St. 13.
Maribor, dne S20. marca 1907.
Tečaj XLI.
SLOVENSKI GOSPODAR
List ljudstvu v pouk in zabavo.
/kija vsak četrtek in velja s poštnino vrni in v Mariboru s pošiljanjem _ na (lom za celo leto 4 K, pol leta 2K in za četrt leta 1 K Naročnina za Nemčijo 5 K, za druge izyenavstrijske dežele 6 K. Kdor hod;' -»m ponj. plača na leto samo 3 K. Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. List se dopošilja do odpovedi. — Deležniki ,,Katoliškega tiskovnega društva" dobivaj» !•!+ brez posebne naročnine. Posamezni listi stauejo 10 vin. Uredništvo: Koroška cesta štev. 6. — Rokopisi se ne vračajo. UpraVništvo Koroška cesta štev. 5, vsprejema. naročnino, inserate in reklamacije. 7a inserate e plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 15 vin., za uvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglasi* primeren popust. Inserati se sprejemajo do srede zjutraj. — Nezaprte reklamacije
so poštnine proste.
Slovenski kmečki volilci
„Slovenska kmečka zveza" je sklicala v vsakem okraju zaupen shod, ki naj določi kandidata. Vsled sklepov teh zaupnih shodov bo kandidiral
Frane Roškar, ^posestnik v St. Jurju v Slov. gor. in deželni poslanec
v volilnem okraju Maribor levi breg Drave, St. Lenart, Gornja Radgona in Ljutomer.
<r*
Frane P i šek, posestnik in župan v Hotinji vasi
v volilnem okraju Maribor desni breg Drave, Slovenska Bistrica in Konjice.
Dr. Anton Korošec,
urednik v Mariboru v volilnem okraju Šmarje, Rogatec, Kozje.
Dr. Jožef Povalej.
veleposestnik v .St. Juriju ob juž. žel. in finančni komisar v Mariboru.
v volilnem okraju Celje in Vransko.
Franc Robič,
deželni odbornik v Gradcu
v volilnem okraju Marnberg, Slovenjgradec, Šoštanj in Gornjigrad.
Dr. Ivan Benkovlč,
odvetnik v Brežicah v volilnem okraju Brežice^ Sevnica in Laško.
Dr. Miroslav P loj,
dvorni svetnik na Dunaju
v volilnem okraju Ptuj in Ormož.
Kmetje! Ti poslanci priznavajo program Kmečke zveze za svojega, one zveze torej, ki si je stavila za nalogo združiti potom krepke gospodarske organizacije vse kmete v en tabor ter „z združenimi močmi" se bojevati za koristi kmečkega stanu.
Vsak kmet, ki ljubi svoj stan in ki mu hoče dobro, bo volil dne 14. maja te kandidate!
Somišljeniki! Na delo! Na agitacijo! Vsi na krov! Sovražniki, zviti in prekanjeni bodo prišli s sladkimi besedami, da premotijo kmečke volilce. Tukaj bode Vaše delo, da odprete oči tem, ki še dvomijo.
Ce stori vsak svojo dolžnost, bo zmaga naša, zmaga kmečka!
2. (i. Roblek sam nI hotel sprejeti kandidature, ker je bolan.
G. Roblek je bolj pameten, ko liberalni kri-čači iz Celja. Mož dobro ve, da ni za politično a "-notacijo in ne za poslanca. Zato se je dolgo branil teh sitnih liberalnih muh, in ni hotel sprejeti kandidature. Le z največjo silo se je dal pregovoriti, ko so .mu rekli, da bodo že oni zanj delali. Gosp. Roblek je pa bolj odkritosrčen, ko liberalni voditelji in je na shodu rekel: „Z žalostjo vam moram reči, da sem bolan. Jaz nfe bom prirejal shodov. Poslaništvo b o d e m moral kmalu zopet odložiti.
S. Roblek ni zmožen za poslanca, ker je rekel, da ne bo delal, ker je bolan.
Liberalci si mislijo, da je državni zbor bolnišnica, ker bi radi vanj spravili bolnika. Za Boga, kaj pa hočemo z bolnikom v državnem zboru? Zadosti, da. moramo prenašati neklelavnost liberalnih kmetov-poslancev Roša in Kočevarja. Pa ta dva sta saj rekla, da bosta delala. G. Roblek pa že naprej pravi, da ne bo delal po shodih i. t. d., ker je bolan.
4. Roblek hoče kmalu odložiti poslaništvo.
Celjski liberalci mislijo, da mi nimamo drugega dela, kakor samo postavljati kandidate. Zakaj nam hočejo nalagati nepotrebno delo, da bi volili zdaj g. Robleka, čez par mesecev pa zopet novega kandidata. Kar lahko opravimo z enim potom, ne bomo delali dvakrat. Z nepotrebnimi volitvami ne bomo tratili dragega časa.
5. Roblek ne more imeti zaupanja Kmečke zveze.
G. Roblek je sam rekel, da bo hodil „po svojih potih." 'Zdaj se trudimo v Kmečki zvezi, da bi vsi kmetje skupaj držali, ker le tako lahko kaj dosežemo. G. Robleku pa zapovejo celjski liberalci, da ne sme iti s Kmečko zvezo. Na shodu je rekel neki kmet g. Robleku, naj se predstavi Kmečki zvezi nia Jožefovo v Celju. G. Roblek pa je rekel: „Jaz se ne b o m p r e d s t a v 1 j a 1 K m e č k i z v e z i."
6. Roblek je pustil razžaliti Kmečko zvezo.
Liberalni vodja dr. Kukovec je strašno žalil ude Kmečke zveze na shodu v Žalcu. Rekel je, da so to sami podrepniki, ki bodo prišli na Jožefovo na zaupni shod v Celje. G. Roblek pa je na vse te žalitve molčal in ni zavrnil akademično izobraženega odvetniškega uradnika, ki pljuva v kmečko skledo, ko je prišel do mastne uradniške, odvetniške plače. Človek ne bi imel lastnega spoštovanja samesa sebe, če bi volil takega moža, ki pusti, da se sramoti po takih liberalcih.
Kandidatura g. Robleka propadla.
1. G. Roblek je bil kandidat liberalne stranke.
Znano je po celem Slovenskem, da takih hinavcev ni na svetu, kakor so štajerski mladi liberalci. Z odkritim čelom si ne upajo na dan, zato delajo ,.po ovinkih", kakor se glasi njihovo načelo, ki jo je izdal general liberalne stranke, g. dr. Kukovec. Da bi vlovili dobro misleče kmete, zato niso povedali, da je g. Roblek kanjdidat njihove liberalne stranke, ampak so rekli, da je „neodvisni" kandidat. Na plakatih za shod.v Žalcu so bili podpisani neodvisni kmetje, liberalci so pa pošiljali zaupna vabila na shod, na katerih so bili Dodpisani sami liberalni voditelji: dr. Kukovec, dr. Božič, dr. Karba itd. Že iz tega se vidi, da je bil g. Roblek „oo ovinkih" kandidat liberalne stranke. Liberalne stranke pa ne maramo, torej proč ž njenim kandidatom.
Mi še pa imamo tudi druge dokaze, da je bil g. Roblek postavljen od liberalne stranke. Mi tudi vemo iz gotovih virov, da so bili pri g. Robleku liberalni gospodje iz Celja in so ca prosili, naj sprejme kandidaturo kot „neodvisen" kandidat. Zato so v IŽalcu priporočali Robleka pristaši liberalne stranke, dr. Kukovec, graščak Schauer, ki je svak dr. Stikerja, blarajničarja liberalne stranke itd.
Kdo še je pa dvomil, da bi bil g. Roblek kandidat liberalne stranke, ta se je pa prepričal na shodu v Celju, da je v resnici tako. Kdo je kričal pred zborovalno sobo: „Živijo Roblek!" Sami liberalni paglavci, ki jih je komandiral general liberalne stranke, dr. Kukovec.
Zupan Urlep iz St. Jurja ob juž. žel. nima več ugleda — občani varujte svoje poštenje ter zahtevajte, da takoj odstopi.
Župan Urlep je skušal priti na zaupni shod na sledeče nepoštene načine:
1.	Najprej je hotel priti v dvorano z nekim vabilom na drugo ime, ne na svoje ime. Ko so ga pa možje spoznali, so mu vabilo (na tuje ime) proč vzeli in iz dvorane nagnali.
2.	Zdaj je poskušal na drug način. Sol jo k vratom na galerijo, kjer so tudi uhajali zaupni možje. Pri teh vratih berači župan Urlep za zaupno vabilo, da bi smel iti noter. Mož, ki je nadzoroval vhod in dajal vabila, župana Urleba ni poznal ter je djal: „Dobro, pa idi! Kako se pišete, da Vam napišem vabilo?" — Župan Urleb odgovori: „Blaž Urleb". — Zaupni mož se spomni, da se tako piše znani župan Urleb ter mu reče: A, vam ne dam vabila, Vi ste župan Urleb!" — Župan Urleb pa reče: „Ne, nisem župan Urleb. jaz sem posestnik Urleb". Zaupnik mu pravi: „Ali res niste tisti župan Urleb? — Župan Urleb reče: „Ne!" En Ur-lebov pristaš, ki je stal v bližini, še pritrdi, da to ni tisti župan Urleb. Nato mu da zaupnik vabilo, in župan Urleb je bil srečno na galeriji. Pred zborovanjem pa reče predsednik zaupnega shoda: „Ako je kdo tak tukaj, ki ni bil povabljen na zaupni shod, naj se odstrani". Tu pa zadoni iz več grl: „Župan Urleb!" Nato predsednik zborovanja: „Poživljam g. Urleba naj se odstrani, ker nt bil povabljen na ta zaupni shod". V občno sramoto se potem vzdigne ta posestnik, „ne župan" Urleb ter izgine iz zboroval-nih prostorov. Pošteni St. Jurčani, ako imate kaj
častnega čuta v sobi. poskrbijo, da ta Blaž Urleb res ne bo več župan Urleb, ampak samo posestnik Blaž Urleb žalostnega spomina. — Slovenski možje pa bi naj volili g. Robleka, torej kandidata, ki ga priporoča ta junak Urleb?
Prof. dr. Dolar in Jošt med razgrajači.
Med tistimi liberalnimi pobalini, ki jih je komandiral po ovinkih dr. Kukovec, kako naj kričijo in razgrajajo in žvižgajo pred zaupniki „Slov. km. zveze", sta bila tudi gg. prof. dr. Dolar in Jošt. Lepa vzgojitelja mladine to!
Učitelj Voglar se na javnem prostoru norčuje iz pozdrava „Hvaljen bodi Jezus Kristus4*.
Učitelj na okoliški šoli celjski, g. Voglar je na javnem prostoru smešil pozdrav: „Hvaljen bodi J. K.!" Odkril se je pred dr. Povalejem ter ga za-smehljivo pozdravljal: „Hvaljen bodi J. Kr.!" Lep učitelj to slovenske krščanske mladine! Krščanski možje bi pa naj volili kandidata, katerega priporoča ta učitelj Voglar. G. Roblek, ali si želite take družbe? Pokažite vrata takim ljudem, ki še Vas bodo prišli prigovarjat, da še zdaj ne odstopite od kandidature.
Politični ogled.
—	Deželni zbor je sklenil v seji dne 20. t. m.
uravnavo Savinje pri Celju in Laškem in pritokov Savinje v okolici Celja. Stroški za to uravnavo so proračunjeni na 2,890.000 K; k temu da dežela20%, ki ne smejo prekoračiti svote 573.000 K. Poslanec dr. Jurtela, je predlagal uravnavo Pesnice od mosta v Dolgem dolu do Cirkniškega potoka Dod železniškim mostom, in pri Zg. Sv. Kunisundi. Se je sprejelo.
—	Dovolila se je delitev občine Jurkloštfer. Po lovica kraja Mišidol in St. Lenart se izločijo kot nova občina pod imenom: St. Lenart na)d Laškim. Istotako se dovoli razdelitev občine Legen pri Ribnici. Kraj Krecenbah bo sam zase občina. Prošnja občine Obriš, da se zavaruje dravsko obrežje pri G rabah, se reši na ta način, da naj država zavaruje obrežje in naj se pogaja s hrvaško vlado zaradi uravnave tega dela Drave. — Zgodovinskemu društvu za slovensko Štajersko se dovoli 400 K podpore. — Poslanec Hrašovec in tovariši so interpeli-rali namestnika, da se omeji • podeljevanje koncesij za žganjetoč. — Poslanec R o š k a r je interpeliral deželni odbor zaradi oddaje trt iz deželnih nasadov in zaradi podraženja bakrenega vitrijola. — Poslanec Ploj predlaga podporo za po uimah prizadete na Spod. Štajerskem. Dne 21. t. m. je govoril poslanec dr. Hrašovec proti krivičnemu postopanju štajerske kmetijske družbe, ki zabranjuje ustanavljanje podružnic med Slovengi. — Isti dan v zve-černi seji se je odklonil tudi v zbornici predlog zaradi volilne dolžnosti. Dne 22. t. m. je odgovarjal namestnik grof Clary na interpelacijo zaradi preložitve glavnih počitnic. Namestnik je rekel, da deželni šolski svet dosedaj ni mogel iz nobenih vzrokov razveljaviti sklepe okrajnih šolskih svetov zaradi določitve glavnih počitnic, čeravno mu je došlo mnogo prošenj, ki so pa vse po enem kopitu narejene. Lep deželni šolski svet, ki se ne ozira na prošnje, čeravno vidi v tem, ker so vse jednake, da je med prebivalstvom splošna želja. — Poslanec Vošnjak je govoril o razmerah na Dobrni. — Poslanec dr. Ploj je utemeljeval predlog o podpori za Franc Ko-vačec in Franc Kocjan v Stari vasi, Jožefa Zaje v Bukovji, katerim so zemeljski plazi uničili vinograde.
—	Zaradi železnice med kolodvorom in mestom SI. Bistrica je deželni zbor pooblastil deželni odbor, da stori vse korake, da se zida ta proga, in če ne bodo stroški večji kakor 292.000 Kprevzeti to železnico.
Koroški Slovenci so v zadnjem času začeli razvijati živahno agitacijo, posebno po tako znanem slovenskem volilnem okraju. Kakor je soditi, doprinese g. Grafenauer vendaz žrtev, ter ao kandidiral v tem okraju. S tem je okraj skoro-da zasiguran za Slovence.
—	Volilna dolžnost. Politični odsek deželnega zbora je v svoji seji dne 20. t. m. odklonil pr Hog barona Rokitanski za volilno dolžnost. Za so glasovali: poslanci Ploj, Hagenhofer, Schoiswohl, Rokitansky; proti poslanci Saherl, Sutter, grof Stiirgh, Reitter in Kokošineg. Baron Moskon ni glasoval.
DC Prihodnja Številka izide v petel*. "3G
—	Novi vojni zakon. Z Dunaja se poroča, da pripravljajo v vojnem ministrstvu nov vojni zakon, ki bo osnovan na dveletni vojaški službi, vsled česar bo treba 35.000 mož več na leto in večji strošek 120 mil. kron.
—	Potovanje cesarjevo v Prago je zopet odloženo. Cesar odpotuje v Prago še le okoli 20. aprila, ko bo vreme topleje. V Pragi ostane do konca aprila.
—	Kmetje in socialna demokracija na Češkem so v najhujšem boju. Kmečka stranka širi v velikih množinah brošure, v katerih je dokazano z irreki socialdemok aških voditeljev, da dela socialna demokracija na uničenje kmečkih posestev.
—	Ogrski šolski zakon sprejet. Odrska zbornica je sprejela ogrski šolski' zakon o uredbi plač državnim ljudskošolskim učiteljem. Upor zastopnikov nemažarskih narodnosti ni nič izdal. Sedaj še bo začelo divje preganjanje nemažarskih učiteljev in zatiranje nemažarskih šol.
—	Kmečki upor na Rumunskem. V severni Rumuniji so izbruhnili dne 18. t. m. kmečki nemiri v okrajih Jassy in Suczava. Kmetje zahtevajo, naj se razdeli zemlja veleposestnikov in poženo iz dežele judovske pijavke. Najhujši nemiri so izbruhnili v v Bothšaniju blizu avstrijske meje ob Bukovini. Kmetje so zažgali judovsko predmestje in krvavo pretepli jude, ki trumoma beže v Bukovino. V Drohoju so planili kmetje na veleposestniške dvorce ter mogotce prisilili, da so obljubili, prepustiti kmetom svoja zemljišča. Ko je prišlo vojaštvo, so se kmetje umaknili, a se kmalu nato zopet privalili na veleposestniške dvorce ter jih naskočili, potem pa v mestecu razbili vse judovske trgovine. En bataljon pehote je v diru korakfi proti kmetom, toda ti so se šele umaknili, ko so oddali vojaki eno salvo v zrak. Vojaki so prijeli 18 kmečkih vodij. V Berczanih so Kmetje judovske bajte popolnoma porušili. Vojaštvo je ustrelilo 5 izgrednikov, devet pa težko ranilo. Do-zdaj je pribežalo v Bukovino 2000 judov. Okrajni načelnik v J a s s y j u je odstopil, ker mu vlada ni dala za preprečitev nemirov dovolj vojakov na razpolago. Ministrski predsednik Cantacuzene je dobil obvestilo, dai bodo kmečki nemiri z vso silo izbruhnili spomladi, ko se odtaja sneg. Kmetje pripravljajo veliko akcijo proti oderuškim posestnikom in judom. Minister Bratiano je v poslanski zbornici izjavil, da bo treba izdati zakon proti veleposestnikom, ki glede na oddajanje zemljišč v najem sklepajo med seboj zveze proti kmetom najemnikom. Judje so brzojavno prosili kralja pomoči, češ, da so kralju zvesti in miroljubni. Korno poveljstvo v Jassyju je upokli-ealo vse rezerviste.
Iz glavnega mesta Bukarešta se poroča 20. t. m.: Kmečki punt se razširja po celi deželi. 30.000 kmetov oblega glavno mesto Moldave, Jassy. Trgovci, ki se boje, da bodo kmetje mesto naskočili, so svoje trgovine zabarikadirali. Garnizija v Jassyju je šibka in se kmetom ne bo mogla ustaviti. 300 kmetov je naskočilo mestece Pazurari, toda vojaštvo jih je pognalo nazaj ter več kmetov ustrelilo^ Kmetje so plenili po mestu Burdujeni in judom vse vzeli. Baje držijo vojaki s kmeti. 2000 kmetov koraka proti mestecu Mihaleny. Na avstrijsko ozemlje je zbežalo 7000 judov.
—	Ruska. V dumi se je strop velike sejne dvorane podrl v petek dne 15. t. m. zjutraj. K sreči ni bilo nikogar v dvorani. Zato je morala duma zborovati v torek dne 20 t. m. v dru^i dvorani. Položaj je na Ruskem sedaj zelo nejasen. Kako star lišče zavzemajo novi poslanci napram vladi se. še sedaj ne ve, ker si nobena stranka ne ¡upa prav prijeti, ker ne ve, kake posledice bi imela.
—	Vojska. V Srednji Ameriki se bije sedaj hud boj. Armada ljudovlade Nikaragua je popolnoma porazila po tridnevni bitki združene čete ljudovlad Salvador in Honduras. Na obeh straneh je čez tisoč mrtvih. Nikaragviška se pomika * proti hondur-ski prestolnici.
Razne novice.
*	Volilni imeniki bodo te dni že mnogokje razpoloženi. Nujno poživljamo in prosimo svoje somišljenike, da pregledajo imenike in reklamirajo, kjer je potrebno.Kako se postopa pri reklamiranju, obrazložil je „Naš Dom" štev. 3. Dotična številka še je v tiskarni na razpolago. Kdor ni v volilnem imeniku, ne sme voliti, če ima sicer tudi volilno pravico.
*	Javno vprašanje na deželnega poslanca Roša? Ali je res, da vi kot poslanec slovenskega ljudstva, ki imate v prvi vrsti dolžnost čuvati in braniti pravice slovenskega naroda in jezika, v svoji občini uradujete nemško? Pričakujemo jasnega odgovora in bomo potem dalje govorili
*	Ulogo je pozabil zadnji „Stajerc" v igri, ki jo igra pred, slovenskim ljudstvom. List je ustanovljen za slovenskega kmeta in slovensko ljudstvo, in nihče ne sme vedeti, da so njegovi krušni očetje ptujski trgovci in žganjarji, v zadnji številki pa list prinaša kar uvodni članek, ne za kakega kmeta, ampak za — Orniga. Slavi ga, kar je storil za mesto Ptuj. Ali bo sčasoma vendar vrgel krinko od sebe?
*	Ali se ne sramujete? Vikar Gorišek v Celju je s svojim neumornim delovanjem za ljudski napredek in blagor postal nevaren mladim celjskim liberalcem in ker se čutijo nesposobne in nezmožne, da bi le od daleč mogli tako blagonosno delovati, za to
zahtevajo sedaj ti junaki — naj cerkvena oblast Go-rišeka takoj odstrani iz Celja. Ali vas ni sram, celjski hujskači? Ker vam Gorišek meša liberalne štrene in ste nesposobni za odpor, kličete višjo oblast na pomoč. Fej vam, zajčje duše!
*	„Burni prizori". Zadnja „Domovina" piše, da je prišlo po zaupnem shodu v Celju do „burnih" prizorov med udeleženci shoda „Narodne stranke" in zaupniki „Kmečke zveze". Torej imenuje tiste surove napade in tisto nesramno psovanje mlečezobnih smrkolinov Narodne stranke „burni prizori". Tako hinavsko pisati zna samo „Domovina". Kmetje, ki ste bili navzoči v Celju in ki ste bili od ljudi Narodne stranke javno opsovani, povejte svojim sosedom o teh burnih prizorih, da bodo kmetje vedeli, kako skuša „Domovina" zakriti surovost „Narodne stranke" in da nima grajalne besede za tako grdo postopanje. Zarukani kmetje, iarške riti, backi smr-kovci, zarukanci. . . take priimke so dajali liberalni kričači kmetom, ki se nočejo ukloniti celjskim doh-tarjem, a „Domovina" nima grajalne besede. Kmetje, kje so vaši prijatelji?
*	„Domovina" je popolnoma presenečena od zadnjega shoda „Kmečke zveze" v Celju. Jezi jo, da niso sprejeli naši kmetje kandidata liberalne stranke Robleka. Zato pa skuša z lažjo prikriti uspeh zborovanja, ki je sijajno obsodil rovanje liberalnih stran-karjev. „Domovina" pravi, da je bilo navidezno približno dve tretini zaupnikov za dr. Povaleja. Vidiš, . „Domovinica", to je laž! Samo okoli 10 rok se je vzdignilo, ko je predsednik vprašal, kdo je proti dr. Povaleju. Laž ima kratke noge, zato tudi ti „Domovina" ne boš pri kmetih daleč prišla s svojo lažnji-vostjo. Saj te itak poznajo!
*	Cena prašičev na Dunaju dne 19. marca: Težki, rejeni prašiči: najlepši 132 do 134 K, srednji 120 do 134 K, lahki in slabši 108 do 118 K; mesni prašič 74 do 104 tudi 108 za 100 kg.
Ptujski okraj.
p Iz ormoškega okraja. Pretečeno nedeljo dne 17. t. m. je po rani službi božji liberalna stranka imela svoj volilni shod pri g.,Fr. Stamparju v Vuz-metincih, župnije sv. Nikolaja pri Ormožu. Sklicatelj shoda in glavni govornik je bil neki dr. Božič iz Celja, ki je med drugimi neslanostmi izbruhnil, da je treba pluniti pred tistega, ki bere „Slovenskega Gošp." G. Božič, mi smo hvaležni, da ste pokazali, da ste liberalec in toraj dosledno kmečki sovražnik. „Slov. Gosp." je veliko pred, kakor ste vi g. Božič trgali hlačice v šoli, budil naš narod, in ta list je izključno list poštenih kmetov in katoliškega razum-ništva. Na ta liberalni shod so prišli ljudje od Sv. Nikolaja, Sv, Bolfenka in iz Središča, vendar pa ne mislite, da so vsi bili liberalni privrženci, veliko jih je bilo poštenih katoliških kmetov. Za ta shod so se trudili liberalni učitelji tega okraja. Nosila so se povabila od hiše do hiše. Liberalni učitelj bolienski Slane neki vabi vedno k sebi Miklaževčane in Sre-diške „purgarje"; toda motiti se mu dajo le nerazsodni ljudje, ki nekdaj v šoli niso pod milim Bogom ničesa vedli, toraj nevedneži in nerazsodni ljudje, politični otroci, razsodni ljudje več ne marajo za Slanca.
Slovenjegraški okraj.
s Mislinjska dolina. Kakor poročajo prijateljski in neprijateljski časniki ter pri zborovanju navzoči svedoki, se je shod „Kmečke zveze" dne 3. t. m. v Slovenjgradcu izvršil v najlepšem redu in izrednem soglasju. V pohvalno lepemu številu kmetov je načrt stanovske zveze ugajal in docela se strinjajo z njim. Kakor so vsi udeležniki videli na svoje oči in se sedaj po svoji zdravi neodvisni pameti lahko prepričajo, so bili na shodu zavedni in razsodni možje kmečkega stanu, tvorečega jedro slovenskega naroda. Manjkalo se tudi ni drugih ljudi, ki niso odkritosrčni pristaši in prijatelji ne preprostega in ne slovenskega ljudstva. Pa na nje je začasno do-brodejno vplivala soglasno se vjemajoča množica postavnih mož. Niso oporekali. V kolikor so se oglašali, so kazali zadovoljnost. Dozdaj se še ni zvedelo, da bi bilo opaziti kakšno nesporazumljenje na zborovanju. Tam in daleč daleč na okolu je bilo neprisiljeno navdušenje za „Kmečko zvezo". A kmalu na to strune niso več dobro uglašene brnele, so začele škripati, cviliti in zdaj bi nekatere rade grmele. Nekaterim slovenjgraškim pregosposkim narodnjakom se zdi načrt „Kmečke zveze" dober in lep, samo preveč kmečki. Kaj počnemo, če politična spodnještajerska struja skrbi le za prospeh kmečkega ljudstva, le za zboljšanje kmetijstva, živinoreje, ljudskošolskega pouka in izobrazbe, za blagostanje in ugled kmetov, za primernejšo uravnavo in dobro ulajšavo davkov ljudstva — če meščanov in tržanov, sploh inteligence nihče ne bo upošteval: Zato so skoro modre glave rekle: ta stranka hoče skrbeti le za kmečko ljudstvo, druge stanove pa zanemarjati. Niso pa pomislili, da Kmečka zveza skrbi in deluje za vse sloje slovenskega ljudstva in niko-ga ne izključuje iz svojo sredine, razen neprijateljev, nasprotnikov in sovražnikov slovenskega kmečkega j ljudstva. Da sloni na temelju slovenskega kmečkega ljudstva, se nobeden razumen mož ne bo mogel čuditi in ne oporekati, ker je dozdaj neovrgljivo dejstvo, da je jedro Slovencev dobro katoliško slovensko kmečko ljudstvo. S katoliškim slovenskim kmečkim ljudstvom Slovenci živimo in smo, brez njega
nič . . . Po trgih in mestih živi precej slovenskega živi j a, a brez zaslombe in korenine v ljudstvu bi kmalu vse prepihala nasprotna burja. Vsak razumen človek pač računa z dejstvom, da v ubogih krajih pešajo trgi in mesta, v premožnih pa se množi blagostanje skupno naseljenih prebivalcev. Z zboljšanjem kmečkega stanja se zboljša položaj tudi drugih slojev. Vsled tega ne morejo tržki in mestni Slovenci govoriti, da Kmečka zveza ni zanje, da jim nasprotuje in škoduje, da torej morajo v obrambo svojih koristi imeti svojo mestno politično stranko. Žal, da so nekateri višji Slovenci na ta način utemeljevali svojo ločitev od Kmečke zveze. Eno pa moramo reči: na Slovenskem Stajerju po najostrejši vladni pravičnosti gotovo Slovenci v trgih in mestih nikakor ne dobijo svojih zastopnikov. Mesta in trge zastopajoči poslanci se bodo že ozirali na gmotne težnje svojih krajev; Kmečka zveza pa tudi ne izključuje gmotnih in kulturnih zadev trških in mestnih prebivalcev, a na škodo korenini in temelju slovenskega naroda se ne more v prvi vrsti vnemati le za tržane in meščane ter zapostavljati ljudstva. Slovenjgraški mestni Slovenci in nekateri višji na deželi so se torej očitno izrekli proti Kmečki zvezi, ker je preveč kmečka ter se priklopili komu? narodni stranki. Od narodne stranke se nadejajo več koristi v gmotnem in kulturnem oziru. To je naravno, ker vidijo v njenem vodstvu ne kmetov, ne kmečkih prijateljev in ne pospešiteljev ljudskih koristi, marveč sebi enake častihlepneže. Po nekod pa hoče narodna stranka biti le kmečka, hoče se do-brikati kmetom, tupatam razvija gospodarski program, a kar je dobrega, vse to so ';k>zdajni delavci na> narodnem polju ustanovili in poskrbeli za pro-cvitanje. Narodna stranka še hlačič ni imela, ko so slovenski katoliški možje ustanavljali zadruge, posojilnice, hranilnice in rajiajzno^ke; zdaj pa to pred svetom kaže kot nekaj novega, potrebnega, ob lenem pa poživlja svoje ne najodkritosrčnejše somišljenike, naj se polastijo zlasti denarnih zavodov, da potem rečejo, to je naše delo in denar od ljudstva nanošen obračajo v protiljudske namene. Celjska stranka tudi ni narodna, ker se zavzema za več nemškega) ljudskošolskega pouka. Nemščina v ljudski šoli nam ni nikdar koristila, pač pa je rakrana, ki žre na nesrečnem telesu. Samo štajercijanci in narodovci morejo odobravati in še zahtevati tako izdajalsko stremljenje. In nekateri lahkomiseljni ljudje se oklepajo take stranke, še celo njeno javno zborovanje povzročijo, vabijo nanj tudi kmete. Vrli strankarji v mislinjski dolini so pošiljali sle po kmečkih hišah, da se kmetje z lastnoročnimi podpisi zavežejo priti 19. marca na shod narodne stranke, ker se gre za važne kmečke koristi. Za ta shod in sploh za' celo nesrečno stranko pa so goreče delovali taki ljudje, ki niso nikdar pokazali srca za preprosto katoliško slovensko ljudstvo, pač pa so ga postrani za-ničevaje gledali tupatam naravnost mu škodovali zanemarjajo celo svoje stanovske dolžnosti. Znan nam je v tej dolini možakar, ki je plačan za ljudsko delo, pa se je postavil odločno proti slovenski kmečki stranki, zavzel je tako sovražno tališče, da se je postavil pod komando nekega dosluženega nem-škutarsko najgršega hujskača — sedaj pa hoče rešiti čast ožjega okraja s tem, da edini nabija plar kate za slovenjgraški liberalni shod. Na plakatu so debelo tiskani „neodvisni volilci". Kakšni so ti „neodvisni" ? Po preprosti naši pameti menda niso nikjer privezani. Zato so kakor cela stranka,, danes tako, jutri drugače. Najbrž njihova pamet ni nikjer privezana na pravem reclju, da kar semtertje bin-gljajo ter so prava stranka bingl bongl.
s Komedija v Slovenjgradcu. Uprizorila je to komedijo liberalna stranka, ko je postavila velenjskega Ježovnika za kandidata. Celjski dohtarji so hoteli zakriti, da ga oni komandirajo, in za to se je morala narediti „ljudska volja". Cujte in nikar se preveč ne smejte! Pred „volilnim" shodom se je naredil za vajo zaupen shod. Liberalci so bili sami med seboj. In naučili so par tovarišev, da so povedali: „Jaz sem za Vinko Ježovnik". Zaupni shod se sedaj zaključi in začne se javen volilni shod. Predsednik vpraša, koga hočejo volilci. Kakor učenec pred učitelja stopi prvi liberalni zastopnik iz Gornje-graškega okraja ter pove na pamet: „Jaz sem za Vinko Ježovnik". Potem stopi drugi naprej in tretji in četrti. . . Spodrknilo se ni nobenemu. In sedaj je nastopil Ježovnik ter rekel, ker je ljudska volja, da je on kandidat, je tudi božja volja, in božji volji se uda, ker je pobožen človek. Liberalci so imeli kandidata. V Velenju pa se mu vse smeji! Dostavimo še, da na liberalnem shodu v Slovenjgradcu iz vseh sodnih okrajev ni bilo. toliko ljudi navzočih, kakor na kmečkem zaupnem shodu v Velenju samo iz enega sodnega okraja,
s Velenje — zaupni shod. Dne 21. t. m. je naredila Slovenska kmečka zveza v Velenju zaupen shod za šoštanjski okraj, da se posvetuje o kandidatu za državni zbor. V kljub delavniku je bil shod dobro obiskan. S potrtim srcem in kislim obrazom je gledal liberalni kandidat Ježovnik skozi okna svoje hiše, kako stopa jeden veljaven mož za drugim proti g. Skazi, da tam izreče Ježovniku svoje nezaupanje. Ta shod je za Ježovnika največji poraz, ker so ga možje, ki ga najbolj poznajo, obsodili za nesposobnega in nezmožnega. Ko so govorniki omenjali, kako se je hvalil v Slovenjgradou, da je „pobožen kristjan" in da ga je „božja volja" poklicala za kandidata, se je vse smejalo tej domišljavosti. Pod spretnim vodstvom g. župana Skaza se je vršil zaupni shod. Govorili so dr. Korošec, Cizej,
Kranjc, Pirtošek, Koren, Klančnik, in drugi. Na to se je vršilo glasovanje in enoglasno se je sprejela kandidatura g. deželnega odbornika Fr. Robiča. Z zalivalo g. predsedniku se je končal shod.
Celjski okraj.
c Vranski okrajni zastop. Cesar je potrdil iz-*(ditevf g. Franca Zdolšeka za načelnika okrajnega zastopa in g. Miha Jezovšeka za njegovega namestnika.
o Popravek. Vsled neljube tiskovne pomote v zadnji številki v dopisu iz St. Jurija ob juž. žel. se je tiskalo ime Osel namesto O s e t, kakor se pravilno glasi.
o Roblekovi pristaši so v Celju pljuvali kmetom v obraz ter jih na nesramen način psovali. Kmet, ki drži kaj na svojo čast, ne bo volil Rob-leka. Kmečki kandidat je dr. Jos. Povalej, c. kr. lin. komisar v Mariboru.
c Shod Narodne stranke na Ponikvi. Govori' se, da niste bili na Ponikvi posebno zadovoljni. Naše sožalje! Naj vas pa tolaži dejstvo, da so bili poslušalci še bolj potrti. G. dr. Karlovšek, malo prehudo ste se držali in nastopali kakor kakšen paša. A vedite, da mi nismo vaši podložni, ampak prosti kmetje na ^rostih tifeh. Očitali ste nam naravnost neumnost in to dokazovali s tem, da ste vi prodali konja za 200 gld., med tem ko je neki kmet prodal sličnega za 95 gld. Že mogoče; Pozabili ste povedati, kje je to bilo. Zaradi te^a še niso vsi kmetje neumni. Kaj mislite, g. doktor, ali bi ne bilo bolje, ko bi bili povedali, da ste vi prodali dva junca za 92 gld. Pepelnaku, kmetu na Ponikvi, ki sta bila med brati vredna nad 150 gld. Glejte, to naši kmetje vedo, to vleče. Morda bi bilo bolje, da bi se v\ prišli učit od naših kmetov, kaj je živina vredna, kakor da bi pri živinoreji vi nam odpirali oči. Tužna bi bila majka. Ce nridete na Ponikvo kupovat živino, bomo vam že povedali pravo ceno. Med govorom vas je nekdo motil, ki ca (e «neji precej pod kapo. Dali ste ga takoj zapreti. Cisto po paragrafih. Imate pač malo usmiljenja, posebno ko ste tako velik prijatelj kmetov. Nezaslišano pa je za zastopnika pravice, da ste brez vseh dokazov trdili, da je našuntan od nasprotne stranke. Temu ni tako. Pač pa trdijo kmetje, ki ga poznajo, da je zelo naklonjeni vaši stranki. Morda se še sporazumete, naslov ste si tako zapomnili. Sklicevali ste se na Slomšeka, kako je budil narod, a se ob enem zaleteli v „črnosuknježe" kot nazadnjake. Vi ste na Slomšekovem rojstnem domu, bi že lahko vedeli, da je bil tudi Slomšek „črnosuknjež." Tudi pod črno suknjo lahko bije srce za bl^-^r naroda. Z besedo ste silno povdarjali, kako vnet nrijatelj kmetov da ste. Ne bilo ! bi tega treba, če bi to dejansko kazali. A kmetje <vedo, da na daleč ni nobene žage tako drage, kakor je vaša. Morda iz same ljubezni do kmeta, ker so v okolici sami, kmetje. V programu ste tudi imeli kot 4. točko: Kaj je treba sadnemu firevju in travnikom spomladi? A nihče ni črhnil niti besedice o tej tvarini. Glejte, gospodje, to bi nam bili poljudno razložili, to bi bilo silno važno za naš kraj. Čemu ste postavili to točko na dnevni red? Ali za to, da bi bili privabili več ljudstva. Da, da, obljubiti je lahko, a storiti težkd. Sicer pa, če ste v sadjereji tudi tako dobro podkovani, kakor o živinoreji, potem je res boljši, da ste to točko izpustili. G. Strmšek! Kaj ne, „poslanec mora biti iz naše sredine, da ga poznamo; jaz sem si vzel „majorja" od drugod, da nihče ne pozna njegovega življenja,." Krasno! G. učitelj, imate še več takih „per-glih"? Dajte jih „drukat." Kmet Vrečko vas ne more pozabiti. Menda ste si ga tudi vi zapomnili. Gospodje, kadar se vam bo zopet nabralo toliko ljubezni do( kmeta, da jo bodete prišli na Ponikva prodajat, se nekoliko bolj pripravite. Nismo tako zabiti, kakor vi mislite.
c Kmetje v Savinjski dolini sedaj po celjskem shodu na Jožefovo vsi dobro spoznajo, da so liberalci s shodom v Žalcu in kandidatom Roblekom v najtesnejši zvezi, za to zaupajo Kmečki zvezi ter so navdušeni za njenega kandidata dr. Povaleja. Na shodu v Žalcu so bili navzoči tudi pristaši Kmečke zveze ter niso soglašali s shodom in Roblekom. Toda, ali so se vedli tako surovo in pobalinsko proti liberalnim pristašem, kakor narodovci v Celju proti featoliško-narodnim kmetom? Ali so jih psovali in zasramovali? — Ne! Zakaj ne? Ker so pristaši Kmečke zveze zares prijatelji kmeta ter spoštujejo ▼ njem tudi drugo politično mnenje, celjski narodovci pa imajo le istega radi, ki se jim slepo klanja.
c Sv. Jurij ob inž. žel. Brezplačna reklama. Narodna stranka je poslala k nam eks-presno pošiljatev lepakov za protestni shod v Celje dne 19. marca. Lepake je dobil Culek, kateri jih je izročil svojemu stanovskemu sobratu učitelju Kve-dru, da jih nalepi po trgu. Ker je pn. on to vestno, hitro in solidno napravil in še celo po noči, zato si Štejemo v dolžnost, da tega podjetnika iz kulant-nosti prav toplo priporočamo „narodni stranki", če «e bo kedaj rabila kakšnega, ki bo lepake lepil po trgih. Tudi tu moramo izvajati geslo „Svoji k svojim!"
c Savinjska dolina in liberalni kandidat. Savinjska dolina, dika spodnještajersk^ slovenske zemlje, mora imeti sposobnega in odloViega poslanca Toda ali bi bil Roblek tak poslanec? Ne besede nočemo zapisati proti njemu, ampak mi še enkrat priobčimo glavne točke njegovega govora, kajti ta go-
vor najbolje govori proti njemu: „Prigovarjalo se mi je od mnogih strani, da bi prevzel kandidaturo. Jaz sem se branil z vsemi močmi, ker smatram, da nisem prav sposoben. Žalosten sem, ker sem bolehen. Ne bodem mogel spolnjevati poslanskih dolžnosti . . . Programa ne bodem razvijal . . . Vendar prosim, ker upam, da nikakor ne bom zaradi b o 1 e h n o s t i kos opravljati poslanskih dolžnosti, da sam položim volil-cem nazaj mandat, prej ko poteče doba. . . Jaz sene grem predstavit Kmečki zvezi. . . Jaz se ne bom nikomur predstavil . . . Kmečki zvezi ni treba, da bi mene poznala ..." Ali sme in more tako govoriti kandidat, ki naj zastopa krasno in bogato Savinjsko dolino?
c G. Roblek, s čigavim dovoljenjem je poslala žalska pivovarna dva voza ljudi v Celje dne 19. t. m., med katerimi so mnogi tako neolikano nastopali proti kmetom. Vi ste pri tovarni glavna oseba, ali se je to zgodilo z Vašim znanjem?"
Brežiški okraj.
b Dr. Benkovič kandidat za brežiško-sevniški in laški volilni okraj. Mnogobrojno obiskan zaupni shod v Laškem je postavil enoglasno za svojega kandidata dr. Ivana Benkovič, odvetnika v Brežicah.
Dr. Benkovič proglašen za kandidata. Zaupniki kmečke zveze iz brežiškega in sevniškega okraja se soglasni proglasili za svojega kandidata dr. Iv. Benkovič, odvetnika v Brežicah.
b Nezaslišano! Mestni občini Brežice se je podelilo od deželnega zbora 20 let dovoljenje za pobiranje mitnine na novem mostu čez Savo in Krko. Mitnina se je sledeče določila: za eno osebo k nogam, na kolesu, na konju ali vozu 4 vin., za eno kolo 4 vin., za en avtomobil 46 vin., za tvorni avtomobil 80 vin., za eno vpreženo živino 40 vin., za vsako nadaljno vpreženo živino 20 vin., za Vsako večjo živino (konj, bik, vol, krava, junac, osel itd.) 12 vin., za vsako majhno živinče (tele, ovca, koza, svinja, sesajoče žrebe itd.) 6 vin., za eno kuretino 1 vin., za en voz brez vprege 36 vin., za voziček s štirimi kolesi 10 vin., za otročji voziček 4 vin., za voziček z dvema kolesoma 6 vin., za samokolnico 4 vin. Tako je kmetu prijazno delovanje nemškega okrajnega zastopa in nemškega mestnega zastopa. Slovenci morajo združiti vse moči, da prideta oba zastopa v njihove roke in da se ¿ačne kmetu koristno delovanje.
Narodno gospodarstvo.
g Št. Jurij ob juž. žel. Tukajšna posojilnica in hranilnica je imela v letu 1906 denarnega prometa 427.382 K 94 vin. Hranilnih vlog je prejela v letu 1906 141.617 K 21 v, izplačala 107.699 K 7 v. Na posojila je dala v letu 1906 43.093 K 9 v. Čistega dobička je bilo v upravnem letu 1906 668 K 81 v. V dobi šestih let je imela prometa 1,785.268 K 38 v. Na obilno obiskanem občnem zboru, ki se je vršil zadnjo rtedeljo, se je izvolil razun enega star odbor.
g Tečaj za kmečke kovače priredijo v mesecu aprilu na Češkem.
g V kmetijski šoli na Grmu so s travniško brano in gnojenjem (tudi z umetnimi gnojili) izboljšali najslabše travnike tako, da dobivajo od njih po dve dobri košnji.	k
g Čudeži zadružništva. V neki nemški pokrajini v Slezvig-Holštanju obstoji mala občina, ki sestoji iz petero sel, ki štejejo skupaj 1422 brebival-cev. Občinarji so se združili t r ustanovili najpo-prej bralno društvo za izobraževanje svojih članov. Potem so ustanovili posojilnico, ki ima sedaj 1.200.000 kron prometa na leto. Pozneje so ustanovilifee naj-raznovrstnejše druge zadruge, tako da imajo sedaj : gozdarsko zadrugo, za pospeševanje gozdarstva in boljšo prodajo gozdnih proizvodov, potrošno zadrugo, po kateri so lansko leto nakupili za 47.000 kron poljskih in delavskih strojev in orodja; nadalje imajo zadrugo za umno rejo prašičev. K temu imajo potem še tri zadružne mline, tri zadružne mlekarne, zadrugo za pospeševanje konjerejstva, čebelarsko zadrugo in zadrugo za gojenje koza. Sliednjič so si ustanovili še zadrugo za umno perutninarstvo ter si nabavili skupni telefon. Glejte, kaj napravi zadružni duh! In pri nas Slovencih? Ne bi li bilo mogoče ravno isto? Hajd torej na no^e in pogumno v zadruženje!
Najnovejše novice.
Slovenjgradec. Nad 150 zaupnikov Slovenske kmečke zveze je na shodu dne 25. t.m. v Slovenj-gradcu glasovalo za kandidaturo g. Robiča. Robič je torej tukaj kandidat Kmečke zveze.
Vuhred. Zaupniki so dne 24. t. m. proglasili g. Robiča svojim kandidatom.
Ptuj. Nad 600 zaupnikov dne 25. t. m. sprejelo kandidaturo dvornoga svetnika Ploja. Posestnik Kovačec je iz lastnega nagiba odstopil.
Volilni sliod v Št. Juriju ob juž. žel. se je izrekel enoglasno za kandidaturo dr. Povaleja, ki jo krasno razvijal svoj program. Navzočih je bilo nad 15Q volilcev.
m Umrl je dne 21. t. m. v Mariboru bogoslo-vec II. letnika gosp. Jožef Kostrevc nagle smrti. Bolehal je že dalj časa na srčni bolezni. Rojen je bil 1. 1883 v Pišecah. N. v m. p.!
V Trbovljah se je vršil dne 24. t. m. volilni shod zelo burno. Roševi pristaši so venjomer motili govornike. Velikanska večina je tem bolj navdušeno pozdravljala kandidata dr. Benkoviča. Govorila sta dr. Korošec iti dr. Benkovič.
* O liberalnem kandidatu Rošu piše „Posavska Straža": „Kandidat se je določil na shodu zaupnikov Narodne stranke v Zidanemmostu dne 14. t. m. Izvolitev je padla na g. Ferdinanda Roša, posestnika in župana v Trbovljah, ki že več let molči v deželnem zboru, kot bi bil mutec, ki je še pred par tedni grozil, da bode pri volitvah delal za nemškega kandidata (ako se njega ne postavi), ki je že nedavno temu izjavil, ka bi rad pristopil h Kmečki zvezi (če bi ga hotela), o katerem smo v „Rdečem Praporu" in „Arbeiterwille", v glasilih socialnode-mokraške stranke, čitali orav čudne stvari. Na shod e, .prišlo irz brežiškega okraja okrog 10 oseb,, iz Rajhenburga 15, iz sevniške okolice 5; opazili smo le enega župana, namreč g. Antona Kuneja iz Sto-lovnika; vrh tega je bilp na shodu blizu 100 delavcev iz Zidanega mosta.
Shod „Narodne stranke" v Mariboru. Čeprav so vabili celi Spodnji Stajer na svoj velik zaupni shod že celi mesec, vendar se je vabilu odzvalo le okoli 150 oseb, največ učiteljev. Za mariborski okraj desni breg se je postavil kandidat Glaser iz Ruš. V ožjih volitvah se je priporočalo voliti rajši socialdemokrata nego slovenskega kmečkega kandidata. Notar Stupica je predlagal celo, naj volijo Slovenci vsenemca in protestanta Majika. Shod klavern, navdušenja nobenega.
Puščava nad Mariborom. Kat. delavsko društvo je sklicalo shod 24. t. m. po službi božji v gostilni g. Eichholzerja, kateri se je sijajno- obnesel. Kmetje in delavci so prišli od daleč, ter govor kandidata g., Fr. Pišek burno odobravali in soglasno sklenili, vsi njega voliti. Ta shod ostane nam v najboljšem spominu in upamo, da nam naši poslanci priborijo kmetu in nam delavcem koristne postave.
Št. Lovrenc nad Mariborom. Kat. delavsko društvo je tudi tukaj sklicalo shod 24. t, m. popoldne v gostilni gospe Pernat. — Shodu je predsedoval g. Jakob Pavlič. Predstavil je kandidata F. Pišek, kateri je v eno uro trajajočem govoru kmečke potrebe temeljito popisal in umno na-črtal program, po katerem bi se kmetu in delavcu pomagalo. Vsi zborovalci z največjim zanimanjem poslušali in izjavili, da hočejo posestnika g4 Pišeka voliti.
p Majšperg. Po naklučju sem dobil „Štajerca" v roke, kjer napada našega spoštovanega g. Ro-barja v Sesteržah zaradi lomljenja kamenja. Toda mi vsi vemo, da je g. Robar dal okrajnemu zastopu kamenje tako po ceni, da ni bolj mogoče. Tudi Sa-gadinov bik dopisniku „Štajerca" strašno po glavi roji. Lažnjivi naprednjak piše, da Sagadin je že li-cenciranega bika prodal. To je laž, in če ne verjar meš, pojdi k Sagadinu ter ga prosi, naj te k biku priveže, boš se kmalu prepričal, ali ga je že prodal ali ne. Pišeš tudi, da Sagadin vsako leto enega bika proda. Ali je to kaj napačnega? Privoščimo ti, da dva prodaš, če jih le — imaš. Pišeš nadalje, da je pri nas malo naprednjakovi in da je temu vzrok Bralno društvo. No, to pa je resnica, a so še tudi drugi strici, ki znajo po korundičah dobro streljati. Verjami mi, dopisun „Štajerca", da sem dva že ustrelil, a še temu tretjemu bom kmalu tace pobil, Z Bogom.
Laž ima kratke noge. Zadnji „Narodni List" bobna na prvi strani na.veliki boben, da so „neodvisni" kandidatje Roš, Roblek in Ježovnik. Na strani tretji se še enkrat priduši, da je Roš kandidat neodvisnih kmetov in delavcev. Na strani peti pa je liberalna pamet že opešala in izblekne o Rošu: „on je odločen pristaš narodne stranke". Laž ima pač kratke noge! Drug vzgled: Na strani peti laže, da je g. Mlakar „jako nespretno vodil zborovanje", poprej pa je na strani tretji moral priznati, da „postopanje predsednika Mlakarja splošno ni bilo preslabo". Kako da je v par dnevih g. Mla-kjar postal tako spreten? Kaj ne, laž ima kratke noge? Tretji vzgled: Na strani štrti poroča o ljutomerskem shodu narodne stranke, da se je tam „povdarjala nujna potreba, da se postavi za ta okraj kandidat narodne stranke, ne iz upa na zmago, ampak da se razvidi moč stranke". Čudno, kjer ni upanja na zmago, tam postavljajo svoje kandidate, kjer pa je upanje, pa „neodvisne". Malo po prej je na isti strani zapisal, da „računa narodna stranka s sigurnostjo na mandat v okraju Slov. Gradec, Šoštanj, Gornjigrad," na prvi strani pa pravi, da je tam „neodvisen" kandidat t. j. tak, ki ni „pod kuratelo ne iz Maribora (kmečke zveze), ne iz Celja (narodne stranke). Ali se tedaj narodna stranka sama sebe sramuje ali pa ima ljudi naravnost za norce. In ti hinavci, lažniki in ljudski sleparji se še drznejo govoriti in pisati o poštenosti! Kdor ima še količkaj čuta dostojnosti, se mora s studom obrniti od te hinavske in lažnive sodrge. Le tako naprej, pa se bodo tudi slepcem odprle oči.
k V Čadramu je bilo dne 25. t. m zborovanje po večernicah velikansko. Ljudi do 400. Govor kandidata Pišeka je bil z navdušenjem sprejet in soglasno so vsi izjavili, da bodo volili Pišeka.
Zahvala.
I

Za mnoge izraze odkritosrčnega sočutja, izkazanega nam ob bolezni in smrti našega nepozabnega soproga, oziroma očeta, gospoda
h m.
Josipa Mikuš
i Al i
m
Bolnemu zdravje!	Slabemu moč!
Pakriiške želodčne kapljice
R; db'na Mikuševo.
?f| i
Pozor, kmetje in fantje!
V mr.jl lekarn-'ški prakf katero izrinjen) že Vb let, se n.i je posrečilo s časoma iznajti
izrekamo tem potom svojo najsrčnejšo zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem od blizu in daleč za mnogoštevilno spremstvo k zadnjemu počitku, zlasti pa še č. g. dekanu za tolažbo med boleznijo, darovateljem krasnih vencev in sicer: slav. okrajnemu odboru, slavni občini, posojilnici in požarni hrambi v Gornjem gradu, rodbini Krajnčevi,
g. A. Gori čar v Mozirju in rodbini Pirnat v Bočni, /1 J ^7Tr as°t bTT
„Pevskemu društvu14 ter g. pevcem „Lire" s Kam- i izp&dsfju 1m in »a odst-anite*
nika za ganljivo petje, slav. požarnim hrambam z ■ prhlja (inskini na giitvi. to jo
Mozirja, Rečice, Ljubnega, Sv. Frančiška in Gor- ,	Kapilor št I.
nieza zrada	194 1-1 i j Cena je (franko f. a vsako pošto^:
njega graaa.	, , J ;onž;6 3 k SO v. 2 lončka
V Gornjem gradu, dne 31. marca 1907. v, j b K. Prosim, d^ so naroči s*mo
! od mene. Naslov jo: P. Jur;š 6,
' > lekarnar t Pakracu, Slavonija.
} Denar se p<iije naprej ali s
poštnim povz9tieo!.	6-6

Čitaj!
Zahvala.
Za srčno sočutje med boleznijo in ob smrti našega ljubega soproga, oz. očeta, brata in strica, gospoda
Martina Šket
zahvaljujemo se veleč, duhovščini, posebno še preč. g. dekanu za tolažilne besede pri odprtem grobu, in vsem znancem, prijateljem in sorodnikom, ki so blagega pokojnika spremili na zadnjem pota. Vsem že enkrat iskrena zabvaia!
Braslovče, dne 18. sušea 1907.
Rodbina Šket.
Zrn lir a hi.
V imenu župljanov se iskreno zahvaljujemo svojemu , prečastitemu g. župniku F. Hirti za dobrote sv. misijona in | velečastitim gg. misijonarjem za prepričljive govore, vspod-budne nauke in mnogi trud in sosednim čč. gg., zlasti gosp. dekanu za vztrajno pomoč. Bog blagoslovi in plati!	j
Slivnica, dne 18. sušca 1907.	190 1-1 j
Anton Mlakar	Jakob Falež
cerkvena ključarja.
Anton Lobnik F. Pišek Jožef Požegar Janez Žigart.
Paiirnike ieMfne kapljice delujejo iz
vrstno pri vseh želodčnih in črevesnih boleznih ter odstranjujejo krče, bolesti iz želodca, vetrove in čistijo kri, pospešujejo prebavo, isganj^jo male in velike gliste, odstrsajajo mrelico in vse druge boleani, ki vsled mrzlic» nastanejo. Zdravijo «se bolezni »a .etrih iu vranici. Najboljše sredstvo ¿¡oper bolezni uaternice in madr. >n j zato ne hinejo manjkati t jsobeni koidčki ia meščanski hiši. Naj vsakdo naroči in naslovi:
Peter Jurišič»
lekarnar v Pakracu štv. 100
----- Slavonija. -
Denar se pošilja naprej ali s poštnim povsetjem. Cenaje sledeča (franko na vsako požtoj: 19 eteklenlčle (I dur»«) A M,	S4 Kteklenicie (« ducata) K »>40
S« steklenice (3 ilurail) t« K. a n. j od. 12 steklealilc se ne razpošilja,.
Se rabi s prav sijajnim m najboljšim uspehom proti zastarafcmu kašlju, boie&inam v prsih, zs-. , , . .. . . . .	molkiosti, hnpavosti v grlu, težjemu dihanju, astmi
proti brnenju, kataru in odstranjuje goste siine ter deluje izvrstno pri vseh, *ndi najstareižit prsnih in poučnih katarih. — Cena je sledeča (franko na vsako pošto i:
* erlglralnt steklenici SKlOi 4 originalne steklenice «K »Ov « originalnih stekleenl »4 «O v. 2>viEaaa.3 od dveh steklealc se s».e razpošilja.
Prosim, da se naročaje naravnost od mene pod naslovom:	620 25
P. Jurisič. lekarnar v Pakracu 100, Slavonija.
8
Slavonska zel s
Dr. Anton Žižek
zdravnik	133 3-1
¥ Magdičevih hišah ¥ Ormožu.
Slovenci!

M^riji^ie kapljici1

t
Te kr.pijice »e rabijo za vs* notranje in zunanje bolezni — to je do t>< daj najbolje hišno zdravilo, ki izvrstno dolnje in jmmig* v mnogih bf.lezn h. Od bito | deluje izvrstno proti protinu (gihtn), i l-eumatizmu, bodenja. trganju, glavo- T bolu zobobolu, prsob >lu, Scaštju, pre- | hlajenju, sušioi, jetrni in bubrežni " bolezni, želodčni io črevesni bolezni, napihovanju, grč«, zgagi, pron bljuvanju itd. Krepi in tel j, t;rej ne--■tih dno potrebno zi tsako hiši).
— Imam tisoče zahvalnih in priznalnih pisem. ———
Delujejo izvrstno in zanesljivo. — Dobrega in ugodnega okusa so, tako, da jih vsak rad vzame in tudi otroci.
Cena je franko na vsako pošto:	765 (10-10)
12 stekleničic (1 tucat) 5 K, 21 stekleničic (2 tucata) 8'60 K 86 stekleničic (8 tacate) 12 40 K. Manje od 12 stekleničic se ne razpošilja. ^ Prosim, da se naročqje samo od mene pod naslovom:
iLjekarna k zlatemu erlu, Pa krač, Slavonija. *
J I
Podpirajte Ciril-Metodovo družbo!
Razglas.
Stavbeni odbor za zgradbo .Narodne šole' v $ Št. Jakoba v Roža na Koroškem vabi p. n. obrtnike, naj se blagovolijo udeležiti ofertne obravnave v zadevi zgradbe imenovane šole. Ponudbe za celotno delo ali pa za posamezna dela naj se podpisanemu vpošljejo najpozneje do 10. aprila 1907.
Načrti, proračun in stavbeni pogoji so cd 27. t. m. do ' zgoraj označenega dne (izven 30. in bi. marca) vsak dan popoldne na vpogled v župnijski ali pa v občinski pisarni v St. Jakobu v Rožu.
Posamezna dela z materijalom vred so proračunjena:
1.	Zidarska dela na . . 56.886 — K
2.	Tesarska dela na . . 11.778 45 „
3.	Kleparska dela na . . 1.233- 60 „
4.	Mizarska, ključavničarska
in stekiarska dela na 20.928.30 „
5.	Lončarska dela na . . 2.276 — "
Skupaj 93.102-35 K
Stavbeni odbor si pridržuje pravico, tako skupno delo kakor tndi posamezna dela oddati po svoji prosti volji, brez ozira na vposlanih ponndeb visočino.
Št. Jakob v Rožu, dne 20. marca 1907. 194 S-1	Matej Ražun 1. r.,
župnik.
Hranilnica m posojilnica pri Mariji Snežni na Velki
reg. zadruga z neomejeno zavezo bode imela svoj
r e d n i o b c li i z b o r
dne 28. t. m. ob 3. uri popoldne
v posojilniški pisarni.	192 l-l
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva in potrjenje računa za L 1606.
3.	Slučajnosti.
V slučaju nesklepčnosti ob določeni uri otvori se v smislu pravil uro pozneje dragi občai zbor po ravno istem sporedu.	Načelstva.
Posojilnica, -v SI. Sistrici
reg. zadruga z neomejeno zavezo vabi vsa zadružnike na
redni otočji vMt^r
ki se vrši
v sredo, dre 3. m »lega travna 1907 eb 2. uri pop.
v „Narodnem domu" v Slov. Bistrici.
Spored:
1.	Poročilo o izvršeni reviziji leta 1906.
2.	Poročilo načelstva.
3.	¡sklepanje o letnem računu in razdelitvi čistega
dobička.
4.	Nadomestua volitev enega uda načelstva.
5.	Razni nasveti in slučajnosti.
Načelstvo.
Katehetje!
Trgovina Cirilove tiskarne priporoča krasne podobe za prvo sv. obhajilo po 6, 14, 16, 20, 30 in 40 vinaijev v razni velikosti. V zalogi ima tudi obhajilne podobe Mfll-lerjeve, Kuhi en o ve i. dr.

Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani
Dunajska ctsta 19 V Msdjatovi hiši, V pritličju, Dunajska cesta 19
sprejema: zavarovanja vsakovrstnih poslopij, premičnin in pridelkov proti požarni škodi; 2. zavarovanja zvonov proti poškodbi; in 3. zavarovanja za nižjeavstrijsko deželno zavarovalnico na Dunaju za življenje in nezgode. — Pojasnila daje in sprejema ponudbe ravnateljstvo zavarovalnice ter postreže na željo tudi s preglednicami in ceniki. — Ta edina slovenska zavarovalnica sprejema zavarovanja pod tako ugodnimi pogoji, da se lahko meri z vsako drugo zavarovalnico. — V krajih, kjer še ni stalnih poverjenikov, se proti proviziji nastavljajo spoštovane osebe za ta zaupni posel. Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovancem popolno varnost
Glavno poverjeništvo za Spod. Štajersko in Koroško g. Avg. Weixl, Maribor. Edina domača zavarovalnica S — Svoji k stojim!
f>
íifí
1.2 12—3
tU j® ji'JI