26 Snow games and skiing in the ‘Little Sun’ sports programme Abstract “Little Sun” (Mali sonček) is a sports programme that currently includes aroud 70.000 preschool children in Slovenia. It is intended for children aged two to six. The contribution demonstrates the importance of snow games and skiing which are among the key activities of the preschool children involved in the four levels of programme: Blue, Green, Orange and Yellow Little Sun. Levels systematically upgrade and supplement each other. Key words: Little Sun, preschool children, snow games, skiing. Mateja Videmšek, Dušan Videmšek Igre na snegu in smučanje v okviru gibalnega/športnega programa Mali sonček Izvleček Mali sonček je gibalni/športni program, v katerega je trenutno vključenih pribli- žno 70.000 predšolskih otrok v Sloveniji. Namenjen je otrokom od drugega do še- stega leta starosti. V prispevku smo pri- kazali vlogo iger na snegu in smučanja, ki so kot ena izmed pomembnih dejavnosti za predšolske otroke vključene v vse štiri stopnje programa: Modri, Zeleni, Oran- žni in Rumeni mali sonček. Stopnje se sis- tematično nadgrajujejo in dopolnjujejo. Ključne besede: Mali sonček, predšolski otroci, igre na snegu, smučanje. Ilustracija: T. Švajger Sivec. Foto: Dušan Videmšek. iz prakse za prakso 27 „ Uvod Mali sonček je gibalni/športni program, ki ga je leta 2011 začel izvajati Zavod za šport RS Planica v sodelovanju z nekaterimi stro- kovnjaki Fakultete za šport, Pedagoške fa- kultete ter vzgojiteljicami in ravnateljicami vrtcev. Mali sonček izhaja iz Zlatega sončka (nadgradnja Športne značke – avtor Kristan s sodelavci), namenjen pa je otrokom od drugega do šestega leta starosti. Program izvajajo večinoma vrtci, namenjen pa je tudi društvom, klubom in zasebni- kom v športu, ki izvajajo gibalne/športne programe za predšolske otroke. V program je bilo v šolskem letu 2017/18 vključenih 69.150 predšolskih otrok iz različnih obmo- čij Slovenije. Gibalni/športni program Mali sonček pred- stavlja posodobitev, dopolnitev, zlasti pa razširitev Zlatega sončka, saj posega tudi v prvo starostno obdobje. Vsebuje 4 stopnje: 1. Mali sonček – modri (za otroke od 2. do 3. leta); 2. Mali sonček – zeleni (za otroke od 3. do 4. leta); 3. Mali sonček – oranžni (za otroke od 4. do 5. leta); 4. Mali sonček – rumeni (za otroke od 5. do 6. leta). Prve tri stopnje (modri, zeleni in oranžni mali sonček) vsebujejo 8 različnih gibal- nih nalog, zadnja (rumeni mali sonček) pa 11. Program temelji na izbirnosti; pri prvih treh programih naj bi za usvojitev prizna- nja otroci opravili vsaj 5 nalog, pri zadnjem pa 7 nalog (Videmšek, Stančevič in Zajec, 2011). Vsaka stopnja oziroma podprogram torej vsebuje različne gibalne naloge, med dru- gim tudi igre na snegu in smučanje. „ Priprava na smučanje in igre na snegu naj traja vse leto Otrokom je potrebno omogočiti, da v vrtcu in doma vsakodnevno izvajajo različne gi- balne dejavnosti, zlasti na prostem, s čimer bodo razvijali gibalne in funkcionalne spo- sobnosti ter nekatere gibalne koncepte ozi- roma sheme. Izmed gibalnih sposobnosti, ki so še posebej pomembne pri smučanju, je potrebno izpostaviti zlasti koordinacijo gibanja, ravnotežje in moč (Videmšek in Pišot, 2007). Koordinacijo gibanja lahko razvijamo z izvajanjem sorazmerno zapletenih sesta- vljenih gibalnih nalog, z rokami, nogami, celim telesom, v ritmu, z različno hitrostjo in zahtevnostjo. Ravnotežje razvijamo z ro- lanjem, drsanjem, kolesarjenjem in drugimi gibalnimi nalogami, kot so hoja po črti, vrvi, gredi, hlodu itd. Moč nog lahko razvijamo z različnimi skoki (v globino: s štora, šved- ske skrinje itd.; v daljino: čez jarek, lužo itd.; v višino: čez elastiko, vrvico itd.) in posko- ki (s kolebnico, gumi twistom, iz obroča v obroč, čez določene oznake itd.). „ Privajanje na smučar- sko opremo se lahko začne že v vrtcu in doma Iz lepenke ali drsečih krp izdelamo impro- vizirane smuči, s katerimi otrok hodi in drsi po prostoru. Krpljico palice lahko damo po- sameznemu otroku med noge in ga vleče- mo po telovadnici. Tako bodo otroci prido- bili občutek drsenja na vlečnici, še preden bodo stopili na sneg. Staršem svetujemo, da se tudi doma priva- jajo na pravo smučarsko opremo; naučijo se obuvati in zapenjati smučarske čevlje, nositi smuči, preizkušati smučarsko prežo, hojo, obračanje, prestopanje itd. Nedvo- mno bo otrok, ki se je že doma privajal na smuči, kasneje na snegu bolj motiviran in bo tudi hitreje napredoval. Gibalni/športni program Mali sonček je sestavljen iz 4 stopenj, ki se nadgraju- jejo, zato je zaželeno, da izvajalci predelajo celoten program. Vsebine si sledijo v logič- nem didaktičnem zaporedju in predsta- Foto: Anže Zupan. Foto: Mojmir Flisek. 28 vljajo določen tematski sklop. Pri vadbi je potrebno upoštevati vsa didaktična načela, zlasti načelo sistematičnosti in postopnosti, načelo individualnega obravnavanja otrok in načelo varnosti. „ Modri mali sonček V okviru Modrega malega sončka se otroci igrajo na snegu. Skupaj z otroki lahko oblikujemo snežene- ga moža in različne druge snežne struktu- re. Namesto snežaka lahko otroci iz snega poljubno ustvarjajo na primer avto, kužka, muco in svojo umetnino« okrasijo s kamni, vejicami itd. Zelo radi s pomočjo vedra in lopatke oblikujejo torte in gradijo gradove. Foto: Nina Makuc. Vsi otroci uživajo v kepanju. Snežne kepe lahko mečejo v različne cilje. Na ograjo ali drevo lahko obesimo balon, ki ga morajo otroci zadeti s kepo. Lahko poskušajo za- deti lonec ali nos na snežaku. Spodbujamo jih, da mečejo kepe na različne načine: z eno roko, z obema rokama, nad glavo, med nogami, dve kepi hkrati itd. Snežne kepe lahko kotalimo čez in skozi ovire, po poli- gonu … Otroke spodbujamo, kako visoko in kako daleč lahko vržejo kepo, s kakšne razdalje lahko zadenejo cilj, s kepo naj po- skušajo zadeti veliko kepo v mirovanju ali v gibanju … Sveže zapadli sneg daje možnost za raz- lične odtise; lahko raziskujemo živalske ali ustvarjamo svoje. Otroci se radi igrajo „Kdo bo naredil lepšo sliko?“. V novozapadlem snegu slikamo po snegu s svojim lastnim telesom. Foto: Dušan Videmšek. Hoja po zapadlem snegu je naporna, a zelo zabavna. Hodimo lahko z različno dolgimi koraki, izvajamo različne poskoke in si nato ogledamo sledi. Otroci bodo na začetku večkrat padli, potem pa bodo kmalu zna- li hoditi in se na različne načine gibati na snegu. Posebna izkušnja je hoja s krpljami, ki jih lahko izdelajo starši ali vzgojiteljice. Z drsno podlago, na primer lopato, krožni- kom ali bobom, se lahko spustimo po bre- gu navzdol. Z njimi se lahko zaradi varnosti spuščamo samo po gladkih in položnih terenih, nikakor pa ne preko skakalnic ali visokih grbin. Še vedno pa so zelo prilju- bljene in uporabne običajne lesene sanke, ki so namenjene otrokom različnih starosti in tudi odraslim. Otroci naj vlečejo sani naj- prej skupaj z vzgojiteljico, nato pa poskusijo še sami. Foto: Nina Makuc. Igre na snegu in s snegom so pomembna priprava na smučanje, saj otrok preko njih spoznava zimsko naravo, različne vrste snega, značilnosti gibanja in drsenja skozi prostor, hkrati pa si razvija gibalne sposob- nosti, ki so pomembne pri smučanju. V primeru zelene zime lahko prav tako nekoliko prilagojeno izvedemo nalogo. Otroci se igrajo z nestrukturiranim materia- lom (peskom, listjem, kamenčki …). Hodijo po kamenčkih, jih mečejo čim dlje, s stor- žem poskušajo zadeti drevo, mečejo suho listje, ponazarjajo odpadanje listja itd. Otrok prejme nalepko, če aktivno sodeluje pri športnem dopoldnevu. V primeru odso- tnosti otroka v vrtcu na dan, ko se športno dopoldne izvaja, naj vzgojitelji starše spod- budijo, da sami izvedejo športni družinski dan z izletom v gozd in igrami, v vrtec pa prinesejo fotografijo. Ko otroci uspešno opravijo nalogo, dobijo nalepko, ki jo skupaj z vzgojiteljico nalepijo v ustrezno okence v knjižici. „ Zeleni mali sonček V okviru Zelenega malega sončka se otroci navajajo na smučarske čevlje in smuči. Iz- vajajo različne igre na snegu s smučmi. Znajo drseti na snegu in se obračati. Na snegu lahko izvajajo različna gibanja: hodijo z dolgimi koraki kot sloni, po prstih kot miške, nato še po petah in zunanjih ro- bovih čevlja; skačejo kot zajčki; hodijo skozi obroče, pod ovirami. Igrajo se različne ele- mentarne igrice, se lovijo in naredijo nekaj osnovnih gimnastičnih vaj. iz prakse za prakso 29 Foto: Nina Makuc. Za usvajanje osnovnih elementov smuča- nja pa so seveda potrebne ustrezne smuči. Otroci se morajo najprej privaditi na po- daljšano stopalo. V ta namen je smiselno, da se srečajo z različnimi drsenji – pred- vsem potiskanji in vlečenji. Na smuči se lahko prilagajajo s pomočjo različnih igric (Pišot in Videmšek, 2004): • hoja naravnost, v krogu, po večji osmici, ki smo jo narisali v sneg, sprva počasi, potem pa vedno bolj hitro; • vlečenje voza – otroka vlečemo po rav- nini; • potiskanje starega avtomobila – otroka potiskamo pred seboj; • hoja in drsenje po nekoliko nagnjenem terenu s podaljšanim korakom; • vožnja skiroja – drsijo z eno smučko, z drugo nogo se odrivajo, zamenjajo smučko na drugo nogo. Posameznega otroka primemo za roko in ga vlečemo na smučeh; vlečemo ga s po- močjo smučarskih palic. Palico ima med nogami, tako da se z zadnjico opira na krpljico; otrok se tako navaja na vožnjo z žičnico. Otroci se postopoma naučijo obračati: Kdo bo narisal lepšo snežinko? Otroci prestopajo okrog svoje osi, okrog krivin, okrog zadnjih delov smuči. Za orientacijo jim lahko zapi- čimo manjši količek ali vejico pred, za ali ob srednje dele smuči. Lahko gremo na krajši sprehod ali pa po- stavimo ovire, okoli katerih otroci hodijo. Če ima otrok težave, ga primemo za roko. Na začetku bo lahko otrok med hojo dvi- goval smuči. Nekaj časa ga pustimo, nato mu pokažemo hojo brez dvigovanja smuči (s smučmi med hojo podrsamo naprej). V primeru zelene zime se otroci igrajo z nestrukturiranim materialom (peskom, listjem, kamenčki …). Otroci znajo hoditi v smučarskih čevljih na plastičnih smučeh (ali improviziranih podaljšanih stopalih) brez palic po travi. Obračajo se tako, da imajo krivine skupaj. Izvajamo lahko različ- ne gibalne igre, v katerih lahko preverimo otrokovo gibalno znanje. Ko otroci uspešno opravijo nalogo, dobijo nalepko, ki jo nalepijo v ustrezno okence v knjižici. „ Oranžni mali sonček V okviru Oranžnega malega sončka se otroci igrajo na sne- gu s smučmi; znajo drseti, se obračati in vstajati po padcu. Otroci izvajajo igrice drsenja na smučeh vedno bolj koordinirano in zanesljivo (Pišot in Videmšek, 2004): • v razkoraku se nagibajo v stran z upo- gibanjem ene in druge noge v kolenu izmenično; • dotikajo se krivin in zadnjih delov smu- či; • izvajajo poskoke z ene nogo na drugo; • naredijo širok razkorak z nogami, dvi- gne roke, nato izvede globok nihajoč predklon ter s snegom poškropi nazaj; • oponašajo živali – miške (otroci izvaja- jo kratke korake), slone (otroci hodijo z dolgimi koraki) itd. Otroci se naučijo obračati: Poglej me! Otroci obe palici zapičijo za seboj na eno stran, nato dvignejo smučko, ki je dlje od palic navpično predse, jo z zadnjim delom zapičijo v sneg (pokažejo, kakšni so spodnji deli smučk), obrnejo za 180 stopinj, stopijo nanjo ter naglo pristavijo še drugo smučko. Obračanje sprva vadijo brez palic, nato pa z njimi. Pri učenju prvih korakov na snegu seveda brez padcev ne gre; padci so del učenja smučanja. Otroka naučimo, kako se bo naj- lažje pobral, če pade. Pomagajmo mu tako, da mu razpletemo prekrižane smuči, če je potrebno, tudi odpnemo vezi. Če otrok pade na klancu, se postavimo pod njim, da ne zdrsi navzdol. Smučki je treba potegniti čim bolj pod telo, se nagniti naprej, opreti na palici in se dvigniti. Ko se bo otrok na ta način pobral na bregu, mora imeti smu- či vzporedno z bregom (pravokotno na vpadnico), drugače se bo odpeljal navzdol. Otroka naučimo, da mora najprej postaviti smuči na spodnjo, nižjo stran smučišča. Po- skrbimo, da bo razpoloženje čim bolj spro- ščeno in veselo. Foto: Nina Makuc. V primeru zelene zime se otroci igrajo z nestrukturiranim materialom (peskom, listjem, kamenčki …). Otroci hodijo na pla- stičnih smučeh (ali improviziranih podalj- šanih stopalih) brez palic in s palicami po travi, vstajajo po padcu, se obračajo … Iz- vajamo lahko različne gibalne igre, v katerih lahko preverimo otrokovo gibalno znanje (npr. Dan in noč, Mama, koliko je ura? itd.). Otrok prejme nalepko, če uspešno opravi naloge; nalepko nalepi v ustrezno okence v knjižici. 30 „ Rumeni mali sonček V okviru Rumenega malega sončka se otroci znajo vzpe- njati, spuščati po klancu in se varno zaustaviti. Ko je otrok pripravljen za spuščanje po bregu navzdol, izberemo blago strmino z iztekom v ravnini. Na začetku je najbolje, da se otrok spušča od enega do drugega odraslega, ki ga čaka na izteku. Foto: Nina Makuc. Ko se otrok že počuti varnega, mu smuk naravnost popestrimo na naslednje načine (Pišot in Videmšek, 2004): • izvaja smuk z nihanjem rok v odročenju (ptiček); • ploska pred in za telesom; • med smukom počepne in se vzravna; • med vožnjo navzdol pobira predmete na eni in drugi strani; • smuča skozi predore, narejene iz smu- čarskih palic, skozi različne penaste ovire iz pravljičnega sveta – prehaja iz visoke v nizko prežo; • izmenično dviguje zadnje dele smuči – najprej v počasnem ritemu (medved), potem hitrejšem (zajec); • izmenično smuča po eni smučki; • prestopa iz smučine v smučino; • preskoči oviro – vejico, kepo itd. Vsak snežni poligon oziroma izbrano smu- čišče naj ima prostor za vzpenjanje otrok. Krajše razdalje lahko otroci premagajo sami s smrekastim ali stopničastim vzpe- njanjem. Pri stopničastem vzpenjanju otrok postavi smuči na robnike prečno na strmino in »dela stopnice«, pri smrekastem vzpenjanju pa ima otrok sprednje dele smuči široko razklenjene, zadnje pa skupaj. Otrok naj uporablja tistega, ki je zanj naj- lažje. Namesto alpskih smuči lahko uporabimo tudi tekaške in izve- demo nalogo s področja hoje in teka na smučeh. V okolici vrtca ali na zimovanju pripravimo pot, ki je dolga približno 500 metrov. Otroci hodijo na smučeh in iščejo skriti zaklad. Če je teren zelo razgiban, lahko na mestih, kjer so naklonine, položimo preproge in s tem otrokom olajšamo gibanje. Otrok prejme nalepko, če pot uspešno prehodi do konca. Foto: Mojmir Flisek. V primeru zelene zime se otroci igrajo z nestrukturiranim materialom (peskom, listjem, kamenčki …). Otroci znajo hoditi na plastičnih smučeh (ali improviziranih plastičnih stopalih) brez palic in s palicami po travi. Vstajajo po padcu, se vzpenjajo na hribček, se obračajo … Izvajamo lahko različne gibalne igre, pri katerih lahko pre- verimo otrokovo gibalno znanje (npr. Kdo se boji črnega moža, Bratec, reši me! itd.). Otrok prejme nalepko, ko uspešno opravi naloge. Nalepko prilepi v ustrezno okence v knjižici. „ Potrebna športna oprema in pripomočki Sani, lopate, smuči, čelade in smučarske če- vlje priskrbijo starši ali vrtec. Po dogovoru je možna tudi izposoja opreme med vrtci in pri raznih športnih organizacijah oziroma izvajalcih. V igre na snegu lahko vključimo tudi različne športne pripomočke, kot so obroči, palice, kiji, žoge, baloni itd., s kate- rimi popestrimo vadbo. „ Sodelovanje staršev Eden izmed ciljev Malega sončka je spod- buditi sodelovanje staršev. Na roditeljskem sestanku staršem predstavimo program s področja smučanja ter jim razložimo pomen dejavnosti na snegu za otrokov celostni razvoj. Razdelimo jim zgibanke z osnovnimi informacijami glede programa Foto: Dušan Videmšek. Danes so priročne vlečnice in tekoče pre- proge na manjših, otroku primernih smu- čiščih že nekaj povsem vsakdanjega in za začetnika tudi izredno prijazne za uporabo. Zelo je pomembno otroka že na samem začetku naučiti tudi zaustavljanja na sne- gu. V ta namen je najlažje in naravno priti iz klinastega položaja s potiskom kolen nav- znoter v nižjo prežo – plug in tako ustaviti smuči (Pišot in Videmšek, 2004). iz prakse za prakso 31 ter jih poskušamo navdušiti za aktivno so- delovanje. Cilj je dosežen, če starši skupaj z otrokom aktivno preživljajo prosti čas na snegu ter se zanimajo za njegov telesni in gibalni razvoj. Pri nalogi »igre na snegu in smučanje« je aktivno sodelovanje staršev zaželeno predvsem pri procesu – vadbi na snegu v domačem okolju in na smučarskih počitnicah ter v okviru športnega popol- dneva, ki ga organizira vrtec. „ Sodelovanje manj uspešnih otrok in otrok s posebnimi potrebami Otrokom, ki imajo težave pri prvih smučar- skih korakih, je treba posvetiti več pozor- nosti in jim vadbo ustrezno individualno prilagoditi. Tudi manj sposobni otroci naj uživajo v igrah na snegu in se veselijo la- stnega napredka. Pomembno je, da igrice izvajajo skupaj z ostalimi otroki, ki jim po- magajo in jih spodbujajo. Ilustracija: T. Švajger Sivec. Pri Malem sončku je proces pomemb- nejši od zaključne naloge. Vsi otroci, ki so vključeni v proces in se trudijo pri izvedbi nalog, naj dobijo priznanje. Priznanje namreč spodbuja otroke k sode- lovanju na naslednji stopnji Malega sončka oziroma k pozitivnemu odnosu do giba- nja v naravi ter športa nasploh (Videmšek, Stančevič, Zajec in Reberšak Cizelj, 2012). Otroci s posebnimi potrebami, ki so v vrt- cih integrirani v redne oddelke, so prav tako lahko vključeni v program iger na sne- gu. Potrebno jih še posebej motivirati in za vsak napredek pohvaliti. Treba je pridobiti tudi starše in jih navdušiti za sodelovanje in pomoč pri izvedbi iger na snegu. Za otroke s posebnimi potrebami vadbo na snegu prilagodimo, da bodo pri izvedbi uspešni. „ Organizacija vadbe v heterogenih oddelkih V starostno heterogenih skupinah naj bodo pri dejavnostih na snegu otroci sku- paj vključeni v proces (ne glede na starost), pri čemer jim poskušamo vadbo kar se da prilagoditi. Še posebej je priporočljiva vad- ba z dopolnilnimi in dodatnimi nalogami, kjer so otroci razdeljeni v skupine glede na gibalne sposobnosti in znanje. Otrok naj pridobi nalepko »igre na snegu in smu- čanje« tiste stopnje Malega sončka, ki mu ustreza glede na njegovo starost (Videm- šek, Stančevič in Zajec, 2011). „ Literatura 1. Kristan, S. idr. (1997). Športni program Zlati sonček. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod za šport Slovenije. 2. Videmšek, M. in Pišot, R. (2007). Šport za naj- mlajše. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport. 3. Videmšek, M., Stančevič, B. in Zajec, J. (2011). Mali sonček; gibalni/športni program za predšolske otroke. Ljubljana: Zavod za šport RS Planica. 4. Videmšek, M., Stančevič, B., Zajec, J. in Reber- šak Cizelj, M. (2012). Gibalni/športni program Mali sonček. Šport, 59 (1/2), 19–24. 5. Pišot, R. in Videmšek, M. (2004). Smučanje je igra. Ljubljana: Združenje učiteljev in trener- jev smučanja Slovenije. 6. Videmšek, M., Videmšek, D., Karpljuk, D., Breskvar, P. in Videmšek, T. (2018). Prvi koraki v svet športa. Ljubljana: Fakulteta za šport, In- štitut za šport. Prof. dr. Mateja Videmšek Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Gortanova 22, 1000 Ljubljana mateja.videmsek@fsp.uni-lj.si