca tudi ob vsej luč. Zavedati se moramo, da bistvo “So regijska tekmovanja, ko opremi, ki pritičejo takemu gasilskega društva ni dom, oprema mlajši člani poberejo vse, kar ali vozila. Največje bogastvo smo ljuprostoru. se da pobrati. Sem pa slišal, dje, ki z društvom aktivno živimo in da je huda konkurenca, rezulsmo zato pripravljeni žrtvovati svoj Nov upravni odbor precej pomlajen tati so vsako leto boljši, slabih Da je največji dosežek to, da niso več čas.« Ker bi kot predsednik to rad vcepil ni več, kar je dobro.” Iz srca je »brezdomci«, je uvodoma dejal pred- mlajšim članom, je novi upravni odbor čestital Vinku Keršmancu za sednik društva Ciril Trček. Spomnil precej pomlajen. Želi si, da sodelujejo doprinos, ki ga je dal zvezi, “za je, da so dobili velik, sodoben, topel in pri vodenju društva, predstavijo svoje enakost med vsemi in kako predvsem uporaben dom. V maju se je ideje in za uresničitev teh tudi aktivno je znal brzdati čustva in to po letu in pol v garažo vrnila operativa, delajo. »Čez 5 let na naslednjih volienergijo usmeril v rezultate na dan državnosti so izvedli veselico z tvah je moja želja, da dobimo novega in pravilni odnos do gasilstva. Drašler, Ema Petrovčič, Tinkara Turšič, Jerca Jerele, Eva Turšič) 4. Log 5. Brezovica pri Borovnici A1 (Karmen Kržič, Teja Rus, Anja Košir, Nina Košir, Tajda Košir, Nika Pristavec) 5. Log Članice B 1. Brezovica pri Borovnici B1 (Jana Meden Verhovec, Petra Suhadolc, Štefka Petrovčič, Petra Turšič, Olga Pristavec, Andreja Korošec) Člani B 2. Podlipa Smrečje 1. Podlipa Smrečje 3. Drenov grič Lesno Brdo B1 2. Drenov grič Lesno Brdo B2 3. Brezovica pri Borovnici 4. Log (Igor Debevec, Boštjan Verho- 5. Brezovica pri Borovnici vec, Rok Suhadolc, Gašper Ko- B2 (Gabrijela Rus, Mojca Hren, rošec, Branko Pristavec, Marko Tina Debevec, Darinka Novak, Karmen Turšič, Špela Jereb) Turšič) Rok Mihevc 4. Kamnik pod Krimom Kačanski gasilci niso več brezdomci predsednika ali pa mogoče prvo pred- določenih zapletov niso udeležile. Mensednico.« torji so pričeli tudi s srečanji gasilske mladine, ki se navezujejo na spoznavanje gasilske tematike vsako prvo soboto Štafeto poveljnika Damjan Turšič v mesecu. predal Mihu Dodiču Pestro leto je bilo tudi na področju gasilskega dela, izobraževanj in tekmovanj. Med večjimi intervencijami je poveljnik Damjan Turšič omenil dva dimniška požara, nudenje prve pomoči, požar na Zavrhu, šestkrat so posredovali tudi v največjem požaru v zgodovini države na Krasu in na Sočerbu v obsegu 400 in 80 ur. »Da se v društvu veliko in dobro dela se vidi po udeležbi na intervencijah in vajah, ki je zelo zadovoljiva.« Lani so kupili tudi podvozje novega gasilskega vozila, ki je sedaj v nadgradnji, je poročal Turšič in se ob predaji štafeti poveljstva na nove rodove še zahvalil vsem za pomoč in sodelovanje. »Minilo je 10 let odkar opravljam funkcijo poveljnika. Čas je, da mlajša generacija prevzame operativo in še izboljša naše poslanstvo.« Novi poveljnik je tako postal Miha Dodič. Bogato poročilo mladinskih dosežkov Sledilo je še poročilo o delu z gasilsko mladino, ki tudi ni bilo kratko. Po poročanju Teje Rus so pionirske skupine nastopale na tekmovanju za pokal mesta Velenja, za pokal Franca Bregarja na Tirni – GZ Zagorje in za pokal Rudolfa Maistra na Uncu – GZ Cerknica. Na slednjem so dosegli štirinajsto zmago in letos bodo poskušali osvojiti peti prehodni pokal, kar štirje pa so že v lasti društva. Pionirke so se uvrstile tudi na državno tekmovanje, ki pa se ga zaradi Podpora občine in zveze Besedo so dobili tudi gostje. Župan Peter Črnilogar je zagotovil, da ima občina v svojem proračunu zagotovljena sredstva za nakup vozila in so zadeve tukaj urejene. Veseli ga, da je ta dom nekaj posebnega in je prostor, ki povezuje različne generacije. Podobno je ocenil predsednik Gasilske zveze Vrhnika Vinko Keršmanc, ki je pohvalil prijetno vzdušje v društvu, s katerim dokazujejo lokalni skupnosti, »da smo tista organizacija, ki medgeneracijsko združuje, povezuje in daje kraju veliko dodano vrednost«. Ni mogel niti mimo uspehov mladine, ki je po njegovem mnenju osnova za nadgradnjo društva, ti da moči in voljo do nadaljnjega dela. To je tudi nadaljnja usmeritev slovenskega gasilstva, pri tem pa je omenil dva velika dogodka lanskega leta, gasilsko olimpijado v Celju in največji držav v zgodovini države. Poveljnik poveljstva Jože Palčič je pohvalil operativce, da se vedno lahko zanesejo na njih, napredovanja društva je pohvalil poslanec Bojan Čebela. Oba pa sta se zahvalila nekdanjemu poveljniku Damjanu za uspešno sodelovanje in vso neposrednost, ki jo premore. Na občnem zboru so podelili še številna priznanja, Jože Pristavec in Jože Drašler pa sta postala častni poveljnik in častni predsednik društva. Rok Mihevc 24 NAS CASOPIS 513/27. 3. 2023 Občina Borovnica CMYK 27. marec 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 25 Prireditev za žene, ki so podprle odsotnost partnerjev, ko je rastel nov dom Prenovljeni kačanski gasilski dom znova živi in ta po kovidnem in gradbenem obdboju že gosti nekatere dogodke. štva Brezovica pri Borovnici. Dobro obiskana kulturna prireditev je bila dokaz, da so krajanke takšen dogodek pogrešale. Prva prireditev je bila leta 1975, zadnja leta 2016. Tokrat je pobudo zanj prevzela Med drugim je bila to tudi Marjeta Debevec, ki je z Lučprireditev ob dnevu žena in ko Leben tudi sama nastopila materinskem dnevu, ki je bila kot “zatežena”, a skrbna mama, dolga leta stalnica dogodkov ki jo samo skrbi, kaj bo z njeno Prostovoljnega gasilskega dru- hčerjo, ki ji gredo po glavi same zabave, zunanja lepota in druge mamljive novodobne stvari. Nastopili so še otroci folklorne skupine Coklarčki, kačanska dekleta in Tamburaška skupina Borovnica, s katero so zbrani tudi zapeli. Letni zbor veteranov Dr. Marjanu Riharju sta priznanje podelila član predsedstva ZVVS Janez Gregorič in aktualni predsednik društva Jože Zorman. V društvu veteranov Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Vrhnika smo redni letni zbor izvedli prvi petek v marcu, brez omejitev druženja, v Borovnici. Ljudje se očitno še vedno raje izogibajo množicam in v seminarski sobi gostišča Godec se je zbralo le 43 članov. V skladu s statutom je zbor sklepčnost ugotovil po poteku pol ure. Svečani del zbora smo začeli s pozdravom slovenski državni himni in s simbolnim veteranskim dejanjem. V nadaljevanju je zbor veteranov v skladu z 19. členom statuta podelil dr. Marjanu Riharju priznanje častnega predsednika za predsedovanje društvu v dveh zaporednih mandatih od leta 2014 do leta 2022. Delovno predsedstvo zbora je po sprejetem poslovniku vodilo nadaljevanje zbora, v katerem je bilo na priporočilo nadzornega odbora soglasno potrjeno poslovno poročilo za leto 2022. Velika večina nalog v minulem letu je bilo uspešno izvedenih. Soglasno sta bila sprejeta tudi načrt aktivnosti in finančni načrt za leto 2023 ter potrjena članarina 11 €. Načrt je predvsem usmerjen v ohranjanje spomina na osamosvojitev Slovenije in na zbiranje ter objavo gradiva, ki to pomembno obdobje Slovencev lahko v neki stalni zbirki predstavi zanamcem. V letu 2023 bomo poudarili tudi tridesetletnico ZVVS in petindvajsetletnico samostojnega dru- štva. Zbor je soglasno sprejel pet popravkov in eno dopolnitev statuta društva. Soglasno je bil sprejet tudi sklep, da častno razsodišče društva pri svojem delu smiselno uporablja pravilnik o delu častnega razsodišča ZVVS. Spodbudne besede z željami za uspešno nadaljnje delo in sodelovanje so izrekli vabljeni gosti: predsednik PO ZVVS Ljubljana okolica Janez Gregorič, podpredsednik PVD SEVER Ljubljana Ivan Škulj, sekretar OZVVS Logatec Peter Logar, predsednik ZB za vrednote NOV Vrhnika Miran Stupica, predsednik OZSČ Vrhnika – Borovnica Sergej Medved in predstavnik društva podmorničarjev Slovenije Ljubo Oman. Zbor smo zaključili s pozdravom himni slovenske vojske in nadaljevali z druženjem ob zdravici. Veterani vojne za Slovenijo ugotavljamo, da mir ni več samoumeven in ga je treba graditi takoj in stalno. V društvu se moramo odzvati tudi na staranje in zmanjševanje števila članstva. Pomembna naloga je tudi, da se mladim dovolj in primerno predstavi osamosvojitev Slovenije že v šolah. Pri vseh teh ključnih zadevah lahko ugotavljamo, da nam največje težave predstavljajo delitve v družbi in enako tudi med veterani. V osamosvojitveni vojni nam je bila zaupana obramba enotne odločitve skoraj vseh Slovencev in le skupaj nam je uspelo. Lahko bi tudi v bodoče še zmogli napraviti kakšen enoten korak. Predsedstvo OZVVS Vrhnika – Borovnica Preprosta in vsebinsko nič manj bogata kultura je bila tudi zahvala za partnerice gasilcev, ki so bili v času gradnje gasilskega doma bolj odstotni, predvsem mnoge konce tedna. “Hvala v imenu širše krajevne skupnosti, hvala v imenu gasilcev. Zaradi vas, ker ste tiho podprle odsotnost vaših partnerjev in mož, je zrastel nov gasilski dom. Hvala za vašo dobro voljo in potrpljenje ob gradnji,” je zaključila Marjeta Debevec in zbrane povabila še k pogostitvi, za katero so poskrbele članice Društva podeželskih žena Ajda in kačanska dekleta. Rok Mihevc Pozornost Dolanskih fantov in deklet do starejših Na Dolu je že nekaj časa ustanovljeno dan žena in pogovor z vaščani, društvo Dolanskih fantov in deklet, ki ko smo se po dolgem času videli ima novo, pomlajeno vodstvo. in prepoznali. Zahvaljujemo se Mlajši člani so ponovno začeli s tradicijo, in sicer s posvečanjem starejšim in obeleževanjem praznikom čez leto. Tako so v petek po 8. marcu pripravili kulinarično-kulturni večer, namenjen njihovim krajankam. Dobile so nagelj, postregli so penino, domače pevico in prigrizek. Za glasbo je med sproščenim pogovorom poskrbel Domen Čerin. Slišati je bilo mogoče veliko skladb znanih slovenskih kantavtorjev, ni manjkalo ameriških »country klasik«. ”Malo smo tudi zaplesali, bilo je prijetno vzdušje, prijetno kramljanje in slišati je bilo željo, da bi dogodek zopet postal tradicionalen in bi se krajani še dobili na podobnih prireditvah.” Ker imajo na Dolu 15 krajank, starejših od 80 let, so se spomnili z obiskom tudi na njih. Veseli so, da so lahko govorili z njimi, saj so ženske polne modrosti, dobre energije in skoraj vse so na nogah. Najstarejša je za topel sprejem, Domnu Čerinu za raznolik, prijeten glasbeni stara 97 let in je izrazila veliko program in predsedniku druveselje, zadovoljstvo in zahvalo, štva Dolanskih fantov in deklet da se mladi vračajo k stari tradi- Gašperju Čerinu za celovito orciji in pozornosti do starejših. V ganizacijo dogodka.« imenu vaščank Dola in Laz se je Rok Mihevc zahvalila Marjanca Gabrovšek: foto: Lili Zakrajšek, Nenci »Dragoceno je bilo srečanje za Stevanovski Vabilo na Pomladni koncert ŽPZ Tonja iz Borovnice, z zborovodkinjo Evo Mori, vas vabi na Pomladni koncert v SOBOTO, 1. aprila 2023, ob 20.00, v večnamenski prostor OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica. Gosta: MePZ Zdravko Munih Most na Soči z zborovodkinjo Mirjam Klinkon ter citrarka Urška Bider iz Zgornje Savinjske doline. Koncert bo povezovala Marjetka Balkovec Debevec. Pridite in z nami preživite prijeten pevski večer. Vstopnine ni, je pa lepo, če kakšen drobiž prileti … Vabljeni! 25 NAS CASOPIS 513/27. 3. 2023 Občina Borovnica CMYK 27. marec 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si T E M A 26 M E S E C A Prvi avto je kupila, da je obiskovala možev grob. Mizo je krasil še čisto svež šopek rož, ki ji ga je za 97. rojstni dan prinesla najmlajša pravnukinja in še vedno je v tisti mali hiši dišalo po roladah, ki si jih za praznovanja še vedno speče sama. Zelo bistra, polna spominov, življenja in presenetljivih podrobnosti je bila v pogovoru gospa Marija Marinč, najstarejša Dolanka in prva ženska v Borovnici z vozniškim izpitom. Iz kakšne družine izhajate? kot 12-letnik orglal, kasneje je bil pevovodja. Imel je težko življenje, bil je interniran z novomeškiSem domačinka, mama in oče tudi, rod je že dolgo v Borovnici. Mama se je primožila na tole mi profesorji. Ko sem končala študij, sva se hitro majhno kmetijo, oče je bil železničar. Sem drugo- poročila, a je žal tudi zbolel na srcu in kmalu po rojenka, rojena 1926. leta, so še tri sestre in brat. rojstvu otroka pri 50. letih umrl, tako sem vdova Bili smo prijetna družina, mama zelo pridna, postala pri 30. letih. doma iz velike Majerjeve kmetije. Bila je vajena delati, skrbna gospodinja. Nismo živeli v pomanj- Največ časa pa ste učili v Borovnici … kanju, v izobilju pa tudi ne. Imela sem veliko srečo, iskali so biologa in kemi- ka. Po smrti moža so vsi moji predlagali, da bi prišla domov z otrokom. Tako sem se preselila nazaj V šoli smo bili kar pridni, možnost smo imeli na- v rodni kraj, približno leta 1956, ko je bila še podaljevati šolo v Ljubljani, ker je bil vlak. Hodila vojna doba. Tu sem učila biologijo in tudi slovensem na Poljansko gimnazijo. Hudo je pa bilo, ker ščino, da sem imela polni delovni čas. Veliko mi je takrat nastopila svetovna vojna, časi so bili zelo je bil vreden železniški promet, dobrih povezan v nemirni, tudi šole so bile okrnjene. Bil je podrt Šentjerneju ni bilo. tudi borovniški viadukt, vlak je vozil do mostu in Kako pa se spominjate učiteljevanja? nazaj in še to redko. Kakšne spomine imate na otroštvo in mladostna leta? Zelo lušten kolektiv smo bili. V glavnem smo bili domačini, Košutova, Roza, Stane, Elica, Mavčeva, Bilo je ponoči, vse je bilo razsvetljeno. Grozno bu- Miklavičeva ... Bili smo prijatelji med sabo in enačanje bomb. Dobro se tega spominjam, vse je bilo kih misli, tudi politično. Smo bili kar nadzirani. Tudi vzgoja je bila enotna. Gledali smo, da smo v ognju… Bežali smo na mah, čim dlje … otrokom dali določene vrednote, da so bili pošteni, pridni, delovni. Mislim, da je bila šola pod Kaj pa vaša poklicna pot? dobrim vodstvom, bila sem zelo, zelo zadovoljna. Šolanje sem nadaljevala v učiteljišču. Morali smo imeti tudi prepustnice. Ob koncu vojne sem bila Pa z učenci? v četrtem letniku, takrat je bilo za potovanje v Ljubljano hudo, 1946 je naš razred zaključil in so Ni bilo večjih problemov. Zelo prijetni, prijazni nas poslali po svetu. Dobila sem mesto v Škocja- in delovni. Bili so seveda izpadi, a imam zelo lepe nu na Dolenjskem, stara sem bila 21 let in sem spomine, večjih konfliktov ni bilo. s kovčkom šla v neznano. Šola je bila porušena do tal, učilnice so bile po hišah, sama sem učila Sem pa slišal, da ste bili zelo priljubljeni … v kaplaniji. Vse je bilo čudno in boječe, Dolenjska Jaz? No, jaz sem pa slišala, da sem bila zelo stroga. je bila takrat močno prizadeta, ljudje so bili sicer prijazni, ampak kot bi se bali drug drugega. Otro- Pa ste bili? ci pa veliki reveži, hrane skoraj ni bilo. V šoli ni No, zahtevala sem red in pravičnost. Proti koncu bilo ne učbenikov, še papirja ne. Ob koncu šolskega leta pa dobim dekret, da sem sem veliko pismenih nalog dajala, da sem res konprestavljena v Selo pri Hinjah nad Žužemberkom. trolirala znanje. To je bila enorazrednica za malo otrok v kmečki hiši. Po dveh mesecih pa še en dekret, nič ne vem Vam je bila biologija pri srcu? zakaj, da sem postavljena na večjo šolo Grčevje Zelo. Saj to je življenje. To, kar rastlina naredi, da pri Novem mestu. To je bila pa ogromna stavba nas vzdržuje, to sem otrokom velikokrat pripovehmeljiških grofov, njihova zidanica. Takrat po dovala. Da iz vode in zraka naredi škrob, sladkor, vojni so nas prestavljali politično, da smo bili či- beljakovine ... Da lahko spoštujemo najmanjši list, sto izgubljeni, da nismo nič izvedeli. So nas pa kaj naredi. Zelo rada sem imela biologijo, posebkar kontrolirali, se dobro spominjam, kako je nek no mikroskopske stvari. Pa smo skupaj gledali starejši moški hodil okoli zidanice ... paramecije in kar smo ujeli … Je pa v tem času razvoj znanja zelo napredoval in takrat je bila to Študij ste nadaljevali na Višji pedagoški … pravzaprav ena revščina v materialu, … Kako pa se spominjate tega bombardiranja ? Več možnosti je bilo, jaz sem hotela na defektologijo, a je bilo zasedeno in sem se prijavila na biologijo-kemijo. Ta čas je bil zame odličen, posvetila sem se šoli in študiju. Nato sem učila biologijo-kemijo v Šentjerneju in tam sem ostala. To je bila že večja šola, bila je v župnišču, ki je bilo denacionalizirano. Tudi tu je bila šolska stavba porušena. Kje ste spoznala moža? V Šentjerneju, v šoli. On je bil ravnatelj, jaz pa učiteljica. Njegovi starši so bili Kočevarji, živeli so na Fari na Kostelu. Njegovo otroštvo so preživeli tudi na Dunaju, kjer je oče delal pri regulaciji Dunajščice, njegova mama pa je prala perilo delavcev. Bili so glasbena družina, moj mož je že boljši formi, a sem se umaknila, da je Aleksander Habič dobil moje mesto. Sem bila vesela, da je ta predmet biologije dobil dobrega profesorja. Baje ste bili tudi prva Borovničanka z izpitom za avto. in jo kasneje šla iskati. Torej ste hodili v Ljubljano k maši, da vas niso videli v borovniški cerkvi? Tako je, drugače ne bi bila v službi. Saj so verjetno vedeli, da hodim v Ljubljano, dokazati pa mi niso mogli. In tako je bilo vse do upokojitve. Potem sem začela hoditi v borovniško cerkev, vključena sem bila tudi v pastoralni svet. Verjetno sem bila jaz res prva, imam pa v spominu še eno žensko iz Kačenije. Vozniški izpit sem naredila pri 42. letih. Predvsem sem bila vesela, da sem lahko obiskovala možev grob na Dolenjskem. Takrat so bili fičoti prvi avtomobili, kupila sem stoenko, verjetno na obroke. Sem se pa tudi Kako pa živite danes? Za svoja leta ste zelo čila in aktivveliko vozila s kolesom, sploh v službo v Borovni- na. co, svež zrak mi je zelo dobro del pred poučevaŠe vedno živim sama, kuham si še sama, veliko njem. Avto sem pa vozila še leto nazaj, do 96. leta. pečem sladice za vse, za moje vnuke in pravnuke. Zelo rada grem na vrt, na travnik, na njivo, zelo Eno tako tipično vprašanje, kakšen je recept, da človek rada imam še razno hortikulturo okoli hiše, obdoživi takšna zavidljiva leta? Vaša mama je dočakala rezujem, čistim. Kolikor seveda lahko. Tudi be103. leto. rem, kolikor mi oko dopušča. Še zmeraj zgodaj Moja mama je bila zelo pridna, delovna in skro- vstajam in hodim pozno spat. Zbuja me pa Radio mna. V vsem skromna. Zgled mi je. Sama sem Ognjišče, ga zelo rada poslušam, sem tudi njegorada zunaj v naravi, ne želim nobenega izobilja, va podpornica. Rada spremljam politiko in rada Imeli ste pa tudi botanični vrt pred šolo in terarij. čeprav mi ni nikoli nič manjkalo. Skromno, po- prebiram novo revijo Domovina, so zelo koristne Imeli smo lep šolski vrt, sem se posvetila izven šteno, prijazno, pa z vsemi dober biti. Pa naravna stvari notri. šolski dejavnosti. Imeli smo srečo, da smo imeli prehrana, tudi meso, nikakor pa vegetarijansko. Nam zaupate še kakšno vašo modrost? Kaj bi radi na mentorja, ki se je ukvarjal s hortikulturo, imeli srce položili vsem, ki bodo prebrali tale pogovor? smo tudi akvarij in terarij. Je bil pa ob nerodnem Kaj vas je v življenju držalo pokonci oz. vas še drži? kraju ob transformatorju in do konca stare šole. Zaupanje v naravo, v Boga, v pošteno življenje. Da bi bili vsi prijatelji med seboj, da bi si znali odDela je bilo s tem veliko, otroci pa so radi hodili, Vera je velika uteha in milost. Rada hodim v cer- puščati, da ne bi bilo sovraštva. Ker to je največji bili so pridni. Prinašali so martinčke in baje celo kev, če je le mogoče. Tam odložim težave, prav greh. Največ zla se naredi prav zaradi sovraštva. gada. Dobili smo celo nagrado v sklopu hortikultako pa tudi lepa doživetja. Ko sem bila v službi, Verjamem pa, da je nekdo nad nami. Pa ne nad turnega vrta. javno sicer nisem hodila v cerkev, razen pri cer- nami, povsod je. Bog biva z nami, vse je njegovo kvenih pogrebih. Zato sem hodila v Ljubljano in in vsi mi smo njegovi. Hvaležna sem Bogu in hvaKoliko časa ste poučevali v Borovnici? prav sem si kupila avto, da sem ob nedeljah lahko ležna sem vsem ljudem, ki smo v teh dolgih letih 25 let. Ko sem šla v pokoj, bi še lahko delala, bila šla zjutraj na Vič k sveti maši. Potem sem prišla skušali skupaj graditi boljši svet. sem stara 56 let. Takrat sem bila pravzaprav v naj- domov in k maši v Borovnico peljala mojo mamo Pogovarjal sem se Rok Mihevc 26 NAS CASOPIS 513 / 27. 3. 2023 Občina Horjul CMYK 27. marec 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 27 Novi podžupan Horjula je Andrej Stanovnik Županova beseda Pomlad je čas, ko se prebuja življenje Delo na polju se je začelo, pomlad je tu in lepše vreme nas kar vabi, da gremo ven v našo lepo naravo in seveda, da postorimo, kar je treba okoli hiše in na polju. Vesel sem, da nam to pomlad ni treba razmišljati o ukrepih za varovanje zdravja, o pandemiji. Upam, da se bo družabno življenje razmahnilo tudi pri nas, da bomo lahko spremljali občinske prireditve, da bomo hodili na gasilske veselice in se bomo lahko družili med sabo. Letošnje leto je za horjulske gasilce sploh zelo posebno, jubilejno! Praznujejo namreč 140 let delovanja, kar je resnično spoštovanja vreden dosežek. Lahko smo ponosni na naše gasilce, ki se pospešeno pripravljajo na praznovanje, ki bo svoj vrhunec dočakalo malo pred občinskim praznikom. No, ko že omenjamo praznovanje, naj povem, da smo na občini že začeli priprave na proslavo. Vsa društva in posamezniki, ki želite podati svoje predloge za podelitev občinskih priznanj, pozivamo, da to čim prej naredite. Poleg tega pa se veselimo tudi aktivnosti in dobrih idej, ki jih bomo z veseljem podprli, da bo praznični teden oziroma čas, namenjen druženju in zabavi, kar čim bolj pester. Prav tako gre vse po načrtu tudi glede gradbenih projektov v občini. Gradnja kolesarske steze lepo napreduje, mi pa že sedaj iščemo poti in rešitve, da bomo lahko v najkrajšem možnem času vse skupaj še nadgradili. Lahko rečem, da lepo sodelujemo z direkcijo za ceste in z ljubljansko urbano regijo. Naša občina je zelo priljubljena kolesarska destinacija in z dobrimi projekti lahko poskrbimo, da bo za vse bolje. Poskrbimo za razvoj cestne infrastrukture in tudi za razvoj športa ter turizma. Ob tem želim poudariti, da živimo v čistem okolju in delamo vse, da bo takšno ostalo tudi za rodove, ki prihajajo za nami. Ker je za našo prihodnost pomembno tudi razumevanje naše preteklosti, delamo tudi na obnovi hiše Kristine Brenkove. Naša želja in cilj je, da se ta lokacija čim bolje uporabi, zato zbiramo različne predloge in sodelujemo z različnimi skupinami strokovnjakov. Zato lahko z veseljem in optimizmom gledamo naprej, saj delamo za blaginjo vas vseh in za razvoj naše občine. Župan Janko Prebil Na redni seji občinskega, ki je potekala 2. marca, je bilo na dnevnem redu tudi glasovanje za potrditev imenovanja podžupana občine Horjul. Vsi svetniki in svetnice so soglasno potrdili imenovanje Andreja Stanovnika za podžupana in mu s tem namenili najboljšo možno popotnico.Andrej je dolgoletni svetnik, kot neodvisni kandidat že tretji mandat. Vedno se je zavzemal za sodelovanje in urejene odnose med ljudmi. Tako kot je župan Janko Prebil večkrat poudaril, da je treba gledati širšo sliko in delati za dobro vseh, je enakega mnenja tudi njegov novi podžupan, ki prav tako zelo dobro pozna domače okolje. Sicer je rojen na Vrzdencu, a od osnovne šole dalje ves čas živi v Horjulu. Na vprašanje, zakaj se je odločil za podžupansko vlogo, je zelo jasno odgovoril: ‘’V času Tako kot vedno so tudi tokrat potrebne predhodne prijave preko spletne strani Voke Snage na spletnem naslovu: www. mojiodpadki.si/urniki/kosovni-odpadki. Obrazec za prijavo odvoza kosovnih odpadkov je tudi objavljen na spletni strani Občine Horjul in si ga lahko natisnete ter pošljete na Voka Snago. Obrazec lahko prejmete tudi v sprejemni pisarni Občine Horjul. Naročila bodo sprejemali do četrtka, 6. aprila. Odvoz pri samih uporabnikih pa bodo opravili 13. aprila. Odvoz kosovnih odpadkov je za občane enkrat letno brezplačen. Odpadkov, ki niso kosovni odpadki, ne bodo odpeljali in bodo o njih obvestili pristojne inšpekcijske službe. Kosovne odpadke lahko pripravite za odvoz po 20.00 uri pred dnevom odvoza oziroma do 6.00 ure na dan odvoza, če ni drugače dogovorjeno z Voka Snago. Da ne bi prihajalo do pojava divjih odlagališč, še opozarjamo, da je vsakršno odlaganje kosovnih in nevarnih odpadkov v naravi strogo prepovedano. Pristojne službe vršijo nadzor, kršitelje pa čakajo vi- Andrej Stanovnik in Janko Prebil. vsak dan na občino, da sem na nim z delom in spoznam s sodetekočem z vsem aktualnim do- lavci ter kolegi iz drugih občin,’’ gajanjem. Sem ter tja greva tudi še dodaja Andrej Stanovnik. Besedilo in foto: skupaj z županom na teren ali na sestanke, da se bolje seznaPeter Kavčič Izgradnja kanalizacije in komunalne infrastrukture Žažar dobro napreduje Na območju naselja Žažar doslej še ni zgrajene javne kanalizacije za komunalno odpadno vodo, zato imajo objekti komunalne odpadne vode večinoma speljane v neustrezne pretočne greznice. Gre za projekt, ki kljub zahtevnosti gradnje lepo napreduje, zaradi uspeha na razpisu pa bo občina prejela izdatna finančna sredstva, ki so bila odobrena konec februarja letos. Znano je, da je Občina Hor- Odvoz kosovnih odpadkov bo 13. aprila – prijavite se! Obveščamo vas, da bo 13. aprila v Občini Horjul potekalo zbiranje kosovnih odpadkov. mojega sodelovanja kot svetnik sem tvorno sodeloval pri razvoju občine. Ko me je poklical župan Janko Prebil in mi predlagal mesto podžupana, sem to sprejel kot priznanje za dosedanje delo in obvezo. Menim, da lahko tudi na tak način še dodatno pomagam pri razvoju celotne občine Horjul.’’ Kot je dodal, pred tem ni razmišljal o podžupanski vlogi, a ker zakon veleva, da ima občina vsaj enega podžupana, da delo lahko nemoteno poteka v primeru nenapovedanih odsotnosti župana, je predlog sprejel. ‘’Urnik je sedaj resda malo bolj natrpan, a ni prehudo. Bolj ali manj bom deloval po potrebi, v vsakem primeru pa grem soke kazni. Opozarjamo tudi vse obrtnike in podjetnike, da so po zakonu dolžni poskrbeti za odvoz kosovnih in nevarnih odpadkov, ki nastajajo z naslova njihove dejavnosti. Odpadkov ne smejo odlagati pri zabojnikih za embalažo, ki so namenjeni gospodinjstvom, ampak pristojnim odjemalcem, s katerimi imajo sklenjeno pogodbo. Za vse dodatne informacije ali vprašanja pokličite v njihov center za podporo in pomoč uporabnikom na številko 01 477 96 00 ali jim pišite na elektronski naslov vokasnaga@ vokasnaga.si. Besedilo in foto: Peter Kavčič slika je simbolna jul pristopila k izgradnji kanalizacije s čistilno napravo ter obnovi komunalne infrastrukture Žažar, ki hkrati vključuje tudi meteorno kanalizacijo, vodovod, javno razsvetljavo in ureditev ceste. Maja lansko leto je bila podpisana pogodba z izvajalcem del – Komunalne gradnje d. o. o., kjer so se dogovorili, da je rok izvedbe 365 dni. Ob tem spomnimo, da je vrednost celotnega projekta ocenjena na 2.116.406,41 EUR brez DDV in da je predvidena gradnja sistema osmih kanalov za komunalno odpadno vodo (ločen sistem) iz armiranih poliesterskih cevi (GRP). Do sredine marca lahko potrdimo, da se dela izvajajo po terminskem planu, saj je narejenih že 6 kanalov za kanalizacijo. Trenutno se gradita še zadnja kanala. Sočasno z gradnjo kanalizacije se rekonstruira tudi meteorna kanalizacija, vodovod in javna razsvetljava. Po izvedenih omenjenih delih se bodo uredile še vse ceste z novo asfaltno prevleko. Želimo vas tudi obvestiti, da je Občina Horjul na Ministrstvu za okolje in prostor kandidirala za sofinanciranje investicije Izgradnja kanalizacije s spremljajočo infrastrukturo – Žažar po razpisu Zeleni prehod – Komponenta čisto in varno okolje, podukrep: Izboljšanje ukrepov na področju ravnanja z vodo in okoljske infrastrukture (C1 K3), Operacija: «Investicije v sisteme odvajanja in čiščenja odpadne vode, ki ležijo na manjših aglomeracijah od 2.000 PE« (C1 K3 IH). Z veseljem vam sporočamo, da smo 23. 2. 2023 s strani Ministrstva za naravne vire in prostor dobili odločbo o 50 % sofinanciranju upravičenih stroškov za izgradnjo kanalizacije v naselju Ža- žar s čistilno napravo. Vrednost izgradnje kanalizacije s čistilno napravo znaša 845.691,13 EUR brez DDV, tako znesek 50 % sofinanciranja upravičenih stroškov znaša 397.592,26 EUR. Dela potekajo po terminskem planu – prebivalcem naselja Žažar pa se ob tej priložnosti ponovno zahvaljujemo za strpnost in razumevanje ob izvedbi del. Besedilo in foto: Peter Kavčič Razpis za sofinanciranje športnih vsebin Občina Horjul objavlja Javni razpis za sofinanciranje izvajanja športnih vsebin na območju Občine Horjul v letu 20223. Vse informacije o razpisu lahko dobite na spletni strani www.horjul.si, telefonski številki 01 7591 123 (Urša Remškar) ali preko elektronske pošte ursa.remskar@horjul.si. Javni razpis je odprt do porabe sredstev oziroma najkasneje do ponedeljka, 17. 4 .2023, do 9. ure. Na razpisu lahko kandidirajo izvajalci športne dejavnosti, ki so: športna društva (tudi planinska) in klubi, vrtec in osnovna šola, zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, ki so na podlagi zakonskih predpisov registrirane za opravljanje dejavnosti na področju športa, organizacije invalidov, ki izvajajo športni progam za invalide, ustanove, ki so ustanovljene za opravljanje dejavnosti v športu in so splošno koristne in neprofitne. Novosti iz področja urbanizma Obveščamo vas, da je na področju urbanizma v Občini Horjul prišlo do nekaj novosti. Zaradi preobsežnega dela na omenjenem področju, smo urbanistično dejavnost razdelili na dve področji: na področje, ki ga ureja OBČINSKI URBANIST in področje OBČINSKEGA PROSTORSKEGA NAČRTOVANJA (OPN). Delovne naloge občinskega urbanista, katere izvaja Barbara Černe iz podjetja Projektant d.o.o. obsegajo: - izdelava mnenj o skladnosti dokumentacije z občinskimi prostorskimi akti za pridobitev gradbenega dovoljenja, - izdelava lokacijskih informacij - sprejem strank v prostorih Občine Horjul, vsako 1. sredo v mesecu od 10 do 12h. Delovne naloge OPN urbanista, katere izvaja Peter Lovšin iz podjetja Urbania d.o.o. obsegajo: - izvajanje aktivnosti v sklopu Sprememb in dopolnitev 5 OPN Horjul. - sprejem strank v prostorih Občine Horjul, vsako 3. sredo v mesecu od 10 do 12h. 27 NAS CASOPIS 513 / 27. 3. 2023 Občina Horjul CMYK 27. marec 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Čistilna akcija po celi občini bo 1. aprila 28 Tetrapaki in boljši jutri Skrb za čisto okolje ni samo naša obljuba, ampak tudi dolžnost. HORJUL: zbor ob 8. uri na občinskem trgu VRZDENEC: zbor ob 8. uri pri gasilskim domom LESNO BRDO: zbor pri cerkvi ob 9. uri Zato ste vsi, ki vam je mar za to, da odpadki, LJUBGOJNA: zbor pred kmetijsko zadrugo ob ki jih nekateri posamezniki odvržejo zaradi ma- 8. uri lomarnosti ali celo objestnosti v naravo, končajo SAMOTORICA: pri cerkvi ob 9. uri tam, kjer je njihovo mesto! Na smetišču, ločeno ZAKLANEC: pred gasilskim domom ob 8. uri glede na njihovo nadaljnjo predelavo ali razgraKdaj in kje se bodo v posamezni vasi zbrali vsi, dnjo. ki bodo vodili in sodelovali v akciji, bo objavljeno Zato bo tradicionalna spomladanska čistilna ak- tudi na občinski spletni strani in na oglasnih decija potekala v soboto, 1. aprila, po celotni občini. skah. Na zbirališču boste dobili potreben materiTukaj so znane lokacije in ure, kjer se bo po posa- al, kot so vrečke za smeti in rokavice. Letos bomo imeli dve barvi vreč za lažje sortiranje. Zato vas meznih krajih in vaseh vse skupaj začelo: naprošajo, da se v rumene vreče odlaga embalaža, v črne vreče pa ostale smeti. Nabrane smeti lahko ŽAŽAR: zbor ob 8. uri pred gasilskim domom PODOLNICA: zbor ob 8. uri pred gasilskim do- v vrečah pustite na ekoloških otokih v občini. Peter Kavčič mom Vabilo: Prikaz strokovnega obrezovanja sadnega drevja Ugodni pogoji za uspevanje sadnega drevja, kot smo jim priča v horjulski dolini, lahko s pravilnim obrezovanjem dreves prinesejo obilo sadja, mi pa pridemo do doma pridelane hrane. Zato vas vabimo vas na brezplačni prikaz strokovnega obrezovanja sadnega drevja, ki bo v sredo, 29. 3. 2023, od 13. do 15. ure v šolskem sadovnjaku (ob poti od zgornjega parkirišča proti šolskemu čebelnjaku). Postopek obrezovanja bo vodil profesor Robert Veberič iz Biotehnične fakultete. Delavnica je na- menjena vsem občanom in občankam. Lepo vabljeni, da se udeležite v čim večjem številu. Verjamemo, da boste odšli domov bogatejši za dragoceno znanje. Besedilo in foto: Peter Kavčič V prvem razredu so rajali kurenti Ekologija nas spremlja na vsakem koraku, saj na šoli že vrsto let izvajamo različne aktivnosti v okviru programa Eko šola. V mesecu februarju pa smo si učenci v 3. a pri pouku zadali izziv, da dodobra spoznamo embalažo tetrapak. Spoznali smo, da je sestavljen iz mnogih plasti, ki mu skupaj dajejo odlične lastnosti, ki ohranjajo tekočine nespremenjene. Na plasti smo razstavili tetrapak in videli, da je v njem največ kartona. Zaskrbela nas je misel, koliko požaganih dreves je potrebnih, da lahko pijemo sokove in mleko. Vedeli smo, da je treba tetrapake ločevati, a nikomur se še sanjalo ni, kaj bi lahko iz njih naredili in kako to storijo. Našli smo zanimive filme, ki so prikazovali postopke v tovarnah, kjer predelajo tetrapake. Navdušeni smo bili, ko smo izvedeli, da lahko iz tetrapaka izdelajo robčke, wc papir, škatle ter celo klopi, kemične svinčnike in gradbeni material. Da navdušimo tudi druge za pravilno ločevanje tetrapakov, smo najprej izdelali plakate, na katere smo narisali in zapisali vse naše novo znanje. Z njimi smo se odpravili po razredih, kjer so nam vsi pozorno prisluhnili. Najbolj jih je zanimala naša obljuba, da se bodo lahko tisti, ki si bodo veliko zapomnili, sladkali z nečim sladkim v embalaži tetrapak. Teden pozneje je sledila nagradna igra. Vsak dan so učenci zavzeto odgovarjali na vprašanja o tetrapakih ter jih nosili v našo nagradno skrinjico. Nagrade so bile namreč čokoladno mleko, ki so nam jih velikodušno podarile Ljubljanske mlekarne. Ves čas smo tudi pridno zbirali tetrapake in jih nosili v šolo. Pri likovni umetnosti smo iz njih izdelali gozdne živali ter zeleni most, ki nad avtocestami omogoča prosto pot živalim. Seveda smo se tudi mi posladkali s čokoladnim mlekom, saj smo ob koncu projekta vsi zadovoljni ugotovili, da smo naredili nekaj dobrega za naš planet in se ob tem tudi veliko zanimivega naučili. Predvsem pa smo dokazali, kako veliko lahko naredimo, če združimo moči in delamo v slogi za lepši jutri. učenci 3. a in učiteljica T. G. Vpisali smo se v šolo Letošnja zima je natresla kar nekaj snega, tako da smo se kepali, nasankali po vzpetinici ob naših učilnicah, zgradili snežne bunkerje in snežake. Zaželeli smo si daljših dni, tekanja za žogo, iger v pesku in na igralih. V goste smo povabili vesele kurente. Naslikali smo jih in slike obesili ne stene učilnic. Izdelali smo si maske kurenta, vsak svojo. Ko so bile maske narejene, so odšle z nami domov, da so spomnile naše mame na sladke ocvrte miške in pustne flancate. Le kaj bi porekle maškare, če ne bi imeli ničesar za pusta hrusta? Jim bi uspelo odgnati zimo in prignati pomlad v našo dolino? Kdo ve. Na pustni torek naših prvošolcev ni bilo v šolo, namesto njih je učiteljici čakalo polno veselih, igrivih maškarc. Ampak začuda tudi učiteljic ta dan ni bilo v šolo. V učilnici 1. b je zacvetela velika roža, v učilnico 1. a pa je zašel medved. Maškarcam sta njuna glasova zvenela čudno domače, pa tudi roži in medvedu se je dozdevalo, da poznata glasove maškarc. Po- poldne so naše maškarce zaplesale na šolskem plesu, potem pa so izginile brez sledu. V sredo so na stolčkih spet sedeli naši prvošolci, v šolo pa sta se vrnili tudi učiteljici. Z oken in sten so se umaknili snežaki, v razred smo povabili pomlad. Kdaj pa ji bo uspelo natrositi belih zvončkov po osojnih bregovih, na sončno stran pa veselih trobentic, žafrana, zelenega hostnega teloha, zdravilnega pljučnika in jetrnika? Na to pa še čakamo. Zapisali učiteljici prvih razredov Irena in Mojca Mesec februar je najkrajši mesec v letu, zato tudi hitro mine. smo okrog tekali v maskah, so lansko leto svoje otroke mame vpisale v šolo same. Letos so 15. februarja naši malčki prišli v šolo v spremLetošnje leto bo za metulje stvu svojih mamic, nekatere in največje čebelice horjulske- pa so spremljali tudi atiji. Skuga vrtca minilo hitro, saj se paj so ogledali risbice, ki so jih bodo že pred jesenjo poslovili narisali prvošolci in učilnici od vrtca in svojih vzgojiteljic prvih razredov. Odrasli so in postali pravi šolarji. Sredi uredili vse, kar zahteva vpis, februarja so potekali širom otroci pa so posedli v krog na Slovenije vpisi v prvi razred, stolčke, se predstavili in ob prina naši šoli pa vsako leto za žgani svečki poslušali pravljico naše bodoče prvošolce učite- o beli muci, ki hoče biti tako ljice pripravimo uro pravljic lepo črtasta kot njena mami. in ustvarjalno delavnico. Ker Učiteljicama so pravljico poso bila zadnja leta taka, da magale povedati živalce lutk in skupaj smo ugasnili svečko. Iz trdega papirja smo si izdelali lutko mucko, tako kot nam je všeč in jo pobarvali z veselimi barvami. Upajmo, da so si bile mucke všeč, skupaj z otroki so se odpravile domov, velike živali pa bodo otroke obiskale v vrtcu in jim zaigrale še eno pravljico, ki smo se jo naučili zanje prvošolci. Deček je učiteljici povedal, da bi on igral malo muco, užival je, ko je oblikoval svojo lutko. Deklica pa je povedala, da sta z mamico videli polno pisanih šolskih torb, ona pa se še ni odločila, katera je najlepša. Na svojem sprehodu so ti otroci srečali učiteljico, ki jim je v šoli prebrala pravljico. Veselo so ji mahali. Pravijo, da se veselijo, da postanejo šolarji in zvejo veliko novega, kar se skriva za šolskimi zidovi. Pa njihove vzgojiteljice? Na njih čakajo mame majhnih fantkov in punčk, ker bodo jeseni mame spet odšle v službo. Zapisali učiteljici prvih razredov Irena in Mojca 28 NAS CASOPIS 513 / 27. 3. 2023 Občina Horjul 27. marec 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Uspešno izveden gasilski kviz za najmlajše V soboto, 4. marca, je v Osnovni šoli Horjul potekalo občinsko gasilsko mladinsko tekmovanje v gasilskem kvizu. Gre za tekmovanje gasilskih zvez Horjul, Dolomiti in Brezovica. Najboljše ekipe iz vsake gasilske zveze pridobijo “vstopnico” nastopa na regijskem tekmovanju, tam pa se bodo potegovale za možnost nastopa na državnem nivoju. Zaradi boljše logistike vsako leto tekmovanje organizira ena izmed omenjenih gasilskih zvez in nanj povabi še ostali dve gasilski zvezi. Za nagrado in spodbudo mladim gasilcem organizator priskrbi tudi pokale za prve tri ekipe. Bistvo tovrstnih tekmovanj je v izobraževanju in bogatenju izkušenj bodočih gasilcev. Otroci morajo zato pokazati veliko znanja o organizaciji in delu gasilstva, o požarni preventivi in CMYK Dan Civilne zaščite PGD Horjul prejelo plaketo ob 140-letnici delovanja Prostovoljno gasilsko društvo Horjul to leto praznuje okroglih 140 let od samega začetka svojega delovanja. prvi pomoči. To pa morajo tudi utemeljiti še s praktičnimi vajami in spretnostmi. Brez trdega dela in učenja jim to seveda ne bi uspelo. Matej Sotošek, predsednik komisije za mladino GZ Horjul, je po tekmovanju povedal: ‘’Letos je tekmovanje organizirala komisija za mladino Gasilske zveze Horjul. S sodelovanjem smo bili zadovoljni, saj se je tekmovanja udeležilo kar 92 ekip, oziroma približno 400 otrok in mentorjev. Zahvala gre organizatorju za izvedeno tekmovanje, občini Horjul za najem športne dvorane OŠ Horjul, ter vodstvu OŠ Horjul za najem prostorov šole. Ob tem ne smemo pozabiti tudi na tiste, ki doma spodbujate svoje otroke. Zato gre posebna zahvala vsem staršem in tistim, ki ste kakorkoli pomagali pri izvedbi tekmovanja. Želim pohvaliti tudi mentorje in naše mlade gasilce za marljivo delo. S takšno zagnanostjo se za prihodnost gasilstva v naši občini ni potrebno bati. Z gasilskim pozdravom. Na pomoč!’’ Peter Kavčič, foto: Matej Sotošek, GZ Horjul 29 V tem širokem časovnem okvirju so bili nemalokrat primorani posredovati, svojo dolžnost pa izpolnjevali s srcem in nesebično skrbjo za ljudi, ki so se znašli v stiski. Dan Civilne zaščite se v Sloveniji obeležuje 1. marca. Gre za pomemben praznik, ki nas opominja na vse, ki v naši državi skrbijo za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter ob njih uspešno ukrepajo. Dan vseh, ki skrbijo za naše premoženje in preprečujejo usodne posledice za okolje. Dan tistih, ki jim pripada moralno najvišja naloga, varovanje človeškega življenja. V ta namen se je v Športni dvorani Domžale odvijala slavnostna prireditev Civilne zaščite. Prostovoljno gasilsko društvo Horjul je preje- lo plaketo ob jubilejni 140-letnici delovanja. V imenu vseh članov jo je sprejel predsednik društva, Tomaž Zdešar. Ostalim prostovoljnim gasilskim društvom je bilo podeljenih 11 srebrnih priznanj in 2 zlati ter 1 plaketa ob 130-letnici. Poleg Horjula sta plaketo ob 140-letnici prejeli še prostovoljni gasilski društvi Ig in Verd. Med uradnim delom s podelitvami priznanj in plaket so poskrbeli tudi za kulturni program. Nastopil je moški pevski zbor CZR Domžale, za ritme dalmatinske glasbe pa so poskrbele pevke ženske klape Kamelje. Med udeleženci proslave so bili tudi župan Janko Prebil, predsednik Gasilske zveze Horjul, poveljnik Civilne zaščite in dva člana društva PGD Horjul. Plaketa je za PGD Horjul potrdilo o dobrem in trajnem opravljanju svojega dela, ki ostaja neprekinjeno že 140 let in bo takšno tudi ostalo. Peter Kavčič, foto: občinski arhiv V Horjulski dolini gasilci usposobljeni tudi za prve posredovalce – bolničarje Delo horjulske gasilske mladine v 2022 - občinsko orientacijsko tekLeto 2022 je bilo za movanje na Rakitni (8 odličij) gasilsko mladino PGD - udeležba na Florjanovi maši v Horjul zelo aktivno. Horjulu Leto je minilo v - regijsko orientacijsko tekmoznamenju priprav na vanje v Preski pri Medvodah tekmovanja, tekmovanj (pionirji, mladinci in mladinke so se uvrstili na državno tekin drugih dejavnosti. Mladina je tako sodelovala na naslednjih dogodkih: - gasilsko smučarsko tekmovanje na Rudnem pri Železnikih (Ambrož odlično 2. mesto, ostali tekmovalci 4., 5. in 6. mesto) - občinsko tekmovanje v gasilskem kvizu, ki je potekal v Horjulu in Zalogu pri Polhovem Gradcu (pionirke 3. mesto, mladinke in pionirji 2. mesto) - regijsko tekmovanje v gasilskem kvizu v Polhovem Gradcu (pionirji 3. mesto) - izobešanje gasilske olimpijske zastave - udeležba nekaterih članov na gasilski olimpijadi v Celju - obisk mladine v Domu starejših občanov Horjul movanje) - sodelovanje na gasilski paradi na Vrzdencu ob 90-letnici delovanja društva - kampiranje gasilske mladine na Pokojišču nad Borovnico - Državno orientacijsko tekmovanje v Iški vasi (mladinke Tereza, Erika in Lara so dosegle odlično 3. mesto, mladinci 20. mesto, pionirji 24. mesto) - občinsko tekmovanje v gasilsko-športnih tekmovalnih disciplinah v Horjulu (pionirke, pionirji, mladinke so dosegli 1. mesto, mladinci so bili 4.) - regijsko tekmovanje v gasilsko športnih tekmovalnih disciplinah v Zbiljah pri Medvodah (pionirke 1. mesto in uvrstitev na državno tekmovanje, ki bo letos jeseni, pionirji 24. mesto in mladinke 4. mesto) - opravljanje gasilskih veščin v gasilskem domu - izdelava novoletnih voščilnic - tombola Posebna zahvala gre mentorjem Tinkari Burjek, Špeli Zdešar, Ireni Čepon, Izi Gabrovšek in Petru Maroltu, ki v svojem prostem času urijo mlade gasilce in gasilke. Hvala tudi vsem voznikom, spremljevalcem na tekmovanjih in ostalim, ki na kakršenkoli način prisostvujejo k uspešnemu delu z mladino. Hvala tudi Upravnemu odboru PGD Horjul, ki odobrava naše stroške povezane z delom mladine, ter vsem članom, ki so nam s svojim trudom omogočili nove prostore na podstrešju, v katerih že pridno vadimo. Največja zahvala pa gre otrokom, ki s predanostjo, veseljem in vnemo prihajajo na vaje in se udeležujejo tekmovanj. Upamo, da bo tako tudi v bodoče. Ponosni smo na vas! Mentorji horjulske gasilske mladine 15. in 16. februarja je v prostorih gasilskega društva Zaklanec potekal obnovitveni 10-urni tečaj prvih posredovalcev za specializacijo gasilec bolničar. Tečaj je obiskalo kar 20 gasilcev iz društev Korena, Žažar, Vrzdenec, Podolnica, Zaklanec in Horjul. V prvih urah tečaja smo znova obnovili teoretično znanje na temo temeljni postopki oživljanja (TPO) in avtomatski defibrilator (AED), oskrbovanje ran, iznos poškodovanca iz nevarnega območja, uporabo nosil in vratne opornice, zaustavitev krvavitev in odstranitev motoristične čelade. Sledil je zelo zanimiv praktični del tečaja, kjer smo vloge reševanja in ponesrečencev pre- izkusili tudi sami. V dveh dneh so se zamenjali štirje predavatelji, vsi zelo izkušeni reševalci reševalne postaje univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana. Na resničnih primerih so nam poizkušali kar najbolje predati svoje znanje, mi pa bi jih lahko poslušali ure in ure ter občudovali njihov pogum, iznajdljivosti in samozavest. Za zaključek dvodnevnih predavanj pa je sledil preizkus znanja, ki je bil za nas tokrat le v pisni obliki. Vsi smo ga opravili z odliko. Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili civilni zaščiti Horjul za organizacijo in sponzoriranje tega tečaja. Hvala vam za izkazano zaupanje v naše delo in medsebojno pomoč na terenu. Z gasilskim pozdravom, Na pomoč! PGD Horjul 29 NAS CASOPIS 513 / 27. 3. 2023 Občina Horjul CMYK 27. marec 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 30 Občni zbor Društva upokojencev Horjul Na prvo februarsko nedeljo, 5. februarja, smo se horjulski upokojenci udeležili Občnega zbora. Od 177 članov se nas je udeležilo 81. Predsednik društva, Matko Zdešar, je v uvodu pozdravil vse navzoče člane društva in zunanje vabljene goste, ki so se vabilu odzvali. Med nami sta bila predsednik in podpredsednik OZ DU Ljubljana, župan naše občine, predsednik DU Dobrova in predsednica ter podpredsednik DU Polhov Gradec. Predsednik našega združenja je prebral dnevni red OZ in za predsedovanje predlagal Braneta Dolenca in člane delovnih teles OZ. Vsi so bili soglasno potrjeni. Poročilo o delu društva za leto 2022 je podrobneje podal predsednik. Sledilo je finančno poročilo, ki ga je pred tem pregledal Nadzorni odbor, in ostala poročila. Po zaključku Občnega zbora je predsedujoči OZ pozval goste k besedi. Prvi se je odzval naš župan Janko Prebil. Poleg tekočih del, ki so se iz preteklega leta premaknila v letošnje, je v planu še obnova rojstne hiše Kristine Brenkove, ki je že v lasti naše občine. V njej se bodo vrstila razna srečanja, pogovori, krožki, delavnice in še kaj. Objekt nasproti te hiše se bo preuredil v knjižnico, kamor bodo preselili sedanjo. Obstoječi objekt sedanje knjižnice pa bo služil potrebam koncesionarjev oz. Zdravstvenega doma. G. Mirko Jarc, predsednik OZ DU Ljubljana Vič – Rudnik, je izrazil zadovoljstvo ob delovanju našega društva. Žalosti pa ga preslab vpis novih članov. Anton Grosek je predsednik DU Dobrova, Cecilija Jarc Polhovega Gradca. Oba sta izrazila željo, da bi se medsosedski odnosi še naprej dobro nadaljevali. Po zaključku OZ je sledil kulturni program z zabavnim srečanjem. V naši sredini smo gostili pevca znane glasbene skupine Modrijani Sergija Lugovskega in pianista Franja Oseta. Oba sta iz znane glasbene skupine Modrijani. Predsednik našega društva je prijatelj Sergija in njegove družine. Prijateljstvo izvira iz časa balkanske volje, ko je njemu, takrat mlademu dečku in njegovi družini, pomagal uiti strahotam vojne in se preseliti v Slovenijo, kjer so še vedno. Slišali smo pretresljive izpovedi takratnega trpljenja in po zaključku vsake pripovedi je zapel pesem sorodne tematike, kar je marsikomu orosilo oko. Za konec pa je po izboru občinstva zapel še znano Plestenjakovo pesem »Še en poljub mi daj«, za kar je prejel bučen aplavz. Sledilo je kosilo. Pogrešali smo tiste, ki bi se nam lahko pridružili, pa jih ni bilo. Zato vabimo vse, da se nam pridružite, dokler vam zdravje to še dopušča, saj je škoda izpustiti vse lepo, kar imamo še pred seboj. Zabeležila Olga Gabrovšek Napev – odsev v prosvetnem domu za ohranjanje ljudskega izročila V četrtek, 23. februarja, zvečer se je v Prosvetnem domu Horjul zaslišalo ubrano petje. Ljubitelji zborovskega petja in glasbe so spremljali območno revijo poustvarjalcev glasbenega izročila Ljubljana okolica napev – odsev 2023 v organizaciji Javni sklad RS za kulturne dejavnosti Območna izpostava Ljubljana okolica in Prosvetnega društva Horjul. Za strokovno spremljanje revije je poskrbela Simona Moličnik, magistrica muzikologije in dobra poznavalka materialne glasbene ostaline ter pisnih in zvočnih virov, s katerimi je 15 let rokovala v Glasbeni zbirki v NUK-u. Od leta 2008 je urednica za glasbo na Prvem programu Radia Slovenija, kjer je avtorica tedenskih tematskih oddaj Slovenska zemlja v pesmi in besedi ter z njo povezane rubrike Dobra glasba, dober dan. Nastop so odprli člani podpeškega okteta (KUD Podpeč) pod vodstvom Jožeta Rogelj in Jana Jermana. Zapeli so pesmi Sloven’c Slovenca vabi, Majolka bod’ pozdravljena in Ko b’ sodov ne b’lo. Nastopili so tudi člani FS Klas Horjul & Šumnik Borovnica in zapeli pesmi Snoči sem na vasi stal, Pozimi pa roži- ce ne cveto in Lan sem se oženu. Zatem je zapel tudi ženski del naših članov folklorne skupine. Članice FS Klas Horjul & Šumnik Borovnica so se predstavile s tremi pesmimi in sicer s pesmijo Nezvesti študent, Rožic ne bom trgala in Preljubi fantič moj. Oba zbora je vodila Neža Prosen. Po petju pesmi so na oder stopili še člani in članice senožeškega tamburaškega orkestra pod taktirko vodje Eve Dukarič. Zaigrali so pesem Moja mati kuha kafe, venček Koroških ljudskih in Coklarska. Po končani prireditvi smo za komentar o nastopu povprašali Nežo Prosen, članico FS Klas Horjul & Šumnik Borovnica, ki je ob tej priložnosti vodila domača zbora: ‘’Lepo je bilo slišati pohvale s strani strokovnjakov kar nam daje dodatno motivacijo. Menim, da je pomembno, da se ohrani kulturna dediščino in te pesmi, ki so se nekoč redno prepevale. Danes mladi ne poslušajo več teh pesmi, niti jih ne pojejo. Všeč mi ej bila pohvala, da mladi ljudje pojejo na star način. Zagotovo FS Klas Horjul&Šumnik Borovnica pa k temu pripomore tudi dobro vzdušje na vajah. Ob dobri družbi in sozvočju se to začuti tudi na odru, ko zapojemo pred publiko.’’ Program je povezoval Tomaž Simetinger. Peter Kavčič, foto: Nejc Velkavrh Fotografija desno: Ob koncu so nastopajoči prejeli tudi priznanja. 30 NAS CASOPIS 513 / 27. 3. 2023 Občina Horjul CMYK 27. marec 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 31 Odlična udeležba državnega prvenstva Na odprtem državnem prvenstvu, ki je potekalo 26. februarja v športni dvorani OŠ Horjul v organizaciji horjulskega Mažoretnega in twirlnig društva, so nastopila dekleta, ki so pred sodniško žirijo pokazala izjemno mero spretnosti in kontrolo nad vihtenjem twirling palice. Ker gre za tehnično disciplino, ki jo v Horjulu ne trenirajo, tokrat nismo imeli domačih predstavnic, a zato ni bilo tekmovanje nič manj zanimivo. Zbrane tekmovalke in njihove ekipe ter celotno občinstvo, ki je prišlo v Horjul iz celotne Slovenije, je v uvodnem nagovoru pozdravil tudi župan Janko Prebil: ‘’Dobrodošli v nekoliko zasneženem Horjulu, lepo pozdravljam vse skupaj, posebno še tiste, ki ste se pripeljali iz najbolj oddaljenih koncev Slovenije. Vsem tekmovalkam želim uspešno nastopanje, da pokažete, kaj znate, sodnikom in sodnicam pa želim, da boste pravično in pošteno ocenjevali nastope.’’ Župan se je zahvalil tudi za dobro organizacijo Horjulskega društva pod vodstvom Kinde Kranjec, ki je s temi besedami opisala tekmovanje: ‘’Veseli smo, da lahko gostimo tak dogodek Priznanje ekipi in najboljšemu posameznemu igralcu Žirija in župan med pozdravnim nagovorom. bile na vrsti, tokrat naša dekleta lahko občudujemo harmonijo Besedilo in foto: Peter ne tekmujejo, saj gre za nekoliko gibanja, plesa in vrtenja palice. Kavčič bolj zahtevne tehnike. V Horjulu treniramo in potem tudi nastopamo v prostih kategorijah, kjer je nekoliko več izraza, možnosti individualnega prilagajanja. Tukaj na tem tekmovanju pa so vsi gibi in vsa koreografija točno določeni. Od tega kje in kako je treba prijeti palico, do Ura pravljic točno določenega oziroma odmerjenega prostora.’’ 4. 4. 2023 ob 18. uri, Knjižnica Horjul Na vprašanje, ali je takšna orPripovedovanje pravljice, ki ji sledi ustvarjanje. ganizacije tekmovanja naporna, Najlepša slovenska jezera in slapovi - Manca Korelc je Kinda dejala: ‘’Za organizaciPotopisno predavanje jo gre veliko časa, niti ne toliko 12. 4. 2023 ob 18. uri, Knjižnica Horjul skrbi, ampak vsaka pomoč nam pride prav.’’ Tako da vsi starši, ki Z Manco Korelc, avtorico projekta Moja jezera in knjige imate voljo in čas na kakršen The Slovenia Lakes, se boste sprehodili med najlepšimi jezeri in slapovi Slovenije, ki jih je odkrivala na svojem koli način pomagati, ste zelo 5-letnem odkrivanju Slovenije. Zagotovo boste spoznali lepo vabljeni, da ob tovrstnih kakšen nov kotiček Slovenije in dobili idejo, kam se odpradogodkih pomagate pri orgaviti na izlet. Na predavanju boste lahko kupili tudi njeno nizaciji. Vsak par rok prav pride, knjigo. domov pa boste zagotovo odšli Vabljeni! bogatejši za lepo izkušnjo sodelovanja na tekmovanju, kjer Vabilo Vzleteli smo! – Lara Gabrovšek Kinda Kranjec na nacionalni ravni, gre pa za predtekmovanje v tehničnih kategorija za 22. odprto državno prvenstvo v twirlingu Mažoretne in twirling zveze Slovenije. Tokrat so se udeleženke pomerile v twirlingu, tekmovanje za mažorete pa nas čaka junija. V teh kategorijah, ki so V plesnih ritmih salsationa in pozitive V elitni inline hokejski ligi so horjulski hokejisti dosegli nov niz neporaženosti, najmlajši pa so se veselili in uživali v tem atraktivnem športu na mednarodnem turnirju z močno udeležbo. V petek, 17. 2. 2023, sta se pomerila horjulski in topliški klub. Naša ekipa Dinamiti Horjul je sicer tekmo začela precej rezervirano in nasprotnikom dovolila vodenje igre. Prvi zadetek za Dinamite je dosegel Prebil Marcel v 27. minuti, kaj kmalu za tem pa je drugi gol dosegel še Simšič Rok. V začetku drugega polčasa so medvedi iz Toplic še močneje pritisnili in zmanjšali zaostanek na 2:1. V zadnjih minutah so nasprotniki poskušali še z igralcem več na igrišču, vendar je po ukradenem paku v polno zadel zadel horjulski kapetan Anže Lončar. Dva tedna kasneje so bili ponovno na vrsti naši Dinamiti, tokrat so v petkovem obračunu suvereno odpihnili Ščuke iz Cerknice z rezultatom 13:2, že dan kasneje pa zmagali še z večjo razliko 19:2 proti ekipi HK Žirafe. Tako so Dinamiti Horjul končali redni del sezone na vrhu kot edino neporaženo moštvo v državnem prvenstvu. Še več! Kapetan Dinamitov Anže Lončar je bil okronan s prestižnim nazivom MVP (najbolj zaslužen igralec) rednega dela sezone, po mnenju Inline zveze Slovenije, za kar mu seveda iskreno čestitamo. Na zadnji tekmi v rednem delu sta se pomerila še horjulska TNT ekipa in Ščuke iz Cerknice. Horjulci so se na tekmi soočali s kar nekaj odsotnosti ključnih igralcev, vendar jih to ni ustavilo pred dobro in borbeno igro. Ekipa TNT je na krilih mladih igralcev prišla do zmage z rezultatom 9:4 in pomembnih 3 točk. Ekipa TNT je redni del sezone končala na 8. mestu in bo nadaljevanje sezone odigrala v skupini B, kjer morajo za napredovanje zasedati 1. ali 2. mesto. V soboto, 4. 2., se je v horjulski dvorani odvil veliki mednarodni turnir mlajših ekip. Na turnirju so nastopile kategorije U9, U11, U13 in U16. Ekipe, ki so sodelovale na turnirju so prihajale iz Slovenije, Hrvaške in Italije. ‘’Mladi Dinamitki so se odrezali več kot odlično, zadevali so kot po tekočem traku, na samem turnirju pa ni manjkalo smeha in dobre volje. Se že veselimo, da ponovno odigramo takšen turnir v domači dvorani,’’ še dodaja trener Timotej Fink. Peter Kavčič, foto: arhiv HK Dinamiti Vesele udeleženke salsation dogodka v Horjulu. imena. Preko gibanja so se namreč sprostiV nedeljo, 5. marca, so se v la čustva vseh jakosti in oblik. V petih urah športni dvorani OŠ Horjul zavrteli v ritmih vročega latina in energičnega plesa so poleg potu tekle tudi solze sreče in drugih ujetih emocij. poznanega popa, manjkalo pa ni Udeleženke so plesale z odlično enotnoniti melodij bolj ganljive glasbe. stjo, gostja pa je prišla in delavnico odvoDvorana je bila polna plesalk in dobre energije, zato ne preseneča, da so dekleta tam ostala skoraj cel dan. V športni dvorani pri Osnovni šoli Horjul je ljubitelje plesa in rekreacije obiskala salsation master trenerka iz Danske, Nanna Jelbert. Gre za prvi tovrsten dogodek, ne le v Sloveniji, temveč tudi na ‘’našem koncu’’ Evrope. Izpeljana delavnica z naslovom ‘’Motion To Emotion’’ je izvršila poslanstvo svojega dila s tolikšno mero energije, da je na vse naredila močan vtis. Zadovoljni nasmeški so na obrazih ostali še dolgo po zaključku vadbe. Ta povezuje elemente plesa z ostalimi zvrstmi aerobnega gibanja, ki se združijo v dinamičen in zabaven način rekreacije, namenjene vsem. Že zdaj je pravi hit med dekleti iz Horjula in Vrhnike, ki plešejo pod vodstvom Irene Pfunder, slovenske Salsation Master trenerke. Izvaja tedenske tečaje, ki jih prav tako zapuščajo z zadovoljnimi nasmeški. Ples je hrana za dušo in telo, je rekreacija in terapija. Zato si želimo takšnih dogodkov in rednih tečajev v prihodnost še več. Ob tej priliki se organizator, društvo Plešem zase, želi zahvaliti vsem, ki so dogodek pomagali realizirati in uspešno izpeljati. Zahvala gre predvsem občini Horjul za gostoljubje in ponujen prostor ter podjetjema Metrel in Avtotrade za podporo dogodka. Prav tako se zahvaljujemo vsem udeleženkam, ki so si to nedeljo rezervirale za ples. Vsi pa navijamo, da se v prihodnje opogumi tudi kak moški udeleženec in se pridruži pri vadbi. Peter Kavčič Foto: arhiv Salsation 31 NAS CASOPIS 513/27. 3. 2023 Občina Dobrova-Polhov Gradec CMYK 27. marec 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 32 Obravnavali predlog proračuna Županova beseda Spoštovane občanke in občani! V sredo, 8. marca 2023, je potekala 3. redna seja občinskega sveta, na kateri so člani sveta obravnavali osem točk dnevnega reda in sprejeli naslednje sklepe. Mesec marec je bil usmerjen v pripravo proračuna. Sklep o lokacijski preveritvi v enoti urejanja prostora KE6/292. Na podlagi usklajevanja, pridobivanja podatkov, izvedenih analiz ter številnih pobud je bil na 3. seji predstavljen osnutek proračuna, ki je bil v javni obravnavi do 23. marca. Predlog proračuna so pregledali in obravnavali vsi občinski odbori ter sveti krajevnih skupnosti. Ključna usmeritev pri pripravi proračuna je njegova uravnoteženost, zasledovanje razvoja in zagotavljanje financiranja za vzgojo, šolstvo, zdravstvo, šport, kulturo in druge dejavnosti, ki jih mora občina, kot javni servis zagotavljati. Med večjimi izzivi je predvsem področje investicij in strateških projektov, kjer je sredstev vedno manj, kot je potreb. V letu 2022 se je začelo z investicijskimi projekti predvsem na področju urejanja in rekonstrukcije cest in vodovodov. Izvajanje projektov se nadaljuje tudi v letu 2023. Pri pripravi proračuna za leto 2023 smo ugotovili, da se je julija 2022 občina zadolžila za 3,27 mio EUR do leta 2030, ker je bilo v letu 2022 več odhodkov kot prihodkov. Pri detajlnem pregledu posameznih postavk na strani prihodka in odhodka je bilo ugotovljeno, da so investicije in stroški v vodovode in komunalno infrastrukturo bistveno višje od prihodkov. Ugotovljeno je bilo, da je proračun občine dolgoročno neuravnotežen, kar je med drugim tudi posledica zadolževanja občine. V prihodnje bo to izziv občine in vseh nas občank in občanov ter vprašanje za vse ali si želimo urejeno in vzdrževano osnovno infrastrukturo in razvoj občine. Naša naloga je, da se dolg občine zmanjša in da se zagotovi ter redno vzdržuje infrastruktura v naši občini, gradi ceste, obnavlja vodovode, uredi pogoje in zgradi trgovino, pošto, zdravstveno postajo, vrtec, kultura, šport, in izvede projekte, ki bodo našim občanom izboljšali kakovost življenja. Osnova za gradnjo nove infrastrukture so zemljišča v lasti občine, ki pa jih za posamezne strateške projekte občina bodisi nima, bodisi zemljišča niso zazidljiva. Za zagotavljanje virov financiranja in pridobivanja sredstev sta pogoja, da ima občina zemljišče in izdelan projekt za gradbeno dovoljenje. Večji infrastrukturni projekti so trenutno v idejni fazi priprave, zato bo potrebno še kar nekaj korakov za izdelavo projektnih dokumentacij, kar velja predvsem za projekte Vrtec pri OŠ Dobrova, izgradnja in celovita ureditev centra Dobrove, izgradnja zdravstvene postaje Polhov Gradec, izgradnja kanalizacijskega omrežja Dvor-Dolenja vas in številni drugi. Prav tako se ugotavlja, da upravljanje ŠRC Gabrje in prireditvenega prostora Pograjski dom ni pravno urejeno in bo treba pristopiti k ureditvi tudi z namenom, da se zagotovita ustrezno vzdrževanje in investiranje v našo infrastrukturo, ki mora postati ponos naše občine. V prihodnje si želim, da bo naša občina imela po vseh krajih osnovno infrastrukturo in prostor za druženje tako za mlade, kot starejše. Kljub vsem navedenim dejstvom se na občini intenzivno trudimo in vlagamo energijo v izvajanje številnih projektov, ki so usmerjeni v zagotavljanje boljšega in kakovostnejšega življenja za vse. Ob zaključku te kolumne pa ob materinskem dnevu izrekam vsem mamam iskrene in srčne čestitke! Čez leto se razdajate, skrbite za druge in ustvarjate topel, ljubeč dom. Materinski dan je vaš dan, zato naj bo poln ljubezni in bližine. Jure Dolinar, župan Občine Dobrova – Polhov Gradec VESELE VELIKONOCNE praznike! Občina Dobrova - Polhov Gradec Postopek lokacijske preveritve omogoča manjše utemeljene spremembe namembnosti zemljišč izven postopka za spremembo občinskega prostorskega načrta. Občina je prejela pobudo za izvedbo lokacijske preveritve za dopustitev individualnega odstopanja od občinskega prostorskega načrta v katastrski občini Babna Gora. Na podlagi predloženega elaborata so nosilci urejanja prostora podali pozitivno mnenje za spremembo namembnosti zemljišč, v prostorih Občine je potekala tudi javna razgrnitev elaborata, pobudo pa je obravnaval tudi Odbor za komunalo in urbanizem. Spremembe in dopolnitve Poslovnika občinskega sveta. Statutarno pravna komisija je predlagala ustanovitev Komisije za informacijsko družbo in preoblikovanje Odbora za komunalo in urbanizem v Odbor za strateške projekte in urbanizem ter Odbor za komunalo in komunalno infrastrukturo. Komisija za informacijsko družbo bo skrbela predvsem za razvoj informacijske infrastrukture, izboljšanje pogojev za dostop do interneta in razvoj e-uprave. Odlok o proračunu Občine Dobrova Polhov Gradec 2023 – splošna razprava. Člani sveta so se v splošni razpravi o predlogu proračuna za leto 2023 seznanili s sestavo proračuna, predvidenimi prihodki (predvideni so v višini 11,6 milijona evrov), predvidenimi odhodki (13,4 milijona evrov) in načrtovanimi projekti. Župan Jure Dolinar je kot glavne izzive, ki jih bo Občina naslovila v okviru proračuna, med drugim navedel zaračunavanje komunalnega prispevka, ureditev lastništva vodovodov in cest, pridobitev zemljišč za investicije, pripravo strateških projektov in kandidiranje za sredstva ter spremembo občinskega prostorskega načrta. Predlog proračuna bodo pred sprejetjem obravnavali še vsi odbori in sveti krajevnih skupnosti. bila oblikovana Delovna skupina za spremljanje DPN, ki bo sodelovala z občinsko upravo pri dogovarjanju z Direkcijo RS za vode (DRSV) in oblikovanju skupnih stališč. V februarju je bil z DRSV že sklican sestanek, da bi se občina seznanila z nadaljnjim potekom projekta. Program dela občinskega sveta za leto 2023. Člani sveta so potrdili plan sej in program dela občinskega sveta za leto 2023. Vprašanja in pobude članov občinskega sveta. Člani sveta so med drugim podali pobudo za vzdrževanje ceste do Pasje ravni, ustanovitev knjižnice v Črnem Vrhu, ureditev Mačkove štale v središču Črnega Vrha, postavitev klopi v Podrebru in rešitev proImenovanje predstavnika lokalne blematike pasjih iztrebkov. skupnosti v Svet lokalnih skupnosti CSD Člani sveta so se zanimali za načrtovane projekte za Gabrje in območje ŠRC Gabrje, Ljubljana. ki ga bo Občina uredila, v zvezi s katerim V Svet lokalnih skupnosti CSD Ljubljana je župan odgovoril, da sestanki in dogovori je bila imenovana Marjeta Stanovnik. že potekajo. Člane sveta je zanimalo, ali je kaj novePoročilo župana o delu in izvrševanju ga glede projekta za prenovo ceste Šujica– sklepov občinskega sveta. Stranska vas, na kar je župan odgovoril, da Župan Jure Dolinar je podal poročilo. bo asfaltiranje predvidoma izvedeno konec Izpostavil je, da s KZ Dolomiti potekajo marca. Seznanili pa so se, da bo 1. aprila pogovori glede ureditve kmetijske zadruge 2023 potekala vseobčinska čistilna akcija. na Dobrovi, prisotne pa je seznanil tudi s Zapisniki in gradivo sej občinskega sveta potekom projekta Protipoplavno urejanje so dostopni na spletni strani www.dobroporečja Gradaščice v etapi 1A in 1B, ter va-polhovgradec.si. tudi etapi 2, ki predvideva gradnjo suhega l.o. zadrževalnika na Razorih. Povedal je, da je Za ljudi od ljudi – participativni proračun Občina Dobrova – Polhov spletne strani in drugih inDragi soobčani, letošnje formacijskih virov. Spodaj si Gradec in ga je mogoče izleto v občini Dobrova preberite kakšni so pogoji za peljati v okviru občinskih – Polhov Gradec prvič prijavo projekta. zmogljivosti. uvajamo participativni b) V drugi fazi prispele projekte 4. Projekt je zastavljen v prostoproračun. točkuje posebej sestavljena ru na lokaciji, kjer je izvedljiv, 2. Komisija za vloge in pobude Nekatere občine, ki že nekaj občanov. V kolikor nimate let izvajajo projekte s pomočjo namena sodelovati s projekparticipativnega proračuna, tom se nam lahko pridružite poročajo o mnogih pozitivnih v Komisiji za vloge in pobude. učinkih, saj se skupnost poveVloge za članstvo v komisiji že, pridobijo se nove storitve bodo z začetkom izvajanja ali infrastruktura v domačem participativnega proračuna kraju, ter dvigne se kakovost dostopne na spletni strani življenja. Namen uvedbe parobčine. Kriteriji za točkovaticipativnega proračuna je, da nje so v naprej jasni, zapisnise občani aktiviramo pri soki točkovanja so javno dostoustvarjanju svojega lokalnega pni. okolja, ter hitro vidimo sadove c) V tretji fazi vsi občani (lasvojega dela. V letu 2023 smo v hko) glasujejo za projekt v okviru občinskega proračuna njihovi krajevni skupnosti, namenili 40.000 EUR za izvedki jim je najbolj všeč. Vsi dobe projektov, ki jih boste prespeli projekti, ki bodo ustredlagali in izglasovali občani. Na zali predpisanim kriterijem geografskem območju krajevne (več o tem v nadaljevanju), skupnosti (vendar nevezano bodo predstavljeni na spletni na svete krajevnih skupnosti) strani občine, skupaj z navoboste predlagali ali izbrali prodili za glasovanje in roki za jekt, do višine 10.000 EUR, ki oddajo glasov. Glasovanje ga bomo nato do konca leta izpoteka transparentno, prevedli. Skupaj bomo tako v letu prečeno je podvojeno glaso2023 izvedli štiri projekte, ki jih vanje. V tej fazi se tudi razboste predlagali. glasi zmagovalne projekte. d) V četrti fazi se projekti izvedejo. Kako bo potekal postopek? Postopek bo potekal v štirih fazah. Kaj lahko predlagam? a) V prvi fazi poteka zbiranje 1. Projekt prispeva k uresničepredlogov projektov. Svoj vanju javnega interesa na projekt boste lahko prijavite območju občine Dobrovana obrazcu, dostopnem na -Polhov Gradec. spletni strani občine. O 2. Projekt je finančno ovrednopričetku zbiranja prijav vas ten v višini do 10.000 EUR. bomo obvestili tako v Na- 3. Projekt je takšne narave, da bo njegova izvajalka lahko šem časopisu, kot preko občank/občanov s stalnim bivališčem v občini Dobrova – Polhov Gradec, ki do dne oddaje pobude dopolni 18 let. Predlagatelj v projektnem predlogu, ki ga predlaga, ne skladno z veljavnimi prosme nastopati kot izvajalec storskimi občinskimi akti. (ne kot fizična oseba, ne kot 5. V preteklosti projekt še ni bil lastnik izvajalca, ne kot ose(so)financiran iz proračuna ba, udeležena v poslovodObčine Dobrova – Polhov stvu izvajalca). Gradec. Predloge bomo pričeli zbirati v kratkem, do takrat pa razmiKdo lahko predlaga? slite o tem kaj bi predlagali od 1. Predlagatelj projektnih pre- ljudi – za ljudi! dlogov je lahko posamezni Občina občan/občanka ali skupina Dobrova – Polhov Gradec Knjiga »Finančni viri slovenskih občin« Izšla je knjiga Finančni viri Slovenskih občin, izpod peresa naše podžupanje dr. Irene Bačlija Brajnik in Kočevskega župana dr. Vladimirja Prebiliča. Knjigo je financiralo Ministrstvo za javno upravo, in je prva obsežna in temeljita analiza finančnih virov občin v Sloveniji. Analiza je lahko v pomoč občinam, da znajo prepoznati kateri finančni viri so jim na voljo (mnoge občine namreč nekaterih virov sploh ne koristijo) in primerjalno ovrednotiti kako uspešne so pri pobiranju teh virov. Obsežna analiza, katere avtorica je naša podžupanja, nam bo torej v vodilo in pomoč pri optimizaciji finančnih virov tudi v naši občini. Knjiga je javno dostopna tudi v elektronski obliki na https:// www.fdv.uni-lj.si/zalozba/knjige oziroma preko Založbe Fakultete za družbene vede. Vabljeni k branju. Jure Dolinar, župan 32 NAS CASOPIS 513/27. 3. 2023 Občina Dobrova-Polhov Gradec CMYK 27. marec 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 33 Občina se aktivno vključuje v projekt izvajanja protipoplavnih ureditev na porečju Gradaščice Ministrstvo za naravne vire in prostor, Direkcija RS za vode, je v prvih dneh meseca marca med občane Dobrove in okolice poslalo brošuro DRSV o izvajanju aktivnosti na Protipoplavnih ureditvah porečja Gradaščice, Etapa 2. Številni občani ste se za informacije obrnili tudi na občino. Ker tudi občina ni bila seznanjena s potekom aktivnosti in komuniciranjem s strani DRSV, smo s strani občine takoj sklicali sestanek s predstavniki DRSV. Na prvem skupnem je tekla beseda v zvezi z načrtovanim nadaljevanjem gradnje ukrepov iz Etape 2, hkrati pa smo s strani občine pozvali Direkcijo, da je tak način seznanjanja prebivalcev, brez vednosti občine, ni ustrezen. Dogovorjeno je bilo, da se v prihodnje o vseh aktivnostih v zvezi s projektom in ukrepih načrtovanih ureditev predhodno dogovorimo in uskladimo Za celovito informiranje in vključevanje občanov tega področja je župan Občine Dobrova – Polhov Gradec Jure Dolinar je ustanovil občinsko delovno skupino, ki bo aktivno spremljala izvajanje vsebine Državnega prostorskega načrta in spremljanja načrtovanih prostorskih ureditev na območju občine ter proučevanja posameznih zadev iz vsebine državnega prostorskega načrta, ki je bil sprejet in potrjen dne 29. 8. 2013. Na 3. redni seji občinskega sveta občine Dobrova – Polhov Gradec je župan svetnike tudi že seznanil s potekajočimi aktivnostmi v zvezi z izvajanjem državnega prostorskega načrta v občini kot tudi o prejemu dopisa s strani Civilne iniciative Dobrova, ki opozarja na poplavno varnost oziroma na postopke projekta poplavne varnosti. Po izvedenih sestankih z DRSV se je občina seznanila s trenutnim načrtom dela na projektu poplavne varnosti v občini, ki ga načrtujejo na DRSV. Od predstavnikov DRSV pričakujemo, da občini strokovno utemelji, ali bo po evalvaciji projekta po izvedenih fazah, Etapa 1a in Etapa 1b, zadrževalnik sploh potreben, v kakšnem obsegu, kaj pomeni ta zadrževalnik za okolje in prebivalce. S strani občine smo direkcijo seznanili z vsemi projekti občine, ki so načrtovani ali v teku na območju ali v neposredni bližini načrtovanega zadrževalnika. Zahteva občine je, da programi in razvojni načrti občine ne smejo biti ovirani pri njihovi izvedbi, temveč le boljši in nadgrajeni z vsebinami, ki v okolje prinašajo večjo kvaliteto bi- vanja. Prav tako smo predstavnike DRSV pozvali, da naj se v priobalni pas rek Horjulke in Gradaščice, ki tečeta po glavnih dolinah v občini, umesti možnost koriščenja vodnih servisnih poti za skupno sinergijo z načrtovanimi projekti občine. Župan je predstavnikom Direkcije povedal, da se bo zavzemal za občino, za kraje, za vse izboljšave, ki prebivalcem in tem krajem pripadajo. V naslednjih tednih so že načrtovani sestanki z DRSV, Civilno iniciativo in delovno skupino občine. O poteku in vsebini srečanj bo občina prebivalce in zainteresirano javnost sprotno obveščala. Za vse Vse podrobne informacije o izvajanju projekta se občani z vprašanji lahko obračajo tudi neposredno na naslov info@gradascica.si. Informacije o projektu so na voljo tudi na spletni strani: gradascica.si. Občina Dobrova – Polhov Gradec Aktualne zapore cest v občini Dobrova - Polhov Gradec Občina Dobrova - Polhov Gradec obvešča vse občane in druge uporabnike cest o spodnjih aktualnih zaporah cest zaradi gradbenih del. Vabljeni k spremljanju občinske spletne strani www. dobrova-polhovgradec.si za najaktualnejše informacije. ca-Ljubljana (Dolgi most), na odseku POPOLNA ZAPORA CESTE V STRANSKI VASI od Dvora do Belice, zaradi izvedbe ZARADI GRADNJE KANALIZACIJE zaključnih del pri rekonstrukciji ceste. Obveščamo vas, da je do 31. maja 2023 na cesti skozi Stransko vas POLOVIČNA ZAPORA REGIONALNE CESTE vzpostavljena popolna zapora ceste LJUBLJANICA–LJUBLJANA ZARADI GRADNJE zaradi gradbenih del. Zapora ceste je BARJANSKE KOLESARSKE POVEZAVE vzpostavljena od križišča v Stranski (DOBROVA–RAZORI, GABRJE–ŠUJICA) vasi do regionalne ceste na Dobrovi, Obveščamo vas, da je do predvidoma oz. na cestah JP567362 Stranska vas– 30. maja 2023 med 7. in 17. uro obča- Dobrova, JP567221 Stranska vas–Bosno vzpostavljena polovična zapora kalci (zapora dela cestnega odseka), regionalne ceste Ljubljanica–Ljublja- JP561222 Utik 1 in JP567225 StranPOLOVIČNA ZAPORA REGIONALNE CESTE na na dveh odsekih zaradi gradnje ska vas 1 in 1a. Obvoz v času zapore LJUBLJANICA–LJUBLJANA, NA ODSEKU OD Barjanske kolesarske povezave, in je urejen na relaciji križišče Stranska DVORA DO BELICE Podatki o zaporah cest temeljijo na sicer na odseku od transformatorske vas–Gabrje–regionalna cesta na ŠuObveščamo vas, da bo v obdobju med podatkih, ki jih je izvajalec del napostaje na Dobrovi do Razorov in na jici. Popolna zapora ceste velja za ves 13. marcem 2023 in 20. aprilom 2023 vedel na vlogi za izdajo dovoljenja za odseku Gabrje–Šujica. promet razen za prebivalce tamkajvzpostavljena 10-dnevna polovična zaporo občinske ceste: šnjega območja. zapora ceste R3-641 1369 LjubljaniOBČASNA POPOLNA ZAPORA LOKALNE CESTE POLHOV GRADEC–KOSMAČAR ZARADI IZVEDBE ZEMELJSKIH IN ASFALTERSKIH DEL Obveščamo vas, da je do vključno 31. marca 2023, med 7. in 16. uro, občasno vzpostavljena popolna zapora ceste LC067091 Polhov Gradec–Kosmačar, na odseku od avtobusne postaje do pošte, zaradi izvedbe zemeljskih in asfalterskih del. Druge zapore POLOVIČNA ZAPORA CESTE V DOLINI HRASTNICE Občina Škofja Loka obvešča, da je v dolini Hrastnice (na območju Puštala in Sv. Barbare) polovična zapora ceste LC401091 Škofja Loka–Petačev graben podaljšana do vključno 30. aprila 2023. Zapora je vzpostavljena zaradi gradnje vodovoda in fekalne kanalizacije v sklopu ureditve lokalne ceste. Občina Dobrova - Polhov Gradec Ustanovljena gasilska zveza regije Ljubljana Slovenska gasilska društva se združujejo v gasilske zveze, ki delujejo na območju ene ali več občin. V Sloveniji je tako 120 gasilskih zvez, ki se nadalje združujejo v gasilske regije in na koncu v Gasilsko zvezo Slovenije. V deželi na sončni strani Alp je formiranih 17 gasilskih regij. Naše področje sodi pod regijo Ljubljana 1, v katero so vključene gasilska zveza Brezovica, Dol–Dolsko, Horjul, Ig, Ljubljana, Medvode, Škofljica, Velike Lašče, Vodice in Dolomiti, ki deluje na območju naše občine. Gasilske regije so se izoblikovale leta 2003 kot povezovalni člen med posameznimi gasilskimi zvezami in Gasilsko zvezo Slovenijo, nikoli pa niso obstajale kot pravne organizacije. V naši regiji so tako vodilni v letu 2022 pričeli pripravljati dokumentacijo in 11. februarja 2023 je v prostorih PGD Črni vrh, ki je najvišje ležeči gasilski dom v Sloveniji, potekala ustanovna skupščine gasilske zveze regije Ljubljana. S tem dejanjem je regija postala pravna organizacija; in sicer kot druga v Sloveniji. Delegati so za predsednika izvolili Franca Bradeška (PGD Črni vrh) in za poveljnika Simona Černeta (PGD Orle), prav tako pa so izvolili tudi upravni in nadzorni odbor ter poveljstvo. Oba funkcionarja in vsi Skupinska slika delegatov (foto: Klemen Zibelnik) odbori so bili izvoljeni do rednih volitev v juniju, saj je v letošnjem letu v gasilstvu na vseh zveze regije Ljubljana se je ude- Oblak, ki je med drugim deja- veniji močno tradicijo, ki temelji predsednica domačega društva ležila tudi podžupanja občine la: “Prostovoljno gasilstvo ima v na solidarnosti in sodelovanju.” PGD Črni vrh Mihaela Kožuh. nivojih potekajo volitve. Dobrova - Polhov Gradec Ana naši občini kot tudi širom Slo- Delegate pa je nagovorila tudi Klemen Zibelnik Ustanovne skupščine gasilske 33 NAS CASOPIS 513/27. 3. 2023 Občina Dobrova-Polhov Gradec Občinska čistilna akcija 2023: Moja občina – lepa, čista in prijazna Prve dni pomladi bomo tako namenili čiščenju okolja. Želimo pa v okviru čistilne akcije več pozornosti posvetiti tudi ozaveščanju in pozivamo k odgovornemu ravnanju lastnikov psov. Pasji iztrebki, ki so resen okoljski problem. So namreč polni bakterij, parazitov in virusov ter zato izjemno nevarni za ljudi, živali in okolje (tudi podtalnico). Poudarjamo, da je pobiranje pasjih iztrebkov v prvi vrsti odgovornost in dolžnost lastnika psa. V Občini Dobrova - Polhov Gradec je na gosteje poseljenih območjih nameščenih več košev za pasje iz- DOBROVA z okolico HRUŠEVO z okolico KRAJEVNA SKUPNOST POLHOV GRADEC POLHOV GRADEC PODREBER - PRISTAVA PODREBER-SREDNJA VAS DOLENJA VAS-DVOR-BELICA SELO NAD POLHOVIM GRADCEM BRIŠE-MALA VODA IN TD BRIŠE SETNIK, PGD ZALOG BELICA – HRASTENICE-LOG BABNA GORA IN TD VETERNIK PRAPROČE PLANINSKO DRUŠTVO BLAGAJANA Čistilna akcija bo v soboto, 1. aprila 2023. Ozaveščanje lastnikov psov – moj pes, moja odgovornost Naselje /območje naselja KRAJEVNA SKUPNOST DOBROVA BREZJE z okolico OSREDEK z okolico A le s skupnimi močmi lahko svojo domačo občino ohranimo lepo, čisto in prijazno do vseh bitij in narave. Enkrat letno Občina Dobrova - Polhov Gradec zato organizira čistilno akcijo, s katero v želji po spodbujanju okoljske ozaveščenosti poveže vse občane, društva, organizacije in druge skupnosti, da skupaj očistijo naravo. Hkrati pa je čistilna akcija pomemben zgled tudi za mlajše generacije, ki svoj odnos do okolja šele izoblikujejo. Že ob hitrem pregled okolice lahko opazimo, da se je v naših krajih nabralo precej odpadkov, ki v naravo nikakor ne sodijo. Zato vas tudi to pomlad vabimo, da se pridružite vseobčinski čistilni akciji, ki bo potekala v soboto, 1. aprila 2023, s pričetkom ob 9. uri na navedenih zbirnih mestih. V primeru slabega vremena bo čistilna akcija potekala 15. aprila 2023. 27. marec 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si PODSMREKA z okolico Skrb za čisto okolje in pravilno ravnanje z odpadki je naša vsakodnevna obveznost. KRAJEVNA SKUPNOST ŠENTJOŠT kosovnih odpadkov (zbiranje teh poteka dvakrat letno). Če v naravi najdete kosovni odpad, to javite koordinatorju. V primeru, da bi kot posamezniki ali organizirane skupine želeli izvesti čistilno akcijo v svojem okolju in vam dostopnost zbirnih mest ne ustreza, nam to sporočite na telefonsko številko 01/3601-800 ali elektronski naslov info@dobrova-polhovgradec.si, kjer smo dosegljivi tudi za vse ostale informacije v zvezi s čistilno akcijo. Ker želimo vse udeležence čistilne akcije še dodatno motivirati, bomo podelili tudi nekaj simboličnih nagrad. Zbirali pa bomo Kako bo potekala čistilna akcija? Čistilna akcija bo potekala na ustaljen tudi fotografije čistilne akcije, zato vas vanačin. Koordinatorji vam bodo na zbirnem bimo, da nam na elektronski naslov info@ mestu podali vsa navodila in zagotovili dobrova-polhovgradec.si posredujete fotoosnovne pripomočke (rokavice in vrečke). grafije, ki prikazujejo stanje poti, potokov, Po končani čistilni akciji boste vrečke s okolic objektov in drugih kotičkov v naravi smetmi odložili k zabojnikom na ekoloških pred čistilno akcijo in po njej. Najboljše pa otokih ali na zbirna mesta. Vsi udeležen- bomo objavili na občinski spletni strani. Vabljeni, da se pridružite letošnji vseobci čistilne akcije boste tudi prejeli malico. Udeležba v čistilni akciji je prostovoljna in činski čistilni akciji! Naj bo naša občina na lastno odgovornost. Opozarjamo pa, da lepa, čista in prijazna. Občina Dobrova - Polhov Gradec čistilna akcija ni namenjena zbiranju trebke z brezplačnimi vrečkami, ki lastnike psov opominjajo, da morajo pasje iztrebke za svojimi hišnimi ljubljenčki pospraviti in pravilno odložiti v za to namenjene pasje koše. Na območjih, kjer košev ni, so lastniki psov dolžni uporabiti svoje vrečke in odpadek odložiti v zabojnik za komunalne odpadke. Nikakor pa pasji iztrebki ne spadajo med biološke odpadke. Vsi si želimo, da je naša okolice lepa in urejena, zato poziv vsem lastnikom psov, da odgovorno poskrbijo za svoje ljubljenčke. Obnova sv. Lovrenca z vztrajnostjo in pogumom zaključena težkemu in napornemu delu v vseh vremenskih razmerah dobre volje ni zmanjkalo. Ob zaključku del smo bili predvsem hvaležni, da so dela potekala srečno. Po zaključku obnove pa so ostali odprti še računi za stroške materiala in dela obrtnikov. Počasi, a vztrajno, smo dosegli tudi ta vrh in s koncem preteklega leta zaprli tudi finančni del obnove. Vaščani in ključarji bi se prav vsakemu in vsem iskreno zahvalili za sodelovanje, pomoč, opravljeno delo, zlasti pa tudi za številne darove, da smo to zahtevno obnovo pripeljali do zaključka. Ob tem pa naj gre iskrena zahvala tudi našemu župniku Bogdanu Oražmu, ki nas je vseskozi spodbujal, usmerjal Ste se že kdaj na poti iz Ljubljane proti domu uzrli bile nameščene še sončne celi- in opogumljal. ce, ki poganjajo sistem za razVsak pogled ali obisk Gore na Polhograjsko goro in se morda vprašali, kaj je svetljavo, prav tako pa sončna in svetišča sv. Lovrenca naj nas pred stoletji navdihovalo ljudi in kje so našli moč energija poganja tudi cerkvene spomni na to, da skupaj zmoin energijo, da so na tej vzpetini zgradili svetišče zvonove. Tako se ohranja sveti- remo nepredstavljivo. Četudi posvečeno sv. Lovrencu. šče in s tem kulturna dediščina je pot kdaj pa kdaj tudi strma številnih generacij pred nami. in naporna, a z vztrajnostjo, Cerkev sv. Lovrenca je ustva- letih 2015 in 2017 deležna koObnovitvena dela so bila pogumom, dobro voljo, soderila neizmerna volja ter močna renite prenove. Obnovljen je bil zahtevna, saj je bilo treba ves lovanjem in blagoslovom se je vera, ki nas spodbuja še danes. zvonik, zamenjana stara in do- material s pomočjo številnih vredno skupaj truditi za dobro. Tudi danes za to svetišče skrbijo trajana kritina, nameščena so prostovoljcev in obrtnikov Hvala! človeške roke. Cerkvica, ki stoji bila nova polkna in prepleskan iznajdljivo, predvsem pa peš Ključarji in vaščani, na višini 824 m, je bila zlasti v zvonik. Na ostrešje zvonika so prenesti na vrh Gore. Kljub zapisala Ana Oblak CMYK ŠENTJOŠT BUTAJNOVA - PLANINA KRAJEVNA SKUPNOST ČRNI VRH ČRNI VRH PETAČEV GRABEN SMOLNIK 1 SMOLNIK 2 POTREBUJEŽEV GRABEN Zbirno mesto 34 Koordinator Gasilski dom Brezje Vida Bonča Gasilski dom Marjan Pograjc Dobrova Klemen Gasilski dom Hruševo Žerovnik Gasilski dom Robert Rotar Podsmreka Osredek 3 (pri Miha Oven Nikotu) Lopa pri Graščini Za žago – ob »kontejnerjih« Križišče pri Ronkiju Gasilski dom Dvor Pri Ogrinc Terme Briše Gasilski dom Zalog Avtobusna postaja Hrastenice Pri kozolcu Veternik Kontejnerji pod Peskarjem Planinski dom na Ravneku Karel Kozjek Dolenec Zdenko Miha Zajšek Ljubo Vovk Janez Marolt Koprivec Matej Polona Gerjol Jan Pangeršič Ana Kozjek Janez Yartz Stane Dvanajščak Manca Oblak Parkirišče pri cerkvi Janez Oblak Pri gasilskem domu v Tone Krek Butajnovi Miha Dolinar   Reneja Meden (na Kuzovcov grič + Pasja Ravan) Dom krajanov Črni Vrh Simona Košir (kolesarska ekipa - proti Petačevem Grabnu) Metka Plestenjak (na Pustotnkovo senožet) Janez Jankovec Petačev Graben (taRjav, Črni Vrh 14) Kmetija Praprotnik Saša Kožuh Križišče na Smolniku Marija Končan Pri Logarju Marinka Burjek ŠRC Gabrje V pripravah na spomladanski del tekmovalne sezone in prenovo območja Pred začetkom spomladan- še vpis stavbe v kataster stavb in skega dela tekmovalne sezone športnih ekip Dolomitov in Juniorja se je župan Jure Dolinar sestal s predstavniki ŠD Dobrova z namenom, da dogovorijo medsebojna razmerja in obnovijo ter uredijo zunanje športne objekte z okolico ter tako izboljšajo izkoristek obstoječe športne infrastrukture. Nekaj sprememb so krajani in športni navdušenci takoj opazili: izvedena je bila sanacija garderob z novimi vrati, odstranjene so bile klopi za rezervne tekmovalce na nogometnem igrišču ter začasno prestavljen eko otok. Urejanje območja sicer poteka že nekaj časa. Športno-rekreacijski center Gabrje je bil zgrajen v več fazah, ki pa niso bile usklajene s potrebami uporabnikov. V zadnjih letih so se odkupila ključna zemljišča, uredil se je hišni priključek na javno fekalno kanalizacijo, sledila je postavitev novega električnega merilnega mesta, nato zemljiški kataster ter legalizacija objekta. Za to območje občina načrtuje celovito ureditev in gre za enega izmed strateških projektov občine. K ureditvi območja bomo na občini pristopali fazno. Najprej bo objavljen javni poziv vsem zainteresiranim – gostincem in ponudnikom gostinskih storitev za dodatno obogatitev ponudbe v športnem centru. V prihodnjih mesecih letošnjega leta pa bomo pristopili k celostni in sistematični ureditvi ŠRC Gabrje, ki bo zajemala strateški pristop z določitvijo želenih športnih vsebin, določitev potrebne športne infrastrukture in objektov ter prostorsko preveritev z določitvijo potrebnih zemljišč. Tako bomo občani in drugi športni navdušenci postopoma pridobili primerno in urejeno območje za športno udejstvovanje. Občina Dobrova - Polhov Gradec 34 NAS CASOPIS 513/27. 3. 2023 Občina Dobrova-Polhov Gradec CMYK 27. marec 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si T E M A 35 M E S E C A Urša Bogataj: Potrebujem nekaj časa, da premislim Zimske mesece si radi obarvamo z zimskimi športi. Te dni smo lahko spremljali dogajanje v Planici in se veselili ob uspehih naših športnikov. Marsikdo pa z nestrpnostjo pričakuje tudi finale svetovnega pokala v smučarskih skokih, ko bodo Planico ponovno preplavili navijači. Smučarski skoki imajo v naših srcih namreč prav posebno mesto. Mineva dobro leto, odkar je Urša Bogataj na olimpijskih igrah v Pekingu osvojila dve zlati medalji in tako kronala izjemno uspešno sezono. Ob tem je v svojem domačem kraju poskrbela za evforijo in zbudila še poseben ponos v vseh sokrajanih. V prvih dneh marca, meseca, v katerem slavimo ženske in njihove uspehe, smo z Uršo Bogataj tudi spregovorili. O medaljah, uspehu, poškodbah in namigih o koncu kariere. Zadnja leta lahko na tekmah spremljamo vaše dobre rezultate. Kako pa se je vse skupaj pričelo, kakšni so bili vaši začetki v smučarskih skokih? Kdo vas je navdušil zanje in vas že kot otroka najbolj spodbujal pri tem športu? Že ko sem bila majhna, je oči nama z bratom za hišo velikokrat naredil skakalnico. Tudi na »vaškem smučišču« pri Avtoklepu se spomnim, da smo kdaj z otroki iz vasi skupaj skakali. Vsako leto pa sem v Polhovem Gradcu gledala tudi očeta, ki je vselej skakal z alpskimi smučmi na vaški tekmi v Polhovem Gradcu. Ko sem bila stara devet let, pa je bila tudi prva tekma za otroke in z bratom Tinetom sva takrat tudi skakala. Spomnim se, ko se mi je sošolec v OŠ zlagal, da je skočil na veliki skakalnici in naslednji dan sem tudi jaz korakala za očijem na 30-metrsko skakalnico. Ampak ko se je obrnil in me videl, kam hodim, me je »napodil« nazaj na manjšo. Bila sem nekoliko jezna. Pri mojih enajstih letih pa so naju starši na mojo in bratovo željo vpisali v SSK Ilirija, in takrat sva se z letenjem hitro zasvojila. Navdušil me je oče, saj sem ga že kot zelo majhna deklica gledala skakati na vaški tekmi. Spodbujala pa sta naju oba starša in nama dala vedeti, da je pomembno samo to, da uživava. Potem pa so prišla leta treningov in tekmovanj, ki so prinesla tudi dobre uvrstitve, stopničke in medalje. Sledil je življenjski uspeh, po katerem ne seže veliko športnikov. Na zimskih olimpijskih igrah v Pekingu ste osvojili dve zlati medalji, in sicer na tekmi posameznic in na mešani ekipni tekmi. Med drugim ste lani postali tudi športnica leta, prejeli ste tudi naziv častna občanka Občine Dobrova - Polhov Gradec. Kaj imate poleg dveh olimpijskih medalj za svoj največji športni uspeh? Poleg OI mi zelo veliko pomeni ekipna srebrna medalja na svetovnem prvenstvu v Oberstdorfu, tri zmage svetovnega pokala in dve zmagi skupnega seštevka poletnih velikih nagrad. Se je vaše življenje zelo spremenilo po tem, ko ste se vrnili z olimpijskih iger? Ne, življenje se mi ni dosti spremenilo, edina razlika je to, da sem imela s strani medijev več pozornosti kot prej. Ostalo je ostalo enako, tudi prosti čas preživljam enako, kot sem ga prej. Ali lahko delite kakšno zabavno, zanimivo prigodo z olimpijskih iger? Tam se ni dogajalo veliko zaradi koronavirusa. Vsak dan smo se tresli, ali bodo testi negativni ali ne. Morda je bilo to celo na nek način v redu, saj se nisem imela toliko časa obremenjevati s skoki, ampak sem bila že vesela, da sem na tekmi lahko nastopila. Je pa bil morda smešen, a ne prav zabaven dogodek to, da sem po tekmi, kot že velikokrat, morala opraviti doping testiranje, ki je trajalo okoli dve uri. V hotel smo se vrnili pozno zvečer, kjer smo imeli še ekipno zabavo. Z Niko (op. a. Križnar) sva se odpravili spat okrog 6-ih zjutraj, nakar mi zopet na vrata potrka do- ping kontrola. In spet je trajalo vse skupaj dve uri, naslednji dan pa naju je čakala že miks ekipna tekma. Vašo kariero so žal zaznamovale tudi poškodbe. Sezono 2022/2023 ste morali predčasno končati zaradi poškodbe ob padcu na Ljubnem. Kako poteka okrevanje? Okrevanje poteka v redu. Morda mi je nekoliko lažje, ker je poškodba enaka kot pred tremi leti in nekako razumem, kako stvar deluje in kaj vse lahko počnem. Čaka me še operacija in seveda dolgotrajna rehabilitacija. Že lani ste povedali, da so bile to vaše zadnje olimpijske igre. V medijih pa se sedaj pojavljajo številna ugibanja o zaključku vaše športne kariere. Ali boste v sezoni 2023/2024 še tekmovali? Trenutno še nisem pripravljena na ta odgovor. Ko človek nekaj počne 15 let vsak dan in se potem nenadoma vse konča, potrebuješ nekaj časa, da stvari pretehtaš in premisliš, kaj je zate najbolje. Kaj osebno se vam zdi najtežji in kaj najboljši del smučarskih skokov – če upoštevate vse: od treningov, do tekmovanj, potovanj, mrazu …? Sprejem olimpijske prvakinje v Polhovem Gradcu, februar 2022 kako ste podpirali slovenske športnike. Imate poleg smučarskih skokov posebej radi še kateri drug šport, spremljate nastope Slovencev? mi ostane tudi več časa, da naredim še kaj za šolo. So pa še vedno Briše moj domači in najlepši kraj in že komaj čakam, na našo veselico Dan pod Lovrencem, da spet srečam sovaščane na kupu. Rada spremljam predvsem zimske športe. Nimam ravno časa, da bi vse gledala po televiziji, Rekli ste, da je Petra Majdič vaša vzornica. Vi pa ste ampak jih zasledim vsaj v novicah. s svojimi uspehi, odnosom do športa in priljudnostjo izjemno pozitiven zgled za mlade športnike. Ali imate kakšen nasvet zanje in za vse, ki šele začenjajo svojo Moja vzornica je Petra Majdič. Ne poznam je si- športno pot? Kako uspeti? Kaj je pomembno? Imate vzornika? cer osebno, sem pa kot mladinka enkrat govorila Najbolj pomembno je, da uživajo in da to počnejo z njo. Pritegnila me je predvsem njena zgodba, zaradi sebe in ne zaradi koga drugega. Tudi če je dojemanje športa in kariere, njena borbenost in kdaj težko, naj probajo v tem uživati in dati od odločnost. Dajala mi je zgled, kako se da kljub sebe maksimum. Treba je imeti veliko dicipline, poškodbi nekaj doseči. saj je zraven tudi šola. Naj se zavedajo, da se trud enkrat nekje poplača, tudi če morda kdaj ne gre Kaj pa počnete, kadar se ne ukvarjate s športom – kaj vse po načrtih. ste poleg športnice? Kaj so vaši hobiji? Kako radi preživljate svoj prosti čas? Najtežji del mi je morda ohranjanje telesne teže. Nisem imela sicer velikih težav, ampak psihično je malo bolj naporno, ko ti trener reče, da si pretežak, in ko vsi, ko te pogledajo, opazijo, da si se zredil, pa četudi le za 1 kg. Najboljši del smučarskih skokov mi je občutek letenja v zraku. Treningi, potovanja, mraz, tekmovanja pa so neka rutina, ki spada zraven. Šport in vse skupaj mi vzame ogromno časa, zato prosti čas največkrat izkoristim za to, da pridem na obisk domov na Briše vsaj kakšen dan v vikendu. Rada imam živali in naravo. Moj hobi je hoja v hribe, odbojka, rada rišem, kvačkam, ampak za te stvari upam, da še prihaja več časa. Nordijskega svetovnega prvenstva, ki je potekalo v Planici, se žal niste mogli udeležiti. Videli pa smo, da imamo z reprezentanco treninge v Kranju, mi je iz Poljanske doline veliko bližje do tja in tako Kje se vidite čez 10 let? Vidim se nekje v službi, ki upam, da mi bo všeč in da se bom tam počutila dobro. Upam, da bom s svojimi izkušnjami nekoč lahko tudi jaz komu pomagala na njegovi poti. Hvala za vaš čas. Želimo vam veliko uspeha še naprej in veliko sreče ter poguma ob sprejemanju pravih Na Brišah že dve leti ne prebivam več. Glede na to, odločitev, kakršne koli že bodo. Torej ne živite več na Brišah pri Polhovem Gradcu? 23 let Folklorne skupine Grof Blagaj vabljeni na dobrodelno prireditev DVA NOVČIČA Gost: IVAN HUDNIK Kulturni dom jaKoba trobca, polhov Gradec potrebna rezervacija termina: 031 250 751 / fs.grofblagaj@gmail.com 22. april ob 19 h 23. april ob 18 h l.o. 35 NAS CASOPIS 513/27. 3. 2023 Občina Dobrova-Polhov Gradec 27. marec 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Poroka v Polhograjski graščini Poroka je poseben dogodek dveh, ki sta se prepoznala v ljubezni in želita skupno pot nadaljevati v zakonski zvezi. Sklepanje zakonske zveze je pomemben mejnik njunega življenja, zato ga opišemo kar s pojmom obred in ga obdamo s primerno slovesnostjo in slavjem. Polhograjska graščina nudi popoln prostor in podporo za nepozabno sklenitev zakonske zveze (civilne poroke). Grajski park v francoskem slogu s stezicami, obdanimi z grmi cvetočih vrtnic, ki mimo Neptunovega vodnjaka in nato vodometa vodijo do paviljona s pogledom na Polhograjsko goro, je izvrstno okolje za sam obred in tudi sprejem ali del poročnega slavja. Stoletna grajska lipa kraljuje strani Blagajeva dežela, igrivo zaledje Ljubljane in Polhov doživljajski park ter na Instagram profilu polhograjska_grascina Blagajeva dežela, igrivo zaledje Ljubljane je destinacija, kjer glavni del poročnega slavja lahko organizirate tudi pri lokalnih ponudnikih, kot so (izbor ponudnikov): nad mestom, kjer so odmevala voščila, čestitke in radostni smeh neštetih družb, zbranih okoli mladoporočencev. V sami graščini ob parku je imenitno opremljena poročna dvorana za tiste, ki zakonsko zvezo raje sklenejo v varnem objemu stoletnih zidov in v umirjenem okolju masivnega grajskega pohištva pod lestenci. Kamnito stopnišče tiho vodi še do odprtega nadstropja, kjer komorno srečanje po obredu imenitno pospremi mladoporočenca na skupno pot. Dobrodošli ste na ogled graščine in parka, naše osebje pa vam prijazno svetuje pri uresničitvi vajine čudovite zamisli. Uradne ure za poroke so ob sredah med 12. in 17. uro, prosimo pa za predhodno najavo. Javni zavod Polhograjska graščina: T: 031 776 259 E: info@grad-polhovgradec.si w w w.grad-pol hovgradec.si www.visitpolhovgradec.si Spremljajte nas tudi na FB CMYK Gruzijska restavracija Zlato runo, Šujica (031 845 863) Grič, Šentjošt nad Horjulom (041 256 990) Posestvo Frjan, Briše pri Polhovem Gradcu (041 644 108) Čuden ranč, Dobrova (041 647 354) Pograjski dom, Polhov Gradec (031 323 122) Gostilna pri Pratkarju, Polhov Gradec (040 315 144) Pripravil: RV Pustno rajanje na OŠ Dobrova V torek, 21. 2. 2023, smo imeli učenci 1. triade pustno rajanje. Zbrali smo se v telovadnici in ob glasbi zaplesali in s tem prega- dobili čokolado, vsaka maškara pa je dobila bombonček. A vidite, njali zimo. V vsakem razredu smo izbrali najbolj izvirno masko. kako smo se imeli lepo? Nagrajene so bile maske, ki so bile izdelane doma. Nagrajenci so Andreja Kogoj 36 Dogodki in novosti v aprilu V zimskih mesecih smo odprti vse dni v tednu od 10.00 do 16.00. V graščini in na naši spletni strani lahko rezervirate zanimiva lokalna doživetja, ki jih ponuja naš okoliš – delavnico izdelave fresk, delavnico peke kruha, rezbarsko delavnico in še več! Tudi lokalne izdelke, ki jih ponujamo v graščini, si lahko sedaj ogledate na naši spletni strani, še preden pridete na obisk! Ste že raziskali Polhograjske dolomite? PD Blagajana skrbi za Polhograjsko planinsko pot, ki vas popelje po njihovih vrhovih. Predlagamo, da se na pot podate s pomočjo posebnega planinskega dnevnika, kjer je pot dodobra razložena, prav tako pa vam omogoča zbiranje žigov na kontrolnih točkah in si tako prislužite planinsko značko. Dnevnik in prvi žig dobite pri nas. Zven zaklete grofice in Polhov doživljajski park denja. Aprilsko vodenje je na sporedu 8. 4. ob 10.00. Dobimo se pri G Design hotelu ob Polhov doživljajski park 10.00. Vabljeni! navdušuje skozi vse leto. Zasnovan je tako, da skozi preplet pravljičnega in resničnega sve- Mozartovi družinski dnevi ta ustvarja doživetja, ki otroke Aprilski program vključuje spodbujajo h gibanju v naravi. tudi Festival ljubiteljev klasičOb tem jih na nevsiljiv način ne glasbe. V nedeljo, 24. 4. ob uči o naravi in kulturi Polho- 17.00 vabljeni na 237. Movega Gradca, obiskovalci pa zartove družinske dneve. posebno knjižnico z nabrani- Prepustite se začarati grajskemi žigi in nalepkami shranijo mu ambientu ob zvokih klaza spomin in učno gradivo. sične glasbe. Vrhunsko doživetje za družine z otroki! Park si deloma Poroka v Polhograjski deli pot z Blagajevo tematsko graščini potjo, ki poleg zgodovinskih Zaljubljenci! Če se nameravapoudarkov obravnava tudi te v letošnjem letu poročiti, si prisotne naravne znamenito- čimprej rezervirajte termin. sti. Polhov doživljajski park Po civilnem obredu lahko del je odprt vse dni v tednu, od poročnega slavja lahko na10.00 do 16.00, vstopnice daljujete v parku, največkrat lahko kupite v graščini. kar pod stoletno grajsko lipo. Obiščete ga lahko sami ali Uradne ure za poroke so z vodičem (22. 4. ob 10.00). ob sredah med 12. in 17. uro, vendar le ob predhoNovembra 2022 smo odprli dni najavi. novo pravljično pot – Zven zaklete grofice. Ta se nahaja na robu Blagajeve deže- Pišite, pokličite, spremljajte, za vas le. Vstopnice lahko kupite na smo na voljo: recepciji G Design hotela, po ceni 7,5 eur na otroka. Pot vas T: 031 776 259 bo vodila na Gradišče. S po- E: info@grad-polhovgradec.si močjo knjižice boste sledili www.grad-polhovgradec.si www. zgodbi o zakleti grofici, spo- visitpolhovgradec.si znali človeške kreposti, ki jih Spremljajte nas tudi na FB strani boste poizkusili imitirati z Blagajeva dežela, igrivo zaledje zvokom. Po poti lahko namreč Ljubljane in Polhov doživljajski park zaigrate na devet zvočil, obču- ter na Instagram profilu polhograjdujete skulpture in objekte, ki ska_grascina še dodatno obogatijo izkušnjo. Pripravil: Roman Vučajnk Vsak mesec organiziramo vo- 36 NAS CASOPIS 513/27. 3. 2023 Občina Dobrova-Polhov Gradec Na poti po gozdu se na različne načine rojevajo pravljice CMYK 27. marec 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si da naberem skupino, potem se skupina razdeli v manjše skupine in si izbere pravljico oz. del zgodbe, ki jo bo obravnavala. Potem skupaj raziščemo, na kakšen način bo vstopila v zgodbo – s pomočjo pripovedovanja, plesa, giba, zvoka, lutkovnega gledališča … Ko imamo to, pa se vsaka skupina pripravlja po svoje. Sama se jim občasno pridružim na vajah, da jih usmeKako izberete rdečo nit Pravljičnih rim kam naprej. Potem se kot ozimnic? celota dobimo in poiščemo teKaj pa vem? Precej po navdihu. ren v naravi. Do zdaj smo jih izpeljali trikrat. Prvič smo obdržali temo ljud- Kako pomembno se vam zdi skih pravljic, ker smo nekako ustvarjanje za otroke? želeli z dogodkom v živo končati zvočno snemanje pravljic. Drugič je bilo leto Ele Peroci in se mi je zdelo prav, da tudi njene zgodbe zaživijo v gozdu. Tokrat pa je bila na vrsti Snežna kraljica, ker smo želeli pripraviti še zimsko edicijo Pravljičnih ozimnic. Do zdaj smo jih namreč vedno pripravili na zadnji dan poletnih počitnic. Za bolj pravljični vstop v novo šolsko leto. Zelo! Tako predstav za otroke kot otroške publike nikakor ne bi smeli podcenjevati. Otroci so najbolj iskrena publika in enako je z njihovo domišljijo. Neomajna in neskončna je. Vidijo in čutijo mnogo več, kot si odrasli sploh lahko predstavljamo. Zato je pomembno, da se veliko sprašujemo in raziskujemo tudi otroški teater. Poleg tega jim že takrat lahko odpremo vrata v svet gledališča in jih povabimo vanj. Kakšne so ideje in načrti za Pravljične ozimnice v prihodnosti ? 37 Vsekakor si s Pravljičnimi ozimnicami želimo nadaljevati. Želim si, da bi k projektu lahko povabili različne umetnike in s tem poskrbeli za izmenjavo različnih idej, misli in čutenj. Prav tako si želim, da bi se lahko s Pravljičnimi ozimnicami selili po različnih koncih in krajih. Kar pa se tiče zgodb, pa sploh ne verjamem, da bi jih lahko zmanjkalo. Morda bi bilo zanimivo tudi, da bi tovrstni dogodek pripravili z otroki in nanj povabili odrasle. Mirjam Tominc Snežno kraljico ste s Theatrom Šentjošt že postavili na oder. Zakaj se je tokrat preselila v gozd? O tem sem že dlje časa sanjarila. Na splošno imam zgodbo o Snežni kraljici zelo rada. Poleg tega pa sem si želela vstopiti v ustvarjanje predstave postaj, kjer na poti sledimo eni zgodbi. Kako so potekale priprave? Navadno priprave zgledajo tako, Valentinov ples v Šentjoštu Lucija Trobec. Foto: Urban Tominc Pravljične ozimnice v gozdu so dogodek, ki ga organizira gledališka skupina Theatro Šentjošt. Pod vodstvom režiserke in idejne vodje projekta Lucije Trobec otroke že tretje leto zapored vabijo na sprehod pod krošnjami dreves, kjer najmlajši lahko spoznavajo pravljice iz vsega sveta. Tokrat so se lotili zgodbe o Snežni kraljici, za katero pravijo, da je zgodba o odraščanju, zgodba o boju med dobrim in zlim, zgodba o neomajnem prijateljstvu, zgodba o sanjah, pogumu, moči ter zgodba o temi in strahu. Od kod ideja Pravljičnih ozimnic v gozdu sploh izvira in kako pomembno je ustvarjati tudi za otroke, pa je zaupala Lucija Trobec. Od kod izvira ideja Pravljičnih ozimnic? Pravzaprav gre za kombinacijo dveh manjših projektov, ki smo se jih Theatrovci lotili v času izolacije. Ker nismo želeli popolnoma prekiniti stika z ustvarjanjem, smo na našem Facebook in Instagram profilu objavljali posnetke ljudskih pravljic, ki smo jih lahko s pomočjo tehnologije snemali na daljavo. Poleg tega pa smo v spomladanskem času, ko so se ukrepi začeli rahljati, pripravili dogodek, imenovan Sedem prebujenj. Šlo je za sprehod »okoli potoka«, kot Šentjoščani imenujemo to pot, na kateri so se vrstile različne postaje od petja, meditacije, branja poezije, igranja na inštrumente do različnih inštalacij. Po tem dogodku pa je prišla ideja, da bi poskusili pripraviti podoben dogodek tudi za otroke. Na poti po gozdu bi se na različne načine rojevale pravljice. Tako nastopajoči kot gledalci se tako lahko poigramo s pravljičnim oz. magičnim pod krošnjami dreves, med prepletenimi koreninami ali na prostranih travnikih. Skratka v naravi. Kadar pripravljamo Pravljične ozimnice, se vedno sprašujemo, kaj sploh potrebujemo. Narava je namreč že sama po sebi tako navdihujoča in ezoterična. Se ji moramo pa seveda prepustiti in se z njo uglasiti. Zakaj ravno »ozimnice«? Ko smo snemali pravljice za naša družbena omrežja, smo projekt seveda želeli poimenovati. Zato smo vsi člani na list papirja zapisovali asociacije na temo ljudskih pravljic. Nekdo je potem zapisal Pravljične ozimnice. Takrat nismo potrebovali glasovanja, ker smo čutili, da je naslov pravi. Pravljične ozimnice kot neka starodavna shramba zgodb in pripovedi, ki je že od nekdaj med nami in ki se z vsakim dnem na novo polni. Po nekaj letih prisilne koronske pavze je vendarle prišel spet čas za Valentinov ples z Godbo Dobrova Polhov Gradec. Priprave, ki so potekale vse od Noči godbe v oktobru, so bile zares obsežne in zahtevne. Od priprave glasbenega programa in neštetih vaj, številnih pevskih in instrumentalnih popestritev, do same organizacije dogodka, priprave dvorane, okrasitve… Končno je prišel tudi sv. Valentin in s tem povezan praznik zaljubljencev. Skrbno pripravljena dvorana Kulturnega doma v Šentjoštu, romantična svetloba in rahlo nestrpni godbeniki so bili v petek, 17. fe- bruarja, znak, da se bo Valentinov ples očitno zares začel minuto pred osmo zvečer. Do zadnjega kotička poln oder godbenikov je takoj začel z zabavnimi plesnimi skladbami. Godbeniki solisti in pevci so popestrili marsikatero pesem in dokazali, da godbenikom res ne manjka različnih talentov. Tudi dvorana se je kar hitro polnila s plesa željnimi obiskovalci. Po prvem delu je prišla na vrsto narodnozabavna glasba, ki se v orkestrski priredbi sliši se posebej polno, a vsaj pri plesnih korakih ni bilo dosti dileme. Tudi v zadnjem delu, ki je postregel z nekaterimi največjimi pop/ rock hiti ni bilo videti, da bi imeli plesalce kakšne težave. Zagotovo je k odličnemu vzdušju pripomogla tudi gostinska ponudba in bogat srečelov, ki je nagrajenca glavne nagrade osrečil kar z godbenim nastopom! Kar prehitro je minil najzahtevnejši del večera, a krepko čez polnoč so bili neučakani tudi že glasbeniki iz ansambla Domači muzikanti, ki jih je energija godbenikov ponesla na oder. Godbeniki so naslednji dan z zadovoljstvom pogledali na pretekli večer in na odigran zares obsežen repertoar. Še pospravljanje je minilo v skoraj prazničnem vzdušju. Valentinov ples ni samo poseben večer, poln odlične glasbe in čustev, pač pa tudi izraz podpore Godbi in godbenikom s strani obiskovalcev, ki so prišli celo iz Štajerske, Dolenjske in Gorenjske. Vsem, ki ste prišli, iskrena hvala. Za vse ostale pa – vabljeni, da zaplešete z nami prihodnje leto. Janez Dolinar 37 NAS CASOPIS 513/27. 3. 2023 Občina Dobrova-Polhov Gradec CMYK 27. marec 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 38 Občni zbor DU Polhov Gradec V soboto, 25. februarja 2023, smo se članice in člani DU Polhov Gradec zbrali v gostišču Pograjski dom na rednem letnem Občnem zboru. Vse navzoče, članice in člane je pozdravila predsednica društva Cecilija Jarc in pričela z otvoritvijo Občnega zbora, ki je bil 43. po vrsti. Poseben pozdrav je podelila gostom: predsedniku Mestne zveze DU Marjanu Sedmak, tajnici Mestne zveze DU Ceciliji Lomberk, podpredsedniku Območne zveze DU Ljubljana–Vič Rudnik Antonu Slak, predsedniku KS Polhov Gradec Gregu Čuden, predsedniku DU Horjul Matku Zdešar, tajnici DU Dobrova Jelki Ciuha in predstavnici DU Vrzdenec Veri Krajnc. Izvoljeno je bilo delovno predsedstvo v sestavi Janez Novak, Kati Kramar in Anton Povše, svoje delo je opravila tudi verifikacijska komisija v sestavi Tinca Škof, Tončka Bogataj in Ivica Malovrh. Po krajšem kulturnem programu se je začel uradni del občnega zbora. Prvo poročilo je podala predsednica Cecilija Jarc o aktivnostih v društvu za leto 2022 ter plan dela za leto 2023. Blagajničarka Milena Pustovrh je podala poročilo o blagajniškem poslovanju za leto 2022 in finančni načrt za leto 2023. Podala je tudi poročilo o telovadbi. Naslednje poročilo je podal predsednik balinarske sekcije Janez Založnik. Preden je podal poročilo, se je zahvalil svojemu predhodniku Janezu Novaku za požrtvovalno delo v balinarski sekciji. Predsednik komisije za Kamišibaj na obisku v vrtcu Dobrova socialno skrbstvo Jože Bizjan je naslednji podal poročilo in se hkrati zahvalil za požrtvovalno delo poverjenikov. O delu komisije za kulturo je poročala predsednica komisije Anica Zibelnik. Obvestila je vse navzoče, da vabimo nove pevce in pevke v naš mešani pevski zbor. Poročilo o pohodništvu je podala Anica Peklaj, ki svoje pohodnike vodi iz Črnega Vrha pa vse do morske obale. Poročilo o izletništvu je podala predsednica sekcije Ivica Malovrh. Poročilo sta podala tudi predsednica nadzornega odbora Andrejka Novak in predsednik častne- ga razsodišča Cveto Pustovrh. Občni zbor je soglasno sprejel vsa poročila. Sedma točka dnevnega reda je bila namenjena gostom in prav vsi so nas pozdravili. Predsednica se je zahvalila občini, KS Polhov Gradec ter JZ Polhograjska graščina za pomoč in sodelovanje. Zahvalila se je tudi tudi Mestni zvezi DU, ZDUS in Območni zvezi DU. Da smo se pa lahko dobro slišali, gre pa zahvala za ozvočenje Pavletu in Ireni Pogačar. Na koncu je predsednica povedala, da so vsi plani za leto 2023 v knjižici Koledar prire- ditev v Blagajevi deželi. Dva dogodka smo pa dodali, ker sta bila ustvarjena tik pred občnim zborom. V mesecu maju bomo imeli Predavanje Špele Sečnik o zdravju – bownova terapija. Ob koncu meseca aprila bomo imeli literarni večer – potopis o Gvineji, ki ga bosta predstavila naša nova člana Biserka in Tone Pogačar. Predsednica je zaželela vsem prisotnim obilo zdravja in lepih trenutkov do naslednjega Občnega zbora. Zbor se je končal s pogostitvijo in prijetnim druženjem. Za DU, Cecilija Jarc Od Podgorja na Golič Kamišibaj, le kaj je to? Je to kakšen izraz, ko nekoga vprašaš kam tako hiti? Ne seveda ne, gre za pripovedovanje zgodbe ob slikah in je del japonske umetnosti. mišibajkarju, da zna to zgodbo predstaviti občinstvu. Pa je res tako preprosto? Na prvi pogled že, a vendar, ko se preko izobraževanj spoznavamo s kamišibajem, takrat vidimo, da to ni le risanje na liste in pripovedovanje zgodbe. Je veliko več, saj slike največkrat zajamejo tisti del zgodbe, ki ostaja V lanskem šolskem letu neizgovorjen. In tako smo se v je potekalo izobraževanje v mesecu februarju tudi v našem Logatcu in zdaj vemo, da je vrtcu srečali s kamišibajem, saj kamišibaj pravzaprav stroj sva vzgojiteljici Lea in Mateja za pravljice. Butaj napolniš z otrokom pripravili predstavo s zgodbo in začneš. Kaj pa je to kamišibajem. butaj? To je mali odrček z vratNajprej smo spoznali pesem ci, ki je podoben malemu te- o Hruški Debeluški, nato pa še levizijskemu ekranu. Za temi pravljico o Palčku Pohajalčku. vratci pa se skriva zgodba. In Led sva prebili v skupini Sovivelika odgovornost je na ka- ce, nato sva obiskali otroke iz P R E J E L I Brezja v skupini Konjički, nazadnje pa sva pripravili prestavo še za vse otroke iz 1. nadstropja enote Dobrova. Otrokom je bila predstava všeč in obljubili so, da bodo tudi oni s svojimi vzgojiteljicami pripravili svoje kamišibaje. Zelo se veseliva ogleda, ko bodo končani. V tem šolskem letu dajemo velik poudarek na povezovanje šole in vrtca, zato bova v naslednjih dneh obiskali tudi otroke v 1. A razredu ter tudi njim prestavili svoji kamišibajski zgodbi. Zapisali: vzgojiteljici vrtca Dobrova, Lea Kogovšek in Mateja Dolinar Pohodniki DU Dobrova so v torek, 14. 2. 2023, organizirali pohod na Kojnik in Golič. bore, gosto suho travo, ki je počesana od burje, nas je prevzel. Razgledi, kljub meglici v daljavi, pa so nam nudili razgled po celotni slovenski obali do Trsta, Slavnika, Snežnika, Triglava … Posedli Z avtobusom smo se pripeljali do vasice pod smo se pod križ, se okrepčali in se po isti poti Slavnikom v Podgorje, ki leži v slovenski Istri, tik spustili v Podgorje. Tja, kjer smo pohod tudi začenad Kraškim robom. Pot na Kojnik je bila najprej li. Končali smo ga s kosilom v gostilni Švab v Hraravna, makadamska, potem se je steza enakomer- stovljah. Naš pohodnik Marjan Ižanec je prejel no vzpenjala in že se je pokazal prvi križ in prvi priznanje za svoj stoti pohod. Spet en lep pohod, cilj – Kojnik (802 m). Pot smo nato nadaljevali po dan preživet z ljudmi, ki jih imaš rad. Prehodili kolovozih in stezah in čez travnate planote do na- smo 13 km. Vilma Snoj, foto: Vinko Kuder slednjega cilja – Goliča (889 m). Pogled na nizke S M O Izpodbijanje uredbe DPN za zagotavljanje poplavne varnosti JZ dela Ljubljane in naselij v občini Dobrova Polhov Gradec Meseca februarja letos je Civilna iniciativa Dobrova na Občinski svet in pristojno Ministrstvo (MOPT) poslala naslednjo vsebino: Civilna iniciativa Dobrova v skladu s sklepi Občinskega sveta in KS Dobrova, pravnimi argumenti ter izidom referenduma izpodbija veljavnost Uredbe DPN, v delu, ki zajema izgradnjo zadrževalnika Razori (2.etapa). Uredbo izpodbijamo zaradi ignoriranja naših stališč s strani MOPT, ker izgradnja zadrževalnika predstavlja velik in nenujen poseg v pravi- ce občanov in tudi zaradi odklonitve financiranja 2. etape s strani Kohezijskega sklada EU. Občina, KS in krajani smo si vsa leta prizadevali, da se zadrževalnik Razori izključi iz DPN, saj ocenjujemo, da se da z manjšimi posegi doseči zadosten učinek za preprečitev poplav na območju in v obsegu, ki ga ureja DPN. Poleg tega bi sam zadrževalnik bistveno spremenil našo krajino in kvaliteto življenja. Izvedba zadrževalnika na prvovrstnih kmetijskih zemljiščih bi bila v nasprotju z načeli samooskrbe in prehranske varnosti v Sloveniji in zato je degradiranje takšnih površin nesprejemljivo. Na Uredbo sta Občina in KS Dobrova podali ugovore in sprejeli zavezujoče sklepe. Med drugim, da se po izvedeni 1. etapi (etapi 1A in 1B) naredi evalvacijo izvedenih ukrepov in izdela nove izračune ter se na podlagi dobljenih rezultatov ugotovi, ali je gradnja zadrževalnika sploh potrebna. Poleg tega je DPN vseboval še druge pomanjkljivosti (režim delovanja zadrževalnika, presoja vplivov na okolje, dolgoročno vzdrževanje vodnih objektov, ipd.). Občina je leta 2018 sprejela sklep, da se poišče vse možnosti za preprečitev gradnje zadrževalnika Razori ter pridobi pravno mnenje. V pravnem mnenju se je ugotovilo več konkretnih in potencialnih kršitev postopka. Ena glavnih je bila, da opravljanje del iz 2. etape, še preden se je 1. etapa zaključila, predstavlja neposredno kršitev določbe v Uredbi o etapnosti izvedbe, saj se šele po končani 1. etapi dejansko lahko izkaže potreba po izvedbi ali opustitvi 2. etape. Sama izgradnja zadrževalnika pomeni znaten poseg v pravice občanov. Tako Ustava RS kot Listina EU o temeljnih pravicah in Evropska konvencija o človekovih pravicah govorijo, da mora država nujno spoštovati načelo soraz- mernosti in sprejeti tista sredstva, ki so manj obremenjujoča za prizadete, torej tako, da so dopustni zgolj posegi, ki so »nujni« za dosego cilja. Tudi Direktiva EU 2007 o obvladovanju poplavne ogroženosti izrecno opozarja na spoštovanje temeljnih pravic in načel zapisanih v listinah EU. V brošuri: »Protipoplavna ureditev porečja Gradaščice« iz leta 2021 v zvezi s sofinanciranjem DPN piše, da je financiranje 2. etape projekta neupravičen strošek. Torej je Kohezijski sklad EU ocenil, da je izgradnja zadrževalnika Razori neupravičena in ni nujna za zagotavljanje poplavne varnosti JZ dela Ljubljane in naselij v Občini Dobrova - Polhov Gradec. Civilna iniciativa Dobrova 38 NAS CASOPIS 513/27. 3. 2023 Občina Dobrova-Polhov Gradec CMYK 27. marec 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 39 Povzetek poročila o spremljanju zdravstvene ustreznosti pitne vode za leto 2022 v Občini Dobrova - Polhov Gradec KS DOBROVA 2022 Skupno število vzorcev Vodovodni sistem (VS) DOBROVA M K 30 3 Fizikalno-kemijska preskušanja (K) Mikrobiološka preskušanja (M) SKLADNO NESKLADNO S % S % 27 90,0 3 10,0 EC KB SK 37°C 0 0 3 SKLADNO NESKLADNO S % S % 3 100 0 0 Režijski obrat Občine Dobrova - Polhov Gradec kot izvajalec gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo obvešča svoje občane o kakovosti pitne vode na javnih vodovodnih omrežjih občine. Občina Dobrova - Polhov Gradec upravlja na svojem območju s petnajstimi vodovodnimi sisHRUŠEVO 10 3 10 100 0 0 0 0 0 3 100 0 0 temi, ki so teritorialno razdeljeni v štiri krajevne skupnosti. V Krajevno skupnost Dobrova spadajo OSREDEK 9 3 9 100 0 0 0 0 0 3 100 0 0 vodovodi Dobrova, Brezje, Hruševo in vodovod SKUPAJ 61 11 58 95,1 3 4,9 0 0 3 11 100 0 0 Osredek. V Krajevno skupnost Šentjošt spadajo vodovodi Šentjošt, Butajnova in Kurja vas. V KraM - mikrobiologija, K - kemija, S - skupaj, EC.- Escherichia coli, KB - koliformne bakterije, jevno skupnosti Črni Vrh spadata vodovoda Črni Vrh - Smolnik in Srednji Vrh - Rovt. SK37°C – št. kolonij pri 37°C V Krajevno skupnost Polhov Gradec pa spadajo vodovodi Polhov Gradec, Praproče, Dvor - Dolenja vas in Podreber. Podatke o vodovodnih sistemih smo razdelili glede na lokacijo posameznega KS ŠENTJOŠT 2022 vodovodnega sistema v posamezni krajevni skuSkupno pnosti Občine Dobrova - Polhov Gradec. Fizikalno-kemijska število Mikrobiološka preskušanja (M) V letu 2022 je notranji nadzor in spremljanje preskušanja (K) vzorcev Vodovodni stanja v oskrbi s pitno glede zdravstvene ustreSKLADNO NESKLADNO SKLADNO NESKLADNO sistem (VS) znosti in skladnosti pitne vode na vodovodnih M K SK22°C SK37°C KB sistemih Občine Dobrova - Polhov Gradec opraS % S % S % S % vljal Nacionalni laboratorij za zdravje okolje in ŠENTJOŠT 12 2 10 83,3 2 16,7 1 1 2 2 100 0 0 hrano, v nadaljnjem besedilu NLZOH, Center BREZJE 12 2 12 BUTAJNOVA 7 2 6 85,7 1 14,3 0 1 0 2 100 0 0 KURJA VAS 5 1 5 100 0 0 0 0 0 1 100 0 0 SKUPAJ 24 5 21 90,5 3 9,5 1 2 2 5 100 0 0 100 0 0 0 0 0 2 100 0 0 za okolje in zdravje, Oddelek za pitne in kopalne vode – enota Ljubljana. Strokovna podlaga za izvajanje notranjega nadzora je Pravilnik o pitni vodi (Ur. l. RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09, 74/15 in 51/17). Spremljanje stanja oskrbe s pitno vodo v Občini Dobrova - Polhov Gradec je NLZOH izvajal v okviru Pogodbe o izvajanju storitve nadzora pitne vode PG-2141a-14/8309-22/71641 ter Načrta vzorčenja pitne vode v Občini Dobrova - Polhov Gradec za leto 2022. Zdravstveno ustreznost in skladnost pitne vode je NLZOH v okviru notranjega nadzora ocenjeval na podlagi opravljenih rezultatov mikrobioloških, fizikalno-kemijskih preskušanj in terenskih meritev ter sanitarno-tehničnega in higienskega stanja vodooskrbnih objektov, naprav, delovanja naprav oziroma postopkov priprave pitne vode pred njeno distribucijo v vodovodna omrežja posameznih vodovodnih sistemov. Povzetek rezultatov mikrobioloških in fizikalno-kemijskih preskušanj v okviru notranjega nadzora na mestih vzorčenja pri uporabnikih (omrežje) je za vodovodne sisteme prikazan v preglednicah. Celoten dokument Poročila o pitni vodi za leto 2022 je objavljen na spletni strani www.dobrova-polhovgradec.si v rubriki »Oskrba s pitno vodo – obveščanje občanov«, prav tako je poročilo dostopno na vseh krajevnih skupnostih in na sedežu občine. Zmaj strašil na OŠ Polhov Gradec M - mikrobiologija, K - kemija, S - skupaj, KB - koliformne bakterije, SK22°C - število kolonij pri 22°C, SK37°C - št. kolonij pri 37°C KS POLHOV GRADEC 2022 Vodovodni sistem (VS) Skupno število vzorcev M K Fizikalno-kemijska preskušanja (K) Mikrobiološka preskušanja (M) SKLADNO NESKLADNO S % S % EC KB SK 37°C SKLADNO NESKLADNO S % S % POLHOV GRADEC DVORDOLENJA VAS PODREBER 37 4 35 94,6 2 5,4 0 0 2 4 100 0 0 13 1 8 61,5 5 38,5 1 5 0 1 100 0 0 11 1 7 63,6 4 36,4 0 4 0 1 100 0 0 PRAPROČE 6 3 6 100 0 0 0 0 0 3 100 0 0 SKUPAJ 67 9 56 83,6 11 16,4 1 9 1 9 100 0 0 M - mikrobiologija, K - kemija, S - skupaj, EC.- Escherichia coli, KB - koliformne bakterije, SK37°C - število kolonij pri 37°C KS ČRNI VRH 2022 Vodovodni sistem (VS) Skupno število vzorcev SKLADNO NESKLADNO S % S % 2 6 100 0 6 2 6 100 12 6 12 100 M K ČRNI VRHSMOLNIK 6 SREDNJI VRH ROVT SKUPAJ Fizikalno-kemijska preskušanja (K) Mikrobiološka preskušanja (M) SKLADNO NESKLADNO S % S % 0 2 100 0 0 0 0 2 100 0 0 0 0 4 100 0 0 EC EN KB 0 0 0 0 0 0 0 0 0 M - mikrobiologija, K - kemija, S - skupaj, EC.- Escherichia coli, EN - enterokoki, KB - koliformne bakterije V torek, 21. 2., smo na predmetni stopnji cel dan namenili pustu. Nekateri starejši učenci so namreč že malo pozabili, da se je »namaškarati« prav zabavno in da ta običaj še zdaleč ni namenjen samo mlajšim otrokom. Najprej smo spoznali stare ljudske običaje in šege na pustni dan. Včasih so pust praznovali malo drugače kot danes. Pustne maske so ljudje izdelali doma iz naravnih materialov, obraze so si otroci namazali kar s sajami, namen obiskovanja hiš pa ni bil samo nabiranje denarja in sladkarij, ampak predvsem širjenje veselja med ljudmi. Spoznali smo tudi nekaj tipičnih slovenskih mask; kurente, Butalce, pustove, škoromate, laufarje in se sprehodili še malo čez meje Slove- nije; med razkošne in elegantne maske v Benetke in med plesalce sambe v Rio de Janeiro. Nato pa so učenci vzeli v roke karton, blago, škarje, šivanke in barve in se lotili izdelave razrednih mask. Vsak razred je izdelal skupinsko masko, ki jo je zadnjo šolsko uro predstavil na pustnem plesu, kjer je potekal tudi izbor najboljših mask. Šolo so preplavili kurenti, minotavri, Zlohotnice, krivopete, Kekci, Mojce, domine, kitajski zmaj, možje v črnem, minioni, učenci 9. razreda pa so za en dan preizkusili, kako je dan preživeti v nasprotnem spolu. Na pustnem plesu so se pridružili še učenci razredne stopnje in šolsko avlo so preplavili barve, veselje, smeh in najrazličnejša bitja v najrazličnejših oblikah. Učenci in učitelji smo se imeli lepo in skupaj nam je uspelo obuditi star namen pusta; širjenje veselja med ljudmi! Julija Buh 39 NAS CASOPIS 513/27. 3. 2023 Občina Log - Dragomer CMYK 27. marec 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 40 Projekt gradnje čistilne naprave in kanalizacije Županova beseda Spoštovane občanke, spoštovani občani Meritve obratovanja čistilne naprave po priklopu tretjine objektov Dovolite mi, da na začetku tokratnega razmišljanja omenim tisto kar nam je včasih deseta skrb, že naslednji trenutek pa edina in prednostna zadeva v življenju. V mislih imam zdravje in našo skrb zanj. Danes sem se mudil v naši ambulanti splošne medicine na Logu in resnično sem vesel in ponosen, da imamo za naše zdravstvo na tem nivoju tako poskrbljeno. Doktor Tasić in sestra Mojca sta nam zaradi strokovnega in zavzetega dela in seveda zaradi njune čustvene inteligence tako človeško blizu da že s svojo osebno prisotnostjo pozitivno vplivata na vse, ki ju potrebujemo. Ne smem pozabiti tudi na delovanje referenčne ambulante s sestro Darjo, ki še dviguje raven skrbi za naše zdravje. Za vse našteto se v imenu vseh nas iskreno zahvaljujem. Zahvala za vse kar imamo gre v prvi vrsti direktorju Zdravstvenega doma Vrhnika, gospodu Romanu Strgarju, ki je z vodenjem celotne ekipe s kataloško natančnostjo pokazal kako se vodi tako strateško pomemben zavod. S svojim delovanjem je postavil delovanje javnega zavoda na raven, ki nam jo vsi zavidajo. Na našo žalost gospod Strgar ni več kandidiral za mesto direktorja, verjamem pa, da je zato čas, da zaželimo novi direktorici ZDV gospe Ani Remškar vse dobro pri njeni novi poslovni priložnosti, kjer ji obljubljamo sodelovanje in pomoč. Ker je zdrav duh le v zdravem telesu, naj vas prijazno opomnim, da je čas da se prebudimo iz zimskega dremanja in poskrbimo za svoje zdravje tudi s svojo telesno aktivnostjo. Možnosti za to je vedno več, saj se dnevi daljšajo in na prostem vidimo vedno več družin in posameznikov, ki znajo ceniti in izkoristiti naravne danosti okrog svojih domov. Verjamem, da ni odveč, če vas ob vsem tem le prijazno opomnim, da ne pozabimo na varovanje narave, ki jo želimo prepustiti našim naslednikom čimbolj neokrnjeno. Naj vam ob zaključku tistim, ki boste praznovali, zaželim vesele velikonočne praznike, tistim, ki se boste posvetili pa le pripravi tradicionalnih jedi, pa želim, da vam hrana tekne in ne pozabite na kakšen sprehod. Želim vam vse dobro. Miran Stanovnik, vaš župan Občina Log - Dragomer Dragomer, Na Grivi 5 UPRAVNI CENTER, Loška c. 12, Log p.p. 09, 1358 Log pri Brezovici obcina@log-dragomer.si 01 75 07 700 Poslovni čas Ponedeljek, torek in četrtek 8.00 - 12.00 13.00 - 15.00 Sreda Petek 8.00 - 12.00 13.00 - 17.00 8.00 - 12.00 12.30 - 13.0 Uradne ure: Ponedeljek 9.00 - 12.00 13.00 - 15.00 Sreda 9.00 - 12.00 14.00 - 17.00 Petek 9.00 - 12.00 Log - Dragomer, 11. marec 2023 – Pred petimi meseci je začela poskusno obratovati čistilna naprava Log - Dragomer, ki je bila zgrajena v okviru evropsko sofinanciranega projekta. Nanjo so sredi oktobra začeli priklapljati prve objekte, najprej so na vrsto prišli tisti, ki živijo na območju Dragomerja, po pridobitvi uporabnega dovoljenja bo sledil priklop objektov na območju Kačje vasi in Jordanovega kota ter Lukovice. Trenutno na čistilni napravi poteka poskusno obratovanje, prve meritve glede ustreznosti njenega delovanja pa bodo možne, ko bo nanjo priklopljenih vsaj 30 odstotkov objektov. Novozgrajena čistilna naprava Log - Dragomer je pred petimi meseci začela s poskusnim obratovanjem. Prve objekte so nanjo začeli priklaplati 10. oktobra 2022. »JP KP Vrhnika izvaja postopek obveščanja krajanov na območju osrednjega Dragomerja o operativnem začetku izvajanja priključkov objektov na javno sanitarno kanalizacijo. V času poskusnega obratovanja čistilne naprave bo izvajalec Hidrotehnik vodil obratovalni dnevnik in ob tem po potrebi izvajal odvoz blata, odvoz peska, odvoz maščob in odvoz drugih komunalnih odpadkov ter dobavljal glede na potrebe kemikalije. Izvajalec bo v času poskusnega obratovanja opravlja vzdrževanje in izvedbo vseh prvih meritev in ostalih meritev ter monitoringa.« Kot so še dodali na Občini, naj bi se ob poskusnem obratovanju izkazalo, da naprava delujejo zanesljivo in v stabilnih pogojih. Osrednja čistilna naprava v času poskusnega obratovanja ne bo obratovala s polno zmogljivostjo, saj bodo nanjo postopoma priklapljali objekte. Najprej so na vrsti lastniki nepremičnin, ki živijo v osrednjem Dragomerju, nato bodo nanjo priklapljali še ostale dele občine. »Izvajalec Hidrotehnik pripravlja dokazno dokumentacijo (PID in DZO) za vlogo pridobitve uporabnega dovoljenja izvedenih tras vakuumske kanalizacije na območje naselja Kačja vas in Jordanov Kot. Oddaja vloge za uporabno dovoljenje naselja Kačja vas in Jordanov Kot se planira v drugi polovici meseca marca 2023,« so še razložili na Občinski upravi. Zgrajene 14,9 km vakuumske in 9,7 km gravitacijske kanalizacije Dobri dve leti in pol po položitvi temeljnega kamna se na terenu končujejo gradbena dela. V zadnjem mesecu se je delo s terena pretežno preselilo v pisarne, kjer s polno paro pripravljajo še vso potrebno dokumentacijo za zaključek projekta in pridobitev uporabnih dovoljenj. Gradbeni stroji sicer še niso prenehali ropotati, dela v manjšem obsegu potekajo v vseh treh naseljih. Na trasi regio- nalne ceste od naselja Jordanov kot do Mol potekajo še zadnja dela, izvajalci pa odpravljajo tudi pomanjkljivosti, ki so bile odkrite v okviru pregleda izvedenih del na komunalni infrastrukturi, tako primarnem kanalu vakuumske kanalizacije ob sočasnem polaganju vodovoda, plina in telekomunikacijskega omrežja T2. Vzporedno na terenu poteka izvedba geodetskih posnetkov komunalne infrastrukture za pripravo PID dokumentacije. Marca in aprila naj bi se gradnja vakuumske kanalizacije nadaljevala na Barjanski cesti od hišne številke 8 do 4A, nadaljevali pa naj bi tudi s podbojem pod avtocesto. Marca so izvajalci KGG izvajali dela na trasi kanalizacije na območju ulic Na pobočju 1 do 2, končana pa so bila dela na območju ulice Pod gradom od hišne številke 19 do 24. Izvedba gravitacijske kanalizacije od hišne številke 24 do 34 naj bi bila končana v marcu oziroma aprilu. »Izvajalec zaključuje z deli na trasi kanalizacije in realizira aktivnosti v planiranih terminih ob pričakovanem izboljšanju vremenskih napovedi (zunanja temperatura + 5 °C, brez padavin), ker slabo zimsko vreme otežuje zaključevanja del,« so še dodali naši sogovorniki. Vzporedno z zaključevanjem izvedbe del kanalizacije na območju omenjenih ulic pripravljajo dokazno dokumentacijo za oddajo vloge za uporabno dovoljenje za območje naselja Lukovica. To naj bi na Upravno enoto Vrhnika oddali v začetku aprila. Proti koncu meseca marca naj bi ulice Dolina, Na pobočju in Pod gradom preplastili z asfaltom. Fine asfalte naj bi Trgograd marca zaključil tudi na Loški cesti od hišne številke 10A do 10E. Spomnimo Celoten projekt je bil ocenjen na 14,6 milijona evrov brez ddv oziroma 17,6 milijona evrov z ddv. V oceno so vključeni stroški gradbenih del nadzora, obveščanja javnosti, že vložena sredstva, dokumentacija in ostali stroški, ki so nastajali od leta 2014 dalje. Občina je na razpisu za izbor gradbenih del izbrala Hidrotehnik d.d. v partnerstvu s podjetjema Komunalne gradnje d. o. o. in Trgograd d. o. o. Vrednost gradbenih del znaša 9.797.990,06 EUR brez DDV. Nadzor je vršil Projekt d.d. iz Nove Gorice, posel je težak 238 tisoč evrov. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020, prednostne osi »boljše stanje okolja in biotske raznovrstnosti«, prednostne naložbe »vlaganje v vodni sektor za izpolnitev zahtev pravnega reda Unije na področju okolja ter zadovoljitev potreb po naložbah, ki jih opredeljujejo države članice in ki presegajo te zahteve«, specifični cilj »zmanjšanje emisij v vode zaradi izgradnje infrastrukture za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda«. V. L. Foto: Občinska uprava 40 NAS CASOPIS 513/27. 3. 2023 Občina Log - Dragomer CMYK 27. marec 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 41 Cena vrtca občutno višja Obvestilo Obvestilo o podaljšanju roka za zbiranje pobud za spremembe in dopolnitve Občinskega prostorskega načrta Občine Log - Dragomer. Občina Log - Dragomer obvešča vse občane in zainteresirano javnost, da se rok za oddajo pobud za spremembe in dopolnitve Občinskega prostorskega načrta Občine Log - Dragomer podaljša do 30. 9. 2023. Pobude se lahko do vključno 30. 9. 2023 po posebnem namenskem obrazcu »Pobuda – SD OPN 1« posredujejo: - po e-pošti na naslov obcina@log-dragomer.si, - po pošti na naslov Občina Log - Dragomer, Na Grivi 5, p. p. 09, 1358 Log pri Brezovici, - osebno v sprejemni pisarni Občine Log - Dragomer, Loška cesta 12, 1358 Log pri Brezovici, v poslovnem času občine. Pobuda mora biti oddana v pisni obliki na izpolnjenem obrazcu »Pobuda – SD OPN 1«, ki je dostopen na spletni strani Občine Log - Dragomer (https://logdragomer.e-obcina.si/) in v sprejemni pisarni Občine Log - Dragomer, Loška cesta 12, 12358 Log pri Brezovici, v poslovnem času. Višina takse za obravnavo pobud za spremembo namenske rabe je določena v skladu z Odlokom o določitvi takse za obravnavanje zasebnih pobud za spremembo namenske rabe prostora v Odloku o občinskem prostorskem načrtu Občine Log - Dragomer (Uradni list RS 87/2022) in znaša: - za spremembo osnovne namenske rabe prostora: 150 evrov, - za spremembo podrobnejše namenske rabe prostora: 150 evrov. Za pobudo za sprememb namenske rabe v primarno rabo (gozdna, kmetijska, vodna zemljišča) se taksa ne plača. V kolikor se vloga nanaša na več zemljišč, se za posamezno pobudo šteje pobuda dana za spremembo namembnosti na enovitem zakroženem območju v okviru ene enote urejanja prostora. Zavezanec za plačilo takse je vlagatelj pobude. Plačilo takse ne zagotavlja spremembe namenske rabe prostora v Občinskem prostorskem načrtu. Plačilo takse je pogoj za obravnavo pobude. Občina Log - Dragomer se bo opredelila do pobud, prejetih do navedenega datuma. Obravnavane bodo le tiste pobude, ki bodo ustrezno izpolnjene, podpisane, bodo vsebovale priloge navedene na obrazcu in imele plačno takso, v kolikor je predpisana. Pobude bodo pri pripravi osnutka Sprememb in dopolnitev OPN upoštevane, če izpolnjujejo pogoje glede skladnosti s temeljnimi pravili urejanja prostora, cilji prostorskega razvoja občine in pravnimi režimi v prostoru (upoštevanje varstvenih in varovalnih omejitev v prostoru) ter ustreznosti z vidika urbanističnih meril, strokovnih podlag in možnosti opremljanja zemljišča za gradnjo s komunalno opremo in drugo gospodarsko javno infrastrukturo. Občina Log - Dragomer se bo do pobud, oddanih v razpisanem roku, opredelila in sprejemljive uvrstila v Spremembe in dopolnitve OPN. Obravnava pobud bo objavljena na spletni strani Občine Log - Dragomer, na naslovu https://logdragomer.e-obcina.si/ in na oglasni deski Občine Log - Dragomer. Pobuda bo objavljena le z navedbo parcelne številke, katastrske občine in oznako pobude in ne z osebnimi podatki. Občina Log - Dragomer Župan Miran Stanovnik Skladno z Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12, 109/12, 76/17 in 78/19) (v nadaljevanju Uredba), je izvajalec javne službe z elaboratom o oblikovanju cene izvajanja posamezne obvezne javne službe, predlagal uskladitev cen. Pristojnost za sprejemanje in nadzor nad cenami je na lokalnih skupnostih oziroma pristojni občinski organi. Občinski svet občine Log - Dragomer, je na svoji 3. seji dne 15. 3. 2023, sprejel sklepe, s katerimi se potrjujejo stroškovne cene storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja: • oskrbe s pitno vodo, • odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode, • storitev, povezanih z nepretočnimi greznicami in MKČN, • storitev zbiranja komunalnih in bioloških odpadkov. Glavni razlogi za uskladitev cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja so enormni dvigi cen električne energije. Poleg tega se v letošnjem letu usklajujejo plače (dvig minimalne plače in višina plač po kolektivni pogodbi komunalnih dejavnosti). Zaradi razmer na trgu se povečujejo tudi stroški materiala in ostalih storitev. Nove cene začnejo veljati 1. 4. 2023. Log – Dragomer, 15. september 2023 – Od aprila dalje bo za vrtec potrebno odšteti od 19 do 25 odstotkov več. Podražila se bo tudi voda, storitve povezane z MKČN in greznicami ter ravnanje s komunalnimi in biološkimi odpadki. Vsesplošne podražitve, ki jih dodobra občutimo v zadnjem času se selijo tudi na lokalni nivo. Občinski svet je na svoji tretji redni seji dal zeleno luč novim, višjim cenam vrtca. Nova cena programov vrtca za prvo starostno obdobje se viša na 643,60 evrov kar je 24,79 % več. Za otroka v drugem starostnem obdobju pa se cena zvišuje za 18,61%, in sicer na 492,28 evrov. Kot smo slišali se je cena vrtca nazadnje dvignila pred štirimi leti, tokratno zvišanje pa je po- sledica več razlogov. V zadnjih letih so se zvišali stroški plač in storitev, dvignile so se cene vseh energentov in storitev, zato se je zvišala večina materialnih stroškov, bistveno višja pa je tudi cena hrane. Občinski svet je na seji sprejel še sklep, da se v primeru sporočene odsotnosti otroka plačilo zniža za 2,64 evra na dan, korigirano z odstotkom, ki ga plačuje posamezen plačnik. Staršem, ki bodo po otroka prišli po zaprtju vrtca, pa bodo za vsake pol ure zamude lahko zaračunali 5 evrov. Konkretno višje bodo tudi komunalne storitve. Povprečna 4-članka družina, ki živi v objektu z greznico oziroma MKČN bo namesto dosedanjih 48,50 evra plačevala 64,55 evrov, gre za kar je 33 odstotkov več. Najbolj se bo podražil odvoz bioloških, pa tudi ostalih komunalnih odpadkov. Neko- liko nižja podražitev se obeta povprečni štiričlanski družini, ki živi v objektu, ki je priklopljen na kanalizacijo. Cena bo 21 odstotkov višja, namesto dosedanjih 52,16 odstotkov bodo plačevali 69,03 evra. Zelena luč sofinanciranju hišnih črpališč Informacije o finančni injekciji za nakup hišnega črpališča pa bodo veseli vsi, ki živijo v hišah pod nivojem kanalizacije. Ti bi namreč za priklop na kanalizacijo, poleg plačila komunalnega prispevka in plačila stroškov priključka, morali kupiti še hišno črpališče. Svetniki so na seji soglasno sklenili, da bo ta strošek prevzela občina, ta bo krila celotno ceno črpališča oziroma največ do 2500 evrov na posamezen priključek. Pozitivno vzdušje se je nadaljevalo tudi ob predstavitvi projektov, ki so v pripravi na Občini. Kot smo lahko slišali na seji ima Občina velike načrte, v igri je zajeten kupček evropskega denarja. Več o novih projektih pa v prihodnji številki Našega časopisa. Prav tako je pod streho prvi rebalans proračuna za leto 2023 ter sprememba Statuta s katero je občinski svet županu dal možnost za imenovanje največ dveh podžupanov, do sedaj je imela Občina največ enega podžupana. Občinski svet je sprejel tudi predlog novega Lokalnega energetskega koncepta Občine Log – Dragomer, letno poročilo Osnovne šole Log – Dragomer ter za predstavnico lokalne skupnosti v Svet lokalnih skupnosti Centra za socialno delo Ljubljana imenoval Tino Rebernik Kovač. V. L. V vrtcu potekajo dela v notranjosti objekta Log - Dragomer, 13. marec 2023 – V novem prizidku vrtca Log Dragomer zadnji mesec potekajo obrtniška dela. Kot so nam pojasnili na Občinski upravi Občine Log - Dragomer, dela hitro napredujejo, izbrani izvajalec Trgograd pa sledi načrtovanim terminskim planom. V novi prizidek vrtca Log Dragomer so delavci vgradili okna, v objektu pa intenzivno potekajo obrtniška dela. Kot so nam pojasnili na Občini, izvajalec trenutno izvaja grobe strojne inštalacije ter podkonstrukcijo za mavčne plošče. »V objektu delavci trenutno izvajajo strojne inštalacije. Po tleh objekta polagajo grobo elektro inštalacijo, napeljavo za ogrevanje ter prezračevanje,« so nam povedali na Občini, kjer dodajajo, da naj bi bile grobe inštalacije zaključene do aprila. Sočasno so v objektu začeli z vgradnjo podkonstrukcije za mavčne plošče. Izvedbi grobih inštalacij naj bi sledil preizkus vse vgrajene inštalacije, izvedba termoizolacije ter estriha. Nato bodo izvedli še obloge z mavčnimi ploščami ter v zadnji fazi fine inštalacije ter beljenje. Vsa Potrjene cene storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja v Občini Log - Dragomer so naslednje: Storitev Nova cena** Oskrba s pitno vodo Vodarina 0,9781 €/m3 Omrežnina* 5,7383 €/mesec Odvajanje odpadne vode Cena storitve 0,7900 €/m3 Omrežnina* 3,7634 €/mesec Storitve, povezane z greznicami in MKČN Cena storitve 0,6579 €/m3 Omrežnina* 1,2615 €/mesec Zbiranje komunalnih odpadkov Cena storitve 0,1738 €/kg Cena javne infrastrukture 0,0050 €/kg Zbiranje bioloških odpadkov Cena storitve *za vodomer DN 20 **cene ne vključujejo davka na dodano vrednost 0,2328 €/kg potrebna obrtniška dela naj bi bila izvedena do maja, uporabno dovoljenje pa naj bi bilo pridobljeno do junija. Pestro bo tudi zunaj, kjer trenutno izvajajo hidro inštalacije, v načrtu pa je še ureditev zunanjosti vrtca, ki bo urejena v več fazah. V prvi fazi, ki naj bi bila izvedena do junija, bodo na svoja mesta postavili obstoječa igrala ter novo dodatno igralo narejeno iz velikega drevesa, ki je nekoč raslo pred vrtcem. Prav tako je v prvi fazi načrtovana zasaditev drevesa v atriju, nato pa bo sledila zasaditev še ostalih dreves in v naslednjih fazah postavitev novih dodatnih igral. »Glede na posvete z vodstvom vrtca bo dodatno funkcionalno preurejena tudi klančina ob vrtcu, da se bodo otroci tu lahko gibali na primer tudi s poganjalčki,« so še pojasnili na Občinski upravi. Naj spomnimo Občina Log - Dragomer se je sredi jeseni lotila gradnje drugega prizidka k vrtcu v Dragomerju. Ta se bo naslanjal na obstoječi trakt na jugozahodnem delu objekta, v njem pa bo prostora za dve vrtčevski skupini. »Gradnja prizidka z dvema varstvenimi enotami ob obstoječem vrtcu v Dragomerju povečuje bivalne kapacitete matične enote. Nov prizidek obsega dve 41 NAS CASOPIS 513/27. 3. 2023 Občina Log - Dragomer varstveni enoti (2 x 62,02 m2) z lastnim sanitarnim blokom z wc-jem in umivalnico ter skupnim povezovalnim hodnikom,« so še dodali na Občini. V povezovalnem hodniku bodo uredili prostorno garderobo, preko novega nadstreška in vetrolova pa bodo otroci skozi povezovalni hodnik dostopali do novih igralnic in obstoječih igralnic drugega starostnega obdobja. V novem delu bodo še sanitarije za zaposlene, manjši obstoječi prostor ob obstoječem vetrolovu bodo preuredili in ga namenili shrambi igral na novi enoti. Novi prizidek bo pritličen objekt, tlorisnih dimenzij 20,48 krat 10,48 metra in bo s povezovalnim hodnikom pri- slonjen ob bočno fasado jugovzhodnega krila obstoječega objekta. Oblikovno bo sledil že uporabljenim materialom na obstoječem objektu. Streha novega prizidka bo dvokapnica, krita bo s trapezno pločevino v barvi obstoječe kritine. Vrednost investicije je dobrih 450 tisočakov. Prvi skop projekta, ki obsega gradbena dela, je ocenjen na skoraj 203 tisočake, za obrtniška dela pa naj bi odšteli 249 tisočakov. Investicijo sofinancira Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Občina je na razpisu za sofinanciranje investicij v vrtcih in osnovnem šolstvu dobila 175 tisočakov. V. L., foto: Občina Log Dragomer Vegetacijo ob cestiščih in pločnikih je potrebno vzdrževati Občane in občanke občine Log -Dragomer ponovno opozarjamo na obvezno obrezovanje in vzdrževanje živih mej, grmičevja, dreves in ostale vegetacije na površinah ob cestišču tako, da sta zagotovljena preglednost ceste in prost profil ceste ter da je prometna signalizacija vidna in dostopna. Prav tako je potrebno obrezati vegetacijo ob pločnikih, saj le-ta velikokrat zaradi razraščenosti ovira varnost pešcev in drugih udeležencev v prometu. Skrb za vegetacijo ob cestiščih in pločnikih je še posebej nujna v pomladnih in poletnih mesecih, ko se rastlinje razraste. Hkrati pozivamo voznike, da preden se z vozilom vključijo v promet na občinsko cesto s kolovozne poti, nekategorizirane ceste, individualnega priključka, območja izvajanja del ali druge zemljiške površine, da odstranijo z vozila zemljo ali blato, ki bi lahko onesnažilo vozišče. Skladno z zakonskimi določbami in drugimi zahtevami glede varnosti vseh udeležencev v prometu velja: • da je prepovedano postavljati ograje, zasaditi živo mejo, drevje, trte ali druge visoke nasade ali poljščine, ki bi ovirale preglednost ceste; • da višina žive meje zaradi preglednosti ne sme presegati višine 75 cm od nivoja vozišča; • da morajo biti drevesa, ki rastejo ob omenjenih cestah, obrezana tako, da je prosta višina nad cesto najmanj 4,5 m; • da so v krivinah na brežinah drevesa s premerom večjim od 15 cm nevarna ovira; • da mora biti grmičevje ali drevje po širini obrezano najmanj do zunanjega roba bankine, kjer bankine ob cestišču ni, pa najmanj 1 m od roba asfalta ceste; • da nevarne ovire predstavljajo tudi drevesa s premerom večjim od 15 cm, ki rastejo na brežinah v krivini ceste (ovinki). V kolikor se drevo nahaja na brežini nad cesto in je med niveleto vozišča in kotom terena na mestu drevesa višinska razlika do 2 m, je potrebno drevo ustrezno zavarovati, če pa to ni mogoče, je drevo potrebno odstraniti. • Da je prepovedano po cesti vlačiti hlode, veje, skale in podobne predmete, kot tudi pluge, brane in ostalo kmetijsko orodje ter druge dele tovora; • da je prepovedano na ali ob cesti nameščati ali odlagati les, opeko, odpadne in druge materiale ali predmete, ki lahko poslabšajo ali onemogočijo preglednost ceste oziroma ovirajo ali ogrožajo promet, poškodujejo cesto ali poslabšajo njeno urejenost; • da je prepovedano orati v razdalji 4 m od ceste v smeri proti njej ali v širini 1 m od ceste vzporedno z njo. Medobčinski inšpektorat redno izvaja nadzor nad onesnaženjem vozišč in ustreznostjo vzdrževanja vegetacije ob cestah. Kar ni ustrezno porezano, služba za redno vzdrževanje obreže ne glede na vrsto vegetacije (okrasne grmovnice, sadno drevje …). Občane in občanke zato prosimo, da v izogib slabi volji sami redno skrbijo za urejenost svojih živih mej, grmičevja, dreves in ostale vegetacije ob cestiščih in pločnikih. Hvala, ker skupaj z nami skrbite za urejeno in varno okolje! Občina Log - Dragomer CMYK 27. marec 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 42 Priključek Dragomer bo gradil konzorcij Trgograd in GP Krk Log - Dragomer, 10. marec 2023 – Dars je za gradnjo novega priključka Dragomer izbral konzorcij litijskega gradbinca Trgograd in hrvaškega gradbenega podjetja GP Krk, ki bosta dela izvedla za 28,5 milijona evrov brez davka. V teku je postopek za sklenitev pogodbe za gradnjo, gradbena dela pa naj bi bila končana eno leto in pol po uvedbi izvajalca v delo. Skoraj trinajst let po sprejemu uredbe o državnem prostorskem načrtu za novi avtocestni priključek na Lukovici se vendarle začenja uresničevati projekt, ki naj bi omogočil prometno razbremenitev avtocestnega priključka na Brezovici in tudi prometno razbremenitev regionalne ceste Ljubljana–Vrhnika. Dars je na javnem razpisu izbral konzorcij podjetij Trgograd in GP Krk. Javno naročilo je že pravnomočno, saj se nihče ni pritožil na izbor izvajalca. Kot so nam pojasnili na Darsu, lahko steče postopek za sklenitev pogodbe za gradnjo priključka. Natančni termini izvedbe posameznih delovnih faz bodo opredeljeni s pogodbo. Na Darsu so nam razkrili, da je rok za izvedbo gradbenih del 18 mesecev od uvedbe izvajalca v delo. Dars je sicer na javno naročilo, ki je bilo objavljeno oktobra lani, prejel štiri ponudbe. Poleg izbranega konzorcija, ki bi dela izvedli za 28,5 milijona evrov brez ddv, so se odzvali še Pomgrad, Kolektor in Garnol, ki so oddali precej višje ponudbe. Vrednosti so se od najnižje do najvišje razlikovale za kar 6 milijonov evrov. Dars je izbral ponudbo konzorcija Trgograd in GP Krk, ostale tri ponudbe pa je zavrnil kot nedopustne, saj je bila glede na razpisano dokumentacijo najvišja dopustna vrednost ponudb določena pri 28,95 milijona evrov brez davka. Kot so za Naš časopis pojasnili na Darsu, bodo skladno s sklenjenim Sporazumom o ureditvi medsebojnih razmerij v zvezi z izgradnjo avtocestnega priključka s povezovalno cesto do Vnanjih Goric ter pripadajočih ureditev krili 67,85 odstotka. Direkcija RS za infrastrukturo 28,79 odstotka, Občina Brezovica 2,75 odstotka ter Občina Log - Dragomer 0,61 odstotka od skupne ocenjene vrednosti investicije gradnje s stroški raziskav, nadzora in inženirja. naselja Lukovica. V sklopu novega avtocestnega priključka bodo zgradili tudi zahodno obvozno cesto južnega dela Brezovica vse do nivojskega železniškega prehoda preko železniške proge Ljubljana–Trst pri Vnanjih Goricah z navezavo na obstoječo regionalno cesto Podpeč–Brezovica. »Močan ciljno-izvorni promet iz smeri Vnanjih Goric, Podpeči, Dragomerja in naselij vzhodno od Vrhnike nima možnosti neposredne povezave z avtocesto. To povzroča preobremenitev regionalne ceste R2-409/0300 Brezovica–Vrhnika, zastoje skozi naselje Brezovica in kritično obremenitev obstoječega priključka. Posebej problematična je R2-409/0300 med križiščem »pri Poku« in križiščem »pri Gorjancu«, kjer je kapaciteta ceste in križišč že nekaj časa presežena. Promet se poveča zlasti ob jutranji in popoldanski konici. Problematični so tudi zastoji, ki se pojavljajo na izvoznem in odstavnem pasu avtoceste na območju izvoza Brezovica iz smeri Kozarij, so nam razložili naši sogovorniki. Posredovali so nam tudi podatke o povprečnem letnem dnevnem prometu na odseku P R E J E L I Radon in kmečka logika O radonu in raku sem leta 2021 nekaj napisal za NČ in se pohvalil z rešitvijo, ki je boljša in cenejša od raznih znanih rešitev Priključek v obliki diamanta Projekt obsega izgradnjo no- naših in tujih inštitutov ter izvega avtocestnega priključka umiteljev, ki imajo na Youtubu s štirimi priključnimi kraki v stotine prikazov. Svojo rešitev po obliki »diamanta« z upošteva- stotinah meritev, z rekuperacijo njem bodoče 6-pasovne avto- fi 40mm, novim podom, izboljceste z navezavo na obstoječo šano hidroizolacijo in meter dolregionalno cesto na območju gimi odvodi radona skozi teme- avtoceste in regionalne ceste za leto 2021. Tako znaša povprečni letni dnevni promet v obeh smereh vožnje na odseku regionalne ceste med Brezovico in obstoječim priključkom okoli 22 tisoč vozil, okoli 9 tisoč vozil pa na regionalni cesti Vnanje Gorice–Brezovica. Še bolj prometno obremenjena je avtocesta, povprečni letni dnevni promet na odseku Kozarje–Brezovica je 73.550 vozil, na odseku primorske avtoceste med Brezovico in Vrhniko pa prav tako 73.550 vozil. Čez novi nadvoz do leta 2039 okoli 11 tisoč vozil dnevno V letu 2029 naj bi glede na prometne študije iz leta 2015 čez nov nadvoz vsak dan peljalo 10.420 motornih vozil, do leta 2039 naj bi se promet čez nadvoz povišal na 11.227 vozil na dan. »V sklopu investicije so predvidene tudi prilagoditve na avtocesti, spremljajoče ureditve komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture ter prilagoditve obstoječih ureditev. Predvidena je še izvedba protihrupnih ukrepov. »Predvidena je izvedba šestih sklopov protihrupnih ograj v skupni dolžini približno 2200 metrov in višine med 1,5 in 6 metra. Ob avtocesti je predvidena izvedba štirih sklopov ograj v skupni dolžini 1900 metrov ter višine med 2 in 6 metri, ob zahodni obvoznici Brezovica en sklop ograj v dolžini 140 metrov in višine 2,5 metra ter ob regionalni cesti R2-409 en sklop ograje v dolžini 180 metrov in višine med 1,5 in 2,5 metra,« še pravijo na Darsu ter dodajajo, da bo aktivna zaščita pred hrupom zgrajena takoj, ko bodo zato vzpostavljeni vsi pogoji za varno postavitev, torej izvedba priključka in razširitev avtoceste. Postavili naj bi jih predvidoma v zaključni fazi gradnje,« še sporočajo iz Službe za komuniciranje. Priključek ima strateški pomen Načrtovan avtocestni priključek na Lukovici je vsaj z dveh vidikov pomemben tudi za občino Log - Dragomer. Izboljšala naj bi se dostopnost občine ter kakovost bivanja. Občina bo zaradi bližine dostopa do avtoceste zanimiva za priseljevanje, ustvarjeni bodo boljši pogoji za razvoj gospodarstva v občini, pozitivno pa bo vplival tudi na kvaliteto bivanja. V. L. S M O lje sem moral popraviti, ker se je po enem letu odvod poslabšal. V vrtine sem stlačil narezane rebraste cevi fi 15 (za zaščito kablov) in jih ob temeljih pod tlakovci usmeril v drenažne cevi za lažji odvod plina radona. Štiri leta ‘študije’ o gibanju zraka, vplivu vlage, vremena in zunanjih temperatur na razpadanje radona, kup meritev in prototipov sem porabil za to. Če bi uporabil kmečko logiko, bi z nekaj meritvami na tleh opazil pozicije dovoda radona, z nekaj meritvami pod stropom in po zračenju, bi pa naslednji dan po pregledu znanih podatkov o razpadanja radona našel rešitev. Odvod radona pod hidroizolacijo prostora bi po ‘obisku’ Obnove ali Bauhausa lahko opravil v istem tednu in še poceni bi bilo … Ciril Krašovec, bivši inovator v svobodnem poklicu 42 NAS CASOPIS 513/27. 3. 2023 Občina Log - Dragomer T E M A CMYK 27. marec 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 43 M E S E C A Prof. dr. Borka Jerman Blažič Prva dama slovenskega interneta Mesec marec v Našem časopisu posvečamo izjemnim ženskam in njihovim dosežkom. Nedvomno bi ob mednarodnem dnevu žensk težko našli primernejšo sogovornico od Dragomerčanke Borke Jerman Blažič. V takrat skoraj izključno moški panogi je orala ledino in področje informacijsko-komunikacijske tehnologije, ki ga danes poznamo kot računalniške komunikacije, omrežne tehnologije ter informacijsko in kibernetsko varnost, tlakovala z inovativnimi znanstvenimi dosežki ter prenosi teh v prakso. Profesorica Borka Jerman Blažič je v Slovenijo pripeljala internet, vzpostavila prvi strežnik za registracijo internetnih domen, vodila je razvoj prve slovenske tipkovnice, vzpostavila prvega overitelja digitalnih potrdil ter je uvrščena med svetovne pionirje medmrežja, največje inovacije 20. stoletja. Prof. dr. Borka Jerman Blažič je več kot 40 let ena od vodilnih osebnosti pri razvoju računalniških komunikacij doma in v tujini, več kot dvajset let je bila vodja Laboratorija za odprte mreže in sisteme na Institutu Jožef Stefan v Ljubljani ter redna profesorica na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je poučevala elektronske komunikacije. Na mednarodni podiplomski šoli Jožef Stefan vodi program Napredne internetne tehnologije ter redno sodeluje s Fakulteto za sistemske in računalniške študije Univerze v Stockholmu. Akademski opus prof. dr. Borke Jerman Blažič je izredno obsežen, znanstvene dosežke iz akademske sfere pa je znala prenesti tudi v prakso, kjer je uvedla številne inovativne in pionirske rešitve. Že v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, v ključnem obdobju razvoja interneta, je bila članica mednarodne akademske skupnosti, ki je oblikovala takratno raziskovalno akademsko omrežje v svetovno omrežje internet. Z opremo, pridobljeno prek članstva Jugoslavije v evropskem projektu Eureka 8, je vzpostavila prvo internetno povezavo med Institutom Jožef Stefan in takratnim internetnim omrežjem ter tako odprla najprej domači akademski skupnosti okno v svet sodobnih računalniških komunikacij in pozneje še vsem slovenskim uporabnikom. Predvsem zaradi tradicionalnega razumevanja državnih telekomunikacij uvajanje novih pristopov ni bilo enostavno. Vendar se kljub temu ni predala in je uspela ter sočasno s 14 najrazvitejšimi državami sveta Slovenijo v letu 1991 povezala z novo tehnologijo - internetom. Zaradi izjemnega prispevka na tem področju ji je akademska skupnost za informatiko in računalništvo v letu 2018 na mednarodni konferenci »Informacijska družba« podelila plaketo in naslov »Prva dama slovenskega interneta«. Za prispevek k razvoju računalniških komunikacij, interneta in internetnih storitev je leta 2017 prejela Medaljo za zasluge predsednika Republike Slovenije. Končno je tudi ena izmed petih prejemnikov Puchove nagrade za življenjsko delo, najvišje nagrade v Sloveniji, ki jo Ministrstvo za znanost, izobraževanje in šport podeljuje za izume, tehnološke in ne-tehnološke razvojne dosežke ter uporabo znanstvenih izsledkov s področij naravoslovja, tehnike, ved o življenju, humanistike in družboslovja pri uvajanju novosti v gospodarsko in družbeno prakso. Pri tem je edina ženska med nagrajenci. Njen prispevek, zlasti pri uveljavljanju nacionalnih jezikov v svetovnih internetnih storitvah, jo uvršča med akademske in tehnične pionirje interneta, največje inovacije 20. stoletja. Vašemu strokovnemu znanju in vztrajnosti se lahko zahvalimo, da smo pred več kot tremi desetletji zagnali internet. Kako se spominjate tistih časov? Takrat je bilo okrog mene zelo veliko nerazumevanja za sodobne raziskave, niti ni bilo zanimanja za nove podatkovne omrežne tehnologije. To je bil čas spopada dveh tehnoloških konceptov. Prvi je nastal v okviru mednarodne organizacije za standardizacijo ISO (sistem za povezovanje odprtih sistemov - OSI), Agencije Združenih narodov, ki je bil podoben strukturi in organizaciji telefonskega omrežja. Drugi koncept je nastajal v raziskovalnih laboratorijih Ministrstva za obrambo ZDA in na ameriških univerzah, zasnovan je bil s popolnoma drugačno strukturo, ki sloni na internetnem protokolu IP in robustni omrežni infrastrukturi za delovanje ter poveljevanje v vojnih razmerah. Struktura interneta je dejansko omrežje brez hierarhije in centralnih vstopnih točk, organiziranih po nacionalnem ključu. Ves prenos podatkov uporabnikov poteka med strežniki brez vmesne nacionalne vstopne točke in če kakšna povezava pade, omrežje preusmeri samodejno promet po drugi povezavi.. Pri nas sta se v 80. letih razvoj in raziskovanje računalniških komunikacij izvajala v sklopu znanstvenoraziskovalnega projekta Yunet, ki ga je financirala zvezna vlada in je bil sestavni del projekta Eureka 8, Cosine. Vendar je zasnova projekta Cosine, ki je imel za cilj vzpostaviti skupno evropsko akademsko omrežje, ki so ga financirale članice Evropske gospodarske skupnosti, slonela na modelu ISO/OSI. Projekt, v katerem so sodelovale še univerze iz dveh drugih republik Jugoslavije, sem napisala, ga prijavila na razpis zveznega ministrstva in ga tudi vodila kot sodelavka Instituta Jožef Stefan med leti 1986 in 1992. Uradna doktrina takratne politike skupaj z direktorjem Instituta Jožef Stefan, je podpirala razvoj akademskega omrežja po standardih ISO/OSI. V začetku jeseni 1990 sem se udeležila sestanka Razvojnih inženirskih skupin interneta v Santa Feju v ZDA. Vzdušje na sestankih delovnih skupin je bilo enkratno, sproščeno, sodelujoče in tovariško. V vmesnem času med sestanki je delo potekalo s komunikacijo po elektronski pošti. Vpogled v delovanje internetnega sistema elektronske pošte in sproščenost internetnega sistema je utrdil mojo odločitev, da opustim model ISO/OSI ter pripeljem internet tudi domov po gverilsko in v tajnosti. Tako sem se začela po Evropi dogovarjati za vzpostavitev povezave med Ljubljano in Amsterdamom, kjer je partnerski inštitut imel lastno linijo do interneta v New Yorku ter poskrbela za naprave s sistemom Unix, ki so imele vgrajen protokol IP. Priprave in prihod interneta so potekale v zelo napetih okoliščinah, v času slovenskega osamosvajanja in nedoločenosti statusa Slovenije ob osamosvojitvi ter v strogi tajnosti. Leta 1991 je bila slovenska politika okupirana z osamosvajanjem, a je bil odpor do novitet in nepreverjene tehnologije interneta prisoten tako na Inštitutu kot na domačem telekomunikacijskem področju. Tak odnos se je vlekel skoraj do druge polovice devetdesetih let, ker se je uporabljala na Pošti Slovenija, pozneje preimenovani v Telekom Slovenije, inačica za elektronsko pošto v skladu s standardom ISO/OSI, znana kot X.400. Slovenija je imela v tem času relativno malo število uporabnikov interneta, ker zavedanje pomena, da si kot uporabnik lahko ves čas povezan s svetom, še ni obstajalo. V letu 1992 je bil ustanovljen Arnes kot državni zavod, ki je sledil uradni politiki in uporabi sistema za elektronsko pošto X.400. Vendar je pozneje s pojavom storitev interneta nastala nenaravna konkurenca med Arnesom in Telekomom. Arnes je pridobival od evropske ustanove, ustanovljene v času projekta Cosine, internetne naslove za slovenska omrežja in Telekomu ni dostavljal številčnih internetnih naslovov za potrebe novih uporabnikov, ki so se želeli povezati z internetnim omrežjem Telekoma. Takrat je na Telekomu delala naša kasnejša evropska komisarka Violeta Bulc, ki mi je zaupala, da svojim strankam in komitentom ne morejo zagotoviti dovolj dostopa do interneta, ker ne dobijo internetnih naslovov za širitev omrežja.. Poklicala sem kolege iz Cosine v Amsterdam in smo zadevo takoj uredili. Tako je Telekom dobil dovolj internetnih naslovov, da je zadovoljil takratno širitev omrežja in potrebe po internetnih storitvah. Ste si pred 32. leti, ko ste pripeljali internet v Slovenijo, predstavljali, da se bo ta tehnologija tako razširila in postala vseobsegajoča? Omogoča nam upravljanje s centralnim ogrevanjem, zaklepanjem stanovanja, zasenčevanjem s pomočjo mobilnih telefonov, ki so povezani z internetom. Verjetno se strinjate, da si sodobnega življenja brez interneta ne moremo predstavljati? Zagotovo. Danes je internet prisoten domala povsod. Letališča ne morejo delati brez interneta, upravljanje velikih sistemov, kot so železnice, poteka preko interneta, pametna mesta so zgrajena na podlagi internetne infrastrukture. Zadnjič je bila naša dragomerška trgovina in pošta zaprta. Zakaj? Ker ni bilo interneta in niso mogli delati. Tudi, ko greste k zdravniku, pogledajo najprej v računalnik, povezan z internetom, saj tako dostopajo do baze podatkov, kjer so shranjene informacije o pacientih in njihovih potrebah. Mislim, da si v sodobnih družbah težko zamišljamo življenje brez interneta. V času pandemije Covid 19 je internet odigral ključno vlogo v izobraževalnem sistemu, državni upravi in gospodarstvu. Delo na daljavo prek interneta smo poznali v obdobju pred pandemijo, vendar se je ravno v času pandemije tak način dela izjemno razširil. Delo od doma prinaša kar nekaj prednosti, predvsem je cenejše za delodajalce. Ni treba plačevati potnih stroškov. Tudi sama zdaj že tri leta ne potujem tako pogosto na sestanke kot prej, ker veliko dela opravimo prek videokonferenc. Tako sem na primer januarja za Evropsko komisijo ocenjevala projekte, vredne več kot dva milijona EUR. Skupni sestanki treh ocenjevalcev, na katerih smo se dogovorili za skupno oceno projekta, so potekali prek interneta. V internetni platformi pa smo potrjevali dogovorjene ocene. Takšna povezanost, če to želimo ali ne, vdira v naše življenje ter ob tem prinaša tudi nemalo nevarnosti. Srečujemo se z odvisnostjo, z odtujitvijo, individualizacijo v družbi in podobnimi pojavi. Samo poglejte današnje mlade, ki sedijo v kakšnem barčku po dva, trije ali štirje in vsak bulji v svoj mobilni telefon. Ali pa naše osnovnošolce, ki na poti domov iz šole namesto na cesto gledajo v svoje mobilne telefone. Ne, zagotovo ne. Tako imenovana tehnična akademska skupnost, ki je gradila in razvijala internet predvsem tako, da je načrtovala internetne protokole ter storitve oziroma vse, kar je bilo potrebno, da ta tehnologija napreduje, je bila prepričana, da bo internet ostal v rokah akademsko-tehnične skupnosti, podprte s strani Agencije za znanost ZDA. Konec devetdesetih let je vstopila industrija, ki je internet prevzela v svoje roke. Razvoj internetne infrastrukture tudi danes vodi industrija. Zagotovo si nisem predstavljala, da bo internet dosegel tak preboj in bo dejansko prisoten povsod vključno z vesoljem, na primer komunikacija z napravami na Marsu poteka z njegovo tehnologijo.. Mene je presenetila raznovrstnost storitev, na primer tista, ki omogoča, da z vložkom, vstavljenim v žensko maternico, dostavljajo informacije v oblaku o hormonskem stanju ženske. Te plačljive storitve v Ameriki so precej prisotne in za žensko, ki si želi zanositi, tudi zelo uporabne. Da ne omenjamo tako imenovanega interneta stvari (Internet of Things), ki je izje- Kot ste omenili, internet ni prinesel samo pozitivnih mno prisoten v naših domovih in v gospodarstvu. novosti, ampak številne nevarnosti in izzive. 43 NAS CASOPIS 513/27. 3. 2023 Občina Log - Dragomer T E M A Absolutno. Področje zasvojenosti s storitvami interneta sva raziskovali z mojo doktorandko. Na tem področju se Slovenija zelo malo razlikuje od ostalega razvitega sveta. Ta zasvojenost je klinično zelo podobna zasvojenosti z alkoholom. Zelo podobni so sami simptomi in zelo podobno je zdravljenje zasvojenosti. Negativna stvar so zagotovo tudi goljufije na internetu, zlorabe in prevare ter žalitve, tega je na žalost čedalje več. Na tem področju je potrebno še veliko narediti, zlasti pri zaščiti uporabnikov in spletnih nakupovalcev, da jih ne ogoljufajo. Preprečiti je treba kraje denarja in dokumentov, vdore v strežnike in podobne naprave, včasih ravno prek naprav interneta reči. Posebej opozarjam glede navajanja otrok na čezmerno uporabo internetnih storitev in spletnih storitev. Predolgo zadrževanje pred ekrani internetnih naprav škoduje otroškim očem in razvoju možganov. Ugotovljeno je bilo tudi, z raznimi študijami, da otroci zaradi tega ne napredujejo tako, kot bi morali, da se ne družijo dovolj s sovrstniki in na svežem zraku. Druženje in sodelovanje med ljudmi sta namreč bistveni komponenti zdravega življenja. Smo socialna bitja in samo komunikacija preko interneta ne zadovolji naših socialnih potreb. Velike pozornosti bi moralo biti deležno tudi vprašanje kibernetske varnosti? Zagotovo. S kibernetsko varnostjo se intenzivno ukvarjam že nekaj let. Včeraj na primer sem imela sestanek na Ministrstvu za pravosodje, kjer sem bila članica komisije, ki je ocenjevala izpit za sodnega izvedenca na področju računalniške forenzike – vede, ki na podlagi podatkov iz digitalnih naprav ugotavlja, kdo je povzročitelj kaznivega dejanja, kjer je bila uporabljena informacijska tehnologija. Na podlagi tega, kar se odkrije v napravah, lahko računalniški forenzik pripravi dokaze, ki omogočajo, da je tisti, ki je kriv kaznivega dejanja, razkrinkan in obsojen. Kibernetska varnost je področje, ki je izjemno široko in zahtevno. Tisti nepridipravi, ki skušajo na kazniv način priti do premoženja ali podatkov, so večkrat pred tistimi, ki pošteno delajo in uporabljajo internetne storitve. Sem tudi članica Kompetenčnega centra EU za kibernetsko varnost in v okviru programa centra smo veliko naredili za izobraževanje na področju kibernetske varnosti. Predvsem smo se ukvarjali z znanjem in izobraževanjem srednješolcev. Po državah EU smo opravili izčrpno anketo med dijaki srednjih šol in jih spraševali o tem, kaj vedo o kibernetski varnosti, ali znajo prepoznati goljufivo elektronsko pošto oziroma lažno spletno stran ipd. Ključno vprašanje je bilo, CMYK 27. marec 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 44 M E S E C A Na Institutu Jožef Stefan smo že izdelali načrt za zagotovitev enakosti spolov, ampak njegova uresničitev, ki zahteva spremembe v uradnih aktih, je zelo počasna. Upam, da nam bo uspelo vpeljati predlagane spremembe. V svoji karieri sem, če sem vedela, da imam prav in da mi nekaj pripada na osnovi pravilnikov, ta dejstva uporabila in na njih vztrajala. Moramo se zavedati, da so sodobne ženske v primerjavi z našimi materami in babicami dosegle veliko, vendar še vedno niso dovolj upoštevane glede enakopravnosti na vseh ravneh. V Sloveniji smo sicer napredovali, saj imamo žensko predsednico države in predsednico državnega zbora. Vendar so ženske glede na statistične podatke še vedno manj plačane kot moški za enako delo. Kar se tiče področja informacijskih in telekomunikacijskih ved, je v Sloveniji samo 17 odstotkov vseh izvedencev na tem področju žensk. Dovolj pove tudi podatek, da so Puchovo nagrado za življenjsko delo, ki se podeljuje na področju inženirstva, dobili štirje moški in le ena ženska. Veliko mednarodnih študij je dokazalo, da so ženske absolutno enakovredne glede sposobnosti, znanj in veščin. Zato menim, da naj bi se tam, kjer se enakopravnost ne zagotavlja sama po sebi, vpeljale obvezne kvote. Evropska unija je že sklenila, da bodo v upravnih odborih in telesih, ki odločajo v Evropi, ženske zastopane v 50 %. V Sloveniji je odstotek žensk, ki diplomirajo in doktorirajo, višji kot pri moških, vendar se po doktoratu kariera žensk zaustavi. V Sloveniji boste srečali zelo malo žensk na vodilnih položajih v znanosti. Univerza v Ljubljani je imela v svoji zgodovini le eno rektorico. Prepričana sem, da če se znajo zaščititi pred zlorabami. Cilj ankete so ženske na splošno bolj preudarne in imajo večji je bil ugotoviti, kaj bi srednješolci najraje imeli občutek za sodelovanje z ljudmi, kar je pomembod znanih metod izobraževanja. Zanimivo, da no na raznih področij družbenega in gospodarje večina srednješolcev različnih evropskih držav skega delovanja. imela zelo koherentne in zelo podobne odgovore. Bili smo zelo veseli, da so tudi slovenski dijaki od- Vi ste dober primer tega. Ženska v panogi, ki je govorili podobno kot njihovi sovrstniki iz ostalih pretežno moška. Ali je bilo težko utirati pot, ali ste kdaj evropskih držav. Izjavili so, da bi pri pouku na čutili, da niste enakovredni svojim moškim kolegom? področju kibernetske varnosti najraje imeli vi- Zelo težko. Za Slovenijo velja, da še veljajo ostandeo posnetke in izobraževalne računalniške igre. ki patriarhalne družbe. Ženske naj bi bile za štePred kratkim so slovenski dijaki sodelovali tudi dilniki in posvečene vzgoji otrok. Tam na jugu, v mednarodnem natečaju o znanjih na področju v Skopju, kjer sem se rodila, pa je v novi državi kibernetske varnosti. Znanje se je preverjalo z po drugi svetovni vojni zacvetel socializem in je uporabo znane izobraževalne igre »Ujemi rdečo bilo bolj samoumevno, da so ženske enakovredne. zastavo«. Upam, da bodo ob prenovi našega šol- Morda se mi je to tako zdelo, ker so v naši družiskega sistema vključili tudi teme iz kibernetske ni starši imeli enako stopnjo izobrazbe, mama je varnosti ter spodbujali uporabo računalniških bila univerzitetna profesorica. Na podiplomskem izobraževanih iger. študiju na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani v sedemdesetih letih so se šolale le tri študentke, Se strinjate, da bi bilo treba uporabnike interneta vse so prihajale iz Makedonije. Občutka, da ne izobraziti, kako uporabljati družbene medije? smem zaradi dejstva, ker sem ženska, napredovati v akademskem okolju, podobno kot moji koDružbena omrežja so se precej spridila. Družbena legi nisem imela. Moja znanstvena kariera zaradi omrežja v začetku tega stoletja so sicer ponudila rezultatov v mednarodnem okolju je napredovala zelo dobro metodo za komunikacijo in povezovapremočrtno. Nisem imela zadržkov, da ker sem nje ljudi. Načrtovalci družbenih mrež so pričakovali celo neko socialno revolucijo. Danes pa vemo, da uporaba družbenih mrež zahteva previdnost v uporabi. Težave so z lažnimi identitetami, kjer se pod desetimi različnimi identitetami skrije en in isti človek, ki ima določene namere, ki so lahko škodljive. Na teh omrežjih dominira sovražni govor, pojavljajo se zlorabe in goljufije ter celo spolna izprijenost. Če vam povem po pravici, ne uporabljam družbenih omrežij, le s kakšno izjemo, ker jemljejo preveč časa. Le občasno pogledam, kaj se dogaja, vendar za to porabim zelo malo mojega časa. Resnično dobro je treba premisliti, ali vam prisotnost na teh omrežjih prinaša več koristi kot škode. Dobro je, da se zavedamo, da se podatki, ki jih zbirajo na družbenih omrežjih, uporabljajo za določene, ne vedno najbolj poštene namene, od česar je še najmanj škodljiva graditev psiholoških profilov uporabnikov za ciljne reklame. Zato že dvajset let zagovarjam uvedbo pouka o informacijski tehnologiji in internetu v osnovnih in srednjih šolah. Mlade je treba izobraziti o uporabnosti interneta, vendar tudi o škodljivih posledicah. Marec je mesec žensk. V okviru mednarodnega dneva žensk se po vsem svetu vrstijo opozorila o nujnosti enakih pravic in enakih možnosti žensk. Že tretje leto sodelujem v Evropskem projektu za vzpostavitev enakosti spolov v raziskovanju. ženska, nimam pravice zahtevati, da me obravnavajo enako, seveda le na podlagi doseženih rezultatov. Pa vam bi bilo lažje, če bi bili moški? Gotovo. Imela sem rezultate v panogi, ki je bila skoraj čisto moško področje. In če to moti moške, ti takoj kot ženski prisodijo nalepke: da si tečna, zdraharska in podobno. Marsikaj najdejo, da te onemogočijo. Tega je bilo kar nekaj in zaradi tega sem trpela sam in moja družina, Ampak sem vztrajala na svoji poti in bila potrpežljiva, predvsem zaradi tega, ker sem imela otroke in mi je družina veliko pomenila. Morala sem najti ustrezno ravnovesje, da nisem ogrozila enega ali drugega. Morala sem potrpeti, ko so se dogajale ovire in neprijetnosti ter se predvsem posvetiti delu. Kako ocenjujete položaj žensk v znanstveno akademski sferi v primerjavi z ostalimi državami? Tu bi uporabila primerjavo z Ameriko. ZDA so se pred desetimi leti odločile, da podprejo ženske in zagotovijo enakopravnost. V ZDA boste našli več žensk, ki so direktorice pomembnih podjetij, zlasti na digitalnem področju in so tudi predsednice upravnih odborov. Sprožile so akcijo »me to« (tudi jaz) zaradi nadlegovanja. Jaz sem mnenja, da moramo delati na enakosti spolov, ženske in moške moramo enako obravnavati na podlagi njihovega znanja, referenc in rezultatov. Na vrhu glede zagotavljanja enakosti spolov so med več kot 100 državami na vrhu po 100 % enakosti: Islandija, Finska, Norveška in Nova Zelandija. Slovenija je šele na 39. mestu in to dovolj pove. To bi se moralo spremeniti, saj smo slovenske ženske zelo delavne. Imamo najvišji procent zaposlenih žensk, ki imajo otroke. Ženskam je treba omogočiti enakopravno obravnavo in jim olajšati položaj v raziskovalnem in akademskem svetu. Na Institutu Jožef Stefan, ki je vrhunska znanstvena ustanova, so pravila pri ocenjevanju raziskovalcev za potrebe napredovanja zelo zahtevna. Raziskovalke imajo pri napredovanju veliko oviro. Ta ovira je pravilo, ki zahteva po opravljenem doktoratu dodatno izobraževanje v tujini, ki traja najmanj 9 mesecev. To je za žensko, ki si želi družine oziroma ima družino in majhne otroke, zelo velika težava. Zato smo v okviru evropskega projekta za enakost spolov predlagali, da se to pravilo prilagodi in se izobraževanje opravi na fleksibilen način ter v nekaj krajših časovnih odmerkih. Danes v času internetnih storitev, ko vsak dan delamo na daljavo, je nesmiselno zahtevati 9-mesečno fizično prisotnost v tuji ustanovi v tujini. Vpeljati je treba ustrezno fleksibilnost, ki bo zagotovila, da se to podoktorsko izobraževanje opravi v več manjših odmerkih in na daljavo. To naj bi veljalo za oba spola. Vesna Lovrenčič 44 NAS CASOPIS 513/27. 3. 2023 Občina Log - Dragomer Starosti prijazna občina CMYK 27. marec 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 45 KOLEDAR AKTIVNOSTI IN DOGODKOV APRIL 2023 Izbira primernega pripomočka za hojo Pripomočke za hojo izbiramo na podlagi realne ocene oskrbovančeve gibljivosti, moči, ravnotežja in razumevanja. Včasih se ljudje zaradi varnosti odločijo samo za uporabo invalidskega vozička. delovni terapevt ali fizioterapevt, sploh če gre za odpust našega bodočega oskrbovanca iz bolnice ali zdravilišča v domačo oskrbo. • Če nismo imeli možnosti posveta, je najboljša izbira za vstajanje in stabilno stojo ob postelji navadna hodulja (fiksna) ali recipročna hojca (premična). Hodulja se uporablja za hojo pri oslabelosti zaradi daljšega ležanja (npr. prebolevanje pljučnice), po operacijah, po različnih Najboljše je, če nam pri izbi- zlomih, pri bolečini v ledveno ri pripomočka za hojo pomaga križnem delu hrbtenice. Z vad- MERJENJE KRVNEGA TLAKA + PREDAVANJE Tehnike sproščanja Brezplačne meritve krvnega tlaka in predavanje Centra za krepitev zdravja, ZD Vrhnika Meritve potekajo vsako prvo sredo v mesecu od 9.00 do 10.00 ure (5.4.2023, Pisarna za starejše) 10:00 -12:00, MARČEVSKA tema: Tehnike sproščanja SKUPINA SVOJCEV Mesečna srečanja za vse, ki doma oskrbujete svoje družinske člane Vsak prvi torek v mesecu ob 10.00 uri (4.4 2023), Pisarna za starejše IKT HITRA POMOČ Učenje uporabe pametnega telefona, tablice ali računalnika Po dogovoru ( za termin pokličite 041 349 812 ali pa se oglasite v pisarni za starejše v času uradnih ur) PROSTOVOLJSKA POMOČ Družabništvo ob manjših opravilih, skupina za kakovostno staranje Po dogovoru (za več informacij pokličite 041 349 812 ali pa se oglasite v pisarni za starejše v času uradnih ur) PISARNA ZA STAREJŠE Informiranje, pogovor, koordinacija prostovoljske pomoči, pomoč pri uporabi pametnih telefonov…. Vsak ponedeljek od 10.00 do 12.00 ure in vsaka sreda od 15.00 do17.00 ure, Stavba občinske uprave Log – Dragomer. DOGODEK OB ZAKLJUČKU PROJEKTA PODAJ ROKO V tednu med 17. in 21. aprilom, več informacij sledi ☺ Za več informacij nam pišite na podajrokopisarna@gmail.com ali pa nas pokličite na telefonsko številko 041 349 812 bo v postelji si bo oskrbovanec izboljšal gibljivost in moč, s stojo ob pripomočku pa pridobil ravnotežje. S hoduljo bo varno prišel do toaletnih prostorov, kuhinje ... Na začetku naj hodu- ljo ali hojico oskrbovanec uporablja le s spremljevalcem. • Za uporabo rolatorja je potrebna boljša moč in ravnotežje. Rolator ima 4 kolesa, 2 zavori, sedalo in košarico. Nudi dobro oporo. Dobra lastnost rolatorja je, da ga oskrbovanec lahko uporablja za daljšo pot – sedalo namreč omogoča, da med potjo počiva, košarica pa nudi prostor za manjše nakupe in osebne predmete. Tudi doma si na različne načine lahko pomagamo z rolatrjem – npr. za samostojno prinenašanje hrane od štedilnika do mize (krožnik postavimo na sedalo in ga pripeljemo do mize). • Bergle oskrbovanci običajno uporabljajo za razbremenitev nog po operaciji ali poškodbi. Pri tem je pomembno, da imajo za uporabo tega pripomočka dovolj mišične moči, dobro ravnotežje in primerno razumevanje – s tem zmanjšamo možnost za padec. Zbrala: Ajda Cvelbar, Inštitut Antona Trstenjaka Pišem z roko Šesta obletnica Vedno poskočnih 4. 3. 2017 smo štiri upokojenke in dva upokojenca začeli z vadbo in skupina je hitro rastla. Pregledali smo kup znanih primerov vadbe in terapij ter pol ure vadbe priredili pogojem v športnem parku: ogreti, raztegniti, razmigati in nazadnje obremenjevati vse sklepe in mišice. Čez pol leta smo imeli že skupino na Logu, od navdušenega župana pa dobili majice z napisom Vedno poskočni, v katerih smo že nastopili na Šport fejstu … Očitno smo še vedno edina občina, kjer več kot 2 % prebivalcev vsak dan dela na gibanju starejših, odpravljanju vzrokov za zdravstvene težave in prenosu izkušenj posameznikov. Mnogi tudi vemo, da starejši rabimo druženje in gibanje ter tudi kako se v enem mesecu odpravi uporabo bergel ali kalcita v ramenu, kako se odpravi covid pozitivnost v štirih dneh, težave v križu v treh dneh, potrebe po zamenjavi kolena zaradi stika kost na kost pa v treh letih … Upam, da se nam bo pridružilo več moških, ker smo zdaj v manjšini in da bomo vsako leto prestavili odhod v dom upokojencev za dve leti. Ciril Krašovec Štorklja, Stela Svete, 5B Letošnjemu vseslovenskemu projektu osrednja tema je nosila naslov »Pišem z roko« se je tudi letos »Mislim tiho, pišem počasi«, pridružila OŠ Log - Dragomer. ki je sodelujoče spodbujal k Janja Zadnikar in Sonja Herič lovanju povabili vse učence in sta pripravili kratko predsta- učitelje centralne šole in njene vitev projekta, nato pa k sode- podružnice v Bevkah. Letošnja razmišljanju o pomenu umirjenosti in počasnosti, od katerih se v današnjem času vse bolj odmikamo, saj nam način življenja narekuje hitrost in obilje. Ker sta Sonja in Janja dodali osrednji temi še podnaslov »Prekmurje«, so bili prispevki obarvani še s tematiko iz naše najbolj vzhodne regije. Kot sta dejali, se zahvaljujeta društvu »Pišem z roko«, da vzpodbuja mlade k pisanju z roko, pa seveda tudi vsem učenkam in učencem, njihovim staršem in svojim sodelavcem za res dober odziv. Izdelki so nastajali vse do 23. februarja 2023. Spletno povezavo do projektov najdete na spletni strani osnovne šole. (gt) 45 NAS CASOPIS 513/27. 3. 2023 Občina Log - Dragomer 27. marec 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Čebelica, moja prijateljica V mesecu februarju smo v KUD Kosec v Zeliščni sekciji v projektu »Medgeneracijski mozaik Barje«,v sodelovanju z vodilnim partnerjem Cene Štupar – Cilj v prostorih Doma krajanov v Dragomerju izvedli delavnico v sklopu tretjega modula, pogovor na temo čebelarstva. Delavnico je vodila »Medena kraljica leta 2022« Tadeja Vidmar. Živijo v veliki družini, v bivališču, ki se mu reče panj. So zelo zaposlene in v svojem kratkem življenju, ki spomladi ne traja veliko več kot mesec dni, opravijo veliko del, ko letajo na pašo in nabirajo medičino ter cvetni prah. Pri tem oprašujejo rastline, tako skrbijo tudi za hrano ljudi. Otroci so aktivno sodelovali, postavljali zanimiva vprašanja ter pripovedovali o svojih doživetjih ob srečanju s čebelami. Delavnica se je za- 46 Dan žena V KUD Kosec smo se ob mednarodnem dnevu žena posvetili ženskam. Na pogovor smo povabili predšolske otroke iz vrtca Log Dragomer. Medena kraljica je z veseljem predstavila svoje delo, pomen čebel za ljudi in medu za naše zdravje. V samem pogovoru je z otroci na otroško sprejemljiv način razložila, da je čebela kranjska sivka, da živi v družini, v kateri jih je spomladi do 55.000, imenujejo se delavke, nekaj tisoč bratov, ki se imenujejo troti, in njihova mama, ki se imenuje matica. CMYK ključila z okusom žličke medu, cvetnega prahu ali matičnega mlečka. Otroci so v stilu čebelic bzzzzzz … matični mleček ... mmm … med je zadišal ... bzzzz zapustili prostore. Na tem mestu se zahvaljujemo Tadeji Vidmar za izredno dobro in strokovno razlago o življenju čebelic in vrtcu Log - Dragomer, pod vodstvom Nataše Kogovšek in Petre Krašovic, da so se odzvali povabilu. KUD Kosec V četrtek, 9. 3. 2023, smo ženskam v čast priredili glasbeni dogodek, ki se je pričel z nastopom mešanega pevskega zbora Kozarje ob spremljavi harmonike. Čudovita pesem Eno rožco ljubim, nam je za začetek ogrela srca. Nato je obiskovalce nagovoril župan naše občine g. Miran Stanovnik, ki je tudi nekako uradno »pognal« naš program. Govorili smo o pomenu in nastanku praznika, o enakopravnosti in razlikami med spoloma in obdarovali obiskovalke s cvetlicami. Neverjetno lepo sta se predstavili prvič v duetu ga. Liljana na kitari in ga. Jožica, ki sta zapeli skladbe, ob katerih zaigra srce. Čudovite zvoke znanih melodij so z njima zapeli tudi obiskovalci. Ob koncu programa so skupaj zapeli člani pevskih skupin Mladi po srcu in Kozarje ob spremljavi dveh harmonik. Bil je lep glasbeni dogodek, ki je prehitro minil. Zato smo ga podaljšali z glasbenimi vložki vseh nastopajočih, ki so uživali prav toliko kot obiskovalci. Dogodek, ki je nastal v projektu Zgodovina, nas povezuje v sodelovanju občine Log - Dragomer in našega društva, je bil čudovito darilo vsem ženskam, seveda pa so uživali tudi moški! Naše društvo se iskreno zahvaljuje vsem obiskovalcem, županu, nastopajočim in občini. Marjetka Rojec Kamišibaj v domu krajanov Ložanska semenjava Mati narava očitno ni preverila koledarja in se je nekaj dni pred deveto Ložansko semenjavo odločila, da nas bo ohladila. Tisto sredo je bilo dokaj hladno in še deževati je začelo, vendar nas, zelenoprstih navdušencev, to ni ustavilo. Dobili smo se na kmetiji pr’ Lužar, kjer smo se najprej naučili nekaj modrosti o obrezovanju jabolk in hrušk. Gospa Jožefa Remškar je pograbila lestev in se poskočno in svojim letom neskladno povzela po njej. Čeprav nas je opozorila, da je za obrezovanje malo prehladno, je pričela s predstavitvijo obrezovanja na eni izmed jablan. Predvsem je treba odrezati veje, ki potekajo navpično navzgor. To so »divjaki«, ki ne bodo dali sadežev. Rodne veje je treba malo skrajšati. Poskrbeti je treba, da veje niso pregoste, saj listi potrebujejo dovolj svetlobe. Gospe Jožefi smo zelo hvaležni za izčrpno učno uro. Po prikazu reza nas je gospa Jožefa povabila v hišo k topli peči, kjer smo začeli z menjavo. Naša menjava semen je potekala, kot po navadi, v rahlo kaotičnem redu. Živahno smo menjali semena ačoč, buč luff (ki se uporabi kot pomivalna gobica), peteršilja, zelišč in rož. Tudi sadike stoletne čebule in jagod so se znašle na menjalni mizi. Zraven semen in sadik smo, kot vedno, izmenjevali tudi modre (ali bolje: zelene) nasvete. Na primer dejstvo, da je treba kolerabo jeseni izkopati iz zemlje in jo spomladi znova posaditi, če želimo pridobiti njeno seme. Ob prijetnem kramljanju smo tako prebili urico sredinega popoldneva in se vrnili domov bogatejši za zanimiva semena in zavedanje, da je doma pridelana hrana res najboljše, kar lahko privoščimo svojemu telesu. Za zdrav duh v zdravem telesu pa poskrbi tudi telovadba, ki jo v neizmernih količinah najdemo ob okopavanju in pripravi vrta ter ob obrezovanju naših sadnih dreves in grmovnic. Pred majskim Zelemenjavnim dogodkom, ljubkovalno imenovanim Flancarija, vas vabimo še na bolšji sejem, ki ga prvič organiziramo na Logu. Datum flancarije, kjer bomo menjavali sadike (ali po domače flance), bo objavljen v Našem časopisu, na Facebook strani KUD Kosec in na mailing listi ložanskih Zelemenjalcev. Datum bolšjega sejma pa je že znan, 15. aprila se dobimo pri plezalni steni za občinsko stavbo občine Log - Dragomer. Se že veselimo, da se znova srečamo. Mojca Premus, KUD Kosec Delavnica Kamišibaj zgodb je zaživela. srečanjih pripovedujejo zgodbe Kamišibaj, nekateri otroci pa izdelujejo tudi svojo zgodbo. Tako eno urico pustimo, da nas V Domu krjanov v Dragomer ponese v svoj svet domišlije in se vsak prvi četrtek v mesecu odvijajo delavnice, ki jih tre- se pri tem družimo in zabavanutno obiskuje devet otrok. Na mo. Delavnico vodi Tomislava Vabilo Vabljeni v KUD Kosec Toplo vabljeni v naše vrste, kjer je poskrbljeno za mlade in stare. Likovna sekcija Risanje z akvareli, mentorIca Draga Davitkova Risanje lastne karikature – mentor Milan Erič, sodelovanje z OŠ Log-Dragomer (med aprilom in majem) Folklorna skupina »Nageljček« Vsak torek od 15:15 v OŠ Log - Dragomer Zaletelj, ki tudi vsak drugi četrtek v mesecu obiskuje otroke prve triade v osnovni šoli Log Dragomer in na povabilo vrtca se tudi tam oglasi. Pridružite se nam v domu Krajanov. Anica Vengust, KUD Kosec Pevska skupina »Mladi po srcu« Vsak torek od 18:00 do 20:00 v Domu krajanov v Dragomerju. Kamišibaj – papirno gledališče Vsak prvi četrtek ob 17:00 v Domu krajanov v Dragomerju, vsak drugi četrtek v OŠ Log Dragomer ob 14:00 Ročne spretnosti Vsak ponedeljek od 18:00 do 19:30 v Domu Krajanov v Dragomerju Klekljanje Delavnice potekaj vsak torek od 15:00 do 17:00 v Domu krajanov Dragomer 46 NAS CASOPIS 489/1.2.2021 Občina Log - Dragomer CMYK 1. februar 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 47 DRUŠT VO DVIG IN MAH TEATER - UČENJE IN IGR ANJE IN Boža Žgajnar prva Dvigova najštudentka ki deluje v okviru KUD Kosec. Svoje čipke in ročna dela je razstavljala na številnih razstavah, med drugim tudi na DVIG-ovih prireditvah v Tednih vseživljenjskega učenja in na sejmu nevladnih organizacij LUPA v Ljubljani. S svojimi umetniškimi rokami je pomagala tudi pri postavljanju razstave lutk predšolskih otrok iz bralnega krožka Od pravljice do lutke. »Mama me je pri petih letih pošiljala k gospe, ki me je naučila osnov štikanja, vedno pa sem si želela klekljati. Pred približno desetimi leti sem se pridružila klekljaricam na Logu, ki so me naučila klekljati.« Kot nam je še zaupala, ji obiskovanje teh dejavnosti lepša čas v pokoju, tovrstna srečanja so odlična priložnost za spoznavanje ljudi, ki jih družijo podobni interesi ter spletanje iskrenih prijateljstev. V. L., foto: Društvo Dvig Pogled na opravljeno delo in načrti za naprej Log - Dragomer, 1. marec 2023 – Društvo Dvig – univerza za tretje življenjsko obdobje je na svojem osmem zboru občanov prvič v svoji zgodovini podelilo naziv najštudentka. Prejela ga je Boža Žgajnar, ki je že dobrih 10 let aktivna in uspešna na učnem področju. V Dvigu pričakujejo, da novega kandidata za častni naziv ne bodo dobili kaj kmalu, saj je potrebna dolgoletna udeležba in aktivnost v več izobraževalnih programih. Boža Žgajnar je že dobrih deset let aktivna in uspešna študentka angleščine in bralnega krožka. Kot so nam povedali v Dvigu, ki ji je podelil častni naziv, je Boža Žgajnar predana učenju angleščine, kar dokazuje s svojim znanjem in skrbno urejenimi zapiski, ki jih nesebično deli z ostalimi študentkami. »Svoje zapiske vedno najde, kadar jih potrebujemo za ponavljanje in skrbi za dodatne vire učenja, ki jih poišče sama in jih deli s sošolci.« Kako zelo predana je izpopolnjevanju svojega znanja, kaže tudi podatek o njeni prisotnosti na srečanjih skupine. V desetih letih je manjkala le sedemkrat, od 281 srečanj študentov angleščine je bila Boža Žgajnar prisotna vsaj 274-krat. »Pravzaprav sem že celo življenje aktivna. V osnovni šoli sem se udeleževala različnih krožkov in interesnih dejavnosti, kasneje v poklicnem življenju pa sem se zaradi narave dela ves čas izobraževala. K sreči sem znala iti pravi čas v pokoj in sem nato zajadrala k angleščini, redno hodim k telovadbi in obiskujem bralni krožek. Kar ni nenavadno, saj se je pri naši hiši veliko, veliko bralo, kljub temu da je bila moja mama hudo preprosta kmečka ženska. Ta ljubezen do branja in literature se je prenesla tudi name,« nam je zaupala gospa Žgajnar. Boža Žgajnar ni aktivna le na učnem področju. Je velika ljubiteljica gora ter planinarjenja, ki ni koristno le za zdravje, temveč ji prinaša mir in sprostitev. Poleg tega je članica klekljarske sekcije, Zbor članov Društva DVIG 1. marca 2023 je bil slavnostno in čustveno obarvan. Naša mentorica Lea in njena kolegica Dragica sta nas s pesmijo popeljali v svet ljudske glasbe. Vsako pesem sta nam naprej predstavili in nato zapeli ob spremljavi kitar. V središču poročanja o opravljenem delu v letu 2022 in načrtih za leto 2023 so bili mentorica in izbrani študentje ter njihove pripovedi o mentorstvu, učenju in doživljanju v učnih skupinah. V slavnostnem delu pa je zbor članov spoznal Božo Žgajnar, Najštudentko naše univerze za tretje življenjsko obdobje za več kot desetletno učenje angleščine in prebiranje del slovenskih avtorjev v Bralnem krožku. Več o tem, kaj smo v DVIG-u naredili v letu 2022 in o Programu dela 2023, pa si lahko prebereta na domači strani DVIG-a http://iold.si/o-nas/. Nika Gams, predsednica Tokrat o vlogi moških »Moški na delovnem mestu je nadomestljiv, oče v družini je nenadomestljiv,« Steven Telzerow o vlogi moškega v družini. Na DVIG-ovem prvem srečanju oktobra 2022 na temo vloga moškega v družini smo že spoznavali nekatere razlike med moškimi in ženskami v možganskem in hormonskem delovanju ter čutenjih. Na tokratnem srečanju je Steven Telzerow, naš sokrajan in predsednik društva Zaživi življenje, predstavil vidika – vlogo moškega v delovnem okolju in v družini. Za vsakega moškega je pomembno, da se potrjuje, razvija in uveljavlja v delovnem okolju. A enako pomembna je njegova vloga v družini, zanj, za odnose s partnerko in za otroke. Če nekoliko poenostavim, v službi je vsak od nas nadomestljiv, moški kot oče pa je nenadomestljiv. Seveda smo ves čas govorili o očetu, ki se zaveda svoje odgovornosti do družine, ne samo v materialnem smislu, ampak tudi v čustvenem. Na srečanju se je Steven osredotočil na tri bistvene sestavine, ki ustvarjajo pozitivno izkušnjo v družini in jih lahko razumemo, ni pa jih enostavno udejanjati. To so: fizična prisotnost očeta doma, komunikacija v družini ter ljubezen in spoštovanje do matere. S fizično prisotnostjo daje oče otrokovim dejanjem veljavo, čustveno varnost in gradi njegovo samostojnost. Zato je tako pomembno, da moški uravnoteži svoje delovno in družinsko življenje. Kar se tiče komunikacije, besede imajo veliko moč, zato otroku povejmo, da ga imamo radi, da ga občudujemo in ga sprejemamo. Vedno znova in znova. Tretja sestavina pa je ljubezen in spo- štovanje do matere otrok. Odnos mati oče je kot streha nad hišo. Zaščiti družino pred vsem, kar se dogaja zunaj. Kaj je bilo zame najbolj dragoceno? Steven je vse povedano ilustriral z lastno izkušnjo v njegovi družini. Odraščal je v družini v ZDA. Njegova mama in oče sta, kljub temu da sta preživela otroštvo v nesrečni družini (alkohol, težke besede), ustvarila lastno, srečno družino. Za vsako od treh sestavin nam je Steve navedel veliko lastnih spominov in spominov svojih bratov na očeta: kljub zahtevnemu poklicnem delu si je vedno vzel čas za svoje sinove, spodbujal jih je s pozitivnimi besedami in z mamo nista nikoli obremenjevala otrok s svojimi stiskami iz otroštva. Sama pa sta se seveda o tem veliko pogovarjala, trdno odločena, da bo njun dom drugačen. Sinovi so za njune bridkosti iz otroštva zvedeli komaj v odraslosti. In še nekaj nam je položil Steven na srce: Slovenija je čudovita dežela, življenje tukaj je res lepo. Ampak eni slabosti – neizmerni kritičnosti do vsega – ne dovolite, da stopi v vaš dom. Pustite jo zunaj. In še to, za vse izobraževanje odraslih v Evropi, Sloveniji in v naši občini velja, da se vključujejo predvsem starejše ženske. Za obe predavanji na to temo pa velja, da so prevladovali moški, in to očetje mlajših otrok. Priznanje vsem očkom, ki bi bili radi še boljši očetje in možje. In prisluhnili bomo vaši pobudi, da se še kdaj srečamo na to temo. Olga Drofenik 47 NAS CASOPIS 513/27. 3. 2023 Občina Log - Dragomer CMYK 27. marec 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 48 DRUŠT VO DVIG IN MAH TEATER - UČENJE IN IGR ANJE V Mah teatru je še vedno živahno Za večji del igralske zasedbe Mah teatra se je delo pri pripravi predstave Moj ata socialistični kulak zaključilo pretekli mesec, ko so se na odru premierno uspešno predstavili občinstvu. Tudi obe reprizi v Cankarjevem domu na Vrhniki sta bili dobro obiskani in gledalci so jim namenili vzpodbudno število pozitivnih mnenj. Mnogi, ki so si predstavo ogledali, so bili nad uprizoritvijo prijetno presenečeni in navdušeni. Zagotovo je bila največ pohval deležna najmlajša med njimi, Karla, a prav nihče ni bil deležen kritik. Opogumili so se še za gostovanja v drugih krajih in se že predstavili občinstvu v Vnanjih goricah, sledita predstavi v Zalogu in v Velikih Laščah. Načrtujejo pa gostovanja tudi v jeseni in v prihodnjem letu, a do tja je še daleč, pa ne bi preveč optimistično o bodočih načrtih. Ker v omenjeni predstavi ne sodelujejo vsi igralci, ki jih povezuje društvo Mah teater, so se tisti, ki so ostali »nezasedeni«, odločili, da pripravijo še eno predstavo pod režiserskim vodstvom Lize, prav tako članice tega gledališča, ki smo jo že predstavili v eni od prejšnjih številk časopisa. Vsi, vključno z režiserko, delujejo povsem amatersko. Vsi ji pomagajo sooblikovati tekst in ga sproti spreminjati in dopolnjevati, da bi bil v končni interpretaciji dovolj sočen, smešen in dopadljiv. Včasih so zato vaje precej naporne, a odločeni so, da se na odru pojavijo nekje ob zaključku polletja. Lotili so se predstave Boeing boeing izpod peresa Marca Camolettija. V njej ob Robertu in Bernardu nastopajo brhke dame Jane, Berta, Greta in Goga. Zgodba zmešnjav in zamenjave identitet bo gledalce zagotovo nasmejala in spravila v dobro voljo. To pa si ustvarjalci predstave tudi želijo. Bralne vaje imajo kar pri eni od igralk doma ali v rabila za uprizoritev otroška lutkovna skupina, ki deluje pri društvu. Lutkovni nastop lahko pričakujemo ob zaključku letošnjega šolskega leta. Veselimo se letošnjih zgodb. Kaj več o delu društva pa potem, ko bo opravljen občni zbor. Dragica Krašovec Bralni krožek za najmlajše Od pravljice do lutke pisarni društva, zdaj še enkrat tedensko, pripravljeni pa so za vaje na odru, ki jih bodo opravljali v Gasilskem domu na Logu. Medse so privabili nekaj novih članov, a vrat še niso povsem zaprli za novince, ki se žele preizkusiti na odru. Vabljeni v njihove vrste. Še posebej pa vabijo posameznike, ki bi se želeli ukvarjati z razsvetljavo na odru, tonske tehnike, šepetalke ali šepetalce seveda. Tehnično osebje je še kako pomembno za dobro izvedbo uprizoritve, a je zanimanja za takšno aktivnost malo. Da je to problem mnogih amaterskih gledališč, pa je tudi vsem znano. V društvu trenutno poteka oziroma se roki že iztekajo za »Naj barjansko pravljico«. Letos naj bi sodelovali v natečaju učenci osnovnih šol druge in tretje triade, ki obiskujejo osnovne šole v občinah, vključenih v Las Barje. Poleg naše občine tako tudi Vrhnika, Borovnica, Brezovica, Dobrova - Polhov Gradec in Horjul. Nadejamo se dobrega odziva osnovnih šol in pričakujemo prijave iz vseh občin. Kako se bo razpis zaključil, vas bomo obvestili v prihodnje. Vsekakor je to še ena od pomembnih dejavnosti, ki se je v lanskem letu izkazala za uspešno. Mnogo mladih je v roke vzelo pisalo in razmišljalo o varovanju narave, o zgodovini našega kraja, o knjižnih in izmišljenih junakih ter v zgodbah na poljuden, zanimiv in igriv način opisalo svoja občutja in pravljično doživljanje na barju. Razveseljivo je, da je eno od nagrajenih zgodb iz lanskoletnega natečaja upo- Od meseca septembra 2022 zopet izvajamo delavnice Od pravljice do lutke – otroci so ustvarili veliko novih in zanimivih lutk. Z lutkami so se lahko poigrali in spletali nova prijateljstva. Pri ustvarjanju in izvedbi celotne delavnice nam zaradi večjega števila udeležencev pomaga ga. Tomislava Zaletelj, somentorica. Z otroki smo letos upodobili junake iz pravljic Anje Štefan z naslovom 7 medvedov in Mateje Gomboc z naslovom Moja družina. Izdelovali so ročne lutke in lutke na palici. Večinoma smo uporabili odpadni material, kose blaga in karton. V mesecu decembru sva z go. Zaletelj izvedli praznično delavnico, na kateri so se otroci urili v šivanju (uporabili smo klobčič volne) – z nitjo so zašili svoj škorenj, v katerega smo dali sladkarije. Napolnjene škornje so odnesli domov in z njimi obdarili svoje starše, bratce in sestrice. Namen delavnic je razvijanje besednega zaklada, spoznavanje slovenskih pravljic, sprostitev, uživanje v umetniškem udejstvovanju, razvijanje fine motorike in domišljije – glavno vodilo pa zadovoljevanje otrokove potrebe po igri in ustvarjalnosti. V načrtu imamo tudi izvedbo improvizirane predstave s senčnimi lutkami in grafoskopom, pri čemer bova z go. Zaletelj dali otrokom prosto pot in jih zgolj vodili skozi proces ustvarjanja krajše predstave. Lea Šifrer, mentorica DUDL ob dnevu žena Vsako leto ob prazniku žena društvo upokojencev Dragomer – Lukovica organizira pohod po barju in druženje ob pici v Notranjih Goricah. Ta praznična sreda je bila še eno od lepih skupnih doživetij. Moški so nas razveselili z rožicami, harmonikar s prijetnimi melodijami, lastnik picerije z domiselnimi in estetskimi darilci, vse pa smo se imele lepo. Lepo vreme, dobra družba, kup domačih dobrot, kaj več je zares težko pričakovat. Hvala vsem, ki ste pripomogli, da je pohod po barju lepo uspel. Dragica Krašovec (daljši prispevek je objavljen na Mojaobcina.si/log- ščiti ter krepitvi zdravja in ozadragomer veščanju za ravnanje na tem področju. Sodelovanje s Centrom za krepitev zdravja, z aktivisti, ki delujejo na projektu Podaj roko, z društvom Dvig in ostalimi društvi v občini Vrhnika, je v naše delo prineslo nove ideje, večjo pestrost in strokovnost, kar je vse prispevalo k večji vključenosti članov društva in Minilo je leto in člani Društva večjemu zanimanju. Preveč je upokojencev Dragomer – Luko- bilo nalog, ki smo jih opravili, vica so na rednem letnem zbo- da bi o vsaki podrobno pisali. ru društva ocenili delo v prete- Ključni so bili obiski starejših klem letu in sprejeli smernice za nad 75 let, ko vsaj enkrat letno delo v prihodnje. Največ dela je obiščemo vsakega izmed 155 bilo opravljenega na področju članov, ki so dosegli to starost. humanitarnih dejavnosti in za- Pred novim letom smo jih tudi DUDL je uspešno zaključil preteklo leto obdarili in za vse naše člane pripravili prednovoletno srečanje. Na novo so bili organizirani mesečni izleti z vlakom. Brezplačne vozovnice, strokovno vodstvo, topli obrok po dostopnih cenah in dobra družba so zagotovilo za prijetno preživljanje vsaj enega skupnega dne. Spoznali smo veliko slovenskih krajev, skozi katere smo se pogosto peljali, pa o njih nič vedeli ali pa zelo malo. Imeli smo piknik ob prihodu poletja, kostanjev piknik, martinovanje in pohod ob 8. marcu – to so dogodki, ki jih tradicionalno obeležujemo in so dobro obiskani. Posebej ponosni smo na dogodke, ki so jih popestrili najmlajši člani naše občine, to so otroci iz vrtca. Hvala vodstvu za sodelovanje. Želimo si, da ga ohranimo tudi v bodoče. Jutranji telovadci so te dni obeležili šesti rojstni dan. Ne le, da so telesno aktivni, postali so dobri prijatelji, ki znajo prijetno združiti s koristnim. Ernina in Valerijina skupina je tudi praznovala peto leto skupnih srečanj, na katerih spoznavajo različna interesna področja iz življenja starostnikov in lastnih izkušenj in na različne načine skušajo popestriti tedenska srečanja. Digitalizacija je postala sestavni del vsakodnevnih opravil in starejši se včasih znajdemo pred nerešljivimi vprašanji, kako kakšno stvar izpeljati. Računalniški tečaj, ki naj bi nas uvedel v premagovanje teh zadreg, že poteka v sodelovanju z Dvigom, obvezali pa smo se, da usposabljanje nadaljujemo tudi v letošnjem letu in ga razširimo glede na interes članstva. Ustvarjalne delavnice so prav tako novo področje dejavnosti. Izdelava voščilnic, uporaba zdravilnih rastlin, domači recepti za čiščenje, nego telesa, vrtna opravila in gojenje sadik so področja, ki zanimajo mnoge in skušali bomo kaj od navedenega tudi izvesti. Telo- vadba ob ponedeljkih poteka pod vodstvom fizioterapevtke v Toskani. Dogovorili smo se, da so uradne ure vsak drugi torek v mesecu, ko se izvajajo tudi predavanja o preventivi in zdravem načinu življenja in meritve krvnega sladkorja in tlaka. Če kdorkoli potrebuje pomoč, kakršnekoli informacije, ki zadevajo delovanje društva, se lahko obrne na katerega koli od članov upravnega odbora ali predsednico. Telefonske številke so navedene na zgibanki, ki jo lahko dobite v prostorih društva. Delo društva so na zboru pozdravili župan Miran Stanovnik, predsednica društva DVIG Nika Gams, predsednik DU Log Miha Lenaršič, predstavnik društva Kosec Iztok Urbanc. Vsi si žele, da bi društvo uspešno nadaljevalo z delom in se še tesneje povezalo z ostalimi društvi. Zbora se je udeležilo preko devetdeset članov. Izvolili smo novo staro vodstvo in v upravni odbor poleg obstoječih izvolili dve novi članici, in sicer Ivico Vidmar in Ivo Urbanc. Vse, ki še niste poravnali članarine za letošnje leto, naprošamo, da to storite čimprej in vas vabimo, da se udeležite katerokoli od aktivnosti, ki jih organiziramo in so sproti objavljene na oglasni deski društva (kozolček ob parceli nekdanje trgovine). Dragica Krašovec 48 NAS CASOPIS 513/27. 3. 2023 Skupne strani CMYK 49 27. marec 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si K O M U N A L N O P O D J E T J E 49 V R H N I K A Narava nam bo hvaležna Najlepše poslanstvo, to je izvajanje gospodarskih javnih služb varstva okolja, opravljamo zaposleni v Komunalnem podjetju Vrhnika z vso odgovornostjo. Vsi državni in občinski predpisi na tem področju so zelo kompleksni in zavezujoči za naše delo. Resnično se zavedamo naših dolžnosti in odgovornosti pri izvajanju vseh dejavnosti. Toda področje gospodarskih javnih služb varstva okolja je zelo široko in povezuje vse deležnike: občane, občine, gospodarstvo, javne inštitucije, nevladne organizacije, skratka vse nas, ki živimo in delamo v nekem okolju. Varstvo okolja je skrb vseh nas in skrb se začne na domačem pragu, pri vzgoji in odnosu posameznika. Pogosto je zmotno mnenje, da je varstvo okolja povezano samo z odpadki in odpadno vodo. Vse, kar počnemo v okolju s svojim delovanjem, nanj vplivamo tako ali drugače. V okolju štejejo posamezni koraki, hitrih in celovitih dejanj je žal malo, saj terjajo celovite družbene konsenze in finančna sredstva. Žal je pogosto dejanj konec, ker sta ekologija in ekonomija dostikrat vsaka sebi. Obveščamo vas, da smo z mesecem oktobrom po- Pogosto se premalo zavedamo, kakšno moč imamo posamezniki na področju varstva okolja, zato sodobili portal Komunala.info, kateri je namenjen želim z mojim razmišljanjem povečati zavest posameznikov. Naj si vsak od nas zada vsaj en konkreten vsem našim uporabnikom. cilj na področju varstva okolja v letošnjem letu. Delajmo odločne korake in narava nam bo hvaležna. Direktor mag. Gregor Klemenčič s sodelavci Portal Komunala.info uporabnikom omogoča: • pregled prejetih računov za komunalne storitve in zemeljski plin, • pregled finančne kartice uporabnika (sklop odNevarni odpadki (kg) prti/zaprti računi), NEVARNI NEVARNI ODPADKI ODPADKI [kg] [kg] 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 • možnost direktne prijave na e-račune, 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 1005 2591 4442 9822 13043 17061 17264 26254 23961 23224 28918 38985 1005 2591 4442 9822 13043 17061 17264 26254 23961 23224 27015 27015 28918 38985 • oddajo števčnih stanj za vodo in zemeljski plin, • pregled zgodovine oddanih števčnih stanj. Portal Komunala.info Novosti na portalu: • uporabnik bo obveščen o vseh aktualnih zadevah, • uporabnik lahko preko portala odda naročilo za kosovni odvoz, • uporabnik lahko preko portala odda reklamacijo računa, • pregled urnika odvozov smeti, • podatki o porabi pitne vode (grafično, tabelarično), • možnost pregleda več odjemnih mest (več dostopov) z enim uporabniškim imenom, • pregled nad obračunanimi storitvami, • vizualizacija računa (v pdf obliki). Kako se na portal Komunala. info prijavite prvič? Pri prvi prijavi v portal Komuanala.info mora uporabnik na spustnem seznamu izbrati naziv podjetja (JP KPV, d.o.o.) ter izpolniti polja, ki jih od vas zahteva portal. V polji Šifra stranke in Odjemno mesto prepišite podatke s položnice, ki ste jo prejeli s strani JP KPV, d.o.o.. Izberite si Uporabniško ime in Geslo, geslo potrdite tudi v polju Potrdi geslo. Obvezen podatek pri prvi prijavi je tudi naslov elektronske pošte in telefonska številka. Na ta naslov boste prejeli obvestilo o odprtju uporabniškega računa. Uporabniški račun boste aktivirali tako, da boste kliknili na potrditev v sporočilu, ki ga boste prejeli na naslov vaše elektronske pošte. Pisna navodila s slikovnim prikazom se nahajajo na gumbu POMOČ, ob prijavi v portal. Prejemanje e-računov Ponovno vas bi povabili k uporabi e-računov. S prijavo na prejemanje e-računov, se odločite, da mesečne položnice dobivate po elektronski poti (v elektronsko banko, na elektronsko pošto ali oboje) in ne več tiskano v svoj poštni nabiralnik. Če želite račune prejemati samo na elektronsko pošto (torej na svoj e-mail), potem je dovolj prijava preko spletnega portala Komunala.info. Za prejemanje v svojo elektronsko banko pa morate opraviti prijavo prek aplikacije svoje spletne banke. Navodila za naročilo e-računa in vse pomembne informacije, si lahko preberete na naši spletni strani: https://www.kpv.si/pogosta-vprasanja/prejemanje-e-racunov 50000 50000 46604 46604 2012 2012 46086 46086 2013 2013 32395 32395 2014 2014 43431 43431 30000 30000 26254 26254 23961 23961 20000 20000 9822 9822 13043 13043 17061 17061 17264 17264 23224 23224 49838 49838 46086 46086 43431 43431 43262 43262 40176 40176 38985 38985 40000 40000 0 0 2011 2011 40176 40176 Zbrani Zbrani nevarni nevarni odpadki odpadki na na akcijah akcijah zbiranja zbiranja nevarnih nevarnih odpadkov odpadkov in in na na Zbirnem Zbirnem centru centru Vrhnika Vrhnika vv letih od 1997 do 2022 v kilogramih letih od 1997 do 2022 v kilogramih 60000 60000 10000 10000 2010 2010 46604 46604 41208 41208 44585 44585 44504 44504 36235 36235 34003 34003 31515 31515 32395 32395 28918 28918 27015 27015 4442 4442 2591 2591 1005 1005 1997 1997 1998 1998 1999 1999 2000 2000 2001 2001 2002 2002 2003 2003 2004 2004 2005 2005 2006 2006 2007 2007 2008 2008 2009 2009 2010 2010 2011 2011 2012 2012 2013 2013 2014 2014 2015 2015 2016 2016 2017 2017 2018 2018 2019 2019 2020 2020 2021 2021 2022 2022 Vabilo Vabimo vas k sodelovanju v akciji zbiranja nevarnih odpadkov, ki bo potekala po naslednjem razporedu, vsakič od 15. do 18. ure: DRAGOMER – na parkirišču ob gasilskem domu – torek, 18. aprila 2023 BOROVNICA – na železniški postaji – sreda, 19. aprila 2023 VRHNIKA – pred osnovno šolo na Tržaški cesti – četrtek, 20. aprila 2023 Oddajanje nevarnih odpadkov iz gospodinjstev je brezplačno. Prinesite oz. pripeljite ostanke barv, čistil, topil, motornih in jedilnih olj, kemikalij, kozmetike ter zdravila, baterije in akumulatorje, fluorescentne cevi, pršila in odpadno embalažo, onesnaženo z nevarnimi snovmi, in druge nevarne odpadke. Nevarni odpadki iz gospodinjstev so vse snovi, ki imajo vsaj eno od naštetih lastnosti: so strupeni, škodljivi zdravju, jedki, dražljivi, vnetljivi, oksidativni, eksplozivni ali nevarni za okolje. Več o akciji zbiranja nevarnih odpadkov si preberite na naši spletni strani www.kpv.si. 2015 2015 43262 43262 NAS CASOPIS 513/27. 3. 2023 Skupne strani CMYK 27. marec 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 50 Aromatična lečina omaka s sezonsko prilogo Okusna omaka iz leče, paradižnika in dodatka limone je polna beljakovin in vlaknin. co. Limona naredi jed osvežilno in slastno! 9. Ko odstavimo z ognja, dodamo svež peteršilj, pred serviranjem pa omako lahko še dodatno okrasimo s katerim od priljubljenih sezonskih svežih ali vloženih zelišč. 10. Za ljubitelje pekočega okusa dodamo kajenski poper ali čili. Lečino omako na enak način pripravimo z zeleno, rjavo ali črno lečo. K jedi se dobro podata polenta in popečena poletna zelenjava. Lahko jo uporabimo tudi kot omako za priljubljene testenine ali prilogo k rižu, ajdovi kaši, bulgurju ali pire krompirju. Prav v vseh različicah je odlična! Kot omaka za testenine zlahka nadomesti katerokoli različico »brezmesne bolonjske omake«. Morda bo prav ta kombinacija postala »hit sezone«!? Za več receptov obiščite blog: www.izibizi.si Zaradi svojega bogatega okusa, osvežilne arome in značilnih sredozemskih zelišč je primerna za vse letne čase in samo izbiramo lahko, s čim bi jo postregli. V tem receptu ne manjka namigov! Za štiri osebe, sestavine: 250 g zelene leče 1 srednje velika rdeča čebula 3 do 4 stroki česna 2 srednje velika korenčka 3 do 4 jž oljčnega olja 800 ml vode ali zelenjavne jušne osnove 300 ml domače ali kupljene paradižnikove omake (npr. pasata, vloženi pretlačeni paradižniki) ½ limone (sok in naribana lupinica) 1 jž belega vina ščepec sladkorja po potrebi sol in poper Začimbe in zelišča: ½ čž mlete kumine 1 čž suhega majarona 1 čž suhega šetraja ali origana 2 lovorjeva lista svež peteršilj namočimo (ni je treba nanato dodamo lečo. Zalijemo šne osnove, da je vse pokrito, dodajamo postopoma in po Recept in besedilo: Nina makati tako dolgo kot npr. z vodo ali jušno osnovo, toa ne sme biti preveč redko. potrebi. Glažar / IZIBIZI fižol, če pa jo namočimo za liko, da sta leča in zelenjava Pokrijemo in kuhamo naprej 8. Zdaj prilijemo limonin sok Fotografija: dve uri, tako skrajšamo čas prekriti in pustimo, da se jed na majhnem ognju oz. znižaMatjaž Škerjanec in naribano limonino lupinikuhanja). Namočena zelena na majhnem ognju duši primo temperaturo. ali rjava leča se kuhata pribli6. Zelo počasi kuhamo še približno deset minut. žno 30 do 35 min. Pri ne na- 4. Zdaj začinimo: dodamo lobližno dvajset minut, vmes Nov vrhniški in zaplaninski Food močeni pa je treba jed sproti vor, mleto kumino, majaron, dodamo paradižnikovo Blog: IZIBIZI udomačena kuhinja poskušati, saj je odvisno od šetraj oz. origano, sol, poper. omako, sladkor, vino, vodo tega, kako suha je leča. Začimbe lahko spremenioz. jušno osnovo (če je že poZa vse, ki iščete ideje, kaj skuhati med tednom, ko vam Priloge: 2. Korenje in čebulo očistimo. mo ali dopolnimo po okusu, vrela), po potrebi dosolimo, zmanjkuje časa, a vseeno radi dobro in zdravo jeste. Za blog Polenta in/ali sezonska popeČebulo z nožem na drobno vse značilno sredozemske lečo poskušamo. IZIBIZI skrbim Nina Glažar. Ljubiteljsko in profesionalčena zelenjava po okusu (npr. nasekljamo, korenje naribazačimbe in zelišča (tudi ba- 7. Kuhamo na majhnem ognju no se ukvarjam s kuhanjem in peko, fermentacijami, vkuhaše vsaj pet minut, toliko, da mo, česen stisnemo. zilika, timijan, origano, rordeča paprika) vanjem pridelkov in samooskrbo. Za več receptov obiščite 3. Na oljčnem olju čebulo malo se leča zmehča, okusi in arožmarin, žajbelj …) se dobro www.izibizi.si in se naročite na brezplačne tedenske recepte. opražimo, dodamo korenje me pa lepo povežejo. Omaka podajo v to slastno omako! Priprava: in česen, le toliko, da zadiši, 5. Prilijemo toliko vode ali junaj bo gosta, zato tekočino 1. Zeleno lečo vsaj za dve uri Slovenski vrt Solata – prva okusna vrtnina z našega vrta Na slovenskem vrtu kraljuje, saj je v taki ali drugačni obliki prisotna vse leto. Ponosni smo na zelo raznovrsten spekter lastnih domorodnih sort. Pri nas jo lahko gojimo v vseh letnih časih z izbiro pravih sort. Uspeva v visokih gredah, koritih in tudi loncih, na senčnih predelih in na balkonih ter terasah. Glavnate solate tvorijo glave, so mehkolistne (maslene, puterice), krhkolistne (ledenke, kristalke) solate. V zadnjih letih sejemo tudi mešane solate in jih pobiramo kot mlade liste (baby leaf). To je mešanica hitrorastočih vrtnin, kot so špinača rdeča pesa, solata, rukol … Setev na prosto – Neposredno na gredo sejemo kadarkoli od konca marca do konca avgusta. Solati, ki smo jo posejali na prosto, pobiramo mlade liste, kar imenujemo berivka. Vsaka sorta solate je lahko berivka. Z redčenjem na primerno razdaljo si zagotovimo pridelek solate v poznejši rastni dobi. Ni je treba presajati. Vzgoja sadik – Spomladi z vzgojo sadik solate pridobimo zgodnejši pridelek. V notranjih prostorih februarja vzgajamo sadike in imamo v začetku aprila že prvi pridelek. Z rozetastimi sortami imamo pridelek že v začetku aprila in vse do začetka junija. Konec maja je čas glavnatih solat, med katerimi mehkolistne solate dajejo pridelek teden do dva hitreje kot krhkolistne. Solata kot mlada rastlina brez težav prenese nižje temperature, ki se pojavijo v sredini marca na prostem. S setvijo začnemo v sredini februarja. Sejemo v vlažen substrat in semena posujemo s suhim substratom 0,5 cm na debelo. Semena solat najbolje kalijo pri temperaturi od 18 do 22 °C. V času 5 do 10 dni od setve rastline pikiramo, presajamo v lončke, velikosti 6 cm. S pikiranjem opravimo selekcijo in izberemo dobre rastline, ki jih postavimo na svetlo mesto s temperaturo od 18 do 22 °C, nočne temperature so lahko tudi nižje, vse do 0 °C. Če nam po pikiranju ostanejo mlade rastline, jih uporabimo kot mikrozelenje. Skrbimo, da je sub- strat vlažen. Preden jih v drugi polovici marca presadimo na gredo, jih vsaj štiri dni utrjujemo ob kakšni južni steni ali rastlinjaku, da se prilagodijo na zunanje temperature, predvsem na nihanje nočnih temperatur. Za celoletno pridelavo solat sejemo različne sorte v 14-dnevnih intervalih. Pri presajanju korenin ne upogibamo in sadike sadimo tako globoko, kot so rasle prej. Zadnjo setev solate na prostem opravimo konec avgusta do sredine septembra. V tem času posejemo motovilec, špinačo, rukolo, radič in zimske solate. Izbiramo sorte, ki lahko tudi prezimijo, da bomo solato nabirali še pozimi. Čas presajanja in sadilna razdalja – Sadike presajamo na prosto od sredine marca do sredine septembra. Ko imajo sadike oblikovanih vsaj 4 do 6 listov, so dovolj velike, da jih presadimo. Pri prvi setvi traja vzgoja sadik 40 dni, poleti pa okoli 25. Sadike posadimo na razdalji 20 cm x 20 cm. Gosta sadilna razdalja je primerna za rozetaste sorte, glavnate solate sadimo na razdaljo 25 cm x 25 cm. Pridelek pobiramo postopoma. Sadike sadimo v sadilne jamice, ki jih pred sajenjem zalijemo, v suhem vremenu pa izdatno zalijemo celotno površino grede. Zgodnja presajanja solat obvezno pokrijemo s kopreno, ki jo odstranimo konec aprila ali najpozneje do sredine maja. Presajene sadike prvi teden zalivamo vsak dan, še posebno poleti v suhem in sončnem vremenu. Poletno sajenje solat je najprimernejše na kakšni senčni gredi. Pridelek in pobiranje – Solata z dobrim načrtovanjem večkratnih setev na vrtu uspeva večino leta. Na prostem jo pobiramo od aprila do novembra ali še dlje. Z zimskimi sortami in rastlinjakom zapolnimo še zimski čas. Sorte solat za spomladansko pridelavo so majska kraljica, ljubljanska ledenka. Poleti sejemo in presajamo od sredine maja do konca julija. To so sorte, ki bolje prenašajo vročino in pozno poženejo v cvet. Za setev so primerne sorte: braziljanka, unicum, tolminka, šempetrka in dalmatinska ledenka. Za jeseni sejemo in sadimo julija do konca avgusta. V tem času so na vrsti tudi že radiči, kot je solkanski. Zimske solate sejemo septembra in v začetku oktobra. Za neogrevane rastlinjake: posavka, vegorka in zimska rjavka. Najbolj znane nove sorte solat so gentilina grand rapids, poletna solata canasta, lollo rossa, lollo bionda odlični gentilini, hrastov list. Vse sorte odlikuje, da odlično prenašajo vročino. Mešanice baby leaf in rukolo sejemo vse leto in po treh tednih po setvi režemo sveže mlade lističe. Odlične so za vzgojo solate na balkonih in terasah. Dobri sosedje solate na vrtu: redkvica, kolerabica, špinača, zelje, paradižnik, fižol in čebula. Odlična kombinacija dobrih sosedov sta tudi sladka koruza in solata, saj v poletnih mesecih koruza daje odlično senco solati. Barbara Lončar, inž. agr. 50 NAS CASOPIS 513/27. 3. 2023 Skupne strani CMYK 27. marec 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 51 Branka Hobič Pasja vzgoja in težava »koronskih« psov danes Star pregovor pravi, da je pes človekov najboljši prijatelj. To prijateljstvo sega daleč, daleč nazaj, ko se je med ljudmi in prvimi psi stkala prav posebna vez, ki je v resnici močna še dandanes. S psi resda lovijo le še redki, bistveno bolj so naši psi v vlogi družabnika in celo terapevta. To prinaša veliko dobrega, žal pa tudi izzive, kjer največkrat prav ti štirinožni prijatelji potegnejo krajši konec. V obdobju epidemije, katere začetek sega že tri leta nazaj, sta se povečala nakup in posvojitev hišnih ljubljenčkov, tudi psov. Ljudje so bili neprestano doma, zato odločitev za domačo žival ni bila redka ali nenavadna. Časa je bilo na pretek, psi so lahko popestrili monotone tedne in bili prisotni tudi v trenutkih osamljenosti. Ne smemo pa pozabiti, da so bile zaradi kriznih razmer zaprte tudi pasje šole, zato večina psov ni bila deležna ustreznega šolanja. Kot pri vseh drugih stvareh, se je tudi na tem področju za znanje in pomoč posegalo po spletnih vsebinah, kjer pa so lastniki lahko nemalokrat naleteli tudi na napačne informacije in ukrepe pri vzgoji. Pretresljivi epidemiološki situaciji ni bilo videti konca, o tem se je tudi malo razmišljalo in govorilo. Skoraj da ne »čez noč« pa so se razmere spremenile, ljudje so odšli v službe in šole, psi pa so bili prvič prisiljeni ostati doma, sami. Čeprav se za mnoge koronske ideje in nakupe zdi, da so daleč in zakopani globoko v preteklosti, pri tej specifični situaciji ne bi moralo biti bolj drugače. O tem, kako pomagati psom in njihovim lastnikom, smo se pogovarjali z Branko Hobič, strokovnjakinjo za kinologijo in vzgojo psov. Z malimi (in malo večjimi) štirinožnimi prijatelji se ukvarja že več kot trideset let. Učila je v Vrhniški pasji šoli v Sinji Gorici. Je licencirana kinološka inštruktorica, ki je šolala pse vodnike za slepe, tetra- in paraplegike, opravljen ima tudi markerski tečaj. Ukvarjala se je z vzrejo nemških ovčarjev, z velikim veseljem se je s svojo psičko udeleževala tudi tekmovanj. Branka je tudi ena izmed ustanoviteljic in aktivnih članov društva Tačke pomagačke, kjer opravljajo terapevtsko delo s pomočjo psov. Zdaj uči pse vodnike in terapevtske pse, ki od nje odidejo z vsemi potrebnimi veščinami za nadaljnje delo. Doma nas je pričakala s šestletno kraljevo kodrico, Lučko. Najprej bi izpostavila, da sam pes ni ničesar kriv, za vse je odgovoren lastnik. Tudi pasja šola navsezadnje ni šola za psa, ampak za njegovega vodnika, da se nauči pravilnega ravnanja. Velika je tudi razlika med vzgojo in šolanjem psa, tu nikakor ne gre za isto stvar. Vzgoja se začne že s prihodom psa, ko se uči zakonitosti v družini in spoznava člane, traja pa do 5 ali 6 meseca starosti. Tu ne gre za šolanje. Prepričanje, da so osnovni ukazi kot »Sedi!« ali »Prostor!« vse, kar pes mora znati, je napačno. Sicer je to odvisno od pasme, ampak nekje med 6 in 9 mesecem (lahko tudi kasneje) psi vstopijo v puberteto. Če jih takrat ne vodi oseba, ki ve, kako vzgajati psa v tem obdobju, obstaja nevarnost, da bodo v prihodnosti imeli vedenjske težave. Agresiven pes je nesprejemljiv za okolje. Morda bi omenila, da se o nevarnosti psa prevečkrat napačKatera so pomemba načela pri vzgoji in šolanju? no sklepa glede na njegovo barvo. Ljudje se odzoMlad pes se ne more dolgo koncentrirati, zato vejo drugače, če se ljudem približuje kosmatinec pri njih poteka šolanje večkrat in po krajših in- s svetlo ali črno dlako. To je bilo jasno razvidno tervalih. Pomembno je, da jih že takoj naučimo tudi pri delu s Tačkami pomagačkami, kjer sem odpoklica. Tukaj ne smemo stati pri miru, ampak pogosto imela opravka tudi z otroki. Ukvarjamo se moramo zadenjsko premikati nazaj in tako po- se tudi z odpravljanjem strahu pred psi. Za več invečevati razdaljo, ko jih kličemo. Njegov fokus naj formacij o tem lahko obiščete našo spletno stran in nas pokličete. bo na nas, pravilno pa ga moramo tudi sprejeti. Šolanje se torej začne šele po vzgoji. Zavedati se moramo, da vzgoja poteka ves dan in »mimogre- Če povzamemo, je za trajne spremembe v obnade«. Čez dan ne smemo popustiti vseh pravil in jih nato uveljavljati šele, ko se sami odločimo, da je za to zdaj primeren čas. Pes je žival, ki po naravi želi biti v tropu. Kako je s posledicami pomanjkanja stikov med psi? Na vrhniški pasji šoli, natančneje v Sinji Gorici, je dejaven program Kobacaj, kjer se na tedenskih srečanjih mlad pes nauči biti v družbi drugih psov. Če bi bil ves čas doma in ne bi spoznaval drugih živali ter psov, se lahko začnejo težave. Ker lastniki včasih ne vedo, kako se soočiti z vznemirjenjem, ki nastane ob srečanju z drugim psom, Kaj je menite o povečanju posvojitev in nakupov psov v lahko napačno ukrepajo. Pred pozdravljanjem je treba psa najprej umiriti. Naš cilj je, da ga naučikoronskem času in kakšne so posledice? mo, kako svoje emocije brzda sam. Šele potem je Ljudje, ki so se odločili za psa, so bili takrat bolj primerno pristopiti do drugega psa. ali manj doma, z njim so preživeli 24 ur na dan. Na tej točki lahko omenim tudi lastno izkušnjo. To obdobje bi lahko označili kot »medene tedne« Moja prva psička je do enega leta imela zelo malo ali nekakšen raj za psa, saj mu je bila neprestano stika z drugimi psi. Kasneje sem opažala, da je posvečena vsa pozornost. Ko pa smo šli nazaj v bila pri srečanjih nekoliko trmasta, vanje se je najslužbo, so nastale težave, ki jih lastniki prej niso prej vedno zaletavala. niti opazili. Poudarila bi, da je veliko psov celo Pomembno je tudi, da pes skupaj z vodnikom pristalo v zavetiščih, mnogo lastnikov je opazi- spoznava druge živali, ki jih sreča na sprehodu, lo, da zanje nimajo več dovolj časa. Psi so bili do kot so na primer konji ali krave. Ne smemo zatakrat navajeni na pogoste sprehode, tedaj pa so nikati in ignorirati njihove prisotnosti, psu mora prišli na vrsto šele po vseh drugih obveznostih. biti jasno, da pri večjih živalih ni razloga za strah, ki ga sicer začuti že po naravi. Kakšne so nevarnosti nepremišljenih odločitev za posvojitev ali nakup psa? Tistim, ki so psa posvojili iz zavetišča, bi najprej izrekla poklon, za to se res ne odloči kar vsak. Kljub vsemu pa preveč odločitev poteka na podlagi nekoliko romantične ideje o tem, kaj pomeni imeti psa. Dokler se ta ne integrira v družino, ne pokaže svojega značaja. Sprva je glavni ljubljenček, deležen pozornosti in ljubkovanja in se temu primerno tudi obnaša. Šele kasneje začne uveljavljati svojo voljo, pri posvojenem psu lahko na plan pridejo prejšnje travme, zaradi katerih se je najverjetneje sploh znašel v zavetišču. Kako naj ukrepamo, ko opazimo, da naš pes ne uboga in ne pozna pomembnih ukazov? Stvari se lahko vedno obrnejo na bolje, če se je človek tudi sam pripravljen spremenit. Morda to pomeni pol- ali enoletno delo pravilnega usposabljanja v pasji šoli. Če ne drugega, pa obstajajo tudi posebne šole, ki se ukvarjajo izključno z vedenjskimi težavami. Kaj pa če je pes že starejši, kdaj je prepozno za pasjo šolo? Za pasjo šolo ni nikoli prepozno, sama sem šolala tudi devetletnega psa. Starejši ima pri sebi že ustvarjeno idejo, kako se je treba obnašati, ker se je do takrat potrjeval sam. Pri takih primerih je šolanje nekoliko daljši proces, lotiti se ga je treba z večjo resnostjo in vztrajnostjo. Pri tem lahko že s samim glasom veliko naredimo, če vztrajamo pri ukrepih in pes svoje prejšnje prepričanje pozabi ter se potem obnaša po novem vzorcu. Kaj je najpametneje storiti, če spoznamo, da je skrb za psa postala pretežka? Je bolje nad njim obupati in ga prepustiti drugim ali se z vedenjskimi težavami učinkovito spoprijeti? šanju psa v to treba investirati čas in po potrebi spremeniti mišljenje. Ključnega pomena je tudi upoštevanje pasjega inštruktorja, ki jih je dandanes že malo morje, pasja šola se najde že v vsakem okrožju. Noben pes ni izgubljen primer, vsakemu je mogoče pomagati, pri tem pa se namesto na internet res obračajte na strokovnjake na tem področju. Vsem, ki želite izvedeti več o vzgoji psov in o odpravljanju morebitnih vedenjskih težav, se lahko obrnete neposredno na Branko ali Damijana Podržaja, ki vodi pasjo šolo Luks. Damijan: damijan.podrzaj@gmail.com 041 219 641 Branka: bhobic@gmail.com 041 721 262 Na Faceboku jih najdete pod imenom Pasja šola na Vrhniki Besedilo in foto: Peter Kavčič Motoristi, previdno na cesti! S pomladjo in toplejšimi dnevi se prične tudi motoristična sezona, na katero se je potrebno ustrezno pripraviti, saj so vremenske razmere v začetnem obdobju pomladi še nestanovitne. Vozniki motornih koles naj hitrost prilagodijo stanju ceste, namreč v tem času je na cesti še veliko peska, asfalt je hladen, prav tako pa je priporočljivo, da se na motoristično sezono kondicijsko pripravijo, ter da uporabljajo svetle dele motoristične opreme, s čimer bistveno pripomorejo k vidnosti. Policija bo v času tako imenovane »motoristične sezone« opravila več obdobnih in eno- dnevnih nadzorov s poudarkom na navedeni kategoriji motornih vozil. Pri tem se bo preverjala predvsem tehnična brezhibnost in pogoji za udeležbo teh vozil v cestnem prometu, kakor tudi voznikov. Poleg navedenega se bodo v času nadzora izvajale meritve hitrosti, pri večkratnih kršiteljih se bodo preverjali pogoji za zaseg motornega vozila. V letu 2022 se je na območju Policijske postaje Vrhnika zgodilo 6 prometnih nesreč z udeležbo voznikov motornih koles, od katerih so se 3 hudo telesno poškodovali, 2 sta se lahko telesno poškodovala, so pa bili vozniki motornih koles v 2 primerih povzročitelji nesreče. PP Vrhnika, PU Ljubljana 51 NAS CASOPIS 513/27. 3. 2023 Skupne strani CMYK 27. marec 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 52 Ljubljansko barje Omejevanje širjenja invazivnih tujerodnih vrst v korist narave in v dobro ljudi Tujerodne vrste so tiste, ki jih je človek namerno ali nenamerno zanesel zunaj območja njihove prvotne razširjenosti. Številne od njih je naselil zaradi njihovih koristi, a so s »pobegom« zunaj meja začele izrivati domorodne vrste in ponekod popolnoma spremenile delovanje novo osvojenih ekosistemov. Tujerodne vrste, ki negativno vplivajo na naravo, gospodarstvo ali zdravje ljudi, imenujemo invazivne tujerodne vrste. Invazivne tujerodne vrste povzročajo škodo v naravnem okolju, zmanjšujejo raznovrstnost domačih rastlinskih in živalskih vrst, lahko pa povzročajo tudi gospodarsko škodo in pomenijo nevarnost za zdravje ljudi. V Skladu z uredbo Evropske unije iz leta 2014 o omejevanju širjenja tujerodnih vrst sta pristojni ministrstvi – Ministrstvo za okolje in prostor, zdaj Ministrstvo za naravne vire in prostor, ter Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano – dolžni poskrbeti za urejanje varstva pred invazivnimi tujerodnimi vrstami v Republiki Sloveniji. Na območju Ljubljanskega barja Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje (JZ KPLB) spremlja njihov vnos, prihod in prisotnost preventivnim omejevanjem širjenja in s fizičnim odstranjevanjem iz občutljivih naravnih ekosistemov na Ljubljanskem barju. Boj z invazivnimi tujerodnimi vrstami na Ljubljanskem barju poteka že vrsto let. JZ KPLB spodbuja odstranjevanje zdaj že vsem znane, zelo alergogene ambrozije in strupenega orjaškega dežena. Poleg tega JZ KPLB od leta 2014 strojno odstranjuje tujerodno zlato rozgo, od leta 2018 omejuje pajesen in ročno odstranjuje žlezavo nedotiko. Iz ribnikov v Dragi pri Igu drugo leto zapored poteka izlov sončnega ostriža, ki uničuje zarod domačih vrst rib in dvoživk ter pleni ličinke kačjih pastirjev. Od leta 2018 poteka odstranjevanje osebkov želve okrasne gizdavke (rdečevratke, rumenovrate), ki iz naravnega okolja izrivajo domačo vrsto želve, močvirsko sklednico. Od leta 2021 preventivno preverjamo prisotnost tujerodnih rakov, ki bi lahko ogrozili in izpodrinili domače vrste rakov, koščaka in jelševca. V Sloveniji in na Ljubljanskem barju je vsako leto več invazivnih tujerodnih vrst. Tiste invazivne vrste, ki so prisotne že dlje časa in se jih ni omejevalo, se uspešno množijo. V zadnjih letih tako opažamo veliko povečanje številčnosti nutrij, ki so jih na Ljubljanskem barju prvič opazili pri Notranjih Goricah konec osemdesetih let. Zdaj so nutrije na Ljubljanskem barju zelo razširjene in počasi, a vztrajno rušijo ranljivo naravno ravnovesje Ljubljanskega barja. Prehranjujejo se predvsem z rastlinami, zato lahko velike populacije opustošijo obrežno in vodno vegetacijo ob vodotokih in večjih jarkih. Tako ogrožajo domorodne vrste glodavcev, ptic, žab, rib in rakov, saj izginjajo njihova bivališča, skrivališča, mesta za gnezdenje ter rastlinski material, na katerega različne živali pripenjajo svoja jajca. Slabša poraščenost brežin in rovi, ki jih kopljejo nutrije, povečujejo erozijo in spreminjajo vodne življenjske prostore domorodnih vrst živali. Nutrije povzročajo gospodarsko škodo na kmetijskih površinah, saj uničujejo poljščine, prenašajo pa tudi nekatere bolezni (npr. leptospirozo) in zajedavce (npr. velikega metljaja), ki se lahko neposredno ali prek stika z domačimi živalmi prenesejo na človeka. Zaradi izrazito negativnih vplivov na biotsko raznovrstnost je nutrija uvrščena na evropski seznam invazivnih tujerodnih vrst, za katere je smiselno uvesti najstrožje omejevalne ukrepe. V zadnjem času je mogoče opaziti povečanje številčnosti, kar velja zlasti za bližino večjih naselij, ki so za nutrije prehransko bogata območja, saj imajo dostop do človeških virov hrane, ali pa jih ljudje hranijo načrtno. Z omejevanjem širjenja invazivnih tujerodnih vrst pomagamo ogroženim domačim vrstam rastlin in živali, vzpostavljamo porušeno naravno ravnovesje v ekosistemu in zmanjšujemo škodo na kmetijskih površinah. Če poznate območja večjih populacij nutrij ali v svoji okolici opažate več nutrij, nas lahko o tem obvestite na številko 08 20 52 350 ali naslov invazivke@ ljubljanskobarje.si. Ana Brancelj, Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje Humanitarna medicinska odprava v Ugando Smo ekipa, ki se junija letos odpravlja na humanitarno medicinsko odpravo v Ugando. Tri mesece, od junija do avgusta 2023, bomo preživeli na otoku Bwama, ki se nahaja na jezeru Bunyonyi na jugozahodu države. Tam stoji manjša klinika, ki je bila ustanovljena v sodelovanju s Sekcijo za tropsko medicino Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Pri svojem delu se bomo srečevali z najrazličnejšimi zdravstvenimi težavami, ki pestijo domačine. Vodja naše odprave bo Srđan Mančić, specialist urgentne in družinske medicine. Skupaj z reševalko Andrejo Prek, mag. zdr. neg., delata na enoti nuj- ne medicinske pomoči (NMP) Zdravstvenega doma Vrhnika. Člani ekipe so še Federico Morassutti, zdravnik sekundarij, Jelka Ban, absolventka Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, Helena Mijoč, zobozdravnica pripravnica, in Pija Smrekar, študentka šestega letnika Medicinske fakultete Univerze v Mariboru. Revščina v Ugandi je velika socialna težava. Ljudje si velikokrat ne morejo privoščiti hrane in osnovnih dobrin, ob tem pa je tudi zdravstvo plačljivo. Prav tako je treba plačati prevoz do večje regionalne bolnišnice za tiste, ki to potrebujejo. Klinika na Bwami, kjer bomo delali prostovoljno, zagotavlja brezplačno zdravstveno oskrbo za vse, ki se tja zatečejo po pomoč. V ta namen zbiramo Vsi vaši prostovoljni prispevki bodo namenjeni organizaciji odprave in našemu delu na Bwami. Denar zbiramo tudi prek TRR: Univerza v Ljubljani   Medicinska fakulteta Vrazov trg 2                                                       1000 Ljubljana                                                   TRR: SI56 0110 0603 0708 380     Sklic 250591                   Namen: za Ugando 2023: številka odprave 250591 – Uganda 2023 sredstva za našo odpravo, saj sta organizacija in izvedba odprave povezani z velikimi stroški. Poleg nakupa vse opreme, ki jo bomo potrebovali, bomo na kliniki dopolnili tudi lekarno, da bomo našim pacientom zagotovili ustrezno zdravljenje. Imeli bomo tudi zobozdravstveno ambulanto. Bolnike s težjimi boleznimi bomo morali spremljati na celino do večje bolnišnice v mestu Kabale, pri čemer bomo za tiste, ki si tega ne morejo privoščiti, poravnali tudi vse stroške prevoza. Hvaležni smo za vašo pomoč. stih glede odprave in nas na Zagotavljamo, da bomo vaše koncu spremljali na naši poti in prispevke uporabili v dober na- pri delu v Ugandi. men in da bodo pomagali tistim, Člani humanitarne ki so pomoči zares potrebni. Za medicinske odprave več informacij spremljajte našo Uganda 2023 Facebook stran Uganda 2023. Brali boste lahko o vseh novo- 52 NAS CASOPIS 513/27. 3. 2023 Skupne strani 27. marec 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Z energijo lahko varčujemo tudi v prometu V času, ko so dragoceni odgovori na vprašanja, kako lahko z energijo varčujemo v gospodinjstvu, v sklopu projekta LIFE IP CARE4CLIMATE nastajajo številni zapisi strokovnjakov. zov na klic in drugih oblik JPP ter preverimo, ali jih lahko morda med seboj združimo. Vožnja z JPP je lahko tudi priložnost za pogovor s prijatelji ali sopotniki, odgovarjanje na elektronsko pošto, branje, počitek ali druge aktivnosti, ki jih med vožnjo avtomobila ne moremo opraviti. Vožnja z JPP je energetsko varčna in cenovno Promet je eden izmed najpomembnejših vi- ugodna, zato se tudi izlete izplača načrtovati z rov emisij toplogrednih plinov, saj predstavlja uporabo JPP. Ob koncih tedna do vključno 30. kar četrtino skupnih emisij v Evropski uniji in 6. 2023 namreč velja na vse enotne vozovnice ima mnoge škodljive posledice za okolje, prostor, v medkrajevnem avtobusnem in domačem družbo in gospodarstvo. železniškem prometu 75-odstotni popust za vse V letu 2017 je bilo po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije 12 odstotkov vseh z uporabnike. avtomobilom opravljenih poti krajših od enega kilometra, 30 odstotkov krajših od dveh in pol S sopotništvom S sopotništvom se stroški prevoza razdelijo kilometra in kar 45 odstotkov krajših od pet kilometrov. Skupno kar dva milijona kilometrov, ki med potnike in posameznika manj obremenijo. jih lahko povprečni prebivalci opravimo peš ali s Tako se lahko izognemo tudi stroškom parkirnin, kolesom. Na ta način bi lahko za skoraj polovico pa še pot je kratkočasnejša in bolj sproščujoča. zmanjšali število vseh poti, opravljenih z avtomobilom, s tem pa prihranili energijo in denar Z varčnejšo vožnjo ter močno zmanjšali škodljive vplive prometa na Z varčno vožnjo avtomobila zmanjšamo pookolje in družbo. rabo goriva in s tem znižamo stroške mobilnosti. Obstaja več načinov za varčno vožnjo: Kako lahko prav vsak posameznik pripomore k • Zmanjšanje hitrosti: vožnja pri 100 km/h na zmanjšanju porabe energije v prometu, boljši avtocesti zniža rabo energije in s tem povedružbi in okolju ter hkrati prihrani? zane stroške za 10–15 odstotkov v primerjavi z Ministrstvo za infrastrukturo svetuje naslednje: vožnjo pri 130 km/h. Poleg tega s hitro vožnjo privarčujemo le 10 minut na 100 km, v zrak pa Z zmanjševanjem števila poti izpustimo kar 80 odstotkov več CO2, kar je Razmislimo, ali je naša pot z osebnim avtoskrb vzbujajoče tudi z okoljskega vidika. mobilom nujna. Avto, ki stoji v gneči, namreč • Manjša obtežitev vozila: manj kot je vozilo porabi več, zato se je smiselno izogniti prometobteženo, bolj bo vožnja varčna. Vsakih dodatnim konicam. nih 50 kilogramov namreč poveča porabo goriRazmislimo tudi, ali lahko združimo različne va za dva odstotka. Pomemben je tudi način poti in jih opravimo naenkrat. Tako bo avto upshranjevanja prtljage – prtljaga v prtljažniku orabljen manjkrat, to pa pomeni, da bodo enake namesto na strehi je bistveno pametnejši in obveznosti opravljene z manj stroški. varčnejši način njenega prevoza. • Klimatska naprava: ta poviša porabo goriva za Z zmanjševanjem števila poti do 2 km do 12 odstotkov, zato se je smiselno odpovedati Razmislimo o nujnosti vožnje na kratke raznjeni uporabi, kadar ta ni nujna. dalje do enega, dveh in petih kilometrov. Kratke Koliko avtomobilov imeti v gospodinjstvu ozipoti do dveh kilometrov lahko opravimo peš, razroma ali je lastništvo osebnega avtomobila nujno? dalje do pet ali deset pa premagamo s kolesom Razmislimo, ali naše gospodinjstvo zares ali javnim potniškim prometom. Poleg tega lahko potrebuje avto oziroma več kot en avto. Vedno v dveh kilometrih hoje ali kolesarjenja v službo več urbanih naselij je namreč opremljenih s mimoidočim podarimo veliko nasmehov in hkrasistemi za izposojo koles in sistemi za izposojo ti prihranimo 46 litrov goriva na leto. avtomobilov. Z uporabo teh sistemov se znebimo skrbi, ki pritičejo uporabi lastnega avta. Ta S promocijo aktivnega prihoda na delo namreč ne predstavlja zgolj stroška nakupa in Delodajalci lahko trajnostno mobilnost spodgoriva, temveč tudi strošek rednega vzdrževanja bujajo z enostavnimi ukrepi, kot so na primer in zavarovanja. uvedba gibljivega delovnega časa, možnost dela Izberimo trajnostno mobilnost, saj s tem od doma, spodbujanje aktivnega prihoda na delo, ureditev prostorov za prhanje, postavitev prispevamo k zmanjšanju izpustov toplogrednih pokritih kolesarnic, spodbujanje skupnih voženj plinov, čistejšemu zraku v mestih, večji kakovosti ali uvedba organiziranega prevoza. bivanja, javnemu zdravju in socialni pravičnosti. Z uporabo javnega potniškega prometa (JPP) Raziščimo vozne rede vlakov, avtobusov, prevo- CMYK Ministrstvo za infrostrukturo, LIFE IP CARE4CLIMATE 53 Občine Vrhnika, Log - Dragomer in Borovnica Patronažna služba Patronažne medicinske sestre lahko že s pravo informacijo oziroma nasvetom ob pravem času, na bolnikovem domu, pripomoremo k zmanjšanju negotovosti in stiske ter posledično pripomoremo k boljšemu počutju, hitrejšemu okrevanju in zadovoljstvu. Patronažna zdravstvena nega je specialno področje zdravstvene nege, ki se ukvarja s posamezniki, z družino in lokalno skupnostjo v vseh obdobjih zdravja in bolezni. Patronažne medicinske sestre samostojno ugotavljamo potrebe po zdravstveni pomoči in zdravstveni negi bolnika na njegovem domu, načrtujemo posege zdravstvene nege, jih izvajamo po zdravnikovem naročilu glede na izdani delovni nalog in vrednotimo dosežene cilje. Vse aktivnosti, tako preventivne, babiške kot tudi kurativne obiske, opravlja patronažna medicinska sestra na svojem terenskem območju. Nosečnice, v zadnjem trimesečju nosečnosti, vabimo, da se obrnejo na patronažno službo. Pripada Vam preventivni obisk, na katerem se lahko pogovorimo o vprašanjih, ki zadevajo nosečnost, porod in poporodno obdobje. S tem obiskom se s »svojo« patronažno medicinsko sestro osebno spoznate in je morda zato prvi obisk po porodu nekoliko lažji. Otročnica in novorojenček imata pravico do patronažnega obiska v prvih 24 urah po odpustu iz porodnišnice oziroma prvi delovni dan. Ob prihodu novorojenčka iz porodnišnice prosimo vse starše, da v najkrajšem mogočem času (v prvih 24 urah) pokličejo patronažno službo, ker je tako najlažje zagotovljena kontinuirana zdravstvena oskrba mamice in novorojenčka. Zaradi lažje organizacije dela je zaželeno, da pokličete v jutranjih urah (7.00 do 8.00). Izvajamo kurativne obiske po naročilu izbranega osebnega zdravnika na podlagi delovnega naloga. Zdravstveno nego bolnika na domu z delovnim nalogom naroči izbrani osebni zdravnik. Pogostnost patronažnih obiskov in trajanje praviloma določi patronažna medicinska sestra v dogovoru z zdravnikom, ko ob prvem obisku oceni zdravstveno stanje pacienta. Paliativna oskrba je aktivna celostna obravnava bolnikov z neozdravljivo boleznijo in podpora njihovim bližnjim. V veliki meri smo prisotne tudi pri obravnavi neozdravljivo bolnih in kot podpora njihovim bližnjim. Dosegljive smo po telefonu 01/810-66-52 in 01/810-66-53, kamor nas lahko pokličete od ponedeljka do petka od 7.00 do 8.00 ter od 13.00 do 14.30 (vmes smo na terenu), na elektronskem naslovu patronaza@ zd-vrhnika.si oz. prek spletne strani ZD Vrhnika https://zd-vrhnika.si/ ostale dejavnosti/ patronaža in nega na domu. Ob sobotah je dežurna patronažna sestra dosegljiva na stacionarnem telefonu od 7.00 do 8.00, nato je na terenu. Na terenskem območju ZD Vrhnika deluje tudi patronažna medicinska sestra s koncesijo – Marija Žakelj, ki je dosegljiva na telefonski številki 031/880-745 in skrbi za del Občine Borovnica z okolico. Ob tej priložnosti vabimo vse, ki vas zanima vrednost krvnega tlaka, krvnega sladkorja ali potrebujete le nasvet, da se oglasite na lokalnih posvetovalnicah za merjenje krvnega tlaka in krvnega sladkorja ter poklepetate z nami. (A. N.) Pomladni termini lokalnih posvetovalnic 2023 KS Stara Vrhnika KS Sinja Gorica Krajevna skupnost Stara Vrhnika – lopa (patronažna sestra Biljana Petković, 051/390-921) vsak tretji torek v mesecu: 18. 4. in 16. 5. 2023 od 9.00 do 10.00. Gasilski dom Sinja Gorica (patronažna sestra Suzana Stupar 051/390-926) vsak 2. torek v mesecu: 11.04. in 09.05. 2023 od 9.00-10.00. KS Podlipa - Smrečje KS Verd Gasilski dom Podlipa (patronažna sestra Biljana Petković, 051/390-921) vsaka tretja sreda v mesecu: 19. 4. in 17. 5. 2023 od 9.00 do 10.00. Gasilski dom Verd (patronažna sestra Anita Malagić, 051/390-927) vsak drugi torek v mesecu: 11. 4. in 9. 5. 2023 od 9.00 do 10.00. Dragomer KS Ligojna Dom krajanov, Društvo upokojencev Dragomer Lukovica (patronažna sestra Petra Šest Pleško, 051/390-922) vsak drugi torek v mesecu: 11. 4. in 9. 5. 2023 od 9.00 do 9.30. V stari šoli v Ligojni (patronažna sestra Monika Trček 051/652-811) vsak 1. torek v mesecu: 04.04. in 09.05. 2023 od 9.00-10.00. Log V prostorih krajevne skupnosti (patronažna sestra Monika Trček, 051/652-811) vsaka druga sreda v mesecu: 12. 4. in 10. 5. 2023 od 9.00 do 10.00. V pisarni za starejše – Podaj roko, prvo nadstropje, Upravni center Občine Log Dragomer (patronažna sestra Anita Novak, 051/390-923) vsaka prva sreda v mesecu: 5. 4., 10. 5. in 7. 6. 2023 od 9.00 do 10.00. KS Drenov Grič - Lesno Brdo Gasilski dom Drenov Grič (patronažna sestra Jelena Despić, 051/390-925) vsak tretji četrtek v mesecu: 20. 4. in 18. 5. 2023 od 9.00 do 10.00. KS Blatna Brezovica KS Breg - Pako Gasilski dom Breg - Pako (patronažna sestra Špela Dolenc, 051/390-929) vsaka druga sreda v mesecu: 12. 4. in 10. 5. 2023 od 9.00 do 10.00. Vljudno vabljeni vsi – starejši in mlajši! 53 NAS CASOPIS 513/27. 3. 2023 Skupne strani CMYK 27. marec 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 54 Sredi Verda »potop« deset metrov globoko Ste vedeli, da v Verdu pri Vrhniki že pol desetletja obratuje hiperbarični center Medico B Art, kjer se lahko potopite v globino 10 m. Slišati je kot znanstvena fantastika, pa ni. No, ja, zadeva je sicer na prvi pogled vseeno malce podobna fantaziji, saj gre za ovalno, podolgovato, belo reč, v kateri ležite in skozi masko dihate čisti kisik. Dejansko ste na takšnem tlaku, kot bi bili, če bi se potopil 10 metrov globoko, vendar ste suhi. Naj vas rahlo brnenje ne moti; brni, ker aparature proizvajajo čisti kisik (so pravzaprav edinstvene na svetu). V komori vdihavate čisti kisik, ki se zaradi fizikalnih zakonov raztaplja v plazmo. Zakaj je kisik tako pomemben? Vsak dan povprečen človek porabi skoraj 550 litrov kisika; 90 odstotkov naše dnevne energije pridobimo s kisikom, preostanek pa s hrano in vodo. Naši možgani zavzemajo dva odstotka celotne teže človeka in porabijo do 25 odstotkov vsega kisika, ki ga vdihnemo; potrebujemo ga za cikel energije, ki vzdržuje življenje. Kadar v telesu nimamo dovolj kisika in tega ne popravimo, se začnejo procesi, ki vodijo do obolenj, kot so okužbe in odmiranje tkiva ali celo do obeh hkrati. Če je v telesu prenizka raven kisika (hipoksija), imamo le malo možnosti, s katerimi lahko to popravimo. Hiperbarična komora je rešitev, s katero povečamo raven kisika v svojem telesu. Kaj je hiperbarična komora in kaj je bistvo dihanja čistega kisika pod zvišanim tlakom? Hiperbarična komora je posebna naprava s kontroliranim okoljem, znotraj katere uporabnik pri povišanem tlaku skozi masko prejema čisti kisik, ki ga proizvajata dva koncentratorja kisika. Pri tem nastajajo blagodejni in pozitivni učinki na naše telo. Bistvo dihanja čistega kisika pod zvišanim tlakom je, da se poveča oskrba tkiv oziroma celic s kisikom, kar pa posledično poveča količino kisika v arterijski krvi, ker se kisik raztaplja v plazmi. Le-ta lahko doseže mesta, ki jih rdeče krvničke zaradi svoje velikosti ne morejo. Poleg tega je ta kisik življenjskega pomena pri stanjih, kjer so rdeče krvničke ali hemoglobin iz različnih vzrokov okvarjeni (npr. zastrupitev z ogljikovim monoksidom). Naša vestna stranka Barbara je pred nedavnim javno delila svojo resnično izkušnjo, ki jo sedaj delimo z vami. Če želite izvedeti, zakaj vse je še priporočljiva hiperbarična komora, pa vam je na voljo naša stran na Facebook #MedicoBart. 1. Zakaj si obiskala hiperbarično komoro? Bi jo še kdaj? Zakaj? Hiperbarično komoro pri Katarini dokaj redno obiskujem že pet let. Prvič sem jo preizkusila, ko sta imela z Blažem svoj poslovni prostor še v Ljubljani. Moj glavni motiv obiska hiperbarične komore je skrb za moje zdravje. Pred leti sem imela resne težave z zdravjem, tako da se zdaj zavedam, da biti zdrav ni samoumevno. Zavedam se, da če si zdaj vsak dan ne vzamem vsaj nekaj časa samo zase, v dobrobit mojega zdravja, mi bo telo slej ko prej izstavilo »račun« in takrat si bom prisiljena vzeti čas za bolezen. Obisk hiperbarične komore je zato eden izmed mojih preventivnih »ukrepov«, da okrepim imunski sistem, se umirim, odklopim, skratka, naredim nekaj konkretno dobrega za svoje telo in zdravje. 2. Kakšen občutek si imela v komori? V komori sem se počutila kot astronavt na poti v vesolje. Zelo zanimivi občutki. Na začetku me je bilo celo malce strah, ker stvari niso bile v mojih rokah. Rada imam stvari pod kontrolo, tukaj pa sem morala povsem zaupati Katarini. Zdaj s strahom nimam več težav. V komori mi je dobro, brez težav se lahko popolnoma sprostim in največkrat kar zaspim. Ko je »poleta v vesolje konec in pristanem na Zemlji«, se počutim dobro, sproščeno, umirjeno, spočito. 3. Si imela dovolj prostora? V komori je dovolj prostora. Ob prvem obisku se mi je sicer vse skupaj zdelo malce utesnjujoče, ker si niti nisem predstavljala, kako je videti tak tretma. Komora je namenjena regeneraciji, počitku, tako da je prostora dovolj. No, če bi ga bilo pa več, pa tudi ne bi imela nič proti. 4. Je bilo v komori dovolj svetlobe? V komori je bilo dovolj svetlo. Dovolj svetlobe je tudi za branje. 5. Komu bi priporočila hiperbarično komoro? Mogoče hiperbarična komora res ni najprimernejša za klavstrofobične, sicer pa bi jo priporočila prav vsem. Kot preventivo za tiste, ki se zavedajo pomena zdravja in skrbijo zanj. Priporočila bi jo tudi tistim, ki že imajo zdravstvene težave, npr. bolečine, so utrujeni, izčrpani. 6. Kaj bi sporočila ljudem, ki se še odločajo za obisk komore? Kako že gre? Kar se Janezek nauči, to Janez zna. To zna tudi Barbara in sedaj Tistim, ki se za obisk komore še odloča- veste tudi vi. Osredotočite se na svoj jo, bi jo seveda priporočila. Komora ni notranji glas in naj čez trenutek ali dva noben bav-bav, lahko vam konkretno tudi vam postane hiperbaričen tretma pomaga pri različnih težavah z zdrav- del preventivnih ukrepov za boljši jutri. jem. Hiperbarično komoro si lahko privoščite preventivno, za regeneracijo Vaše zdravje in sreča sta odvisna od telesa ali pa kot sprostitev in počitek z vašega notranjega miru. Oglasno sporočilo dodano vrednostjo. B. K. 54 NAS CASOPIS 513/27. 3. 2023 Skupne strani CMYK 27. marec 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 55 Urška svetuje Kje so meje in tipi razmejitev v partnerskem odnosu? Nemalo partnerskih konfliktov izhaja iz tega, da ne vemo natančno, kje se končamo mi in kje se začne naš partner. privlačnosti ter kjer oba upošte- mu in ob morebitnem kršenju vata določena pravila vedenja in poskrbimo za ustrezen odziv. komuniciranja. Z mejami spoštujemo lastne potrebe in če tega v odnosu ne delimo s partnerjem, so lahko Zakaj so meje v odnosu tako posledica konflikti, zamere in zelo pomembne? nezadovoljstvo. V nadaljevanju Zelo preprosto povedano: z navajamo nekaj ključnih razmejami učimo ljudi, kako naj ravnajo z nami, kaj si lahko mejitev, ki imajo v odnosu poVčasih to sicer dobro vemo, dovolijo in česa ne. Meje se ve- membno vlogo. vendar mejo kljub temu pre- dno nanašajo na omejitve, ki jih stopimo oziroma pustimo, da postavimo za zaščito lastnega Fizične meje. partner prestopi našo. Namreč: dobrega počutja in občutka varFizične meje se nanašajo na vse prevečkrat posameznik, ki nosti. Zelo pomembne so tudi v vaše telo, zasebnost in osebni tvori partnerstvo, pozabi, da intimnem odnosu s partnerjem. prostor. Morda ste med tistimi njegov partner ni samoumeven, A če jih želimo uspešno posta- osebami, ki jim javni izrazi ljuda ni ob njem zgolj zato, da mu vljati, moramo najprej poznati bezni (npr. poljubljanje na ulici, dela družbo, ampak zato, da oba sebe, svoje potrebe, omejitve in objemi, držanje za roke pred tvorita zdravo osnovno celico, želje. Šele takrat ko jasno vemo, prijatelji) ne pomenijo nobenih ki temelji na spoštovanju, lju- kako v odnosih delujemo, lahko zadržkov. Ali pa ste med tistimi, bezni, skupnih interesih, spolni to skomuniciramo tudi druge- ki skrbno čuvajo ljubezensko ži- vljenje in menijo, da je izražanje intimnih čustev partnerju nekaj zelo osebnega. Vse, kar čutite, je prav. Če vas partner poljubi v javnosti in vam je ob tem neprijetno, je pomembno o tem spregovoriti. Čeprav je izražanje potreb in želja za marsikoga velik zalogaj (sploh, če tega ni navajen iz izvirne družine), je to nujen del oblikovanja pristne intime. Še ena pomembna fizična meja v partnerstvu je ničelna toleranca do fizičnega nasilja. Oba partnerja v odnosu morata vedeti, kakšne so posledice kršitve te meje; na primer: ob kakršnemkoli fizičnem udarcu se razmerje konča. Ana svetuje Kaj je v življenju zares pomembno? Zopet bo Jorge Bucay delil z nami svoje modrosti in zgodbe za spodbudo ter navdih. Nekoč je živel gospod, ki se je odpravil na turistično potovanje po Evropi. Ob prihodu v Združeno kraljestvo si je kupil nekakšen vodič po gradovih. V njem je bilo veliko zanimivih gradov, najbolj pa je njegovo pozornost pritegnil grad, ki so ga oglaševali kot »obisk vašega življenja«. Zaradi komplikacij na poti je turist 10 minut po dogovorjeni uri prišel do gradu. Stopil je k moškemu v karirastem krilu, ki ga je čakal, in ta mu je zaželel dobrodošlico. »So drugi že odšli z vodnikom?« je vprašal gospod, ko ni videl nobenega drugega obiskovalca. »Drugi?« je vprašal moški. »Ne. Obiski so individualni in brez vodnika.« Nato mu je na kratko opisal zgodovino gradu in ga opozoril na nekaj stvari, na katere naj bo posebej pozoren: slike na stenah, oklepe v mednadstropju, bojne naprave v severni sobani, katakombe ter druge zanimivosti. Moški je nato turistu izročil žlico in mu rekel, naj jo drži vodoravno, z vdolbino navzgor. »Zakaj pa to?« je bil radoveden obiskovalec. »Mi ne zaračunamo običajne vstopnine. Ana Podlipnik, mag. psihosocialnega svetovanja, edukantka Geštalt izkustvene psihoterapije na Inštitutu za družinsko terapijo v Ljubljani ana@motivacijainsvetovanje.si, www.motivacijainsvetovanje.si Tel.: 040 126 826. Da ocenimo strošek posameznega ogleda, si pomagamo takole. Vsak obiskovalec s seboj nese takšno žlico, zvrhano polno drobne mivke. Na žlici je točno sto gramov mivke. Po obisku gradu stehtamo mivko, ki je ostala v žlici in zaračunamo funt za vsak izgubljeni gram. Tako lahko ocenimo strošek čiščenja,« je pojasnil. »Kaj pa, če ne izgubim niti grama?« »V tem primeru je obisk brezplačen.« Z zaupanjem v svojo mirno roko se je zelo počasi, s pogledom uprtim v žlico, povzpel po stopnicah. Ko je prišel do sobane z oklepi, raje ni vstopil, ker se je zbal, da bi mu prepih odpihnil mivko. Izognil se je ogledu razstavljenih predme- tov pod stopniščem, saj bi se za to moral skloniti, s čimer bi iz žlice zagotovo stresel nekaj mivke. Podobno se mu je zgodilo pri strmih stopnicah, ki so vodile v druge sobe. Gospod se je ponosno odpravil po hodniku nazaj na izhodišče, kjer je moški v škotskem krilu čakal s tehtnico. »Osupljivo,« je rekel gostitelj. »Izgubili ste manj kot pol grama. Ogled za vas je zato brezplačen.« Turist se je zmagoslavno nasmehnil. »Ste uživali v ogledu?« je za konec še zanimalo moškega. Obiskovalec se je obotavljal, potem pa je le iskreno povedal: »Po pravici povedano, ne kaj dosti. Tako sem bil zaposlen s tem, da sem pazil na mivko, da si nisem imel priložnosti ogledati stvari, o katerih ste govorili.« »Groza!« je vzkliknil moški. »Glejte, naredil bom izjemo. Še 12 minut je do naslednjega obiskovalca. Ponovno vam bom napolnil žlico, a tokrat ne mislite nanjo. Vstopnine vam ne bo treba plačati. Pojdite in se vrnite, preden pride naslednji gost.« Turist je nemudoma pograbil žlico in stekel v prvo nadstropje; tam se je na hitro razgledal, nato pa zdirjal v katakombe. Ni se dolgo zadrževal, ker so minute tekle. Skočil je še do stopnišča, nato pa je hitro stekel do moškega pri vhodu in mu izročil prazno žlico. »No, tokrat ste brez mivke, a nič hudega, saj imava dogovor. Kako je bilo? Čustvene meje. Ste uživali v ogledu?« Obiskovalec se je ponovno nekaj minut obotavljal, nato pa ponovno priznal: »Pravzaprav ne. Tako se mi je mudilo končati obisk, da sem stresel vso mivko, užival pa vseeno nisem.« Mož v krilu se je nasmehnil in dejal: »Nekateri se gibljejo po gradu svojega življenja tako, da bi jih čim manj stalo in zato v njem ne uživajo. Spet drugim pa se tako mudi in bi radi čim prej vse opravili, da vse zamudijo in v tem ne uživajo. Redki si vzamejo čas za ogled. Ti odkrijejo vsak kotiček, vsak korak in uživajo v njem. Vedo, da ne bo zastonj, zavedajo pa se, da je življenje vredno tega stroška.« Ne pozabite uživati v svojem življenju. Brez hitenja in nesmiselnega obremenjevanja. Preprosto počnite tisto, kar polni vašo dušo. Saj življenje je samo eno. Ne pozabite ga živeti. Če potrebujete osebo, ki vam bo pomagala poiskati in zgraditi nove možnosti v medsebojnih odnosih, potrebujete spodbudno besedo, nasvet ali imate vprašanje, lahko stopite v stik z mano. Prisrčno vabljeni, da skupaj vnesemo več sproščenosti v naša življenja! Ana Podlipnik, mag. psihosocialnega svetovanja Če želite vzpostaviti čustvene meje, morate biti v stiku s svojimi občutki. Zdrave čustvene meje od vas zahtevajo zavedanje, kje se končate vi in kje se začne vaš partner. Partnerska intima ne pomeni zlitosti v odnosu, saj zdrav odnos obsega dve ločeni osebi, ki imata vsaka svoje potrebe in želje. Čustvene meje vključujejo ločevanje vaših občutkov od občutkov drugega. Če je vaš partner zelo vznemirjen zaradi stvari, ki nimajo nobene povezave z vami (npr. služba) in nato opazite, da so se njegova občutja preselila na vas, to pomeni, da morda nimate ustrezne čustvene meje. Če začne partner kričati, ko je vznemirjen, mu postavite čustveno mejo takole: Čutim, da si vznemirjen, se bova o tem pogovorila, ko se umiriš. Tako prekinemo napredovanje konflikta in mu damo informacijo, da ne boste vi strelovod za njegove frustracije. Pomanjkanje čustvenih meja pomeni prevzemanje odgovornosti za občutke partnerja, dopuščanje, da njegovi občutki vplivajo na vas, žrtvovanje lastnih potreb, da bi mu ugajali in obtoževanje drugih za vaše slabo počutje. Finančne meje. Pri finančnih mejah gre za denar, ki je neizogiben del človeških povezav, zlasti v partnerstvu. Vsak dolgoročni odnos sčasoma pripelje do pogovorov in odločitev glede skupnih ali ločenih računov, varčevanja, pričakovanj o nakupovanju, stroškov skupnega bivanja, najemanju posojil in podobnih temah. Te meje oziroma dogovori so še toliko pomembnejši, če se v partnerstvu pogosto pojavljajo konflikti glede denarja in predvsem takrat, ko se razlikujeta v nazorih in pogledih na finance – eden bi denimo trošil, drugi je izrazito varčen. Ker je ravno denar pogost vzrok razhodov, je koristno čim prej izpostaviti to pomembno temo. Čeprav smo izpostavili le nekaj najpomembnejših tem, brez katerih v partnerstvu ne gre, je še veliko drugih, ki terjajo medsebojni dogovor: preteklost, odnosi z izvirno družino, prijatelji, preživljanje prostega časa, družbena omrežja. .. Postavljanje meja ni vedno lahko, saj se zlahka znajdete v očitkih, da ste se spremenili. Čeprav je vzpostavljanje meja na začetku lahko precej neprijetno, je to edina pot do občutka ljubljenosti, spoštovanja in urejenih odnosov s partnerjem, družino in ljudmi, ki so vam blizu. Urška Jesenovec mag. zakonskih in družinskih študijev, zakonska in družinska terapija jesenovecurska@gmail.com 031544095 55 NAS CASOPIS 513/27. 3. 2023 K U LT U R A CMYK 27. marec 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 56 Koncert Ansambla Saše Avsenika na Vrhniki Mavrica in Avseniki na skupnem odru V nedeljo, 5. 3. 2023, se je začel niz treh koncertov v okviru prireditev Pomlad na Vrhniki 2023. Ob odprtju je nastopil Ansambel Saša Avsenika ter tako začel tudi veliko slovensko turnejo ob 70. obletnici Avsenikove glasbe. Dvorana v Cankarjevem domu je bila razprodana. Vzdušje in energija med koncertom sta bila izjemna. Videti je bilo, da obiskovalci cenijo in poznajo glasbo Vilka in Slavka Avsenika. Kot se spominjamo, so naši starši poslušali to glasbo in imeli doma tudi njihove plošče, ki so jih prodali več kot 35 milijonov. Spominjamo se tudi, da je je Ansambel Slavka Avsenika nastopil na gasilski veselici na nogometnem igrišču na Drenovem Griču. To je bil velik dogodek. Vsa okoliška gasilska društva so posodila klopi in mize za veselico. Ljudje so prišli od blizu in daleč. Večje veselice še ni bilo na vrhniškem koncu. To je bil zgodovinski dogodek. Večji je bil samo, ko se je tovariš Tito peljal po Tržaški cesti proti Vrhniki. Avsenikova glasba je pisala glasbeno zgodovino. Delovanje Ansambla bratov Avsenik z njihovim edinstvenim zvokom se je začelo leta 1953. V letih svojega delovanja pa je postal svetovno znana in priljubljena glasbena znamka. Leta 2023 bo glasbeni slog, ki sta ga ustvarila Slavko in Vilko Avsenik, praznoval 70. obletnico obstoja. Ansambel Saša Avsenika želi omenjeno obletnico spodobno proslaviti, zato so se podajali na turnejo po vseh večjih Slovenskih mestih. Na koncertih bodo zaigrali splete znanih in novih melodij. Leta 2009 je na glasbeno pot stopil Sašo Avsenik s svojim ansamblom in v Avsenikovi glasbi se je začelo novo poglavje. Brata Slavko in Vilko Avsenik sta po skoraj dvajsetih letih znova združila moči. Za ansambel sta napisala nove skladbe in priredila nekatere starejše. Njihov prvi televizijski nastop je bil leta 2009 v kultni oddaji Musikantenstadl ali po naše Senik godcev. Odziv občinstva in gledalcev je presegel njihova najbolj smela pričakovanja. Še istega leta so se lotili svoje prve samostojne plošče Na sončni strani Alp. Začeli so se nizati nastopi tako doma kot v tujini in leta 2011 so že izdali drugo ploščo Zavrtimo se. Izid tretje plošče Dolge so noči leta 2014 so proslavili z velikim koncertom T’ douga noč, ki so ga ponovili tudi leta 2016 ob izidu zadnjega slovenskega albuma Bi b’la moja. V posebnem spominu sta jim ostala leto 2017 in koncert v Bregenzu, kjer jim je avstrijska založba podelila zlato ploščo. V ansamblu so se v zadnjih letih poleg vodja Saša Avsenika na harmoniki ustalili še basist Aleš Jurman, kitarist Matic Plevel, trobentar Denis Daneu, klarinetist Tommy Budin, pevec Luka Sešek in pevka Lucija Selak. Prav vsi člani ansambla so nastopili na Vrhniki. Na odru sta se jim pridružila še oče Saša Avsenika, kitarist Gregor Avsenik in pevka sestra Monika Avsenik. Zaigrali in zapeli so precej znanim pesmi Ansambla bratov Avsenik in tudi očeta Gregorja, ki je prav za jubilejne nastope napisal precej pesmi. Z dvema skupnima pesmima pa so vse prisotne presenetili tudi člani vrhniškega mešanega pevskega zbora Mavrica in prejeli velik aplavz. Za nastop se je treba zahvaliti prav Ansamblu Saše Avsenika, ki je zahteval, da z njimi nastopi en vrhniški zbor. Koncert je trajal polni dve uri in bil nagrajen z ogromnim aplavzom razprodane dvorane. Poslušalci res dobre zabave in narodne glasbe skoraj niso hoteli zapustiti dvorane. Vendar pa se je srečanje nadaljevalo v preddverju Cankarjeve dvorane, kjer so se lahko fotografirali s člani ansambla in obujali spomine na prelep glasbeni večer. Mavrica in Avseniki na skupnem odru. Simon Seljak, Marko Navdušena polna dvorana Februarja in marca tekmovali tudi glasbeniki Med tem ko so potekala finalna tekmovanja v okviru svetovnega prvenstva v Planici in ko je potekalo tudi prvo mednarodno klavirsko tekmovanje pod okriljem Festivala Ljubljana, smo v glasbeni šoli štiri dni gostili 52. tekmovanje mladih glasbenikov Republike Slovenije. Glasbena šola Vrhnika je bila ena od devetih prizorišč tekmovanja in v štirih dneh se je na tekmovalnih nastopih, ki so potekali ves dan, zvrstilo kar 141 mladih glasbenikov. Zaradi organizacije in zasedenosti šolskih prostorov pouka nismo mogli izvajati na matični lokaciji, zato se za pomoč pri izvedbi dejavnosti glasbene šole iskreno zahvaljujemo ravnateljici Polonci Šurci Gerdina iz Osnovne šole Ivana Cankarja Vrhnika in Tatjani Oblak Milčinski iz Cankarjevega doma na Vrhniki, ki sta nam v času organizacije priskočili na pomoč in ponudili svoje prostore. Tekmovanje se je nadaljevalo do 15. marca v glasbenih šolah okolice Ljubljane in Zasavja ter potekalo v dvanajstih različnih disciplinah (klavirski duo, kitarski duo, harmonika, trobenta, rog, pozavna, tuba, tolkala, evfonij, tamburica, jazz solo in komorne skupine z godali in klavirjem). Končalo se je s slavnostnim koncertom izbranih prvonagrajencev 21. marca ob 18. uri v dvorani Julija Betetta Akademije za glasbo v Ljubljani. Državnega tekmovanja so se udeležili tudi učenci vrhniške glasbene šole in sicer Lovro Grom in Kvartet Perfect v zasedbi Manja Trček (violina), Katja Trček (violina), Jakob Maklin (violončelo) in Luka Maklin (klavir). Lovro je tekmoval v 1.b kategoriji evfonija, kjer je poleg zlatega priznanja osvojil še 2. nagrado. Njegov mentor je Simon Tomažič, korepetitorka pa Nika Tkalec. Kvartet Perfect pa je v močni konkurenci discipline komorne skupine z godalni in klavirjem prav tako osvojil zlato priznanje. Njihova mentorica je Nina Demšar. Meseci priprav, dodatnih vaj in nastopov so bili tako poplačani z odličnimi rezultati in ponosom vseh, ki jih spremljamo.(GŠV) Žirija prve kategorije v disciplini tolkala (z leve proti desni: Janez Marin, Katarina Kukovič, Tomislav Hmeljak (predsednik žirije), Matija Tavčar) 56 NAS CASOPIS 513/27. 3. 2023 K U LT U R A CMYK 27. marec 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 57 To sem jaz Ko te čutim, glasno pojem. Ko sem nemočna, zakričim. Ko čutim bolečino, solzne so oči. Ko sem srečna, se le smejem. Ko sem tiho, se pripravljam na izbruh. Ko ugovarjam, po navadi imam prav. Ko sem sladka in vesela, takrat oba sva eno. Ko me kaj teži, mi prisluhni. To sem jaz, edina in neponovljiva. To so uvodne vrstice ene od pesmi vsestranske ustvarjalke Marije Malovrh. Naslov pesmice To sem jaz je bil tudi povod za odprtje likovne razstave v galeriji Cankarjevega doma na Vrhniki. Odprtje razstave je bilo v torek, 7. marca, pripravila sta ga Zavod Ivana Cankarja in Muzejsko društvo Vrhnika ter seveda neutrudna umetnica Marija Malovrh iz Podlipske doline. Prav ona je s svojim znanjem in izkušnjami bogatila delovanje obeh vrhniških ustanov. Tudi njeno bogato življenje, saj je pred nedavnim praznovala 70 let, je bilo povezano s kulturnim in športnim življenjem v njenem rojstnem kraju, v Podlipi. »Bila je rana pomlad, 5. marec, ko je pri Slabetovih na obrobju Podlipe vzšlo novo malo sonce, Marija. Že v zgodnjem otroštvu je rada prisluhnila za- nimivim ustvarjalnim ljudem in si našla prave vzore; odraščala je v marljivi družini na manjši kmečko-delavski domačiji, med sovaščani pa srkala znanje in izkušnje tudi od mojstrov ljudske umetnosti, kakršna sta bila Julka Fortuna in Ivan Malavašič. Dolge ure klekljanja so se ji prepletale z likovnim ustvarjanjem, otroška razposajenost po bližnjih travnikih z odrskimi nastopi v domačem gasilskem-kulturnem domu in zapisovanjem prvih zgodbic, pesmi, gledaliških igric ter prepevanjem. Njeno delovanje je kmalu zaznamovalo siceršnje kulturno in športno življenje v podlipski vasi. Vse to se je prelivalo in prelilo še v odraslo dobo, ko si je v rodni vasi ustvarila tudi družino. Od trinajstega leta Marija prepeva v MePZ Podlipa, po letu 1990 je sodelovala pri projektu Celostnega razvoja podeželja in obnove vasi v Podlipi, pa tudi pri nabavi novih cerkvenih zvonov. Je dolgoletna članica Muzejskega društva Vrhnika in izkušena rodoslovka. Udeležila se je več tečajev kaligrafije pri mentorju akad. slikarju Dragutinu Cifreku, obiskovala pa tudi več slikarskih delavnic pri slikarju Petru Lazareviču. Od leta 2008 je tako sodelovala pri mnogih skupinskih razstavah akvarelov: v prostorih OŠ Ivana Cankarja, v domovih starejših občanov na Vrhniki, v Ljubljani Marija z Ansamblom Javor Polna dvorana je povedala vse. in Logatcu, v galerijah UKC in Krka v Ljubljani, v hotelu Korotan na Dunaju, dvakrat na gradu Snežnik in v galeriji Cankarjevega doma na Vrhniki. Imela Je kot jutranja zarja, ki posveti izza gora, je kot žarek upanja, ko je povsod tema, jo je ena sama dobrota in milina. Za praznik njen morda namesto rož naj ponovim tale refren. Le eno samo mamo na tem svetu jaz srčno rada imam in nikomur je ne dam. »Edina moja mama.« Ljubica Dolničar jih je izrekla voditeljica prireditve Tatjana Oblak Milčinski. O ustvarjalski strani je spregovoril njen prvi učitelj in tudi mojster čopiča Peter Lazarevič. Za prele- Simon Seljak Klavdija Jeršinovec razstavlja v ljubljanskem Cankarjevem domu Edina moja mama Le eno samo mamo na tem svetu jaz imam in nikomur je ne dam. je tudi dve samostojni razstavi v logaški galeriji Hodnik in v prostorih Društva upokojencev na Vrhniki.« To so bile besede pred polno dvorano galerije, ki po glasbo je poskrbel Ansambel Javor, za katere je napisala tudi nekaj pesmi, ki so navdušile polno dvorano. Ob koncu otvoritvene prireditve je Marijo presenetil še sekstet Adoramus iz Logatca, kjer poje tudi njena hčerka Teja. Čestitali so ji za rojstni jubilej in za odprtje njenih likovnih del. Razstava v galeriji bo na ogled do 2. aprila 2023 in je vredna ogleda, saj je razstavljenih okoli petdeset likovnih del. Sami Mariji je treba resnično čestitati za ubrane likovne umetnine, ki ji krajšajo in bogatijo vsakdanje dni. Zadnja leta se udeležuje literarnih delavnic v okviru JSKD OI Vrhnika pod mentorstvom pisateljice Ane Porenta. Tako piše pesmi in izšla je že njena prva knjiga z naslovom Pogrešam te. Zato čestitke za res uspešno delovanje v kulturi in še veliko srečanj v razstavnih prostorih. Saj to si ti s svojimi mislimi: »To sem jaz.« Ljubljana, 14. februar – V preddverju Cankarjevega doma v Ljubljani je postavljena na ogled razstava Likovni kritiki izbirajo, na kateri se z dvema svojima deloma, Morje in Srce, predstavlja tudi mlada umetnica Klavdija Jeršinovec iz Sinje Gorice. »Likovna dela umetnice Klavdije Jeršinovec so v svetu, ki se duši v množici kričečih podob, smerokaz na poti k novi estetski izkušnji gledalca,« meni umetnostni zgodovinar in likovni kritik Brane Kovič, ki je naredil izbor njenih del za novo razstavo. Njeno slikarstvo je po Kovičevih besedah primer minimalistične izraznosti s premišljenim ustrojem in neposrednim nagovarjanjem po- gleda ob skrajnem barvnem redukcionizmu. »Umetnica strukturira slikovno polje z izbranimi geometrijskimi vzorci, pri čemer pojmuje barvo kot snov, ki je hkrati optični fenomen in predmet razmišljanja. V konkretnih primerih je v ospredju črna barva, slikarko fascinira njena polnost, njen dominantni učinek, ki ga poudarjajo v kvadratnih poljih reliefno izcizelirane diagonale, horizontale in vertikale,« je še zapisal. Klavdija Jeršinovec (1987) je dejavna v kostumografiji, slikarstvu, ilustraciji in umetniških zinih. Leta 2011 je diplomirala na ljubljanski Naravoslovnotehniški fakulteti, na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo pa magistrirala iz scenskega oblikovanja, izpopolnjevala se je tudi na bratislavski glasbeni akademiji VŠMU. Je prejemnica študentske Prešernove nagrade. V slikarstvu ustvarja v slogu geometrijskega minimalizma. Razstava v Cankarjevem domu bo odprta do 12. aprila. (GT, foto: Kristina Bursać) 57 NAS CASOPIS 513/27. 3. 2023 K U LT U R A CMYK 27. marec 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 58 40. Petkovškova likovna kolonija na OŠ Ivana Cankarja Vrhnika Petkovškova likovna kolonija je v štiridesetih letih obstoja prepotovala številne likovne interpretacije v tehniki, motivih in načinu ustvarjanja. Kako se je vse skupaj začelo, se pravzaprav nihče ne spomni čisto natančno. Pomembno je, da se je. In to pred štiridesetimi generacijami. To pomeni, da je najstarejši osnovnošolec, ki je ustvarjal na Petkovškovi likovni koloniji, zdaj star 55 let. Tako njega kot vse druge, ki so kadarkoli sodelovali, vabim, da se nam letos ponovno pridružijo. Motiv za ustvarjanje bomo tokrat iskali v zelo daljni preteklosti pri najzgodnejših ustvarjalnih rokah v naših krajih, pri koliščarjih. Material bo seveda glina (žal ne barjanska), izziv pa barjanski idol in nam znani ornamenti na koliščarskih glinenih posodah. Ustvarjalne delavnice vedno odražajo duh časa, v katerem otroci odraščajo, četudi to ni opazno na prvi pogled. Petkovškova likovna kolonija je v štiridesetih letih obstoja prepotovala številne likovne interpretacije v tehniki, motivih in načinu ustvarjanja. Če se je na začetku bolj ukvarjala s slikanjem Vrhnike na prostem, se je po raziskovanju male plastike in inštalacij dotaknila tudi sooblikovanja urbanega prostora na Vrhniki. Vodili so jo številni likovni pedagogi, ki so poučevali na OŠ Ivana Cankarja: g. Božinov, g. Muc, ga. Vnuk … Najdlje pa ga. Ivanka Petrovič in g. Marko Jakopič. Na vprašanje, kako se je spominjata, sta povedala. Ga. Ivanka Petrovič »V aktivih Zavoda za šolstvo Slovenije smo se odločili za dodatno spodbudo učencem pri likovni vzgoji v obliki likovnih kolonij – v Škofji Loki je bila Groharjeva kolonija, na Vrhniki pa smo likovno kolonijo poimenovali po slikarju iz Verda Jožefu Petkovšku – Petkovškova. Na vabilo za sodelovanje na Petkovškovi likovni koloniji so prihajali mentorji z učenci iz mnogih slovenskih osnovnih šol, iz nekaterih po Ivanu Cankarju imenovanih šol iz nekdanje Jugoslavije, tudi iz z Vrhniko pobratenega italijanskega mesta Gonars. Sodelovali smo, da smo se spoznali, izmenjali izkušnje na likovnem področju, obenem pa spoznavali tudi nove kraje in njihove značilnosti. Pred desetletji so se likovne kolonije nekoliko razlikovale od zdajšnjih. Še najbolj po tem, da so učenci vedno upodabljali zunaj, v urbanem okolju in v naravi. Opozarjala sem jih na stare urbanistične posebnosti – portale, fasade, mnogih izmed njih ni več, ker so jih obnovili, in na naravo na Vrhniki (Ljubljanica …) Motive sem torej poiskala v vrhniškem okolju, za tehniko pa so se odločali mentorji sami; izbirali so med tempero, gvašem in risbo s svinčnikom, včasih z ogljem.« G. Marko Jakopič: »Začelo se je pred štirimi desetletji leti brez mene. Nato se je dolgo nadaljevalo skupaj z mano kot mentorjem učencev Osnovne šole Log - Dragomer. Kakšnih deset let. Potem sem za nekaj let učiteljski poklic opustil, ker sem se želel še sam marsičesa naučiti. Vrnil sem se kot – upam – zrelejši učitelj. Zaposlil sem se ravno v Cankarjevi šoli na Vrhniki. V tistem času je likovno kolonijo vodil akademski slikar Dušan Muc. Zagotovo sva poskusila tudi sodelovati pri organizaciji. Ampak sva si bila precej različna. Ko je gospod Muc opustil učiteljevanje, sem podedoval organizacijo Petkovškove likovne kolonije. Nekaj časa sva si organizacijo delila z likovno pedagoginjo Mojco Vnuk (dobro je šlo, čeprav sva si bila različna). Ko pa je gospa Mojca šolo zapustila, sem postal ‘samostojni organizator likovne kolonije’. Tak naziv sem obdržal dolgo vrsto let. Ne, ni bilo slabo, lahko sem delal po svoji učiteljski in umetniški vesti in brez konfliktov, če odštejem notranje. Kajti včasih zna biti tudi samostojni organizator kar naporen sogovornik. In potem (pa po malem že tudi vmes) je organiziranje tradicionalne kolonije prešlo na likovnega pedagoga Jureta Zoriča. Našo ljubo Petkovško je zelo uspešno in z izvirnim prijemom pripeljal do štiridesete obletnice. Z Juretom sva si zelo različna in sva najbrž prav zato zelo dobro sodelovala. Toliko o zgodovini. Kako pa bi opisal svoj odnos do ustvarjanja in prispevek k razvoju in obstoju likovne kolonije? Večkrat sem pregledoval likovna dela, ki so nastala v prejšnih kolonijah. Veliko je bilo izjemno dobrih. Naj omenim, da je bila likovna kolonija na začetku večdnevna in so bili tudi izdelki narejeni v drugačnem vzdušju ter tudi v obzirnejšem tempu. Potem je prišlo obdobje, ko se mi je zdelo, da se pristopi in motivika samo še ponavljajo: Trojica, Cankarjeva rojstna hiša, Kunstljeva vila, Bistra, Močilnik in spet od začetka . . . Ker rad likovno raziskujem, sem se odločil, da bom to možnost ponudil tudi udeležencem kolonije. Uvedel sem kiparske tehnike z različnimi materiali, oblikovanje prostorskih inštalacij, slikanje na zelo majhne formate in – kontrastno – tudi na zelo velike. Uvedel sem enostavnejše grafične tehnike (drgnjenka). Razširil sem teme, literarne predloge z ilustracijo, avtoportret, abstrakcijo, tihožitje, nadrealizem . . . Vpeljal sem možnost, da mentorji tudi sami ustvarjajo skupaj s svojimi učenci. To mi je bilo zelo pomembno, ta povezanost v ustvarjanju. Pravzaprav se mi zdi najpomembnejše, da učitelj preneha biti nalogodajalec, nadzornik in ocenjevalec. Postane naj soudeleženec v raziskovanju in uživanju. Tako bi po moje sicer moral potekati ves pouk. Še nekaj mi je zelo pomembno in sicer, da kolonija ni bila tekmovalnega značaja, ni bilo najboljših in manj boljših. Tako je odpadlo breme tekmovalnosti in verjamem, da je marsikomu sproščenost olajšala ustvarjanje. Ja, vmes je bila še tridesete obletnica Petkovškove likovne kolonije. Razstava je ponujala zanimiv in poučen pregled dotedanjega ustvarjanja. Za vse ustvarjalce je dobro, če znamo spoštljivo pogledati nazaj in pogumno stopati naprej.« Naprej bomo torej stopali tako, da se bomo ozirali nazaj. Letos zagotovo h glinenim posodam koliščarjev, prihodnje leto pa morda k halštatskemu nakitu ali rimskim mozaikom ... Kakorkoli, menim, da morajo mladi izkustveno spoznavati kulturno dediščino, da bodo tudi oni nekoč del nje. Na štirideseti Petkovškovi koloniji ustvarjene izdelke bomo razstavili v Cankarjevem domu na Vrhniki. Odprtje razstave bo 9. maja 2023 ob19.00. Vabljeni. Jure Zorič (zaenkrat še) organizator Petkovškove likovne kolonije OMLADNI GALA KONCERT Melodije Jadrana in Mediterana ORKESTER SIMFONIKA VRHNIKA Mešani pevski zbor MAVRICA Zborovodkinja: Darinka Fabiani Dirigent: Marko Fabiani Ljubiteljice in ljubitelje glasbe vabimo na »mavrično plovbo« po deželah Mediterana. Od Istre, Dalmacije, Grčije, do Italije, Španije in Francije. Z lepimi melodijami vam bomo že aprila pričarali iskriv poletni dan. Nedelja, 23. april 2023, ob 19. uri, Cankarjev dom Vrhnika Nakup vstopnic: TIC, Tržaška cesta 9, Vrhnika in mojekarte.si Društvi Društvi MePZ MePZ Mavrica Mavrica in in Orkester Orkester Simfonika, Simfonika, Občina Občina Vrhnika Vrhnika 58 NAS CASOPIS 513/27. 3. 2023 K U LT U R A CMYK 27. marec 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 59 V Ligojni bodo stregli češplje na figi Ligojna – Dramska sekcija Sadika (KUD Ligojna) se pospešeno pripravlja na aprilsko premiero Češplje na figi avtorja Marjana Tomšiča. Komedija iz leta 1998 v izvirniku nosi naslov Južič in Juča, dogajanje pa je postavljeno v kraško vasico pri italijanski meji. Pripoveduje o zvitosti, zaljubljenosti, umnosti in neverjetni iznajdljivosti ljudi. Prežeta je s Vabilo humornimi vložki, ponekod prav sočnimi, ki gledalcev zagotovo ne bodo pustili ravnodušnih. »Z vajami smo začeli lani novembra, ko smo zbrali enajst igralcev in dve šepetalki,«je pojasnila Marinka Kupec iz društva, kjer so režisersko taktirko ponovno zaupali v roke Janezu Cankarju iz Smrečja, sicer že staremu znancu ligojnskih gledališčnikov. »Kar težko smo se postavili na noge, kajti koronavirus nam je odvzel tri sezone oziroma dve leti. Nazadnje smo nastopali leta Trlce iščejo nove člane Ljudske pevke iz Ligojne, Trlce, vabijo v svoje vrste nove članice, iščejo pa tudi novo vodjo skupine. Vse, ki rade prepevate slovenske ljudske pesmi, toplo vabljene! Več informacij na : marinka.kupec@siol.net ali 051 652 320. 2020 s komedijo Srečne vdove. Samo trikrat smo jo zaigrali, potem pa je prišla epidemija in so se zaprla gledališča. Tako dolg premor je imel povzročil, da smo zelo težko sestavili ekipo, še posebno, ker smo s tokratno zasedbo kar številčni – enajst nas je na odru. Posamezne igralce smo ‘nabrali’ prav na Vrhniki,« je še dodala sogovornica. Do premiere, ki jo načrtujejo za 22. april ob 19.30 v gasilskem domu v Ligojni, morajo opraviti še približno pet- najst vaj, vseh skupaj pa so jih imeli že več kot petdeset. »Ni enostavno, igralci morajo vložiti kar veliko truda, predvsem pa se odreči svojemu prostemu času. Pa ne samo pred premiero. Ta dejavnost terja čas tudi po prvi uprizoritvi, kajti vsako nadaljnje gostovanje pomeni, da žrtvuješ popoldne in večer. Igralska res ni lahka, te pa izpopolnjuje, sploh če to rad počneš,« je dodal režiser Janez Cankar, ki se sicer tudi sam preskuša v različnih vlogah na igralskih odrih. Z Jo- žetom Čamernikom iz Dragomerja, ki tudi sodeluje z ligojnskimi gledališčniki, nastopata s predstavo Slovenska vicoteka (King Kong teater) po vsej Sloveniji in bosta imela v kratkem že stoto ponovitev. Vabljeni torej v soboto, 22. aprila, v Ligojno. Če ne utegnete, bo v nedeljo ob 18. uri še ponovitev. Da boste odšli nasmejani, je zagotovljeno – so še dejali ligojnski gledališčniki. Gašper Tominc Predstavitev knjig o zgodovini letalstva 23. februar – Združenje borcev za vrednote NOB Vrhnika in Cankarjeva knjižnica Vrhnika sta v knjižnici organizirala predstavitev treh knjig avtorja Boruta Podgorška o slovenskem letalstvu med obema vojnama in o dogodkih v drugi svetovni vojni ter o razvoju po njej. Zbrane je prvi nagovoril predsednik ZB NOB Vrhnika Miran Štupica in med drugim povedal: »Marsikdo bi pomislil, da Vrhnika nima nobene povezave z letalstvom, pa ni ravno tako. Na Vrhniki je bil rojen dr. Janko Gramopovčan, pilot avstro-ogrske ljubljanske eskadrilje, ki je po smrti Cankarja nad njegovo krsto v Ljubljani 13. decembra 1918 odvrgla venec. Spomnimo se pokojnega Janka Oblaka, pilota in modelarja, ki je marsikaterega učenca osnovne šole na Vrhniki naučil marsikaj o letalstvu, Draga Brenčiča, pilota, družine Jaklič in še koga. V Ligojni je tudi manjše letališče za letalske modele, v Borovnici je bil znan viadukt, ki so ga zrušila zavezniška letala in je bilo kar nekaj civilnih žrtev. Letala so poskušala neuspešno zrušiti Štampetov most, ki so ga nato v letih 1943 in 1944 zrušile partizanske brigade. Na Pokoji- V ospredju še živeča vojna pilota; z leve Branko Žigen in Albin Pibernik - Korčagin Avtorja knjig Borut Podgoršek in Marko Melc šče je padel sestreljen ameriški liberator B24. Nenazadnje je bila na Vrhniki raketna baza nekdanje JLA, namenjena zračni kontroli nad takratno skupno državo. Na koncu se spomnimo še, žal, pokojnega Vrhničana pilota Tonija Merlaka, ki ga je ubil pravzaprav Slovenec.« O predstavitvi treh knjig Boruta Podgorška in Marka Malca o zgodovini letalstva na Slovenskem in širše je spregovorila direktorica knjižnice Sonja Žakelj. Soavtorja sta z osebnimi pogovori in raziskovalnim delom zapisala osemnajst zgodb slovenskih pilotov, stevardes in letalskega mehanika. Zbrane so edinstvene, resnične in doživeto opisane zgodbe oseb, ki so v letalstvu pustile neizbrisen pečat in oblikovale delček slovenske letalske zgodovine. O knjigah, predvsem pa o zgodbah v njih sta spregovorila tudi avtorja. Med prisotnimi v polni dvorani sta bila še živeča pilota tistih zgodovinskih časov: Albin Pibernik - Korčagin, upokojeni civilni in vojaški pilot, ki je še zadnji živeči borec in udeleženec slavnega igmanškega marša, in prav tako upokojeni vojaški pilot Branko Žigen. Oba sta povedala nekaj zanimivih zgodb iz takratnih aktivnih poletov in za to prejela velik aplavz. Simon Seljak 59 NAS CASOPIS 513/27. 3. 2023 K U LT U R A D​og ​ o ​d ​ k ​ i​ ​ april 27. marec 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 13 17.30 Pevski 14 17.00 Cankarjev dom Vrhnika /JSKD OI Vrhnika, ZIC / Vstop prost Okrogla miza čet pet 60 OBMOČNA REVIJA OTROŠKIH ZBOROV: ŽIV ŽAV ODKRITI POGOVORI - NAJ NAS ZGODOVINA UČI Cankarjeva knjižnica Vrhnika / Monumentum, CKV / Vstop prost 18.00 Kino risanka BRATA SUPER MARIO: FILM Cankarjev dom Vrhnika / ZIC, Kino Vrhnika / Vstopnina 20.00 Kino 15 20.00 Cankarjev dom Vrhnika / ZIC, Kino Vrhnika / Vstopnina Glasbeni 16 18.00 Cankarjev dom Vrhnika / Povezujemo ljudi, ZIC / Vstopnina Kino risanka sob ned Kulturni dogodki na Vrhniškem CMYK KONCERT VLADA KRESLINA ZAJČJA ŠOLA: VELIKA KRAJA JAJC Cankarjev dom Vrhnika / ZIC, Kino Vrhnika / Vstopnina 20.00 2023 | www.visitvrhnika.si AIR JORDAN Kino MRI Cankarjev dom Vrhnika / ZIC, Kino Vrhnika / Vstopnina DAN URA DOGODEK 28 18.00 Fotografska razstava 29 16.00 Cankarjev dom Vrhnika, Fotoklub Okular, ZIC / Prost vstop Kulturni tor sre Elo Mihevc: PODOBE VIETNAMA 18 10.00 tor 20.00 BRANJE CANKARJEVIH BESEDIL Predstava komedija FANTOVŠČINA Gašper Bergant, Sašo Stare, Žan Papič, Dejan Batoćanin Cankarjev dom Vrhnika, POPUP teater, ZIC / Vstopnina 30 10.00 Kino 1 19.00 Cankarjev dom Vrhnika, ZIC, Kino Vrhnika / Vstopnina Plesni 2 18.00 Cankarjev dom Vrhnika / JSKD OI Vrhnika, ZIC / Prost vstop Kino risanka čet LUNANA: JAK V RAZREDU FILMSKO DOPOLDNE: BLIZU Cankarjev dom Vrhnika / ZIC, Kino Vrhnika / Vstopnina Razstava DOKUMENTARNA RAZSTAVA: NOB 1941 - 1945 dr. Martin Premk Cankarjev dom Vrhnika / ZZB NOB Slovenije, ZBV NOB Vrhnika, ZIC / Vstop prost Močilnik / TD Blagajana / Vstop prost 20.00 Kino 19 16.00 Kulturni 20 17.00 Močilnik / TD Blagajana / Vstop prost Predstavitev knjige sre čet BRANJE CANKARJEVIH BESEDIL TEREZIJA NIKOLČIČ - ZGODBE S TRŽNICE Cankarjeva knjižnica Vrhnika / CKV / Vstop prost 19.30 Kulturni MAROLTOVO SREČANJE ODRASLIH FOLKLORNIH SKUPIN PRIPOVEDOVALSKI VEČER ZAJČJA ŠOLA: VELIKA KRAJA JAJC 21 20.00 Ljoba Jenče, Janez Škof, Nagiso Moritoki Škof Cankarjeva knjižnica Vrhnika / CKV / Vstop prost Glasbeni 20.00 Kino 22 19.30 Cankarjev dom Vrhnika / Big Band Vrhnika, ZIC / Vstopnina Predstava komedija 3 17.00 Cankarjev dom Vrhnika / ZIC, Kino Vrhnika / Vstopnina Predavanje 18.00 4 17.00 Cankarjeva knjižnica Vrhnika / CKV / Vstop prost Okrogla miza 23 23 19.00 Koncert 24 18.00 Cankarjev dom Vrhnika / Orkester Simfonika Vrhnika, MePZ Mavrica Vrhnika / Vstopnina Plesni 25 20.00 Cankarjev dom Vrhnika /GŠ Vrhnika, ZIC / Gratis vstopnice na GŠ Vrhnika Kino 26 16.00 Cankarjev dom Vrhnika / ZIC, Kino Vrhnika / Vstopnina Kulturni 28 20.00 Močilnik / TD Blagajana / Vstop prost Kino 29 18.00 Cankarjev dom Vrhnika / ZIC, Kino Vrhnika / Vstopnina Kino risanka sob ned Cankarjev dom Vrhnika / ZIC, Kino Vrhnika / Vstopnina pon tor ČRTA MARJAN RIJAVEC: ZDRAVILNA MEDITACIJA 40 DNI BREZ ALKOHOLA - ZDRAVILNA MOČ BESED Cankarjeva knjižnica Vrhnika / CKV, Karitas / Vstop prost 18.00 Razstava NAŠI PRSTKI USTVARJAJO Cankarjev dom Vrhnika / OŠ Ivana Cankarja Vrhnika, ZIC / Prost vstop 5 16.00 6 18.00 sre POTOPISNO PREDAVANJE: CIPER 20.00 Predstava komedija 18.00 Deja Crnović Cankarjev dom Vrhnika / Špas Teater, ZIC / Vstopnina Kino VROČICA 100 % VOLK Cankarjev dom Vrhnika, ZIC, Kino Vrhnika / Vstopnina 20.00 Kino 18.00 Cankarjev dom Vrhnika, ZIC, Kino Vrhnika / Vstopnina Kino risanka sob 9 Predavanje Cankarjeva knjižnica Vrhnika / CKV, Klub vrhniških študentov / Prost vstop pet 8 BRANJE CANKARJEVIH BESEDIL Močilnik / TD Blagajana / Vstop prost čet 7 Kulturni BRATA SUPER MARIO: FILM 20.00 Kino 18.00 Cankarjev dom Vrhnika / ZIC, Kino Vrhnika / Vstopnina Kino risanka 20.00 sre 16.00 PREMIERA: ČEŠPLJE NA FIGI Predstava komedija ČEŠPLJE NA FIGI Marjan Tomšič Gasilski dom Ligojna / KUD Ligojna - dramska sek. Sadika / Vstopnina ned pon tor sre pet sob 30 BIG BAND VRHNIKA: POMLADNI KONCERT Marjan Tomšič Gasilski dom Ligojna / KUD Ligojna - dramska sek. Sadika / Vstopnina ned 21. POMLADNI KONCERT - Melodije Jadrana in Mediterana BALETNA PREDSTAVA: SKOK V VESOLJE KONOPLJA OSVOBAJA BRANJE CANKARJEVIH BESEDIL PAPEŽEV EKSORCIST BRATA SUPER MARIO: FILM Cankarjev dom Vrhnika / ZIC, Kino Vrhnika / Vstopnina 20.00 Kino 18.00 Cankarjev dom Vrhnika / ZIC, Kino Vrhnika / Vstopnina Kino risanka ned TRIJE MUŠKETIRJI: D'ARTAGNAN UPS 2! PUSTOLOVŠČINA SE NADALJUJE Cankarjev dom Vrhnika / ZIC, Kino Vrhnika / Vstopnina 20.00 AIR JORDAN Kino NEKEGA LEPEGA JUTRA Cankarjev dom Vrhnika / ZIC, Kino Vrhnika / Vstopnina POZABLJENČKI Cankarjev dom Vrhnika / ZIC, Kino Vrhnika / Vstopnina ORGANIZATORJI DOGODKOV Kino ZIC CKV GŠV JEZDECA Cankarjev dom Vrhnika / ZIC, Kino Vrhnika / Vstopnina 12 sob VERA Cankarjev dom Vrhnika / ZIC, Kino Vrhnika / Vstopnina ned pet Kulturni BRANJE CANKARJEVIH BESEDIL Močilnik / TD Blagajana / Vstop prost – Zavod Ivana Cankarja Vrhnika – Cankarjeva knjižnica Vrhnika – Glasbena šola Vrhnika 60 NAS CASOPIS 513/27. 3. 2023 K U LT U R A CMYK 27. marec 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 61 Prešerno in pustno vzdušje na Drenovem Griču Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika Cankarjev dom Vrhnika ČETRTEK, 6. april 2023, ob 20. uri KULTURNO DRUŠTVO ŠPAS TEATER VROČICA Show & komedija Nastopajo: Špela Grošelj, Irena Yebuah Tiran in Lara Jankovič Priredba: Deja Crnović Režija: Nina Kleflin Scenografija in kostumografija: Žiga Flajnik Glasbeni aranžmaji: Rudolf Gas Koreografija: Anja Robida Nagrajena režiserka Nina Kleflin, podpisana pod Špasovi veliki uspešnici Menopavza in Seks nasveti od A do Ž, se vrača z NOVO udarno glasbeno komedijo! Ste pripravljeni na zabavo? Vroča večerna radijska pogovorna oddaja VROČICA na Radiu ŠPAS praznuje 10. obletnico in je na vrhuncu svoje uspešnosti! Tri energične voditeljice bodo za to posebno priložnost izvedle ‘veliki radijski pok’ – jubilejno oddajo bodo praznovale ekskluzivno, z glasbenim showom v živo! ‘LIVE’. ‘ON AIR’. Če boste mislili, da ste za trenutek prišli na prizorišče serije ‘Seks v mestu’… se ne boste veliko zmotili. Vročekrvne dame pač rade govorijo o življenju, ljubezni, seksu, zakonu, odnosih, prijateljstvu, materinstvu, karieri, hrani, alkoholu in da, moških, kakršnokoli vlogo že igrajo v njihovem življenju. V navihani komediji se boste zabavali ob njihovih ženskih pogovorih, se smejali, plesali in ob seksi glasbi legendarnih pop uspešnic, ki občinstvo vedno katapultirajo iz sedežev, prepevali od začetka do konca! Želimo, da (bo)ste kot del občinstva v ‘studiu v živo’ tudi vi! Zberite svoje ženske vrste, svoje žurersko pleme, pripeljite svoje najdražje, pridite, zraven zapojte, zaplešite in se do konca ZABAVAJTE! Premiera: oktober 2022 Vljudno vabljeni! domoljubnih viž. Že naslednji dan je bila pustna sobota, mi pa smo pustovanje za male in velike šeme pripravili v torek popoldan, in sicer kot pustno povorko, ki se odpravi na kratek, a glasen in pisan pohod po vasi. Povorka se je začela v krajevnem športnem parku in se končala pri gasilskem domu, kjer jih je čakala pogostitev s krofi in sadnimi sokovi. Zima je po tistem še enkrat na hitro pokazala zobe, potem pa odšla in prepustila vladavino pomladi. Pa lepo pomlad vsem! KUD Drenov Grič - Lesno Brdo R A Z S T A V E v Cankarjevem domu Do 2. aprila 2023 vas skupaj z Muzejskim društvom Vrhnika vabimo na ogled slikarske razstave: Marija Malovrh Do 17. aprila 2023 vas s Fotoklubom Okular Vrhnika vabimo na ogled fotografske razstave: Elo Mihevc MFFZS EFIAP novega znanja PODOBE VIETNAMA. CKV Sem, kot bi rekli, še »frišna« upokojenka. Po tehtnem premisleku, a zelo na hitro, sem se lani odločila, da se konec poletja upokojim. Iz zelo aktivnega, tudi stresnega dela, ki je od mene zahtevalo več kot osemurno delo, sem nenadoma ostala doma. Sicer z jutranjo in popoldansko rutino, ki jo terja skrb za sina s posebnimi potrebami, vendar brez nervoze in nenehnega hitenja. In brez skrbi, ali bo delo opravljeno v roku in v zadovoljstvo vseh zaposlenih. Po naključju sem izvedela za ponudbo U3ŽO, kjer omogočajo ne le trening in učenje novih znanj, temveč tudi druženje. Iz nabora zelo pestre ponudbe sem se odločila za učenje španščine in utrjevanje konverzacije angleščine. Poleg konverzacije in obravnava tem v Počakali smo jih, saj so nam pod vodstvom učiteljice Katarine Lenarčič pripravili gledališki nastop – odigrali so pravljico Svetlane Makarovič Pod medvedovim dežnikom. Za njimi je pod taktirko Romana Marolta nastopil mešani pevski zbor našega KUD in nam med drugim zapel nekaj TO SEM JAZ. • Skodelica Kaj početi ob prelomnici življenja – upokojitvi? Letos se je primerilo, da smo kulturni praznik obeležili šele drugi petek po Prešernovem dnevu, ko so se otroci naše podružnične šole vrnili z zimskih počitnic. angleškem jeziku me navdušuje tudi učenje španskega jezika. Tečaj španščine imamo vsak ponedeljek dve šolski uri, poteka pa v prostorih knjižnice. Na tečaj nas hodi enajst »učencev«. Španščina je sicer zelo lep in melodičen jezik (predvsem ko poslušam našo učiteljico Denijo), meni pa je zelo velik izziv. Nikoli namreč nisem gledala španskih nadaljevank, ki bi mi dale neko osnovo jezika, zato mi »gre malo težje v glavo«. Pa še leta naredijo svoje, tako da potrebujem več časa, da si zapomnim določene osnove in besede. Tudi »plonkiči« in prijazna učiteljica mi včasih ne pomagajo veliko … Vendar so moji ponedeljki zapolnjeni in kar težko čakam vsak ponedeljek, da »grem zopet v šolo«. Zato bi udeležbo na aktivnostih, ki jih vsako leto pripravijo v Cankarjevi knjižnici Vrhnika, priporočala vsem, ki si želijo morda usvajanja novih vsebin ali veščin ter predvsem druženja. Fani Al-Mansour V torek, 4. aprila 2023, ob 18. uri vas skupaj z OŠ Ivana Cankarja Vrhnika vabimo na odprtje razstave ročnih in likovnih izdelkov učencev, ki obiskujejo interesne dejavnosti: Oblikovanje gline, Ročne spretnosti, Šiviljski krožek, Čipkarski krožek in Klekljanje. Razstava bo odprta do 3. maja 2023. V torek, 18. aprila 2023, ob 20. uri Vas skupaj z ZZB NOB Slovenije in Združenjem borcev za vrednote NOB Vrhnika vabimo na dokumentarno razstavo, Dr. Martin Premk: NOB 1941–1945. Razstavo v Avli si lahko ogledate do 8. maja 2023. Razstave v Cankarjevem domu na Vrhniki si je mogoče ogledati so na ogled od ponedeljka do petka od 10. do 13. ure (ob delovnih dneh), ter ob drugih prireditvah. Stalna razstava akad. slikarja Florisa Oblaka trenutno ni odprta, ker poteka prenova Rokodelskega doma na Tržaški cesti 23. Vabljeni! 61 NAS CASOPIS 513/27. 3. 2023 K U LT U R A CMYK 27. marec 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 62 C ANK AR JEVA KNJIŽNIC A VR HNIK A Vabljeni na naše prireditve v aprilu 2023 Zdravilna meditacija za bolj harmonične odnose – vodi Marjan Rijavec »Zdravilna meditacija je namenjena vsem, ki si želite VEČ MIRU IN HARMONIJE V ODNOSIH. Iz energijsko psihoterapevtskega vidika si bomo tudi pogledali energijsko dinamiko v odnosih za najboljše razumevanje. Predavanje bo sproščeno. S seboj lahko pripeljete prijatelj-a/-ico. Čas za vprašanja bo. Udeležba je brezplačna. Lahko pa boste prostovoljne prispevke namenili nagradam za Poletavce in Najpoletavce (osnovnošolce, ki poleti berejo) in Univerzi za tretje življenjsko obdobje, ki organizira različne študijske programe. Prijave in več informacij na 041 766 559 / info@marjanrijavec.com.« Prijazno vabljeni v ponedeljek, 3. 4. 2023, ob 17.00 v Grabeljškovo dvorano. Okrogla miza 40 dni brez alkohola – Zdravilna moč besed V torek, 4. 4. 2023, ob 17.00, bo v Cankarjevi knjižnici Vrhnika okrogla miza na temo zdravilne moči besed, ki je letošnja rdeča nit akcije 40 dni brez alkohola. Gostje iz Slovenske Karitas in ambasadorja akcije – Nika Rozman in Nik Škrlec, igralca in TV voditelja – bodo spregovorili o vplivih akcije, odnosu različnih generacij do alkohola, mejah sprejemljivega in o tem, kako lahko vsak prispeva, da bi svojci in otrocih alkoholikov v Sloveniji manj trpeli. V sodelovanju s Karitas. Vljudno vabljeni. Potopisno predavanje – Ciper »Ozemlje otoka Ciper si delita dve državi, mednarodno priznana Republika Ciper in nepriznana država Turška republika Severni Ciper. To naredi ta otok zares unikaten, saj se razdvojenost ne kaže le na papirju, pač pa tudi v realnosti. Dve kulturi, dve popolnoma različni veri, drugačna kulinarika in prestolnica, ki je še danes tragično pregrajena na pol z zidom!« Tako Alex in Sindy, strastna popotnika in potovalna vlogerja, znana tudi pod vzdevkom Ponč & Sonč, opisujeta otok Ciper. Popeljala vas bosta na krožno pot, kjer si boste ogledali ostanke starodavnih civilizacij, si oči spočili na kristalno čisti vodi in čudovitih nacionalnih parkih, ter se RAZSTAVE V CANKARJEVI KNJIŽNICI VRHNIKA Slikarska razstava članov U3ŽO Vrhnika – študijski program Risanje mo na dogodek, ki bo v soboto, 22. 4. in slikanje zapeljali v državo, ki uradno ne obstaja. Vljudno vabljeni v četrtek, 6. 4. 2023, ob 18.00 v prostore Cankarjeve knjižnice Vrhnika. 2023, od 9.30 do 13.00 v prostorih naše knjižnice na Vrhniki. Naše žive knjige bodo tokat: posvojena, spolno zlorabljena kot najstnica, mama sina z avtizmom, adhd in epilepsijo, poliamorni moški, nekdanji zasvojenec, mama hčera, ki sta storili samomor, oseba z multiplo sklerozo, gej, eksorcist, gluhoslepa oseba. V okviru dogodkov ob Noči knjige in dnevu Zemlje. V sodelovanju s KVŠ. Odkriti pogovori – Naj nas zgodovina uči Na mesečna srečanja vabljeni v Cankarjevo knjižnico Vrhnika med odkrite ljudi. Enkrat na mesec gostimo novega zanimivega posameznika s svojo zgodbo, ki se zaveda, da so odkriti pogovori pomembni, da se lahko premaknemo na bolje. Odkrit pogovor odstrani strah, ki nas paralizira, nam pokaže potencial, ki ga imamo, daje smisel življenju in povezuje. Zelo lepo vabljeni. Pogovori in zgodbe.« V sodelovanju z Marjeto Herksel/Monumentum. Zgodovina se ponavlja, zato bi bilo prav, da se iz nje kaj naučimo. Tokrat se bomo pogovarjali, kakšno je bilo življenje pred 50, 60 letih v krajih pod Pohorjem. Zase so rekli, da so južnotirolski Bosanci. V tistem času so ravno prikapljali prvo elektriko, redki v vasi so imeli radio ali kolo, avtomobila v vasi ni bilo nobenega in do šole je bilo tri kilometre hoda. O svojih koreninah, svojem kraju in življenju pod Pohorjem, kakršnega ne poznamo, nam bo odkrito govorila Zala Kračun, upokojena medicinska sestra – zdaj že nekaj desetletij Vrhničanka. Vabljeni vsi, ki vas zanimajo zgodovina, sociologija, atropologija, jezikoslovje (da, imajo tudi svojstven jezik). Vljudno vabljeni v petek, 14. 4. 2023, ob 17.00 v Grabeljškovo dvorano. Predstavitev knjige Terezije Nikolčič – Zgodbe s tržnice Spoštovani prijatelji narave in zdravilnih zelišč, vabimo vas na predstavitev knjige. Osem let po Čajih dobre misli Terezije Nikolčič – 101 zelišče za ljudi in živali nastaja nova knjiga Zgodbe s tržnice. V njej avtorica v prvem delu opisuje svoje več kot tridesetletne spomine ne samo na ljubljansko tržnico, ampak tudi na tržnice širom po Sloveniji. V drugem delu knjige dodaja šestdeset opisov in fotografij novih zdravilnih zelišč. V tretjem delu pa z bralcem deli svojo skušnjo pridelave in predelave suhih ali svežih zelišč in kratke osnove fitoterapije. Prvi uradni zeliščarki v Sloveniji, Tereziji Nikolčič, bomo prisluhnili v četrtek, 20. aprila 2023, ob 17.00 v Grabeljškovi dvorani Cankarjeve knjižnice Vrhnika. Predstavitev knjige bo oplemenitil Lado Jakša z glasbeno vizualizacijo dogodka. Na voljo bosta obe njeni knjigi in pokušina njenih čajev. Predstavitev sodi v okvir prireditev ob dnevu Zemlje in Noči knjige. Zapisal Niko Nikolčič. Pripovedovalski večer z Ljobo Jenče, Nagiso Moritoki Škof in Janezom Škofom Lepo vabljeni na večer umetniške besede Ivana Cankarja, čarnega sveta japonskih in slovenskih pravljic ter baladno šegave ljudske pesmi. Ljoba Jenče sodi Branje Cankarjevih besedil V sodelovanju s Turističnim društvom Blagajana vas vsako sredo ob 16.00 vabimo v Močilnik k branju Cankarjevih besedil. Dogodek bo v vsakem vremenu. Prijava za branje na daljavo oziroma informacije o točnem kraju in terminu: mirjam. suhadolnik@gmail.com. Komunikacija za vsak dan V aprilu 2023 vas vabimo k ogledu likovnih izdelkov članov študijskega programa Risanje in slikanje, ki na U3ŽO Vrhnika deluje že tretje leto. Njihov mentor je akademski slikar Janez Kovačič. Razstava Arkana Al Nawasa Maja Artenjak iz Društva Kneipp Vrhnika je zapisala: »Arkan Al Nawas je krajinski arhitekt in umetnik, ki je prišel v Slovenijo pred približno 40 leti študirat krajinsko arhitekturo. Tukaj je spoznal svojo soprogo Majdo, si ustvaril družino in dom, končal študij in prenesel svoj smisel za slikanje v naše kraje. Sedaj velja za slikarja visokega ranga, ki svoje razstave popestri z odlično predstavitvijo svoje prve domovine (Irak). Je slovensko govoreč prijatelj in razgledan estetik.« Na ogled njegove Vabljeni na dogodke, ki jih bo organiziralo Društvo Kneipp Vrhnika. »Gibali bomo, komunicirali na aktualne teme in se ob sproščanju imeli lepo.« Maja in Helena iz Društva Kneipp Vrhnika. Vabljeni v petek, 7. in 21. 4. 2023, ob 17.00 v Grabeljškovo dvorano. v sam vrh izvajalcev na področju ohranjanja glasbene in pripovedovalske kulturne dediščine kot pevka, pravljičarka, zbirateljica in voditeljica vokalnih in pripovedovalskih delavnic. Je ustanoviteljica Hiše izročila. Docentka dr. Nagisa Moritoki Škof je od leta 1995 zaposlena na Univerzi v Ljubljani na Oddelku za azijske študije. Njene raziskave in objave segajo na področja jezikoslovja in jezikovnega izobraževanja. Ob raziskovalnem delu se ukvarja z glasbo, poje in igra japonski instrument koto, uživa pri pisanju verzov in se udejstvuje kot pripovedovalka. Janez Škof je diplomiral na AGRFT. Kot harmonikar in pevec je zaslovel predvsem kot interpret poezije Daneta Zajca, pa tudi kot član glasbene skupine Čompe. Čeprav je širšo medijsko prepoznavnost dosegel z vlogami v nekaterih televizijskih oddajah, reklamnih spotih in nadaljevankah (Teater Paradižnik, Pravi biznis, Naša mala klinika, Trdoglavci ...), je v strokovnih in gledaliških krogih cenjen kot interpret z močno notranjo željo in izrazno energijo. Je nosilec Borštnikovega prstana. Prijazno vabljeni v četrtek, 20. 4. 2023, ob 19.30. Grabeljškova dvorana/ nekdanji muzej v pritličju Kulturnega centra Vrhnika. V okviru prireditev ob dnevu Zemlje in Noči knjige. Živa knjižnica Živa knjižnica deluje kot normalna knjižnica, le da si namesto knjig lahko izposodite žive knjige – osebe, ki so svojo življenjsko zgodbo pripravljene deliti v pogovoru ena na ena. Pogovor z eno knjigo/osebo traja približno pol ure. Dogodek organizira Anže Bertoncelj s prostovoljci v sodelovanju s Cankarjevo knjižnico Vrhnika in večgeneracijskim centrom Skupna točka. Če ste se pripravljeni soočiti z lastnimi predsodki in se v živo srečati z vašim stereotipom/ strahom/podobno izkušnjo/..., vas vabi- Uganke – nagradno žrebanje V februarju smo prejeli 55 rešitev ugank, 14 reševalcev je napisalo nepravilen odgovor. Žreb smo opravili 1. 3. 2023. Nagrajenci so: UGANKA ZA NAŠE NAJMLAJŠE – rešitev: volk, nagrajenec: LUDVIK JESENOVEC, Vrhnika; UGANKARSKI IZZIV ZA VELIKE BRIHTE – rešitev: duhovnik, nagrajenec KAJETAN KUNSTELJ, Vrhnika. Oba nagrajenca bosta prejela knjižno nagrado: Znamenitni – Imenitne zgodbe znamenitih osebnosti v stripu, Žiga X Gombač in Jaka Vukotič. Nagrajenka UGANKE ZA BRIHTNE GLAVCE – rešitev: miceni svobodni možje je LEA BRKIĆ KNEZ, Vrhnika in bo prejela knjigo O Ivanu in Ani Toneta Partljiča. Vsem trem čestitamo in jim želimo prijetne bralne urice. Vabljeni k reševanju novih ugank ABC. Nagrajenci bodo objavljeni na družabnih omrežjih naše knjižnice, na spletu in v naslednji številki Našega časopisa. Darja Arsič, CKV. Svetovalno središče Ljubljana Ljubljanske urbane regije Brezplačno in zaupno informiranje in svetovanje za izobraževanje odraslih: – INFORMIRANJE o: možnostih učenja in izobraževanja (za poklic, strokovno izpopolnjevanje ali za prosti čas), vpisnih pogojih, trajanju izobraževanja, učni pomoči … razstave vas vabimo do konca aprila v Cankarjev salon. V sodelovanju z Društvom Kneipp Vrhnika. Razstava V slogi k uspehu – društva v osrednji Sloveniji »Iz bogate zakladnice arhivskih depojev vam predstavljamo nekaj dokumentov o društveni dejavnosti nekdanjih in današnjih prebivalcev Osrednje Slovenije. Ta trenutek deluje v Republiki Sloveniji približno 24.000 različnih društev, ki nam omogočajo, da zdravo in kakovostno preživljamo prosti čas. V nekaterih se pod vodstvom strokovnjakov urimo v športu, raznih spretnostih in umetnosti. Druga so tu zato, da nam lajšajo težave in ponudijo pomoč, ko se znajdemo v življenjski stiski. Naši predniki so taka prostovoljna dejanja visoko cenili, zato so dokaze o tem skrbno hranili.« Razstavo je pripravil Zgodovinski arhiv Ljubljana. V naši knjižnici jo bomo na ogled postavili v aprilu in maju v sodelovanju z Mestno knjižnico Ljubljana. – SVETOVANJE pri: odločanju za primerno izobraževanje (neformalno, formalno, NPK), premagovanju učnih in drugih težav, povezanih z izobraževanjem (motivacija, učni stili, tipi, vaje za spomin, koncentracijo, načrtovanje učenja, kam in kako …), načrtovanju in spremljanju izobraževanja, izvajanju postopkov ugotavljanja in vrednotenja že pridobljenega znanja, spretnosti in kompetenc … Dejavnost poteka: – v Cankarjevi knjižnici na Vrhniki, 5. aprila. Prijave zbiramo na Mojca.Sikosek@cdi-univerzum.si. 62 NAS CASOPIS 513/27. 3. 2023 ŠPORT CMYK 27. marec 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 63 V igri za najvišja mesta še dve ekipi Silika Selekciji do trinajst in do petnajst let sta letošnjo sezono končali v četrtfinalu. Ekipa U-13, vodila sta jo Tod Ciuha in Max Vesel, je redni del prvenstva igrala na vzhodu in tekmovanje končala na tretjem mestu. V četrtfinalu so se naši najmlajši pomerili z ekipo KMN Bronx iz Škofij, ki pa so bili v dveh tekmah boljši nasprotnik in so napredovali v polfinale. Medtem je tekmovanje že končano, novi državni prvaki, spomnimo lani je bila državna prvakinja naša ekipa, so postali igralci Ajdovščine. Selekcija U-15 je bila v rednem delu na zahodu četrta in se v četrtfinalu pomerila s prvo ekipo vzhoda, KMN Miklavž iz Maribora. Za varovance Elvisa Behrića in Davida Vukičevića so bili vrstniki iz Maribora pretrd oreh. Tekmovanje še ni končano. Če sta naši najmlajši selekciji končali z letošnjo sezono, pa to ne velja za naši najstarejši. V času pisanja tega prispevka je že znano, da so mladinci, vodi jih Rok Železnik, v polfinalu, kjer se bodo pomerili z Oplastom iz Kobarida. Dva kroga pred koncem prvenstva je bilo že jasno, da je v polfinalu tudi naša članska ekipa, ki pa svojega nasprotnika še čaka. Precej pestro je tudi v reprezentančnem futsalu. Slovenska reprezentanca v futsalu se je uvrstila v elitni del kvalifikacij za nastop na svetovnem prvenstvu. To ji je uspelo potem, ko je v skupini pet osvojila drugo mesto in se kot ena najboljših štirih drugouvrščenih reprezentanc prebila med najboljšo dvajseterico. Iz našega kluba so za izbrano vrsto zaigrali Nejc Berzelak, Max Vesel, Jure Suban, Žan Janež in Uroš Đurić. Futsal reprezentanca do 21 let, vodi jo naš trener Mile Simeunović, je konec februarja odigrala dve prijateljski tekmi s Portugalsko. Slovenija je sicer obakrat izgubila, a navdušila s svojo igro, Ekipa U-19 saj so bili proti svetovni velesili obakrat blizu in dostojno zastopali barve Slovenije, za katero nastopajo tudi naši Tod Ciuha, Max Vesel, Jure Suban in Žan Janež. Futsal reprezentanca do 19 let pa začenja sklepne priprave pred skorajšnjim začetkom kvalifikacij za evropsko prvenstvo. Selektor Tomislav Horvat je zbral ekipo na pripravah v Podčetrtku. Vse bo podrejeno pripravi za kvalifikacijski turnir, ki bo v Moldaviji. Slovenija, za katero nastopajo tudi trije naši, Lovro Skrinjar, Gaj Križaj in Žiga Frank, se bodo pomerili z Moldavijo, Poljsko in Kazahstanom. Vse preostalo v povezavi s klubskim in tudi reprezentančnim futsalom najdete na spletnih klubskih medijih. Tudi v prihodnje vas vabimo na tekme končnice mladinske in članske ekipe Silika. Kdaj in kje pa na strani Facebook Siliko Futsal. FC Siliko Članska ekipa z zmago na uvodni tekmi do vodstva na lestvici 3. SNL Po uspešnih pripravah, ki so jih selekcije vrhniških nogometašev opravile v Čatežu, se je za starejše ekipe že začel drugi del sezone 2022/23. Najbolj so navdušili člani, ki so doma premagali nasprotnike iz Kranja s kar 4:0! Po strelce sta se podpisala tudi dva novinca v ekipi, ki sta klub okrepila v zimskem premoru. Članska ekipa je v zimskem prestopnem roku tudi sicer doživela kar nekaj sprememb. Ekipo so po sporazumnih dogovorih zapustili naslednji igralci: Filip Škerl, David Dedić, Timotej Bizilj, Oskar Gruden in Matija Klun. Vsem petim igralcem se strokovni štab ekipe in vodstvo kluba najlepše zahvaljuje za njihov prispevek ekipi v preteklem obdobju in jim želi obilo sreče na nadaljevanju nogometne poti! Na posodo v NK Žiri sta se po igralne minute preselila tudi vrhniška igralca Sašo Dolinar in Liam Jeneš. Kot rečeno, pa se je v zimskem prestopnem roku članska ekipa NK Dren Vrhnika tudi okrepila z nekaterimi novimi igralci, med katerimi je večina že igrala na Vrhniki v mlajših selekcijah. Iz polletne posode v Arne Tabor 69 se je v matični klub vrnil vezist Kris Gruden, ki je v jesenskem delu za Arne Tabor 69 v Regionalni ljubljanski ligi odigral 9 tekem in dosegel 4 zadetke. Povprečno je na igrišču preživel 75 minut na tekmo, kar je za vhodnega člana zelo lepa minutaža. Kris, ki je v vrhniškem klubu igral praktično celo kariero, je s svojimi igrami v jesenskem delu dokazal, da si zasluži priložnost za igro v 3. SNL. Za zadetke bo po novem skrbel napadalec Jaka Krajc. Sedemindvajsetletni Ljubljančan se ekipi pridružuje iz ljubljanskega Slovana in prinaša dragocene izkušnje v sicer zelo mlado ekipo. V jesenskem delu tekoče sezone je na 9 tekmah dosegel 3 zadetke, v lanski sezoni pa na 25 tekmah 10 zadetkov. Zadel je na prvi prvenstveni tekmi, ki jo je ekipa odigrala 11. marca na Vrhniki. Pred tem je v karieri igral tudi za Interblock, Olimpijo, Jezero Medvode, Zarico in Šenčur. V klub se vrača tudi domačin Jan Mesec! Jan, ki se najbolje znajde na položaju krilnega napadalca, je svojo nogometno pot začel na Drenu, potem pa ga je nogometna pot vodila v Ljubljano, kjer je igral za Bravo in Interblock. Kasneje je eno leto igral futsal in igral za našo mladinsko ekipo v 2. SML. Nato ga je pot vodila še v Grosuplje, nazadnje pa je sezono in pol igral pri ljubljanski Svobodi. Jan je svojo kakovost pokazal že na dosedanjih prijateljskih tekmah, kjer je na 4 tekmah dosegel 5 zadetkov. Vodstvo kluba je z zadovoljstvom sporočilo tudi novico, da kvoto domačinov povečuje Tilen Ivanovič, ki je svoje prve nogometne korake naredil na Vrhniki, nato pa ga je nogometna pot vodila v ljubljansko Ilirijo. Kasneje je igral še za Krko, Brinje in Svobodo. Pot ga je vodila tudi v sosednjo Avstrijo, kjer je odigral nekaj (pol)sezon. Štiriindvajsetletni Vrhničan se najbolje znajde na položaju krilnega napadalca. S svojo hitrostjo in dobro tehniko po mnenju trenerskega štaba prinaša ekipi dodatno dimenzijo v igri. Tudi Tilen je novo vrhniško poglavje začel zelo dobro in je na treh pripravljalnih tekmah dosegel 2 zadetka. Na uvodni tekmi spomladanskega dela sezone pa je tudi že zadel proti ekipi Savi Kranj in pomagal Vrhniki do prvega mesta na lestvici. Glede na odlične predstave članske ekipe, ki je na najboljši možni način začela spomladanski del prvenstva, kjer zaseda prvo mesto na lestvici 3. slovenske nogometne lige zahod, vas nogometaši vabijo na prihajajoče tekme v aprilu. 8.4 se bodo pomerili z ekipo Tinex Šenčur. Dva tedna kasneje, natančneje 22. aprila, pa s TKK Tolmin. Ker gre za neposredni obračun za prvo mesto, se obetajo izredno zanimive tekme, polne čustev in športnega naboja. Te tri ekipe namreč zasedajo prva tri mesta na lestvici in so v igri za napredovanje v drugo državno ligo. Peter Kavčič, foto: Tadej Špicar 63 NAS CASOPIS 513/27. 3. 2023 ŠPORT CMYK 27. marec 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 64 Izjemni dosežki vrhniških rokometašic Konec februarja, od 24. do 26., je v srbskem Lazarevacu potekal mednarodni rokometni turnir, ki so se ga udeležile rokometašice Vrhnike in njihovi najglasnejši navijači. osvojile zlato medaljo! 1. mesto ŠDRŠ Vrhnika 2. mesto RK Metalac Valjevo 3. mesto RK Kosmaj Starejše deklice so se v finalu pomerile z ekipo iz Kozine (SLO), s katero se že dobro poznajo. Tekma je potekala hitro in v večini tekme je bila prednost na strani nasprotne ekipe. Na pot smo se odpravili dru- Dekleta z Vrhnike so se v zažno z avtobusom, klubskim dnjih minutah tekme zbrala in z kombijem in osebnima vozilo- dobro obrambo hitro nadoknama. Klub je nastopal s kar štiri- dila razliko dveh zadetkov. Demi ekipami, s katerimi smo segli kleta so tekmo končala z dvema po najvišjih mestih. goloma prednosti. 1. mesto ŠDRŠ Vrhnika Dekleta so v mini rokometu 2. mesto Kozina pokazala visok nivo igre in tako 3. mesto RK Metalac Valjevo Ekipa kadetinj je kljub okrnjeni zasedbi odigrala odlično, vendar se kljub srčnemu boju ni izšlo za zlato. Priborile so si bron, ki je za nas zlate barve. 1. mesto RK Metalac Kraljevo 2. mesto Kozina 3. mesto ŠDRŠ Vrhnika 3. mesto Rk Metalac Valjevo Članice Vrhnike so pokorile vso konkurenco. V finalu so bile z rezultatom 31 : 26 boljše od RK Metalac Kraljevo. 1. mesto ŠDRŠ Vrhnika 2. mesto Rk Metalac Kraljevo Klub Vrhnika se je turnirja Zarka Cup, ki je letos potekal že v svoji deseti izvedbi, udeležil že večkrat v času pred epidemijo covida-19 in se ga bo udeleževal tudi v prihodnje. Verjamemo namreč, da bodo dekleta zlata vredne izkušnje na mednarodnem tekmovanju prenesla tudi na tekme slovenske lige. Vsem igralkam iskrene čestitke, staršem pa velika zahvala za glasno podporo s tribun. Zapis in foto : ŠDRŠ Vrhnika samo še boljša. Naš klub je zelo ponosen na uvrstitev v državne vrste in Iza je dokaz, da je s trdim delom mogoče daleč priti. Pestro dogajanje smo zaključili še z eno veselo novico v klubu. Od Rokometne zveze sta Ema Starman in Eva Živa Trošt v naši kategoriji starejših deklic dobili povabilo na izborni trening za vključitev v državno reprezentanco. Če si želiš biti del Modre ekipe ŠDRŠ-ja, iskreno vabljena k vpisu v naše vrste. Zapis in foto : ŠDRŠ Vrhnika Po Srbiji še na priprave Avbelj odlično startal na uvodni dirki prestižnega prvenstva Takoj po uspešnem vikendu v Lazarevcu se je članica našega kluba Iza Malovrh udeležila priprav na Rogli s slovensko mladinsko reprezentanco. Prve priprave so potekale v nizu priprav na Evropsko mladinsko prvenstvo, ki bo poleti v Litvi. Iza je dejala, da so bile priprave precej naporne, saj se je na Roglo odpravila takoj po prihodu domov iz Srbije. Med pripravami so si ogledale tudi moško rokometno tekmo v ligi prvakov v Celju proti Madžarski. Priprave so potekale od 27. 2. do 3. 3., ko se je reprezentanca odpravila naprej v Poreč na dve pripravljalni tekmi s boto dopoldne. Obe sta se sicer igro. Glede na to, da se je ekipa Hrvaško. Prvo so odigrale že končali s porazom, vendar če- srečala prvič, verjamemo, da v petek zvečer, naslednjo v so- stitke puncam za boj in dobro bodo vsa naslednja srečanja Boštjan Avbelj je lani v Italiji presenetil z naslovom prvaka na prvenstvu IRC in dal vedeti, da se lahko tudi slovenski voznik kosa z najboljšimi pri naših zahodnih sosedih. Zato se je z ekipo dogovoril za nastope na šestih asfaltnih relijih na prestižnem italijanskem prvenstvu. Za reli Il Ciocco v začetku marca je Avbelj dobil štartno številko osem in že na uvodnih hitrostnih preizkušnjah dokazal, da se lahko kosa za prva mesta. Uvodni reli je bil dokaj kratek in ni dopuščal napak, saj je imel namreč le deset hitrostnih preizkušenj v skupni dolžini sto kilometrov. Začetek je bil resnično sprinterski, saj nobena med preizkušnjami ni dolga več kot 15 kilometrov, a vseeno ni bil enostaven. Po težavah z zadnjo gumo v zaključnem delu dirke se je moral zadovoljiti s sedmim mestom. »Vsaka najmanjša napaka v tem prvenstvu takoj pomeni padec po skupni razpredelnici za vsaj pet mest. Hkrati pa so hitrosti in tempo na bistveno višji ravni. Če dam primerjavi. Na prvenstvu IRC, kjer sem lani slavil, nam na nevarnih in hitrih delih proge pogosto nastavijo šikano za umirjanje hitrosti. Tega tukaj ni. Vse gre na polno, brez kompromisov. Po tej prvi preizkušnji sem sicer zadovoljen, a z nekoliko grenkim priokusom, saj vem, da zmorem več. Do trenutka, ko sem prebil gumo, nama je z Damijanom Andrejko kazalo odlično, saj sva se borila za tretje mesto,« še dodaja hitri Vrhničan. Avblja letos v Italiji čakajo nastopi na več odmevnih relijih. To so predvsem klasike, kot so reliji San Remo, Targa Florio in 1000 Miglia pri Brescii. Eden največjih izzivov bo prav gotovo reli v Rimu, ki šteje tudi za evropsko prvenstvo v reliju. Peter Kavčič, foto: Uroš Modlic 64 NAS CASOPIS 513/27. 3. 2023 ŠPORT CMYK 27. marec 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 65 Velik uspeh selekcije U-14 A! Da v košarkarskem klubu Ipros Vrhnika z mlajšimi selekcijami opravljamo izredno kakovostno delo, pričajo predvsem rezultati, ki jih posamezne ekipe dosegajo na tekmovanju državnega prvenstva. Medtem ko so lani igralci starostne skupine U-14 dosegli četrto (!) mesto v državi, so enak dosežek ponovili še na pokalnem tekmovanju. Ob tem so izločili nekaj precej višje uvrščenih klubov, kot so domžalski Helios Suns in novomeška Krka. Letos uspešno pot nadaljujejo mlajši igralci, ki so s tekmovanjem začeli v drugi SKL. Z zavzetim treniranjem in uspešnim tekmovanjem jim je uspel preboj v prvo SKL in za tem še med pestnajst najboljših ekip v Sloveniji! Tu slabih nasprotnikov ni, zato bo vsaka zmaga vredna zlata, poraz pa dragocena učna ura za nadaljevanje. Ker na začetku tekmovanja o takemu napredku mlade ekipe nihče ni upal razmišljati (kaj šele glasno govoriti), je prav, da fante tudi na tem mestu pohvalimo in jim zaželimo uspešno zastopanje klubskih barv tudi v prihodnje. Čestitamo! Andrej Smrekar, KK Ipros Vrhnika Pridite na predstavitev mešanih borilnih veščin V polnem zagonu Fotoutrinek s podelitve na drugi prvenstveni tekmi v individualnih sestavah Konec februarja je v Gimnastič- prvenstvena tekma v individualnih V Športnem društvu borilnih veščin Vrhnika bomo 1. 4. 2023 ob 9.00 v športni dvorano OŠ Antona Martina Slomška Vrhnika organizirali dogodek, na katerem bomo v treh starostnih skupinah predstavili MMA (mešane borilne veščine). Ob 9.00 se bodo predstavile tri skupine MMA Opic: MMA Opice Vrhnika - prva starostna skupina (od 1. do 3. razreda OŠ), MMA Opice Vrhnika - druga starostna skupina (od 4. do 6. razreda OŠ) in MMA Opice Rovte (podružnična skupina iz Rovt od 1. do 5. razreda). Na predstavitvi bodo otroci pokazali novo pridobljeno znanje v letošnjem letu, ki vsebuje padce, prevale, nekaj osnovnih kombinacij boksa in prilagojeno izvedbo borb sumo. Ob 10.00 se bo predstavila skupina MMA Gorillaz – mladinci (od 6. do 9. razreda OŠ). Na predstavitvi bodo pokazali padce, nekaj metov in zahtevnejše kombinacije tajskega boksa. Sledile bodo borbe grappling s prilagojenimi pravili in prikaz zahtevnejših metov bolj izkušenih članov skupine. Na koncu predstavitve osnovnošolskih skupin bo še podelitev priznanj in nagrad otrokom, prisotnim na do- ljubljanskih klubov. Vstopnine ne bo, godku. V drugi polovici dogodka, ki se prostovoljni prispevki pa so dobrodošli. bo začel ob 11.00, bomo imeli ekshi- Se vidimo 1. 4. 2023 ob 9.00! Mitja Močilar bicijske borbe MMA naših odraslih članov in nekaj gostujočih članov iz nem centru Ljubljana potekal vsakoletni turnir Pokal Slovenije, kjer sta se s točko z obročem predstavili Klara in Maša. Priborili sta si tretje mesto in dokazali, da se pridnost in večletni trud na treningih obrestujeta. V začetku marca je sledila druga sestavah ritmične gimnastike, kjer so se predstavila dekleta z naslednjimi rezultati: kadetinja Brina je z vajo z žogo osvojila četrto mesto, mladinka Klara z vajo z obročem prav tako, tik za njo sta bili Ana in Katja na petem in šestem mestu, Ela je osvojila deveto in Maša dvanajsto mesto. Vsem dekletom, trenerkam in sodnicam čestitamo! Za nami je tudi prvi letošnji društveni nastop. Spomladanski nastop je bil 14. marca v Slomškovi telovadnici, na katerem so svoje točke predstavili vsi naši – akrobati, ritmičarke začetnice, mlajše deklice in starejša dekleta. V maju nas čaka organiziranje druge prvenstvene tekme v skupinskih sestavah v ritmični gimnastiki, ki je postala že kar tradicija. Tekmovanja na domačih tleh se izredno veselimo. Zasedba akrobatov, ki je letos okrepljena z novimi nadobudneži, skupaj z dolgoletnimi člani, hitro napreduje in se uči novih elementov. Ekipa pod vodstvom trenerjev Ize, Martine in Jana pridno vadi za nastope in tekme v prihajajoči sezoni. Se že veselimo prihajajočih dni in vas vabimo, da spremljate dosežke naših članov na spletni strani in našem profilu Facebook. Meta Mramor, Gimnastično društvo Vrhnika 65 NAS CASOPIS 513/27. 3. 2023 ŠPORT Življenje pušča sledi, ki se telovadnici, ki jih nismo bile kopičijo v našem spominu. sposobne posnemati, ampak Radi se spominjamo prijesamo občudovati. tnih dogodkov in zlasti oseb, Dolgoletno srečevanje v teki so nam popestrile in bolovadnici je med nami stkalo gatile življenje. Ob slovesu vzpodbudno obliko družabod spoštovanega Luke Dranega življenja. Nismo samo šlerja se v imenu posebne (15. 10. 1937 – 18. 2. 2023) telovadile, ampak smo vsako skupine telovadk klanjam telovadno uro zaključile na spominu na naše druženje. stalnem mestu, ob kozarčku, Tam nekje daleč nazaj pici ali česnovem kruhu. In – pred dvajsetimi leti smo vedno je bil z nami tovariš spoznale, da dobro počutje Luka. Brez njega smo tein telesna kondicija nista lovadile le takrat, ko sta s več samo po sebi umevni. soprogo raziskovala različPrijateljevanje z gospodom, ne destinacije na vseh konki je bil strokovnjak za telecih sveta. Z veseljem smo sno vzgojo, nam je ponudilo poslušale njegovo poročilo najustreznejšega vaditelja. o zanimivostih s potovanj. Njegovo znanje, ki ga je dolVčasih smo prisluhnile njega leta preizkušal na uspegovi razlagi zgodovinskih šnih mladih atletih, smo s dejstev, z nami je delil svoje pridom izkoristile. Dolgih bogato znanje in poskrbel, da dvajset let, vse do pomladi je naša telovadba pridobila 2020, ko nam je covid-19 na žlahtnosti. spremenil življenje, smo enPrepričane smo, da je tudi krat na teden pod budnim njemu druženje z nami bilo očesom tovariša Luke vrtele svoje okončine v veselje. S potrpežljivostjo je prenašal naše čein pri tem neizmerno uživale. Vodenje naše bljanje. Ob srečanjih zunaj telovadnice, npr. skupine za tovariša trenerja ni bilo enostavno. ob zaključku šolskega leta, pred prazniki, ko Bile smo različnih starosti, nekatere še skoraj smo se poveselile, nas je vedno počastil z namladenke pri petdesetih, najstarejše pa že več govorom. Bil je ponosen na nas, verjel je, da kot 70 let. Vse povsem izoblikovane osebnosti, smo sposobne premagovati starostne težave in ki jih je bilo težko disciplinirati. A bile smo pod nikoli ni obupal nad nami. To je bilo lepo obnadzorstvom izkušenega, predvsem pa potrpe- dobje v našem življenju, kateremu je Luka dal žljivega vaditelja. Včasih ga je ob slabih odzi- svoj pečat. Vesele smo, da smo naše druženje vih obšla žalost: ne bomo pozabile njegovega poskušale ohraniti z nekakšnim almanahom, zmajevanja z glavo in besed: »Dekleta, nobe- zapisom, ki je sicer bolj hudomušne narave; nega napredka.« Bil je starejši od nas, a nas je skupino smo takrat poimenovale LUKICE. V s svojo gibčnostjo vedno znova presenečal. Ob njem so tudi številne fotografije, ki dokazujeneki priložnosti, ko smo opisovale naše aktiv- jo, da je bil tovariš Luka naš vodja, ki nam nosti, je nastal hudomušen zapis o njegovih je pomagal premagovati težave v naravnem sposobnostih, tako beremo –» … je fenomen, procesu, me pa smo mu izkazovale hvaležnost ki se mu sorazmerno z leti dviguje zmožnost in spoštovanje. pretvarjanja potencialne energije v elastično Luka, najlepša hvala! energijo in po odrivu nazaj v kinetično energijo, kar rezultira v višjem sonožnem odskoku.« Lukice Tako smo opisale njegove nepozabne skoke po Luki v slovo CMYK 27. marec 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 66 V sredo, 22. 2. 2023, tanci (skok v daljino). Odsmo se na pokopališču v mevne rezultate so dosegli Verdu poslovili od našega tudi: Peter Kunstelj, Bričlana, trenerja atletike in gita Buh, Matjaž Lazar, profesorja športne vzgoje Larisa Nicoletti, Helena Luke Drašlerja st. Z njim Trček, Miha Jereb, Anaje odšla ena najsvetlejših marija Jeraj … st. osebnosti tistega rodu Luka je bil eden izmed v slovo športnikov in športnih vodilnih strokovnjakov delavcev, ki so se na Vrhpri Atletski zvezi Sloveniki s športom, še posebno nije. Veliko je sodeloval z atletiko, ukvarjali v času s priznanimi ruskimi in od leta 1979 pa vse do danemškimi trenerji. Svoje našnjih dni. znanje je vseskozi izpopolnjeval z branjem Luka se je rodil leta 1937 na Vrhniki in tuje in domače strokovne literature. Ni vsa leta tukaj tudi živel. Po opravljeni diplo- oblikoval samo vrhniške atletike, ampak je mi iz atletike in odsluženju vojaškega roka sooblikoval slovensko. je dobil mesto profesorja športne vzgoje na Čeprav bi lahko zaradi doseženih rezultaGimnaziji Poljane, kjer je bil zaposlen šti- tov na trenerskem področju in zaradi strorinajst let. Že leta 1966 je na pobudo dr. kovnosti odšel k večjim, bogatejšim klubom, Lovra Šturma sprejel mesto trenerja za skok je ostal zvest Vrhniki. Njemu velja zasluga, v višino pri Atletskem klubu Olimpija. Na da se tradicija atletike na Vrhniki ni prekiniGimnaziji Poljane je šest let vodil atletski la in da mladi atleti še vedno vztrajajo, kljub krožek, iz katerega je nadarjene posame- že več kot desetletje nemogočim razmeram znike usmerjal v AK Olimpija. Z ekipo gi- na atletski stezi. Pod njegovim vodstvom so mnazije je leta 1967 v Murski Soboti osvojil posamezni atleti dosegli več kot 50 naslovov prvo mesto na Gimnazijadi Slovenije. Kot državnih prvakov in podprvakov. Najvišje trener je prvi pomembnejši uspeh dosegel je zagotovo posegla njegova nekdanja učens študentom medicine Markom Medvešč- ka, atletinja Alenka Bikar, ki je nastopila kom, ki je kot drugi Slovenec preskočil vi- na treh Olimpijskih igrah v šprintu na 200 šino dva metra v klasični tehniki straddle. metrov in vselej prišla do polfinala. Temu uspehu je sledil presledek osmih let, S svojim delom in požrtvovalnostjo je ko zaradi gradnje hiše in družine ni deloval predstavljal zgled in kot tak kazal pot, po v atletiki. kateri naj bi v prihodnosti stopali bodoči Po reformi srednjega šolstva je leta 1979 športni pedagogi in trenerji. Bil je izjemen sprejel mesto učitelja športne vzgoje na trener in velik človek, s srcem in z vso zavzeOsnovni šoli Ivana Cankarja Vrhnika. V tostjo predan tistemu, kar je delal. Celim gešoli je bil pri svojem delu vesten, sledil je neracijam atletov in športnih delavcev bodo navodilom učnega načrta in ga dopolnjeval. spomini nanj ostali za vedno, saj je bil na V pedagoškem kolektivu in aktivu športnih Vrhniki na področju atletike absolutna avdelavcev je bil priljubljen in dober sodelavec. toriteta. Njegove nasvete so s spoštovanjem Sodeloval je v vseh šolah v naravi, kjer so ga upoštevali tudi številni trenerji drugod po učenci imeli radi, saj jim je poleg strokovne- Sloveniji in trenerji drugih športnih panog. Luka je bil velik mislec in poznavalec ga dela krajšal čas z zgodovinskimi krožki. Z začetkom poučevanja na vrhniški zgodovine ter umetnosti. Krasil ga je proosnovni šoli je ponovno začel delovati v nicljiv um, dar pripovedovanja in široka atletiki. Dve leti je sodeloval z g. Rafaelom razgledanost. Znal je opazovati svet, videl Jakličem, leta 1982 pa je začel samostojno je najmanjše podrobnosti in tudi širšo sliko. voditi atletsko sekcijo pri Športnem društvu Vedno je znal oceniti, kaj je realno mogoče Partizan, zdajšnjem Športnem društvu Vrh- doseči in kaj bo moralo še malo počakati. nika. Leta 2002 se je upokojil, kljub temu Izžareval je humanistične vrednote in imel pa je treninge atletike aktivno vodil vse do zelo izostren socialni čut. Vsi, ki smo z njim leta 2015, potem pa je še naprej z nasveti sodelovali, imamo zanj le najlepše, izbrane pomagal trenerjem in tekmovalcem. Imel besede. je »nos« za talente in nikoli se ni zmotil v Poleg atletike, ki je bila njegova velika ljuoceni, koliko je kdo perspektiven. Ko je v bezen, je rad urejal hišo, obrezoval oljke, nekom zaznal potencial, se je zelo zavzel, risal in počel še marsikaj drugega. Vedno je da ga je privabil k vadbi atletike. našel tudi čas za kavo s prijatelji. Užival je Po letu 1986 je začel ponovno sodelovati z v konstruktivnih pogovorih, pa naj so bile Atletskim klubom Olimpija. To sodelovanje to naše debate o športu ali razmišljanja o je poleg nekaterih manjših težav pozitivno težavah in radostih, ki jih prinaša življenje. vplivalo na razvoj atletike na Vrhniki, saj Ne samo Športno društvo Vrhnika, amso vrhniški atleti dobili možnost treniranja pak celoten šport na Vrhniki je gotovo izna sodobno urejenem stadionu v Ljubljani. gubil enega najbolj profiliranih, pa vendar Takoj po prihodu na delovno mesto na široko razgledanih športnih trenerjev. Vrhniki je spoznal, da brez izboljšanih Spoštovani prof. Luka Drašler, skromno atletskih naprav ne bo mogoče kakovostno zapisani utrinki tvoje ustvarjalne življenjtrenirati. Na njegovo pobudo so v takra- ske poti bodo še dolgo v naših spominih. tnih letih preuredili skakališče in začeli Spominjali se te bomo tudi po tvojem stabolje vzdrževati atletsko stezo, tako da so rem kolesu, pa po tem, kako si potrpežljivo bile atletske naprave klasičnega tipa ene čakal na avtobusni postaji pred občino, da najboljših v državi. si šel vodit trening v Ljubljano, kjer so te V obdobju njegovega dela na Vrhniki poleg drugih čakali tudi najboljši vrhniški so atleti in ekipe, ki jih je treniral, dosegli atleti. Čas, ki smo ga preživeli s tabo, je bil vidne rezultate na področju pionirske in dober, neizmerno dragocen čas, ki nas bo mladinske atletike, tako v republiškem kot bogatil za zmeraj. Globok poklon in velika tudi v merilu nekdanje Jugoslavije. Z veli- zahvala za vse, kar si nam v več kot štirih kim uspehom so vrhniški atleti v reprezen- desetletjih dal. Bil si legenda in legenda boš tančnem dresu sodelovali na meddržavnih ostal. Legende ne umrejo, samo preselijo se v tekmovanjih: Igre treh dežel, Savaria pokal, naš spomin. Ostal boš v najlepšem spominu finale B atletske evropske lige (1. mesto), športnikov, športnih delavcev, staršev otrok, Pokal Bressanone, troboji reprezentanc … ki si jih treniral, in ljubiteljev športa. Težko je našteti vse, ki so pod njegovim vodstvom oblekli državni dres. Naj omenimo Dragi Luka, počivaj v miru. samo nekatere: Jernej Fefer, Luka Drašler Tvoji sodelavci v Športnem društvu ml., Jože Petrovčič, Tomaž Mikulan, Kaja Rogel, Alenka Bikar, Klemen Širok, Peter Vrhnika, tvoji atleti ter sodelavci Osnovne šole Ivana Cankarja Vrhnika Kozmenko, Gregor Mrgole, Polona Grubič. Klemen Širok je kot prvi Vrhničan oblekel državni dres Slovenije v članski reprezen- Luki Drašlerju 66 NAS CASOPIS 513/27. 3. 2023 ŠPORT CMYK 27. marec 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 67 Jaka in Maja nagrajenca leta Ljubljana, 24. februar – V Festivalni dvorani sta Plesna zveza Slovenije in Športna zveza Ljubljana svečano podelili priznanja in nagrade najboljšim športnikom za leto 2022. Med nagrajenci sta bila tudi Jaka Južnič, ki je svojo plesno pot začel že v letih, ko je hodil na OŠ Ivana Cankarja na Vrhniki, in Gaja Malovrh, ki jo je šport navdušil v šolskih letih, ko je obiskovala OŠ Polhov Gradec. Njuna skupna plesna pot se je začela pred sedmimi leti, že prej pa je Jaka postal s prejšnjo plesalko svetovni, evropski in celoletni svetovni pokalni prvak. Gaja in Jaka sta trenutno naš najboljši članski par najvišjega razreda in vprašanje časa ni le, kdaj bosta znova na stopničkah, vprašanje je, kdaj se bosta zavihtela na najvišjo. 6. mesto Svetovni pokal – Budimpešta, 22. 5. 2022 6. mesto Evropsko prvenstvo – Neuchatel, 4. 6. 2022. 7. mesto Svetovne igre – Birmingham, 8. 7. 2022 2. mesto Svetovni pokal – Beljak, 17. 9. 2022 2. mesto Svetovni pokal – Krakow 1. 10. 2022 5. mesto Svetovni pokal – Ženeva, 15. 10. 2022 6. mesto Svetovno prvenstvo – Lyon,12. 11. 2022 3. mesto finale Svetovni pokal – Praga, 3. 12. 2022 V Sloveniji sta zasedla prvo mesto na državnem prvenstvu in na vseh pokalnih ter kvalifikacijskih turnirjih. Oba sta tudi športna pedagoga in kot mlada trenerja v svojem klubu Plesno Mesto pomagata pri vzgoji novih tekmovalcev. Jaka se zadnja leta dokazuje tudi na nivoju plesne rekreacije oziroma družabnega plesa. Njuni treningi so naporni, skoraj ni prostega dneva, sta pa pogosto tudi po dva treninga na dan, pa kljub temu oba še študirata. Vsako leto odideta na dvoje priprave, tu in tam pa, kolikor omogočajo finance, tudi obiščeta treninge v tujini. Za nji- Gaja in Jaka posegata v zadnjem času v sam svetovni vrh svetovnih in evropskih tekmovanj v Rock n Rollu. Fotografija iz podelitve: Športna Zveza Ljubljane. ma stoji velik trenerski team: Boštjan Pavček, Irena Petan, za akrobatiko skrbita Jure Herzmansky in Matic Pečan, vse to pa skozi klub Plesno Mesto usklajujeta Anita Vihtelič in rokenrol, ki navdušuje vse, ki so jim blizu hitri ritmi in akrobaMarko Hren. Pogosto sta gosta TV oddaj, tika. (gt) veliko nastopata in tako proTekmovanje v rokenrolu si movirata plesni in akrobatski boste kmalu lahko ogledali na Vrhniki, saj 31. 3. pripravlja PLESNO MESTO turnir in vsi ste prav prisrčno vabljeni. v sodelovanju DOBRODELNI ŠPORTNO-KULTURNI DOGODEK #OTROŠKINASMEH predstava: MUCA COPATARICA PLEZANJE, IGRALNICA delavnica: PLES OB DROGU delavnica: ZRAČNE TKANINE in še kaj... 23.4.2023 www.plezalnicenterverd.com 67 NAS CASOPIS 513/27. 3. 2023 ŠPORT CMYK 27. marec 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 68 Z vadbo v projektu Dihamo z naravo do notranjega miru in zdrave hrbtenice V sodobnem času smo ljudje zelo zaposleni s številnimi opravili, kar nas izčrpava. Ker je ravno pomanjkanje časa najpogostejši razlog oz. izgovor, da si za aktiven počitek v naravi ne vzamemo časa, sta Andraž Purger (prof. šp. vzg. in učitelj Zhineng Qigong) in Mauro Lugano (mednarodni Na delovnem mestu pogosto učitelj Zhineng Qigong) razvila zavzemamo nenaravno prisilno vadbo Dihamo z naravo. Gre za sedečo držo in izvajamo ponavljajoče gibe, kar lahko vodi k projekt humanitarnega društva obrabam sklepov in bolečinam Šola zdravja za obdobje 2023– 2025, ki ga je podprlo Ministrv hrbtenici. Pogosto imamo občutek, da stvo za zdravje. Kako je lahko počitek aktinam zmanjkuje časa za vse, kar bi morali postoriti in si zato ne ven? Z vadbo Dihamo z naravo vzamemo časa za tisto, kar je za najprej umirimo um in poglozdravje zelo pomembno: akti- bimo dih, kar v telesu sproži umiritev živčnega sistema. Iz ven počitek v naravi. tega sproščenega stanja, ko so Strokovni kader 2023 naša čustva in misli umirjene, mi pa smo povezani s svojim telesom in naravo, nadaljujemo z mehkim, enakomernim, počasnim gibanjem rok in treh delov hrbtenice: vratni, prsni in ledveni del. Ker vadba poteka v parkih, gozdičkih in na travnikih, smo vedno znova deležni tudi dobrobiti svežega zraka in naravnega okolja. sko, in sicer vsak ponedeljek od 17.30 do 18.30. Pridružite se lahko od marca do konca junija ter v septemTedenska vodena vadba bru in oktobru 2023. Za več Dihamo z naravo je za ude- informacij, lokacije in termine ležence BREZPLAČNA. obiščite spletno stran: https:// Z vadbo na Vrhniki bomo solazdravja.com/category/dizačeli 6. 3. 2023 ob 17.30 v hamo-z-naravo/. Za prijavo na Močilniku. vadbo pišite na: barbara2buh@ Srečevali se bomo teden- gmail.com. Prijava ni obvezna, Vadba nam, ko jo osvojimo, vzame dobre pol ure časa in jo lahko izvajamo vsak dan. je pa priporočljiva, saj vas lahko vaditelj v primeru slabega vremena obvesti o nadomestni lokaciji oz. o nadomestnem terminu izvedbe vadbe. Andraž Purger, prof. šp. vzg., vodja projekta Dihamo z naravo, društvo Šola zdravja Pregled dela Planinskega društva Vrhnika v letu 2022 V začetku marca smo se planinci Planinskega društva Vrhnika srečali na občnem zboru. Pregledali smo poslovanje v letu 2022 in se seznanili z načrti za leto 2023. Po uvodnem pozdravu predsednika društva, Tomaža Stržinarja, smo z enominutnim molkom počastili spomin na naše preminule člane. Po izvolitvi organov občnega zbora, kateremu je predsedovala Jana Fabjan, je sledilo poročilo predsednika društva, Tomaža Stržinarja. V letu 2022 je društvo štelo 559 članov, prostovoljci so opravili 4770 ur. Sledilo je poročilo načelnikov Gospodarskega, Markacijskega, Mladinskega, Vodniškega odseka in Odseka varuhov gorske narave. Svoje delo so predstavile planinske skupine Barjani, Cekinčki, Lintverni, Sončki, Triglavke, Veseli Triglavci in Zimzeleni. Poročila oziroma vtise odsekov in skupin s pohodov vsak mesec spremljate v Našem časopisu in na društveni spletni strani. Vodniki Planinskega društva Vrhnika so lani sodelovali pri izvedbi, organizaciji in vodenju pohodov ter tabora. Vodili so 87 enodnevnih pohodov, en dvodnevni pohod, dva večdnevna po- hoda, en letni tabor in en zimski tabor. Vse skupaj so vodili 2326 planincev. Lani je bilo v društvu 19 vodnikov. Opravili so pet zimskih dousposabljanj in eno izpopolnjevanje. Blagajničarka, Petra Krašovec, je predstavila finančno poročilo, poročilo nadzornega odbora pa Dušica Stojanovska. Program dela za leto 2023 so vsi predstavili že v svojih poročilih za lani. Kot vse doslej bodo tudi letos skrbeli za dobro počutje članov, organizirali pohode, tečaje, predavanja in srečanja. Mladinski odsek bo organiziral 59. Planinski tabor. Sodelovali bodo v skupnih akcijah v organizaciji MDO Notranjske. Društvo bo aktivno v Športni zvezi Vrhnika, sodelovalo bo z ZIC Vrhnika, Civilno zaščito in vsemi sorodnimi društvi in organizacijami. Vse akcije bodo objavljene na spletni strani PD Vrhnika in na razobešenih plakatih. Sledile so volitve za organe PD Vrhnika. Izvolili smo novega, starega predsednika, Tomaža Stržinarja, tajnico in blagajničarko ter člane upravnega odbora, častnega razsodišča in nadzornega odbora. Sledil je pozdrav gostov. Vsi so nam zaželeli varen korak po planinskih poteh. Dokaz, da smo bili v letu 2022 pridni, je podelitev društvenih priznanj. Diplomo PD Vrhnika sta prejela Marjan Grom in Manca Kočevar. Bronasti znak PD Vrhnika sta prejeli Vesna Klavora in Marjeta Krambergar. Srebrni znak PD Vrhnika so prejeli Andrej Kolenc, Sonja Repnik in Sonja Zalar Bizjak, zlati znak PD Vrhnika pa Miran Klavora. Po končanem uradnem delu nas je predsednik društva presenetil z biltenom, ki je bil izdan za 60 let delovanja društva. V njem je opisano delo za obdobje zadnjih deset let. Ob koncu se zahvaljujemo OŠ Ivana Cankarja, ki nam je odstopila prostor za občni zbor. Zahvaljujemo se tudi ekipi s koče na Planini in Pekarni Adamič, d. o. o., ki so poskrbeli za pogostitev. Polona Verbič 68 NAS CASOPIS 513/27. 3. 2023 CMYK 27. marec 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si M A L I Storitve Lesene voščilnice različnih prazničnih motivov. Ročno izdelane. Več informacij in naročilo na tel. št.: 040 235 455 (Robert). Trajno vam odpravim depresijo, razne strahove, tesnobo, izgorelost, ljubosumje, anksioznost, nespečnost, stres, panične napade ... s terapijo EFT. Mojca NENDL, 051-780-724, www. eft.si, mojca@eft.si. Globinsko čiščenje sedežne garniture, cena 70 €. Tel.: 031 648 877, Nina. Če imate naporen urnik ali pa ste starejši in potrebujete pomoč pri hišnih opravilih, sem vam na voljo. Tel.: 040 784 718. Iščemo delavca za gradbena dela (slikopleskarstvo, fasade, knauf, keramika …). Tel. 031 511 072. Nudimo izdelke iz železa in inoksa: ograje, pohištvo ... Za vse informacije smo vam na voljo na številki 070 999 985. Nudim pomoč v gospodinjstvu – čiščenje. Tel.: 040 127 345 (Maja). Kupim manjšo hišo v okolici Borovnice, Vrhnike, Ljubljane ... z urejeno dokumentacijo. Cena po dogovoru. Tel. 070 890 961. Parceli, 4424 m2 (št. 1207) in 3989 m2 (št. 1212, obe k.o. Zaklanec), prodam. Parceli sta v zazidalnem načrtu, vložena je vloga za spremembo namembnosti. Sončna lega med Podolnico in Zaklancem z lepim razgledom. Tel. 031 819 330. Objekt za skladiščenje oddam v najem. Lokacija: blizu Vrhnike. Velikost: 170 m2. Tel. 040 250 473 ali 01 755 2294. Parcelo na barju, 17 arov, prodam. 031 255 648 Kmetijstvo Prodam traktorsko brano, ježevko. Telefon: 031 558 643. Cvetlični in gozdni med iz Podlipske doline. Dostavimo tudi na dom. Tel. 041 328 799. Prodam traktor Massey Ferguson 35, s kabino, povsem obnovljen. Telefon: 041 577 470. Potrebujem varstvo za psa (bišon, star eno leto, 5 kg). Trajanje en mesec: maj/junij. Lokacija: Vrhnika. Tel.: 040 362 763. Prodam plužno desko za sneg, 240 x 70, s hidravličnim obračanjem, tritočkovnim priklopom na čelo hidravlike. Nikoli uporabljen. Tel.: 041 849 985. Iščem serviserja za popravilo vrtalke Bosch (Bosch GBH5 – 40 DE). Tel.: 041 614 303. Prodam jermen za na traktor. Tel.: 041 849 985. Nudim čiščenje stanovanj in lokalov. Tel.: 031 558 071. Nepremičnine, gradnja Star les – ostrešje hleva – prodam. Tel: 041 612 847. Delavnica – obnovljena kovačnica, 130 m2 delovne površine, 100 m2 skladišča nad delavnico, adaptirana leta 2000, vsa infrastruktura. Delavnica je ob glavni cesti Dobrova– Horjul v vasi Zaklanec, parcela 230 m2. Stavba je vpisana kot stanovanjski objekt, prodam za 180 tisoč evrov (po dogovoru). Janez: Tel: 031 819 330. Drva kostanjeva, hrastova, smrekova, mešana prodam. Zagotovo so suha. Naprodaj tudi smrekovi krajniki in žamanje za spodkuriti. Vse razrezano. Tudi manjše količine. Lokacija Log pri Brezovici. Tel.: 041 / 575 430. Trajne visoke grede – narejene iz vibriranega armiranega betona, ojačanega s steklenimi vlakni. Primer: velikost 195 cm x 100 cm x 84 cm, cena 340 evrov, velikost 275 cm x 140 cm x 84 cm, cena 420 evrov v sivi ali beli barvi. Mogoče so tudi druge barve, velikosti in oblike (L, U). Temelji niso potrebni. Več informacij: Aljoša, 041 369 170. Obračalnik znamke Spider, SIP350, nov, prodam. Tel. 031 819 330. Prodam špirovce, različnih dolžin, 12 x 14 cm. Telefon: 031 285 622. Balirka za kocke, Galignani 5100, lepo ohranjena, malo rabljena, brezhibna, prodam. Tel. 031 819 330. Prodam peč za centralno ogrevanje Buderus, 11 kw rabljena, z gorilcem, in bojler, 300 L, s toplotno črpalko. Tel.: 041 613 944. Najamemo stanovanje za 4-člansko družino. Telefon: 041 89 87 89. Poštni nabiralnik, bele barve, znamke Rottner tresor, nov, original embalaža, nepoškodovan, 36,6 x 11,5 x 39 cm, nerjaveče jeklo, teža 2,8 kg, zaklepa s cilindrično ključavnico - dva ključa, zelo ugodno prodam. 051 258 004. Kupim kmetijsko zemljišče na območju Horjula, Drenovega Griča, Dobrove. Tel.: 051242531. Oddam sobo eni osebi. SMS na 069 606 857. Prodam tri velikolistne slovenske lipe in tri breze, vse posajeno v loncih. Tel: 041 499-424. Prodam štiri velike sadike aronije, ribeza in črnih malin. Tel: 041 499424. Ostalo Kupim manjši, dobro ohranjen motor – 25 km/h. Ponudbe na: 041 87 87 39 Prodam električni invalidski 69 O G L A S I voziček – juvo b4, širši model, letnik marec 2019, zelo malo rabljen. Cena 2500 evrov oz. po dogovoru. Tel. 01 7565286, 051 359 455. Prodam razne stole, mize. Telefon: 041 583 629. Starinsko omaro, kuhinjsko kredenco, mizarsko mizo, skrinjo, mizo, stole, klop ... kupim 041 623 165. Prodam sušilni stroj za perilo, malo rabljen. Telefon: 040 714 119. od 1,5 m2 do 3 m2. Tel.: 071 259 440. Prodam krzneno jakno, kanadski bizam, elegantno, zelo lepo ohranjeno, toplo, št.42–44. Info 041 828455. Trobenta Dignatone, starejša, v kovčku, brezhibna, od gorenjskega trobentača, prodam. Tel.071 259 440. Tri nove mize, 2 m x 1 m, aluminijasto ogrodje, montažne noge, vodoodporna plošča, in šest novih kovinskih stolov z blazinami – prodam. 071 259 440. Moško obleko, novo, sive barve, prodam. Ženski lovski plašč, št. 42, pet moških novih hlač (pas 105 cm), prodam. Prodam tudi zbirko lovskih knjig (priročniki). Telefon: 070 670 933. Slika Marije z Jezusom in stenski križ. Ročno izdelano v tehniki intarzije v lesu. Tel. 040 235 455. Prodam dve dobro ohranjeni češnjevi starinski omari. Cena po dogovoru. Več informacij na tel.: 041309-026. Otroški skiro iz aluminija (do 60 kg), stabilen, lahek, balanca se prilagaja višini otroka, strehici za kolesa, zadnjo zavoro, ter zložljivo nogico za prosostoječo postavitev skiroja. Zelo ohranjen in zelo ugodno! 051 258 004 Poslovno/študentsko torbo Roncato črne barve, dimenz. 43 x 31 x 7 (raztegne se do 14 cm), 3 večji prekati, primerna za računalnik, akte, mape...udoben ročaj, naramni pas po želji, iz kvalitetnega materiala, nikoli rabljena, ugodno prodam. Zraven podarim še tipkovnico. 051 258 004 Prodam peč (Veto) za centralno ogrevanje za 2000 evrov. Prodam tudi cisterno za olje – za 100 evrov. 040 450 527 Prodam kavč, primeren za spanje, kot nov, 210 x 1,10 (širina). Cena: sto evrov. Telefon: 041 573 812. Prodam posteljo 200 x 120 cm, Alples, zelo malo rabljena. Prodam tudi vzmetnico Dormeo, debeline 16 cm, in 5 cm nadvložka. Tel.: 031 685 783. Prodam kakovostna mešana suha drva. Možnost prevoza na dom. Tel.: 031 740 792 ali 051 872. 404. Lestenec, muransko steklo, s pozlačeno obrobo. Prodam tudi ogledalo, 97 x 97 cm. 01 3641 288 Proučevanje Svetega pisma v majhni skupini na Vrhniki. Vabljeni vsi, ki ste iskrenega srca, ne glede na spol, starost ali izobrazbo. Skupina je brezplačna. Prijave na tel. 040 475 703. Prodam bojler za kmečko peč. Telefon: 031 558 643. Prodam ženske zimske škornje, št. 43, simbolična cena. Tel.: 040 784 718. Odkupim velike gramofonske plošče džez in rok glasbe. Tel.: 064 185 331. Ugodno prodam kuharsko knjigo prvega kuharja sveta Henrija Paula Pellaprata Moderna francoska in mednarodna kuharska umetnost. Tel.: 051 353 057. Moške čevlje, nove, št. 42, zelo ugodno prodam. Prvi par so rjavi mehki usnjeni udobni mokasini – italijanski Il Casato. Drugi par so elegantne bele superge s črno obrobo iz naravnega usnja, model Leo, modne znamke Kazar.Tel. 051 258 004. Štedilnik na trda goriva (drva), Kipperbush, temno rjave barve, 54 š x 43 g, nerabljen, samo testiran. Telefon: 040 856 975. Prodam invalidski voziček. Tel. 041 749 263. Iščemo pomoč pri negi, kuhanju, nakupu in spremstvu. Če si socialni oskrbovalec, bolničar ali medicinska sestra, se priporočamo. Tel.: 040 235 139. Prodam vino kraški teran, tel.: 041 823 163. Prodam moške bele superge Lacoste, št. 44, skoraj nove, in svečano fantovsko temno modro obleko (birma, valeta) št. 46, enkrat nošeno, dobro in ugodno. Tel. 031 356 398. Diatonično harmoniko, »Franc Kucler«, kupim. Tel. 051 311 573. Prodam merilnik srčnega tlaka, microlife BP a2 basic, letnik 4. 10. 2022. Bil je samo testiran z elektropolnilnikom. Cena 50 evrov. Tel. 031 264 138. Diatonična Harmonika Zupan, velikost 33 cm, GFC, Slakov gumb, totter midi, lepe barve, v kovčku, prodam. Tel. 031 819 330. Pečeni piščanci in burgerji – novo na vrhniški tržnici! Od 26. februarja vsako soboto okusno pečeni, tudi za domov. (Lamenka) Drva, smrekova, prodam. Zanesljivo so suha. Naprodaj tudi smrekovi krajniki in žamanje za spodkuriti. Vse razrezano. Tudi manjše količine. Lokacija Log pri Brezovici. Tel. 041 / 575 430. Prodam 300-litrski solarni spremnik (bojler) s protitočnikom in izolacijo. Tel: 041 614 303. Prodam skoraj novo vrtno kosilnico na zračno blazino znamke Flymo turbo lite 350. Informacije na tel. št.: 031 587 972. Nudim varstvo otrok na vašem domu, imam izkušnje s predšolskimi in osnovnošolskimi otroki. Moj pristop je celovit, odzivi otrok pa čudoviti. Tel.: 040 127 345 (Maja). Predšolski otroci vabljeni na gibalne urice, še je nekaj prostih mest (enkrat na teden, ob sredah). Tel.: 040 127 345 (Maja). Odrasli, ki si želite zmerno do intenzivno in obeno igrivo gibanje na svežem zraku, vabljeni na gibalnice za odrasle (vsak torek popoldan, na prostem, v vsakem vremenu). Tel: 040 127 345 (Maja). Tri plastične modre sode, 200 litrske. Cena za sod 30 evrov. 040 847 051 Prodam trimetrski hladilni pult, retro pult in dvometrski šank. Tel.: 041 670 726. MM GOZDARSTVO, d.o.o.  Sečnja in spravilo lesa  Čiščenje  ODKUP zaraščenih površin LESA NA PANJU – PLAČILO TAKOJ Prodaja drv 041/706-359 Velika Ligojna 74, 1360 Vrhnika mm.gozdarstvo@gmail.com www.gozdarske-storitve.si 69 NAS CASOPIS 513/27. 3. 2023 CMYK 27. marec 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Starine Odkupujem vse vrste starin: mizarske ponke, skrinje, orodja, kipe in drugo. Tel.: 051 258 936. Kupim stare figurice PEZ. 031 878351. Lesena kolesa od velike kočije, premera 1,3 metra – za okras ali lestenec. Prodam. Telefon: 071 259 440. »Inštrukcije« Inštrukcije kemije, telefon: 031 352 124. Zelo uspešno, z dvajsetletnimi izkušnjami, inštruiram kemijo za gimnazije, druge SŠ, osnovno šolo in pripravljam za maturo. ATOKEM. Zlatko Šorn. s. p., e-pošta: zlatko. sorn@siol.net Nudim učno pomoč šoloobveznim otrokom. Po izobrazbi sem pedagoginja in imam veliko izkušenj ter zagotavljam odlične rezultate. Več informacij: 051 346 179 Inštruiram matematiko za osnovno in srednjo šolo, tudi na vašem domu. Informacije na telefonsko številko: 031 392-842. Ima vaš osnovnošolec ali srednješolec težave pri matematiki? S svojim znanjem in izkušnjami na področju pomoči pri učenju matematike lahko pomagam, da bodo te težave hitro mimo. Pokličite na 041 621 343. Slavica Peševska. Ponujam inštrukcije za angleščino za osnovnošolce, pa tudi za srednjo šolo. 040 524 640. Ponujam inštrukcije za angleščino, slovenščino in matematiko. Zagotavljam uspeh. Lepo povabljeni. GSM: 041 878 661, Sabina Mivšek, Tičnica 24, Vrhnika. Izkušena profesorica nudi instrukcije angleščine, vse stopnje, tudi konverzacija. Tel.: 040 362 763, Vrhnika. Nudim inštrukcije (ob celostnem pristopu glede na individualnost posameznika), OŠ in začetek SŠ. Matematika, biologija, slovenščina, potencialno tudi še kateri drug naravoslovno-tehniški predmet. Tel.: 040 127 345 (Maja). sem mu pripravljena pomagati. Na voljo sem tudi v dopoldanskem času. Katja, 031/404-809. Ona – on Sem v ljubezni razočaran, prijazen, zgovoren, preskrbljen moški, ki bi rad Z veseljem nudim učno pomoč učencem do 6. razreda pri vseh predmetih. Sem prof. razrednega pouka, imam dolgoletne izkušnje. Zagotavljam tudi dobre rezultate. Če vaš otrok potrebuje pomoč, me lahko pokličete po telefonu, št. 041 283 284, Barbara. Potrebuje vaš osnovnošolski otrok (do 5. razreda) pomoč pri učenju in domačih nalogah? Z veseljem zaradi bolečih, tragičnih izkušenj živel z žensko brez otrok v starosti 43 do 53 let. Ni pomembno, od kje ste, kaj imate. Pomembno je, da so Vaši nameni iskreni in pošteni. Sicer pa imam vse potrebno za prijetno skupno življenje in bom vesel primernega odziva. Tel. 031 437 067. Z vami že od leta 1973 www.visitvrhnika.si Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova-Polhov Gradec, Log-Dragomer ZAPOSLIMO: • • • OPERATER NA STROJU ZA BRIZGANJE PLASTIKE OPERATER NA STROJU ZA KOVANJE VIJAKOV DELAVEC V PROIZVODNJI - PAKIRNICI info@leskovec.si 01 754 01 21 PE Šentjošt in PE Verd F. Leskovec d.o.o. * Šentjošt 16 * 1354 Horjul zaposli ASISTENTA V KOMERCIALI (m/ž) PRIČAKUJEMO: Odlično znanje angleščine (prednost je znanje nemščine ali italijanščine) Poznavanje dela v prodaji NUDIMO: Zaposlitev za nedoločen čas s poskusnim delom Stabilno zaposlitev v mednarodnem podjetju Možnost učenja in napredovanja 70 Prijave zbiramo na: mojca.bezek@huliot.si 031 342 613 70 NAS CASOPIS 513/27. 3. 2023 CMYK 27. marec 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si TUCSON Zmagovalec velikega primerjalnega testa! Interclass cars d.o.o., Gorjupova 1, 1000 Ljubljana Tel: 01 2000 955, WWW.INTERCLASSCARS.SI Hyundai zastopnik, naslov št 123, Mesto ali kraj, tel.: 040 000 000 SOSESKA KRALOVŠE VRHNIKA PRODAJA NOVIH STANOVANJ investitor in prodajalec: SGP Graditelj d.d. - Kamnik www.sgp-graditelj.si 051 655 600 / www.kralovsevrhnika.si 71 71 NAS CASOPIS 513/27. 3. 2023 CMYK 27. marec 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 72 10.000 ARTIKLOV NA ENEM MESTU / DOBRI NASVETI IZKUŠENIH PRODAJALCEV / KAKOVOST JE NA 1. MESTU PON-PET: 7.00 - 19.00 SOB: 7.00 - 13.00 Nekaj artiklov iz naše velike ponudbe! ŽELIMO VAM BLAGOSLOVLJENE VELIKONOČNE PRAZNIKE. V osrčju Grajskega parka v Logatcu, ki je s svojimi stoletnimi drevesi in skrbno obnovljenim srednjeveškim gradom pridobil status UNESCO-ve zaščite, bo kmalu zrasel nov poslovno stanovanjski objekt »Grajski park«, katerega investitor je podjetje Aventius d.o.o., ekskluzivni prodajalec pa Ljubljana nepremičnine d.o.o. Lokacija je umeščena ob glavno cesto Logatec – Idrija in je od priključka na avtocesto oddaljena približno 5 km. V neposredni bližini je vsa potrebna infrastruktura, Osnovna šola Tabor, vrtec in več trgovskih površin. Do Ljubljane je približno 25 km po avtocesti. Objekt sestavlja 17 stanovanj in dva poslovna prostora namenjena mirni dejavnosti. Približno polovica stanovanj je že prodanih, na voljo pa je še 7 enot v velikosti od 30,5 do 119 m2 neto bivalne površine. Večini stanovanj pripada tudi prostorna loža ali terasa, ki zagotavlja možnost preživljanja prostega časa na svežem zraku v intimi svojega doma. Stanovanjem pripada shramba ter eno ali dve zunanji parkirni mesti, možen pa je tudi nakup notranje garaže z lastnim uvozom, kar je dobrodošlo tako v poletni vročini kot v zimskih snežnih zametih. Objekt bo opremljen z dvigalom, tako da je primeren za starejše, gibalno ovirane in družine z majhnimi otroki. Ljubitelji kolesarjenja boste svoja kolesa lahko varno parkirali v skupni kolesarnici. Za več informacij stopite v stik z našo prodajno službo po telefonu 030 259 000 ali po elektronski pošti n.podlogar@ljn.si. Oglasno sporočilo Grajski park Logatec – udobje bivanja v objemu narave 72 NAS CASOPIS 513/27. 3. 2023 CMYK 27. marec 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Idrijska cesta 42, 1360 Vrhnika, www.rotoks.si Telefon: 040/835-935 Pogoji: Poklicna ali strokovna izobrazba Vozniški izpit kategorije B in A1 Avto-moto mehanične izkušnje Zaradi širitve poslovanja zaposlimo serviserja vozil. Nudimo: Redno ali popoldansko pogodbeno zaposlitev preko s.p. Začetno neto plačilo 7 eur/uro Delovnik po dogovoru Delo bo obsegalo: Sestava novih motornih koles in ostalih vozil Servis motornih koles in ostalih vozil Testiranje motornih koles Dostava po Sloveniji Ostala dela po dogovoru Prijave z življenjepisom sprejemamo na email: info@rotoks.si Idrijska cesta 42, 1360 Vrhnika, www.rotoks.si Telefon: 040/835-935 Motociklizem, kategorija A1, vožnja z izpitom B kategorije (avto) + 6 ur vožnje v avtošoli. Največja ponudba v Sloveniji, več kot 25 različnih modelov stalno v ponudbi. Motociklizem, kategorija A, Energica Italija, najzmogljivejši električni motocikli na svetu. Moč: 172 KM, doseg do 420 km, pospešek 2,6 s do 100 km/h, hitro polnjenje 20 minut. THE FUTURE IS ELECTRIC 73 73 NAS CASOPIS 513/27. 3. 2023 CMYK 27. marec 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si www.lekarnaljubljana.si Veljavnost od 2. 3. do 17. 4. 2023 Včasih je prijateljski pogovor vse, kar potrebujemo. izbrano iz kataloga ugodnosti KOENCIM Q10 30 MG Z ANTIOKSIDANTI PEGASTI BADELJ Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo in raznovrstno prehrano. Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo in raznovrstno prehrano. redna cena: 9,99 cena s Kartico zvestobe redna cena: 7,10 € cena s Kartico zvestobe Prehransko dopolnilo s silimarinom in holinom, ki ima vlogo pri delovanju jeter, 30 kapsul. Prehransko dopolnilo s koencimom Q10, vitaminoma C in E ter selenom v obliki kapsul, 30 kapsul. € POPUST: 5,68 € 20 % MANDLJEVO OLJE MALČEK Na voljo več vrst, 1 kos. u go dn redna cena: 6,22 € cena s Kartico zvestobe tz POPUST: 20 % a ime i k e K ar tn ALOE OLJE ALOEVERA X2 KAKAVOVO MASLO S KOKOSOVIM OLJEM Za nego zrele in izsušene kože, brazgotin, strij in kože, nagnjene k aknam, 50 ml. Kožo mehča, neguje in ščiti, namenjeno je negi kože obraza in telesa, 100 ml. redna cena: 10,90 € cena s Kartico zvestobe 8,72 € 2po0pu%st os 1 20 % ŠKARJICE VITRY Namenjeno vsakodnevni negi, čiščenju in zaščiti občutljive dojenčkove kože, 150 ml. 4,98 € POPUST: 2 e z ves tobe 2 tic 7,99 € redna cena: 12,90 € cena s Kartico zvestobe 2 POPUST: 10,32 € 20 % Za več informacij prelistajte nov katalog ugodnosti ali nas pokličite 3 POPUST: 20 % na brezplačno telefonsko številko 080 71 17! Cene s popustom iz ZDRAVO - kataloga ugodnosti veljajo v enotah Lekarne Ljubljana, specializiranih prodajalnah LL VIVA (v okviru razpoložljivega asortimana) in v Spletni Lekarni Ljubljana na www.lekarnaljubljana.si izključno ob predložitvi Kartice zvestobe Lekarne Ljubljana ter zahtevanega števila jabolk zvestobe, sicer veljajo redne cene. Slike so simbolične, popusti se ne seštevajo. Ponudba velja od 2. 3. do 17. 4. 2023 oz. do prodaje zalog. 2Vrhnika_280x196.pdf 1 20/03/2023 09:06 Paketi neomejena komunikacija EON TV C M Y CM MY Premikaj meje mogočega v nagrajenem 5G omrežju 9,9€ OD /MES z družinskim popustom CY CMY K Obiščite prodajno mesto na Vrhniki! Molek.si d. o. o., Vrtnarija 3, 1360 Vrhnika. 070 26 44 44 telemach.si Za pakete skupine VEČ veljajo Posebni pogoji naročniških paketov VEČ, ki vsebujejo pravila primerne uporabe in med drugim po porabi v paket vključenega prenosa podatkov v Sloveniji določajo znižanje hitrosti v paketu VEČ na največ 64 kbps. Najvišja hitrost prenosa podatkov v paketu VEČ znaša do 150/50 Mbps, v paketu ŠE VEČ do 350/50 Mbps ter v paketu NAJVEČ do 1 Gbps. Po porabi 20 GB na dan se nadaljnja neomejena uporaba pri največji razpoložljivi hitrosti znotraj paketov ŠE VEČ in NAJVEČ omogoči s pošiljanjem SMS sporočila s ključno besedo »NADALJUJ« na številko 7070. Število poslanih SMS sporočil ni omejeno.Uporaba 5G omrežja je omogočena z uporabo ustreznega mobilnega aparata ter kartice SIM v paketih mobilnih storitev VEČ, ŠE VEČ in NAJVEČ. Nagrade Opensignal – 5G Global Mobile Network Experience Awards 2022, temeljijo na podlagi neodvisne analize meritev v mobilnih omrežij, ki so potekale v obdobju od 1. januarja do 29. junija 2022. Avtorske pravice 2023 Opensignal Limited. Paket TIDAL HiFi je brez doplačila že vključen v paketih NAJVEČ. Aplikacija EON TV omogoča spremljanje izbranih televizijskih programov na ustreznih mobilnih napravah. Za predstavljeno ponudbo veljajo pogoji ponudbe »Družinski popusti na pakete VEČ«. Ponudba je namenjena naročnikom paketov skupine VEČ z istim naslovom stalnega prebivališča, pri čemer se lahko povežejo največ 4 člani, ki s sklenitvijo ustreznega dogovora za popust z vezavo 24 mesecev prejmejo popust do največ 4 EUR na mesečno naročnino. Višina popusta je odvisna od števila povezanih naročnikov v družini in od izbranega paketa posameznega naročnika ter se spreminja glede na število vključenih naročnikov. Izpostavljena cena 9,9 EUR je cena paketa VEČ z upoštevanim z družinskim popustom, v primeru štirih povezanih članov v »družino«. Popust na mesečno naročnino se upošteva pri izračunu ugodnosti ob vezavi. Ponudba se izključuje z drugimi morebitnimi popusti ali akcijami, ki vključujejo popust na mesečno naročnino. Telemach Slovenija, širokopasovne komunikacije, d.o.o., Brnčičeva ulica 49a, 1231 Ljubljana - Črnuče 74 74 NAS CASOPIS 513/27. 3. 2023 CMYK 27. marec 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 75 VODOVOD & OGREVANJE d.o.o. · · · · · · Montaža lokalnih rekuperatorjev Toplotne črpalke in Pregled kanalizacije s kamero (do 20 metrov) Talno ogrevanje Klime Kronsko vrtanje · 041 737 290 Log pri Brezovici · www.bs-i.si Brane Smrtnik 031/244 495 041/688 211 instalacije.bizjan@gmail.com c e n t r a l n o o g re v a n j e · v o d o v o d n e inštalacije · adaptacije · plinske inštalacije · toplotne črpalke · kotli na d r v a , p e l e t e , s e k a n c e · re k u p e r a c i j a IŠČEMO NOVEGA SODELAVCA. Inf.: 031 244 495. OBIŠČITE NAS! OBIŠČITE NAS! POOBLAŠČEN PRODAJALEC IN SERVISER VOZIL FORD. POOBLAŠČEN PRODAJALEC IN SERVISER VOZIL ŠKODA. Tržaška cesta 425, Ljubljana T: 01 24 44 800 www.ah-klemencic.si Tržaška cesta 425, Ljubljana T: 01 24 44 800 www.ah-klemencic.si 75 NAS CASOPIS 513/27. 3. 2023 CMYK 27. marec 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 76 Aktualna elektronska številka in arhiv preteklih izdaj Našega časopisa na info@dekor-sencila.si Že 30 let! 01 755 47 88 | 051 633 740 Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. IVAN SMRTNIK Mavsarjev Janez iz Velike Ligojne (10. 5. 1932 – 17. 3. 2023) Ati, v vseh naših srcih delčki tebe so ostali, do tedaj, ko spet se ob tebi bomo zbrali! Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Dragica in hčere Irena, Kristjana, Karolina, Iva, Beti, Ana ter Metoda z družinami Tistega, ki ti podari veliko lepega, ne moreš nikoli pozabiti. Draga mami – kjerkoli si, za vedno ostajamo povezani. Pogrešali bomo tvojo bližino, nasmeh, prijazno besedo. Tvojo srčnost, ljubezen in oporo. Dobroto in vero v ljudi. Vse čudovite skupne trenutke … Ob milih zvokih citer smo se za vedno poslovili od naše zlate mame, babice in prababice ANE DRAŠLER (1929–2023) Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, dolgoletnim prijateljem in znancem, da ste bili v težkih trenutkih z nami. Iskrena hvala za vse izrečeno sožalje, tople objeme in stiske rok, besede sočutja, podarjeno cvetje in sveče. Hvala g. župniku Mohorju Rihtaršiču, pevcem Okteta Raskovec in Pogrebni službi Vrhovec za lep poslovilni obred. Posebej se zahvaljujemo citrarki za nežno glasbeno spremljavo in Zvezi združenj borcev za vrednote NOB za spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala vsem, ki ste bili del njenega življenja, jo imeli radi in jo pospremili k večnemu počitku. Vsi njeni Vrhnika, marec 2023 ZAHVALA Zapustil nas je naš mož, brat, ata in stari ata D o l n i č a r JOŽEF BUH, po domače Klovžarjev ata iz Srednjega Vrha 23 (22. 4. 1944 – 3. 3. 2023) Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, cvetje, sveče, darove za maše in cerkev. Hvala negovalkam na domu: Štefki, Niki in Anici. Posebna zahvala velja župniku Bogdanu Oražmu za obiske na domu in pogreb ter bratu kapucinu Marjanu Potočniku. Hvala tudi Pogrebni službi Lavanda. Vsi njegovi OKENSKE POLICE • STOPNICE KUHINJSKI IN KOPALNIŠKI PULTI PORTALI • BALKONSKE OBROBE NAGROBNI SPOMENIKI Dolničar d.oo.o., Siinjnjaa Go Goriricaa 34, 4, Vrh rhni nika ni ka,, teel.l.: ka l.: 040 223 105 • •• e-ma mailil:: ma m rk rkoo. o.do doln doln lnic nic icar ar@s @sio @s ioll.l.ne io l.ne nett •• • 76 NAS CASOPIS 513/27. 3. 2023 CMYK 27. marec 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si V nebesih sem doma, tam Jezus krono da, tam je moj pravi dom, tam večno srečen bom. (A. M. Slomšek) ZAHVALA MARIJA VEHAR (3. 2. 1938 – 25. 2. 2023) Ob slovesu naše mame se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, zanjo molili in jo ohranjate v svojem spominu. Hvala vsem, ki ste darovali za svete maše, sveče in cvetje. Hvala župniku g. Pojetu in drugim sodelujočim za lep obred. Z vami že od leta 1973 77 Oglašujte! Oglašujte! Oglašujte! www.visitvrhnika.si Oglašujte! v Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova-Polhov Gradec, Log-Dragomer Vsi njeni Log, februar 2023 V SLOVO Rad je imel ljudi okrog sebe, jih razveseljeval in spoštoval, sovraštva in zlobe ni poznal. Toda ni besed več njegovih in več stiska njegovih rok, ostal je le na njega spomin, a ob spominu trpek jok. ZAHVALA V SPOMIN Po hudi bolezni nas je zapustil Ob izgubi našega dragega LUKI DRAŠLERJU (rojen 15. 10. 1937), JANEZ SUHADOLNIK (1969–2023) iz Blatne Brezovice Najlepša hvala gospe Doris Gostiša za vso pomoč na pogrebu, hvala tudi župniku za lep pogrebni obred in Pogrebni službi Vrhovec. prof. športne vzgoje in trenerju atletike, dobitniku srebrne Bloudkove značke in zlate plakete Ivana Cankarja za dolgoletno delo na področju telesne kulture. Eno leto je trajala bolezen srca in ga nazadnje vzela. Pokopali smo ga v Verdu 22. 2. 2023. Zahvaljujemo se za številno slovo njegovih prijateljev, sosedov in sodelavcev, za ustne in pisne izraze sožalja ter poklonjeno cvetje in sveče. Od njega se poslavljamo: žena Helena, sinovi Luka, Gašper z družino, Domen z družino in Šimen, vnuki Zala, Ema, Nuša in Drejc ter nečakinja Mojca z družino Vsi njegovi IZIDORJA ČEPONA, Kovačevega Doreta iz Horjula (13. 5. 1931 – 22. 2. 2023) Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče, darove za svete maše ter izkazano podporo. Iskreno zahvalo izrekamo tudi ga. Barbari Gabrovšek in ga. Andreji Košir za nego, g. župniku Janezu Smrekarju in pevcem za lepo opravljen obred ter Pogrebni službi Lavanda za organizacijo. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in ga boste ohranili v lepem spominu. Žalujoči: vsi njegovi Horjul, 22. 2. 2023 Blatna Brezovica, Ljubljana, Lukovica Vsi bomo enkrat zaspali, v miru počivali vsi, delo za vselej končali, v hišo Očetovo šli. Privilegij naš je bil za teboj stopiti, te na poslednji poti bodriti. Zdaj bolečina poražena se umakne in skrb posvetna se ti lica ne dotakne. Spomin poguma tvojega ne ugasne. ELIZABETA ŠURCA OGRIN ZAHVALA Zapustil nas je ZAHVALA FRANC JANŠA FRANCI ŠTRUMBELJ (1936–2023) s Setnika Hvala vsem, ki ste jo spremljali na zadnji poti. Ob smrti našega dragega moža, ata in starega ata se iskreno zahvaljujemo sosedom, ki so se z molitvijo poslovili od njega, vsem, ki ste darovali za maše in dobre namene ter nam stali ob strani v dneh slovesa. Hvala patronažni sestri Cilki, ki se je vedno odzvala, ko smo jo potrebovali, župniku Bogdanu za duhovno oskrbo v atovi starosti, gospodu Blažu in diakonu Samu za lep pogrebni obred ter Pogrebni službi Lavanda za sočuten pristop. Naj bo Bog bogat plačnik našemu atu in tudi vsem vam. Vsi domači Vsi njegovi (23. 11. 1946 – 15. 12. 2022) ZAHVALA MINKA KRVINA, slovenska pisateljica (19. 2. 1929 – 4. 6. 2002) Vsem, ki se še kdaj spomnite nanjo in jo ohranjate v lepem spominu, se zahvaljujem. Hči Nataša z družino Ni res, da je odšel — nikoli ne bo! Ujet v naša srca z najlepšimi spomini bo vsak naš korak spremljal v tišini. Ne jokajte ob mojem grobu. Privoščite mi večni mir. Izčrpala svoje sem moči, zaprla trudne sem oči. ZAHVALA (1967—2023) Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem, znancem za izrečeno sožalje, sveče in cvetje. Hvala sosedi Tanji za poslovilni govor. Zahvaljujemo se ambulanti dr. Vezjak, dr. Bahovec, medicinski sestri Koren, patronažnemu timu, posebej Aniti Malagič za vse obiske in nesebično pomoč, NMP ZD Vrhnika, 0I Ljubljana. Hvala Pogrebni službi Vrhovec, pevcem in gospodu župniku za lepo opravljen obred. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal, a v naših srcih za vedno boš ostal. Mnogo prezgodaj nas je zapustil naš ljubeči mož, oče in dedi MARIJA GARAFOLJ SIMON OGRIN Ob izgubi naše mame, stare mame in prastare mame se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sodelavkam in sodelavcem kolektivu Vrtca Vrhnika, Domu upokojencev Vrhnika za vzpodbudne besede, sveče in darove. Hvala Pogrebni službi Vrhovec, pevcem Raskovec iz Ligojne in gospodu župniku za lepo opravljen obred. Hvala ga. Marinki Kupec za poslovilne besede. Zahvala velja tudi osebju UKC žilnega oddelka za lepo oskrbo v njenih zadnjih dneh. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Ob boleči izgubi Simona Ogrina se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, sodelavcem, prijateljem in znancem za izrečene sožalne besede, besede spodbude in tolažbe, darovane sveče in darove za svete maše. Hvala vsem pritrkovalcem, pevcem Okteta Raskovec in trobentaču, ki ste ga s pesmijo in melodijo zvonov pospremili k zadnjemu počitku. Hvala Pogrebni službi Vrhovec in gospodu župniku Mohorju Rihtaršiču za lepo opravljen pogrebni obred in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Dragi Simon, pogrešali te bomo. (7. 9. 1941 – 7. 2. 2023) Žalujoči: vsi njeni (1. 11. 1966 – 17. 2. 2023) Žalujoči: vsi tvoji 77 NAS CASOPIS 513/27. 3. 2023 CMYK 27. marec 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si DREN OV GRIČ 128, VRHNIKA 01/ 755 14 37 041 637 617 24 – URNA DOSEGLJIVOST 031 716 176 IZVAJAMO CELOTNE POGREBNE STORITVE NA OBMOČJU OBČIN VRHNIKA, DOBROVA, POLHOV GRADEC, LOG, HORJUL ... OBVESTILO Obveščamo vas, da je z dnem 1.1. 2021 na podlagi sklenjene pogodbe s Komunalnim podjetjem Vrhnika, edini pooblaščeni izvajalec pokopališke dejavnosti na Vrhniki pogrebna služba VRHOVEC. NUDIMO VAM TUDI LASTNE ŽALNE ARANŽMAJE BREZPLAČNA DOSTAVA www.vrhovec.eu Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni. (Simon Gregorčič) ZAHVALA ob izgubi najine drage mame, babice in prababice ANE SOLLNER Vsem, sorodnikom, prijateljem in znancem se zahvaljujeva, da ste nama v tem žalostnem trenutku stali ob strani. Posebno zahvalo izrekava zdravstvenemu in negovalnemu osebju v Domu upokojencev Vrhnika, gospodu župniku Janezu Šilarju za lep obred ter Pogrebni službi Pieta in pevcem. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Ohranite jo v lepem spominu. Hčerki Anka in Marija z družinama 78 Pošle so ti moči in zaprla si trudne oči. ZAHVALA V 96. letu je sklenila svojo življenjsko pot naša mama, babica in prababica IVANA KRIŽAJ, Šuštarjeva Ivanka z Zaplane (9. 4. 1927 – 18. 2. 2023) Ob boleči izgubi drage mame se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in patronažni sestri Andreji, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala za izrečeno sožalje, za darovano cvetje, sveče in darove za svete maše in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se gospodu župniku Mohorju Rihtarišiču za lepo opravljen obred, Pogrebni službi Vrhovec, pevcem in trobentaču. Vsi njeni Zaplana, februar 2023 Je čas, ki da, in čas, ki vzame; pravijo, je čas, ki celi rane. In je čas, ki nikdar ne umre in ne mine, ko zasanjaš se v spomine. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, tašče, babice in prababice IVANE LEBEN (1935–2023) iz Horjula Bil si naš in bili smo tvoji. Za teboj ostaja tisoče najlepših spominov. ZAHVALA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in darove za sv. maše, za vse izraze sožalja in spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen cerkveni obred, pevcem za poslovilne pesmi in Pogrebni službi Lavanda. FELIKS MALOVRH Vsi njeni Ob boleči izgubi moža in ata se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, tolažilne besede, cvetje, sveče in darovane svete maše. Posebna zahvala g. Franciju Bozovičarju za izrečene besede slovesa, g. župniku Janezu Smrekarju za lepo opravljen pogrebni obred ter Marjanu Žvoklju za njegovo empatijo pri dogovarjanju in izvedbi pogreba. Zahvaljujemo se prav vsem in vsakemu posebej, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. ZAHVALA Prezgodaj nas je zapustil dragi mož, oči in brat (18. 1. 1934 – 12. 2. 2023) Žalujoči: žena Betka ter otroci Robert, Srečko, Mateja in Mira z družinami Horjul JANEZ - JANKO JERAJ (25. april 1951 – 15. februar 2023) POGREBNA SLUŽBA PIETA 24-urna dosegljivost Franci Tršar s.p. 031 774 939 051 371 177 041 930 936 Gabrče 9, 1360 Vrhnika e-pošta: franci.trsar@siol.net pieta.trsar@gmail.com www.pieta.si Delujemo na območju občin Vrhnika, Borovnica, Log-Dragomer in Brezovica. Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste pokojnega v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala tudi hiši Hospic Ljubljana, govorniku Vinku, gasilcem in g. Miru Šlibarju in g. Janezu Očkonu za lep mašni obred. Vsi njegovi Bevke, februar 2023 Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše, brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (Mila Kačič) ZAHVALA Ugasnila je lučka, prižgala se je zvezda.   ..  ,        www.usluge-lavanda.si Razcveta leto za letom se cvetje, glej, leto za letom dozoreva nam sad. Priroda spreminja se, znova se vrača, le človek nikdar se ne vrne nazaj. ZAHVALA Za vedno sta se poslovila naša draga teta MARJANA DOLINAR, Jureževa teta iz Šentjošta nad Horjulom (1928–2023) in dragi stric JOŽEF DEBEVEC ALFONZ DOLINAR Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sokrajanom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, sveče, cvetje in darove za svete maše. Ob njunem slovesu se zahvaljujemo sorodnikom in znancem, ki ste ju pospremili na njuni zadnji poti. Posebna zahvala pogrebni službi, pevcem in gospodu župniku za lepo opravljen obred. Naj jima Bog povrne za vse, kar sta dobrega storila za nas. (28. 9. 1928 – 5. 1. 2023) Niževec pri Borovnici Vsi njegovi Borovnica, januar 2023 z Lesnega Brda (1934–2023) Domači in sorodniki Šentjošt nad Horjulom, januar 2023 78 NAS CASOPIS 513/27. 3. 2023 R AZVEDRILO CMYK 27. marec 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Nagradna križanka 79 SUDOKU Navodila za igranje: Cilj igre sudoku je izpopolniti mrežo tako, da se v vsakem stolpcu, vrstici in malem kvadratu 3 x 3 le enkrat uporabi ena izmed danih rešitev. Nobena številka ali barva se torej v vrstici, stolpcu ali malem kvadratu ne sme pojaviti dvakrat. Za pomoč pri reševanju si lahko pomagate z zaznamki, ki jih vpišete v prazna polja. JU NIO R LABIRINT Nagradno geslo pretekle križanke, ki je potekala pod pokroviteljstvom Avtopralnice Žagar, se je glasilo »Avtopralnica Žagar« . V uredništvo smo prejeli ogromno pisem z rešitvami. Zunanje in notranje čiščenje avtomobila so prejeli: Melita Smrtnik z Vrhnike, Janez Kogovšek z Vrzdenca in Mojca Železnik iz Črnega Vrha. Rešitve (nagradno geslo) za tokratno križanko pošljite najkasneje do 5. aprila na naslov Naš časopis, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika (ali nascasopis@zavod-cankar.si), s pripisom »Nagradna križanka«. Vrtnarstvo Hlebec bo podelil 5 bonov po 20 €. V primeru, da sem izžreban, dovoljujem da Naš časopis objavi moje osebne podatke. PRIIMEK IN IME: KONTAKTNI PODATKI: Kontaktne podatke zbiramo za namene nagradne igre in bodo v 7 dneh po izidu časopisa uničeni. Vaših osebnih podatkov ne bomo posredovali, prodajali ali zamenjali z nobenim drugim podjetjem ali fizično osebo.  Uvod v poroko Slovenec v nebesih klica. Chuck Norris lahko shrani podatke na Moški pripelje svojega prijatelja do- Pride Slovenec pred nebeška vrata. Pa mov na večerjo. Nenajavljeno. Takoj gleda sv. Peter, pa gleda ... in pravi: »Tu- navaden ključ. po službi ob pol osmih zvečer. Žena kaj piše, da bi moral v pekel, ampak gle- Chuck Norris je zmagal na Tour de ga prične nadirat, prijatelj pa se samo de na to, da si iz Slovenije, bom smatral, France z orbitrekom. Nekoč sta Chuck Norris in superman usede poleg in posluša. Žena: »Nimam da si svojo kazen že odslužil. polagala roke. Poraženec mora še dafrizure, sem brez make-upa, hiša je v nes nositi gate čez kostum. razsulu, posoda je umazana v koritu, Se še spomnite Chucka Norrisa? še vedno sem v pižami … in danes se Ko je Krištof Kolumb prinesel koruzo v mi pa res ne da še kuhati. Zakaj za vra- Evropo, je Chuck Norris na pomolu že Mafija in politika ga si pa zdaj še njega pripeljal domov?« prodajal kokice. Kakšna je razlika med mafijo in poliMož: »Ker razmišlja, da bi se poročil … Ko so izumili mobilni telefon, je imel tiko? pa sem mu obljubil demo verzijo.« Chuck Norris že dva neodgovorjena Mafija je organizirana. Sošolca Izpit Srečam zadnjič bivšega sošolca, ki se mi pohvali, da ima svojo firmo s 5000 zaposlenimi … Kasneje izvem, da je čebelar. Skoraj Profesor študentu pri ustnem izpitu: »Poglejte skozi okno tista drevesa! Jih vidite?« »Ja, vidim jih!« »Ko bodo zopet listi na njih, lahko ponovno pridete na izpit!« Janezek vesel priteče domov iz šole: »Očka, očka! Danes sem skoraj dobil petico! Očka: » Kako to misliš skoraj?« Janezek: »Hja, dobil jo je tisti, ki je sedel zraven mene.« Oči, ti si nogometaš, ti boš razumel: podaljšal sem pogodbo s tretjim razredom še za eno sezono. Nogometna Izdajatelj: Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, katerega ustanoviteljica je Občina Vrhnika. Soizdajateljice: občine Borovnica, Horjul, Dobrova-Polhov Gradec in Log-Dragomer. Urednik: Peter Perše. Časopis izhaja praviloma vsak zadnji ponedeljek v mesecu. Brezplačno ga prejmejo vsa gospodinjstva v omenjenih občinah. Ponatis posameznih delov ali celote časopisa za objavo v drugih medijih je mogoč samo s pisnim dovoljenjem uredništva. Uredništvo si pridružuje pravico, da nenaročenih prispevkov ne objavi. Pisma bralcev morajo biti obvezno opremljena s polnim naslovom s telefonsko številko. Naslov: Naš časopis, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika. Telefon uredništva: 041 336 277, telefon tajništva: 01 7506 630. elektronski naslov nascasopis@zavod-cankar.si. Celostna grafična podoba Našega časopisa: Studio OKUSI - Vrhnika, oblikovalec Jani Govekar. Grafična realizacija: Tomograf, Tomo Cesar, s. p., naklada 14 060 izvodov; tisk Tiskarna Salomon. Cena zahvale: 68,72 evra. ISSN: 2536-4073 79 NAS CASOPIS 513/27. 3. 2023 OGLASI CMYK 27. marec 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si TOLEA d.o.o., Robova c. 6, Vrhnika. Pooblaščeni prodajalec Telekom Slovenije, d.d.. Možne so napake v tisku. Slike so simbolne. VSI PAKETI NAJ ŽE OD 7,99€ /mesec MEGA PHONE VRHNIKA TC MERCATOR VRHNIKA Robova cesta 6, T: 01 755 71 61 / M: 041 342 000, mega.phone@siol.net SUPER PONUDBA -15%* *Akcija velja za artikla RA 698007 in RA 698006 RASTLINA MESECA SURFINIJA -20%* eurogarden.eu PE DOBROVA PRI LJ | PE KRŠKO | tel: 01 24 25 100 *Akcija traja od 1. do 30. 4. 2023 oz. do razprodaje zalog. Popusti se med seboj ne seštevajo. VSE ZA VRT IN OKOLICO 80 -20%* *Akcija velja za brokoli, šifra: 3830034422106 80