GLAS NARODA List slovenskih delavcev? Amerflri. I Tba kivait Slown My fa the United States. I f" ,f1^dLfal HottcUyt. I 75,000 Readers. I NajveSji slovenski dnevnik V Združenih državah ! Velja za vse leto . . . $6.00 i Za pol leta.....$3.00 g Za Ne« York celo leto • $7.00 I Za inozemstvo celo leto $7.00 TELErOW: CHclica 3—3878 Entered aa Second Plan Matter September 21, 1903, a* th» Tost Office at lUw York, If. Y., under Act of Oongr— qf March 3, 1870 TBUTOK: OH«lao 3—»TO NO. 216. — ŽTEV. 216. NEW YORK, SATURDAY, SEPTEMBER 15, 1934. — SOBOTA 15. SEPTEMBRA 1934 VOLUME ZLIL — LBTWIK XLH. TEKSTILNI STAVKARJI HOČEJO DOBITI ZAVEZNIKE GENERAL HUGH S. JOHNSON OČITA TEKSTILNIM STAVKARJEM, DA SO PREKRŠILI POGODBO Stavkovno vodstvo skuša dobiti na svojo strani transportne delavce. — Nad štiristo tisoč tekstilnih delavcev štrajka. — Predsednik Roosevelt se bo posvetoval z armadnimi voditelji. — Boji v Rhode Island so ponehali. — Tekstilni delavci bi morali obvestiti Johnsona o svojem namenu. WASHINGTON, D. C., 14. septembra. — Stavka tekstilnih delavcev ni samo stavka, pač pa znamenje trajnega boja med delom in kapitalom. — Stavka v tej važni industriji se od dne do dne širi, in obe nasprotujoči si stranki sta neizprosni. Vse' kaže, da se je pričela preizkušati moč skupnega stro- ] kovnega organiziranega delavstva ter delodajalcev j vseh slojev. Voditelji United Textile Workers so sklenili iz-] vojevati boj do britkega konca. Narodni stavkovni odbor je pozval vse pristaniške delavce ob atlant- j ski obali naj ne nakladajo in prevažajo tekstilnih ! izdelkov. Neodvisni cenilci pravijo, da se bori štiristo tisoč teks.ilnh delavcev za bolj še žvljenske pogoje. Predsednik Roosevelt se je podal na jahti multi- j milijonarja Astorja v bližino Bostona, kjer si bo' ogledal mednarodne tekme jaht. Pri tej priliki se; bo posvetoval z vojnim tajnikom Dernom in generalnim majorjem O* Connor jem, če bi bilo res po- 1 trebno poslati v državo Rhode Island zvezno vojaštvo. Zaenkrat je še vse odvisno od bodočih razvojev. Včeraj je vladal v državi Rhode Island mir. General Hugh S. Johnson, načelnik NRA, ki je ( svoječasno posredoval v stavki pristaniških delav- \ cev v San Francisco, je danes odločno obsodil stav- ko tekstilnih delavcev. Obdolžil jih je, da so kršili j pogodbo. J Thomas McMahon, predsednik United Textile 1 Workers, mu je bil baje svečano obljubil, da ne bo n prej proglasil štrajka, dokler se ne bo ž njim po-j1 svetoval. Možak pa tega ni storil. j1 i. — S tem, da je proglasil stavko, — je rekel John- n son,—je nesramno prekršil pogodbo, ki sva jo skle- ! nila meseca junija. I Po njegovem zatrdilu organizirano delavstvo ni j' zmožno sklepati pogodbo, če ne more držati oblju- j be ..........C "Komunistična vstaja** v državi Rhod~ Island je! končana. Governer Green, ki je videl včerai vse1 rdeče, je moral danes priznati, da zaenkrat ni potreba zveznega vojaštva, da bi delalo mir. Nad mesti Woonsocket, Central Falls in Sayles-ville, kjer so se vršili predvčerajšnjim vroči boji, je j še vedno proglašeno obsedno stanje. Vsepovsod so j koncentrirani močni oddelki vojaštva. Državna zakonodaja se vedno noče dati governerju oblasti, da bi v skrajni sili prosil za zvezno pomoč. V državi Connecticut sta bili mobilizirani dve nadaljni stotniji državne milice. Tudi v Maine je bilo mobiliziranih nekaj oddelkov. V raznih delih novoangleških držav so 9e danes zopet pojavili "leteči švadroni", ki pa niso imeli posebnih uspehov. V Concord, N. C.t se je včeraj zavrsilo več manj-ših spopadcw» toda vojaštvo je slednjič napravilo red. f Serif v Polk okraju, Georgia, je zaprisegel več stavkokazov ter jih kot pomožne šerife poslal proti piketom. k Stavkovni vodja Francis J. Gorman je prišel do zaključka, da bi več nadaljnih teksilnih tovarn zaprlo svoja vrata, če bi ne dobile potrebnega materi jala. Vsledtega je pozval pristaniške in transport- (ne delavce, naj ne nalagajo in prevažkjo nobenega blaga, ki je namenjeno za tekstilne tovarne. Gorman si je svest zmage ter je dejal. — Danes > so stavkovne vrste močnejše kot so bile kdaj prej. J Vsak dan se nam pridruži večje število delavcev. . Ce se nam pridružijo še pristaniški in transportni . delavci, ni nobenega dvoma o naši zmagi. NEKOREKTNO j OBNAŠANJE ! MORNARJEV Mornar je odrinil žensko od vrvi. — Policist je z revolverjem nameril na - Xt'\vyorški policist William F. Price, ki je bil potnik na po-iiiesrečenem parniku "Morro 1 Cast le", je pred preiskovalno {komisijo izpovedal, -Vdihala je že nekaj dima in -1vem, ali je že bila mrtva, ko je j prišla do vode, ali pa je pozne-[je umrla v vodi. Bil sem zad- - j nji, ki sem s tega krova zapu-Jstil '4Morro Castle". | Nek drug policist popisuje - svojo rešitev naslednje: — Svoji ženi in drugim ženskam sem pomagal splezati !čez ograjo. Ko sem skočil tudi tjaz in sem prišel na površje, •je nekdo drugi skočil meni na glavo in se sem onesvestil za nekaj minut. Ko sem se zave-deil. sem plaval proti skupini kakih 20 ljudi* in čudež vseh čudežev, med njimi je bila moja žena. j — Plavala je na hrbtu in sem jo obrnil. Valovi so nama pluskali v obraz. Okoli enajstih je prišla neka ribiška ladja, ki pa je bila pod pod vodo. Mornarji nas niso hoteli vzeti na krov. — Za božjo voljo, vzemite saj ženo!" Nato so 'potegnili mojo ženo na krov. Jaz sem se držal za vrv in ladja me je vlekla nekaj časa. Slednjič pa so tudi mene vzeli na krov in so nas peljali na o-brežje New Jerseya. [NOVIH DAVKOV | NI POTREBA Sen. Harrison je o tem' ' razpravljal s predsednikom Rooseveltom. — Senator King! hoče več j srebra. ! Hyde Park, N. Y., 14. sept. Predsednik finančnega odbora zveznega senata, senator Pat! Harrison iz Mississippi, je po svoji konferenci s predsednikom Rooseveltom rekel, da prihodnji kongres ne bo dočil novih davkov. Predsednik je senatorja povabil v svojo po- . letno Belo hišo, tla ž njim razpravlja o splošnem gospodarskem položaju in o posta voda j-nem načrtu. » — Upam, — da rekel senator Harrison, — da se bo prihodnji kongres izognil novi davčni predlogi in bomo to tudi mogli storiti. Nato je rekel rfarrisQii, da ( davki "le]»o prihajajo" in če ' se bo izboljšanje gospodarske-' ga položaja nadaljevalo, si bo mogla vlada izdatke za pomoč . 1 brezposelnim prihraniti. '' Senator King iz države Utah 1 . • v 5 je predsedniku priporočal, da ^ ,bi vlada izdala več denarja za javna dela in da hi nakupi- ; la večio množino srebra. Za- j j " v . stopn ik srebrne države je mne- i nja, da vlada ne kupuje dovolj ] i naglo hele kovine. j fi _ i M--. byrd se pripravlja i ,i -- i Little America, 14. decern- . i bra. — Admiral Richard Byrd < ? je vsak dan po radiju v zvezi z glavnim taboriščem ekspedi- 1 c i je ter daje svoja povelja za 1 .priprave za raziskavanje spo- i mladi, ki se prične v septem- -l>ru. | Njegovi tovariši sedaj sku- ■ 'fiajjo izkopati iz snega Ford j South Polar areoplan, katere-' ga je pustila prva Byrdova ek-spedicija, s katerim bodo najprej delali poizkusne polete, predno ga bodo porabili za raziskavanje. ' -- I pridelek zlata v rusiji Moskva, Rusija, 13. septembra. — Božično prerokovanje Josipa Stalina, da bo v nekaj letih pridelek zlata povečan trikrat ali štirikrat, se je uresničilo, ko je bilo naznanjeno, da je* letošnji pridelek zlata v| osmih mesecih za 49 odstotkov .višji od lanskega v istem času. j Kot je o Božiču Stalin povedal je Rusija preteklo leto pridelala zlata v vrednosti 100 milijonov zlatih rabljev. Letos ga bo pridelala za okoli 150 milijonov rabljev. HERRI0T JE PRIPOROČIL PREMIRJE Voditelje svoje stranke : poživlja, da ne nasprotujejo stranki desnice. Herriot je v juliju rešil vlado. i ......................................... i Pariz, Francija, 14. septembra. — Edouard Herriot, ki se hvali ,da je v krizi v juliju rešil Doumerguev kabinet "premirja", zopet igra vlogo rešitelja. | | Herriot, ki je minister na j razpoloženju, je zopet stopil v ospredje, da bi odvrnil napovedani boj močne radikalne socijalistične skupine proti stranki desnice pri prihodnjih ! volitvah in je pregovoril voditelje stranke, da so ta hoj odložili do prvih volitev 7. okto- . I W • I ^ I Herriotov poziv za nadaljevanje "premirja", ki je bilo razglašeno, ko so nemiri spo-1 mladi prestrašili vse stranke, je dosegel svoj namen s tem, da so radikalni poslanci pri-; stali, da ne bodo šli v boj proti sedanjemu kabinetu. ; Prepir med Herriotom in Andrejem Tardieu, k i je tudi minister na razpoloženju v Doumerguevein kabinetu, je v juliju skoro razcepil kabinet; toda Doumergue je prihitel s (| svojih počitnic in težkoče so bi-1 le premagane. Navzlic temu \ pa je imela vlada skrbi, ko se £ je ]»oletje bližalo svojemu kon- (j cu. Ker se bo proti koncu okto- A bra parlament zopet sestal in \ bodo pri volitvah vzplamtele * stare sovražnosti, vidi Dou- A mergue zaradi slabih gospo-1 darskih razmer naraščajoče nezadovoljstvo. ] j Stavku joči ribiči v Douar- , • jienez so demonstrirali pred ] tovarnami za konserve, ker ni- ' so hotele kupiti njihovih rib, l ker imajo že prevelike zaloge. 1 Oblasti pričakujjejo nove nemire. j i Uradniki pariške avtomobil- ' [ ske razstave so odpovedali ! | vsakoletni banket, na katere- j" - ga se bile skozi leta povabi je- ^ i ne najvišje vladne glave, "vi i protest proti ponovnim odred-', l bam, katere so mogočneži iz- i ■ dali proti avtomobilski indu-'. , stri ji". - i: T I . ... 1 r! Tudi pivovarnarji za izdelo-r vanje Žide očitajo vladi, da so * izvoz žrtvovali za poljedelsko politiko. ! dunaj je prestavil most Dunaj, Avstrija* 13. septem-I bra. — Najvažnejši dunajski 'most Reichbruecke čez Dona-|vo so v celoti prestavili 85 čev-® .ljev nižje ob reki. . I 4000 ton težki most počiva na 50 čevljev dolgih smreko-jjvih hlodih, ki. so jih zabili v .dno reke. Most, ki je bil zgrajen pred NEMČIJA NE __MARA MIRU "Pravda" napada Nemčijo, ker je zavrgla1 vzhodno zvezo držav. — Rusija ne dela skrbi zaradi Nemčije. Moskva, Rusija, 14. septembra. — Ruska vlada ni nič presenečena, da je Nemčija zavr-'gla načrt za zvezo vzhodnih držav. j "Pravda" v umerjenem besedilu, kot da ruska javnost ni vznemirjena, razpravlja o .vprašanju: 44Ali je Nemčija za 'evropski mjr in varnost, ali ne?" ter je njen odgovor odločni "ne". • Članek niti ne omenja Poljske in tudi ne vprašanja glede vstopa Rusije v Ligo narodov,» razun izvleček govora čehoslo-vaškega zunanjega ministra -dr. Beneša. i i { Navzlic mirnemu pisanju I glede Nemčije pa pravi 4 Prav-1 da % da bo Rusija brez Nemčije in Poljske stopila v zvezo 'vzhodnih držav, med katerimi bodo poleg Rusije Francija, Oehoslovaška in baltiške države. * | i'Pravda' pravi, da bo Nem- „ čija ostala osamljena in da ji Rusija za njo ne bo potočila ni- j ti ene solze, ako ne bo imela prijatelja na svetu. Do nemškega naroda čuti Rusija sočutje in prijateljstvo, toda je proti nazijski vladi v Nemčiji. Ruska javnost se ne zmeni j za to, da je Poljska proti zvezi vzhodnih držav in da je polj- ( i ski delegat Beck v Ženevi za- ! ■ I vzel tako stališče, ki je v na- ' -Jsprotju z mirovno pogodbo. r j Rusija in Francija sta poka- ; zali svojo voljo, da želita pora-" j bit i Poljsko za most za svoje naraščajoče približevanje. Ako •pa hoečjo biti Poljaki preveč - samostojni, tedaj Rusija ve, ) da je to mnogo slabše za Polj-) sko, ako noče biti most, kajti niti Rusija, niti Francija ne bo dovolila, da bi bila kaka zapreka ali zid. Rusija in F rančija sta se zadnje čase zelo zbližali in sta največji sili v Evropi, ki v resnimi feelita mir. Nemčiji in . Poljski ne bosta dovolili, da ju ovirata pri njunem skupnem " delu za mir. a >- 50 leti, ni več zmagoval naras-v čajočega prometa ter bo v dveh letih na njegovem sta-d rem mestu zgrajen nov most. Mussolini se je pripeljal- z avtomobilom ter se je med pozdravljanjem množice, ki je predrla policijski kordon, odpeljal na svojo razkošno jahto 44Aurora". Benetke pričakujejo na prihod kanclerja Schuschnigga in dragih avstr. državnikov, ki so delegati pri Ligi narodov. Zunanji urad je v Rimu na znanil, da se Mussolini ne na merava v Benetkah sestati 3 nikomur in da je odpotoval \ Benetke samo, da se udelež neke operne prestave. | Iz Ženeve poročajo, da st italijanski, francoski, angle ški in avstrijski delegati pr Ligi narodov razpravljali c pomoči avstrijski republiki, k se nahaja v veliki gospodarsk stiski. | Avstrijski delegati bodo naj brže prišli v Benetke, da poro čajo Mussoliniju o posvetova nju v Ženevi, pri katerem sc bili udeleženi angleški zunanj minister Sir John Simon, fran coski zunanji minister Louis Barthou, voditelj italijanski delegacije baron Pompeo Aloi si in avstr. kancler Schusch I ligff. 1 Viareggio, Italija, 14. sept Bivša avstrijska cesarica Žiti se je s svojimi sedmimi otroc odpeljala iz Viareggia v Bra selj. Njen sin nadvojvodi Oton, čegar zaroka z italijan 'sko princeso Marijo je bila ob . javi jena tekom njenega biva L jnja v vili Pianore, se bo s svc •jo materjo sestal v Bruselju. L _ zaradi potnega lista k • Petropavlovsk, Kamčatki ■ 13. septembra. — Mihael Kc lesov, sin sibirskega kulak (samostojnega kmeta), ki je i strahu pred kaznijo za svc prejšnji zločin pobegnil z dc ma, je umoril svojega tovar ša in ga razsekal na kose, da £ je polastil njegovega potneg lista. Kolesov je ukradel dva k< nja na kolektivni farmi, m kar je pobegnil in šel slednji v Petropavlovsjc. Tam je sti noval v sobi z Ivanom Fedoi čenkom. Seznanil se je tudj Borisom Guerivom. Oblasti p so uvedle sistem potnih listo1 Fedorčenko ga je dobil br« vsake težave. Kolesov pa se ; zbal, da bo prišla njegova ta vina na dan. Vsled tega se ; dogovoril z Guerivom, da umi rita Fedorčenka in mu vzam ta potni list.^Mladeniča sta morila, ga ražsekala na kose ga pokopala izven mesta. Kolesov je nato na skijih p begnil s potnim listom na dr gi kraj Kamčatke. Toda voj ki so ga prijeli. Kolesov je 1 obsojen na deset let ječe, G riev pa na sedem let. SCHUSCHNIGG BO ZOPET OBISKAL MUSSOLINIJU BENETKE, Italija, 14. septembra. — Ministrsk predsednik Mussolini je med navdušenimi ovacija mi prišel v Benetke in takoj so bile razširjene go vorice, da se t>o z avstrijskimi zastopniki posveto val glede pomoči Avstriji skupno s Francijo in An glijo. Prijateljstvo med Avstrijo in Italijo "G L A 8 K AR OD A" NEW VOftg, SATURDAY, SEPTEMBER IS, 1934 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. £. fGlnsNarodn" —E i............I I , '1 - fč Owned and Published bj WD1IC PUBLISHING COMPANY , , JA Corpora Lion X FcaaI BsMr. Frwideaj i h _ . L. Benedik, Treu. : pleee oC fcoelmee ffc tbe corpora ti od and addr«eaee ot abov e offleeja: <■# tr. me m*m*t. Bftial Menhettan. New York City. N. ¥■ "GLAS NARODA" CTalce of Um People) leaned Brerj Daj Except Sundays and Holiday« la celo htff ffiji aa imri^n la Ka New York ca celo leto......$7.00 Kaande ........ f®-00 £a let* ...................$3.60 |a pol lata.................... $3.00 Za lnosemstvo ca celo leto......$7.00 la €atet leta*..................$UP Za pol leU....................J3.60 Snbacrlptlon Yearly $6.00_ Advertisement on Agreement _**qiaa Naroda" f«t'"ja raald dan lmem*! nedelj in pramikor. _ poplal brea podpisa in osebnosti se ne priobCnjeJo. l>enar naj me blagovoli ^.^iij^tl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da » m ttrtj prejšnje bivališče naananl, da hitreje najdemo naalovnlka. "OLAg NARODA". 211 W. 18th Street. New lerk, N. ¥. Telephene: CHeiiea S—3878 (————-M- •■ .IMMI-lim -li- -I- I I ■■ ■ ■■"■HI - J- MJ» v HXJEY P. LONG Južna država LouLsiana ima senatorja, kakršen je le .* južni državi Louisiani mogoč. Možak se piše Iluev P-Long, pravijo mu tudi "Kingfish" in ima še nekaj dru -ill zdevkov, ki jili pa ne bomo na tem mestu navajali. Mimogrede naj;bo omenjeno, da je bil lani na neki do-jiiaei zabavi v bližini New Yorka in da ga je pri tej priliki neki gost — najbrž ne brez vzroka — prav pošteno o-suval. Mož je nekakšen političen pajae in ga nihče ne smatra za resnega, toda v svoji državi je neomejen gospodar. Huey Long pozna svoje ljudi. Da ima še vedno moč v svojih rokah, se ima v prvi vrsti zahvaliti omejenosti tamkajšnjega prebivalstva. Mašinski politiki v New Yorku, Pennsylvaniji in Illi-noisu pokajo od zavisti, ko opazujejo politično mašino, ki jo je zgradil Huey Long v Louisiani. Treba mu je samo migniti, pa ga večina zakonodajeev uboga, kakor ubogajo šolarji strogega učitelja- Možak govori kakor eestni postopač ter se presneto malo briga na družbi ne predpise. t # Sklenil je bil, da mora postati zvezni senator in po- • tal je. Zgraditi je dal državno hišo (Kapitol) ter potrošil v o svrlio šest milijonov dolarjev. Zgraditi je dal tudi krasno governersko palačo. Oboje še ni plačano, in nihče ne v <\ kdaj bo. Prodal je za milijone dolarjev bondov ter se vezal v to -svrlio z najbolj zloglasno politično kliko v -<"ew Orleansu. Proti svojim političnim nasprotnikom se bori z obljubo, da bo odpravil korupcijo in nemoralnost, pri tem pa pozablja, da je bilo v njegovem okrožju dovolj korupcije in nemorale, ko je bil še sam načehiik države. Sedanji governer je slepo orodje v njegovih rokah. Tstotakšni slabiči so ■zakonodajalci, ki so na njegovo povelje uveljavili sedemindvajset postav ter mu dali dovo-ljenje mobilizirati vso državno milico. Nekega dne bodo davkoplačevalci države Lonisiane spoznati, kako drago jih je veljal pohlep Huey Longa. Volivci so mu zopet za dve leti podelili vso moč in oblast, on bo pa že znal poiskati načine hi sredstva, da bo obdržal svoje prista.se na vajetih. V svetvni vojni so igrale : zračne vojne sile v prvi vrvi i vrsti izvidniško nalogo, razen tega so imele nalogo, da vzne- J milja jo in oškodujejo sovraž- ' nika s posameznimi bombnimi napadi v zaledju in na fronti. : Za velike skupne, odločilne na- ■ paM«m%pr flkvwari Bompi o 1 -. . - m ■■ ' " 1 ' ,, -1 ..., ... ■ J......? 1 ' 1 ' ■ 1 V 1 ' OBISK. V našem uredništva se je fcglasil Mr. Aleksander Skerlj is Export, Pa., ko se je vrnil s parni kom 4*Rex" iz stare domovine, kamor se je bil podal pred dvema mesecema. Obiskal je svoje stariše in sorodnike v Trnovem pri Bistrici. Pri odhodu ^a ga do New Yorka spremila žena in sin ter ga sopet počakala pri povratku. Mr. Skerlj je bil s postrežbo in vožnjo na parniku "Rax" selo zadovoljen. Isto tako je bit fcadOToljen tudi n postrežbo potniškega oddelka "Glasa Naroda" ter to domače podjetje slehernemu toplo priporoča. mr-r----- I&WU *en* "GLAS NARODA " . •§4m*ifj ttovfmtti dmpmk .« JUbv^s^A drisM^ — "O L A 8 NA KODA" NEW YORK, SATURDAY, SEPTEMBER 15, 1934 THE LARGEST SLOVENE PAIL? in tT. g. A. S31 KRATKA DNEVNA ZGODBA j JEVN1KAR M ART IX: PERPETUUM MOBILE Milio jo jozon liitel iz liišo.» Noge so mil klecale, olglasno mrmral sam pri sebi Miha. 44Kaj pa misliš, da si, če t^i napravil nekaj šol? Misliš, da sem jaz kak kmečki butec, kaj? Jaz govorim nemški, pa naj še kdo drugi v vasi, če zna; jaz sem pol sveta prehodil in preizkusil, ti si pa komaj č»*z sosedov plot pogledal, pa bi že rad vse vedel. — Da ne bo nič z mojim izumom? Bo in stokrat rečem, da bo! Misliš, da sem ga v sanjali zamislil kakor otrok svojo igračo? Kaj še! Jaz sem vso stvar natančno preštudiral, pa no samo enkrat, I zato vem, kaj delani. Tule i-mam papirje, ki natančno kažejo, kako mora biti. — Pa kako prevzetno jo dejal: "Oče z vašim kolesom ne bo -nikoli nič, pač pa ste vi postali živ per-petnum mobile, ker morate neprestano hoditi od hišo do hiše, ko živite na občinske stroške. Le kar iz glavo si izbi j to J to neumnosti, pa na smrt ra jo j mislite. Že veliko bolj učeni, j kakor ste vi, so poskušali to I stvar, pa se jim ni posrečilo, j O uporu in trenju še pojma ni- \ mate..." In še in še je kvasil,| da bi ga najrajši po čeljusti česnil. Kakšne neumnosti so to?!" se je spet razburil v premišljevanju Miha. 44Jaz ti pokažem neumnosti, tebi in vsem, ki se mi zdaj smejejo. Kako so se mi režali, ko je študent pridigal o svoji učenosti, da sem moral kar pobegniti. Le počakajte, da dobim nagrado za izum, potem se boste pa vi vrteli okrog mene, pa j vam bom figo pokazal pod nos, takole. Le počakajte! Še to ' moram preštudirati, kako težka mora biti krogla, ki bo toka la po votlem obroču, ki veže obe kolesi in tako poganja kolo naprej. To mi še nagaja, kako bi krogla spravil navzgor. Sama so premalo požene." Nevede je zahlodil med po-l.i**, ki je stalo že večinoma prazno. Tu pa tam je samevalo si- Ivo strnišče, vmes so se svetili bel on i plohi mlade pšenice in ječmena. Jate vran pa so se. žalostno krakajoč preletavalo z drevesa na travo. Polagoma se je Miha umiril, zmanjšal korak in šel počasneje. Skušal se je otresti misli na dogodek s študentom, a nI se dalo. Neprestano so se po-vračale in ga vznemirjale. 44 Bo, jaz vem, da bo!" se je prepričeval. 44Kaj j»a on ve!"' Sedel je kraj poti, odložil breme, posegel v bi sago in izvlekel šop raztrganih in uma zatiili listov. Razgrinil jih je po naročju in se zamislil v o-korne, debele črte. Dolgo je gledal, črtal in mrmral, pa bolj in bolj se je majalo trdno prepričanje. 14Ne bo lahko, ne bo,'' je priznal po dolgem času. "V krogu ne bo smela teči krogla, jo preveč strmo navzgor. K on a j do polovice se požene, pač pade spet nazaj in s pogonom je pri kraju." Z levico se je prijel za brado, naslonil komolec na koleno in so zamislil predse. 44('o bi obroč stisnil, da bi bil kakor jajce, podolgovat, potem bi pot krogle ne bila tako visoka." Z okorno in tresočo se roko je načrtal podobo jajca. Potem je kimal, mrmral, moril, odkimaval, črtal, godrnjal in spet odmajeval. *4%daj je pa pot daljša. Zdaj ima krogla premalo zaleta iu so prehitro ustavi. Bo že res n-|)or kriv in trenje, kakor jo dejal študent. Na to sem pa čisto pozabil pri svojih načrtih. — Težka je ta stvar, težka, a izplačala bi se, izplačala." Spet jo črtal in popravljal in vedno bolj nejevoljen je postajal. ('im bolj je premišljeval, tem več pomanjkljivosti je odkrival, tem bolj mu je ginilo upanje, da se mu bo stvar posrečila. Glasneje in glasneje so mu donelo po ušesih študen- 1 tovo liesedo, da no bo nikoli nič j z njegovo stvarjo. Roke so se mu pričele tresti in več ni mo-I gel črtati. Z grozo je spoznal, • da ima študent prav, da so mu izum ne bo posrečil. Razburjen je zganil listo in jih spravil. Pobral jo ropotijo kraj sebe in se napotil daljo. Še bolj so se mu nogo treslo kakor prej. Zlezel jo v dve gube, da sta sedali kolesi skoro do tal. V oči pa so mu stopile solze ol» spoznanju, da so uničene njegove nade — delo njegovega celega življenja. Zastonj se je trudil, zaman upal. Zdaj jo vsega konec, kratek hip in vsega je konoo. 4 4 In sem tako upal, da iz najdem in dobim nagrado ter kupim nazaj posestvo." Bil je Miha nekoč bogat po-setnik, toda z lahkomiselnim življenjem jo pognal posestvo na boben. Prišel je v zapor. Tu so mu neki vagahundi vdihnili misel na porpetuum mobile, katere so je Miha z vso silo svoje užaljene dušo oklenil in ;ji posvetil vse svoje moči. Upal je, da bo z nagrado 741 izum kupil nazaj posestvo. V tem čakanju so je postaral. Z levico jo potegnil čez vlažno oči in so pričel tolažiti. "No, pa čemu naj mi tudi bo zdaj posestvo, saj ne morem več delati. Kmalu bo treba 11-mroti. Svojih nimam, da bi jim zapustil, da bi pa drugi pograbili za mano -— nak — a, preveč so 1110 preganjali m zaničevali. Ne bom jih zdaj podpiral." Medtem je prišel do senože-ti, kjer so pastirji sredi steze kurili ogenj. 44Naj vso vrag vzame! Star sem, več ne bom prenašal tega bremena *s."seboj." Spustil jo breme 11a tla, da je glasno zaropotalo. Prijel ga jo 111 vrgel na ogenj, da so bruhnilo iskre na vso strani. S tresočimi so rokami je posegel v bisago in izvlekel papirje. Ljubeče jih je glodal in preu-darjal, ali bi ali ne bi. Na pol odločen jih je spustil na o^enj. Visoko je vzplapolal plamen, papirji so se zvili kakor v silni bolesti — Miha pa je omahnil v stran in se razjokal kakor otrok. .___ Poročite se na "G L AS NARODA" največji slovenski dnevnik « Združenih državah. ČIKAŠKI UČITELJI SO DOBILI PLAČO .. ...... Na niil^i vidite množico čikaških učiteljev, ki so se zbrali pred City St. Bank, kjer so dobili nad 26 milijonov dolarjev v zaostalih plačah. Nekaterim je bilo mesto dolžno do tri- 1 tisoč dolarjev. Baronica Marija Cjunkie-wieozeva, bivša natakarica, je vzbujala s svojimi pustolovščinami in sleparijami delj časa splošno pozornost v Evropi. Bila je zelo popularna in po pravici je slovela kot največja pustolovka sveta. Kot tako jo je prvi označil predsednik sodišča v Varšavi. Tik pred vojno se je govorilo v Varšavi o lepi natakarici nekega velikega zabavišča. Dolga je bila vrsta moških, ki jim je zmešala glavo. Marsikdo je bil zaljubljen v njo nesrečno, kajti Marija je imela mrzlo srce in bila je nedostopna. Vsaj tako se je govorilo po Varšavi. Nekega dne se je pa seznanila lepa natakarica z zelo bogatim ruskim baronom in tudi ta se je zaljubil v njo. Obljubil ji je zakon in zato ga Marija ni zavrnila. Res sta se vzela hi bivša natakarica se je preselila z možem v Petro-grad. Živela jo v razkošni palači ob Novi sredi bajnega bogastva in razkošja. Njen dom je postal kmalu središče visoke družbe in pod vplivom ča-stihlepnosti je bivša natakarica pregovorila svojega moža, da ji je izposloval celo dostop 11a dvor. Toda v Rusiji ji sreča ni bila dolgo naklonjena, svoje popularnosti se ni veselila dolgo. Prišla je revolucija in konec jo bilo Marijine slave, pa tudi razkošja in bogastva. Njen mož je moral pobrati šila in kopita in z ženo jo pobegnil iz Petro-grada. Celo leto sta se skrivala po Rusiji brez sredstev v neprestani nevarnosti, da ju bolj-ševiki zasačijo in vržejo v ječo ali pa celo ubijejo. Končno so ju ros ujeli in več mesecev sta presedela v joči. Barona so nekega dne poklicali k zaslišanju in ni se več vrnil k svoji ženi v celico. Nekaj ur pred usmrtitvijo je prišel uradnik OPU Vladimir Domboszik v jetniško celico in odvedel s seboj lepo Marijo. Izposloval je njeno osvoboditev in Marija je postala njegova ljubica. Možu se je celo posrečilo dobiti nazaj nekaj njenega premoženja. Rusko vojaško letalo je prepeljalo lepo Marijo in njen kovčeg z dragocenostmi na Finsko, odkoder je lepa baro-uiea odpotovala preko Švedske, Norveške in Danske v Anglijo: S seboj je imela mnogo dragocenosti, ki ji pa niso zadostovale za razsipno življenje, kakršnega jo bila vajena v Rusiji. Ivo so ji začela de nama sredstva pohajati, se je vrgla 11a borzne špekulacije in imela je izredno srečo. Pa tudi sreča 11a borzi ni trajala dolgo, km^lu je zašla pustolovka v dolgove, izposojala si je denar pri svojem bankirju, pa tudi pri ^naučili in prijateljih. Do ušes zadolžena je konč-no zapustila London in se napotila v svet. Na svojem potovanju po velemestih in letoviščih se je seznanila v Bruslju s finančnim magnatora Loe- ■ffWfi^gjnfffffiggfffPiiyrn'fi'n'r Cena WL KRRNOVEGA BERILA 1E ZNIŽANA j AngLeško-slovensko Berilo KNGIilSH SLOVENE READEB 8TANM 8AM0 $2 \ Naročit 9 g9 pr% — knjigarni 'glas naroda' S 21J» ^BgT .Mth STREET ' 'JWW-TftHf (a** največja pustolovka sveta wensteinoin. Tudi on se- je takoj do ušes zaljubil v lepo Poljakinjo in je rade volje poravnal njene dolgove v Londonu, Parizu, Bruslju in Amsterdamu. Marija se je znova vrgla 11a borzne špekulacije in zopet je imela čudovito srečo. Trajno je bivala v Angliji, i-mela je pa tudi krasno opremljeni palači v Parizu in Bruslju. Po nenadni smrti svojega 1 jubčka se je Marija izselila iz Anglije. Likvidirala je svoje kupčije in se napotila znova v svet. Imela je mnogo denarja in dobre zveze. In to so ji postalo usodne. Ko se je mudila nekaj časa v Parizu, so ji ponudili v nakup lep grad v Normandiji 111 Marija ga je kupila. Grad je veljal pol milijona angleških funtov in z novo razkošno preureditvijo je požrl skoraj vse Marijino premoženje. V bližini gradu je imela celo lastno letališče, da o drugih napravah niti 110 govorimo. Ta grad, o katerem jo govorila vsa Evropa, jo postal za pustolovko usoden. Njegovo vzdrževanje je požrlo milijone, dolgovi so naraščali, končno je morala Marija grad prodati, zapustila jo je pa tudi sreča na borzi. Ko jo prodala grad, ji jo ostalo še nekaj denarja, ki ga je pa tudi vtaknila v borzne špekulacije in tako je šlo vse po vodi. Ker jo bil tudi njen kredit izčrpan, a upniki so pritiskali na njo. si je morala pomagati s sleparijami. Pa tudi s tem se ni mogla dolgo držati na . površju, ljudje so kmalu zvedeli, da jo izgubila vso. Na njene sleparije je bila obveščena policija in ko je Marija opazila, da jo zasledujejo je pobegnila iz Fran-cije. Zatekla se je v Varšavo, ka- Snasvet.p od Apetizerja do ' Za hitro nedeljsko vee&rja. Ko pride v nptlel jo popoldne' nejH-ičakovan obisk, in jih hočete pridržati 1741 večerjo, vam 11 i treba skrbeti, če nimate vsega pri rokah. Okusno, domačo večerjo je mogoče kaj naglo pripraviti, in nuni lepšega* kot da se tie skupina prijateljev k »večerji, ne -tla. bi se vam bilo treba utruditi h pripravljanjem. Polovična bkrivno^ti dobre gospodinje je, da ne bega okrog ter si pripravlja "čez gJa.vo (J^'a". Tukaj je večerja, ki jo lahko dobite 'u prodajalne delikatea: Mrzel roatitbeeif s Chili- polivko Mešana zelenjavna solata , Kisle kumare Ruppertovo pivo Cottage sir Pečena jabolka Kava In ko sem 'pred kratkim izne-nada obiskala neko svojo staro prijateljieo, ki je bila vizgojena v T>tari domovini, me j-:-, presenetila ; s krasnim, šarenim ročno naprav- J ljenim namiznim prtnan in ducatom prtičev. "Neka moja se-htrična v stari dom ovni ve, da i-' mam rada take stvari. To me spo-! minja časov, ko sem bila še dekle j I in ko smo ob nedeljskih popoldneh vprizarjali dolge izlete v o-' kalšco tetr smo jedli in pili v vaških gostilnah. Poslala; mi je te' stvari, jaz sem jih pa spravila. L? Če večerja ipri nas kakšna po&eb-1 na družba, jih ipokažem." i To so sicer malenkostne $tv«iri-j ce, ki pa izpremene v pravcato ( slarvnost najbolj običajne in pre-: proste obede. Če nimate nikogar v staTi domovini, ki bi vama. .poslal pestre tprte in p-rtiče, jSh lahko dobite m svoji soseski. Ne bodo msor-' da pozdrav iz domovine, toda za-1 legli bodo ietotako. 4 1 ' ■ • --•*>■ — 11101* se je pripeljala z luksuznim brz«»vlakom in se nastanila v liajelegautnejšeni hotelu "Evropski dvor". Sreče pa tudi v Varšavi ni imela, nobena sleparija se ji ni posrečila' in tako je odpotovala v svoje I rojstno mesto Krakov, kjer jej slutila konec svoje karijere. | Navzlic temu si je pa najela v najlepšem hotelu celo nadstropje. Tik pred odhodom iz Francije se jo dela zavarovati pri neki angleški zavarovalnici. Posebno svojo garderobo je zavarovala zelo visoko in po prihodu v Krakov jo obvestila 1 zavarovalnico, da ji je bila v hotelu ukradena vsa ga n le roba, krasni kožuhi, obleke, plaš"i in celo nakit. Zavarovalnica jo uvedla preiskavo in s pomočjo poljske policije jo dognala, da o tatvini ne more biti govora. Detektivi so preiskali stanovanje lepe pustolovke in našli v peči ostanke sežgane garderobe. Tako jo prišla sleparija na dan in Marija je svoj greh odkrito priznala. j veliki knez mihael še j živi? I _-- I T mor j eni ruski car Nikolaj ill. je imel brata Mihaela, ki je bil do rojstva carjeviča Alek-seja prestolonaslednik. Ko sel je car spomladi leta 1917 od-1 rekel prestolu, jo ponudila za-j časna vlada krono velikemu knezu Mihaelu, ki je pa takrat že vedel, da bi ne mogel dolgo vladati in je krono odklonil. Dejal je, da l>i jo sprejel samo iz rok zakonito izvoljenega zastopstva ruskega naroda in da prepušča narodu samemu, naj svobodno odloča o svoji usodi. Pb boljšoviškom prevratu so Mihaela izgnali v Perm, kjer je ostal nekaj mesecev s svojim tajnikom Jolinsonom in služabniki. Neke noči so ga pa boljševiki odvedli iz .hotela in od takrat ni o njeni ne duha ne sluha. Baje so ga nekje v gozdu ustrelili in zakopali. Zdaj jo pa objavil neki var-I savski list pripovedovanje I bivšega Mihaelovega sluge IVasilja (Vlišova, ki pripove-pluje, kako so prišli do njegovega gospoda. Mihaelov tajnik jo bil ogorčen, da hočejo velikega kneza odpeljati, ko mu je pa poveljnik boljševiške stražo nekaj zašepetal 11a uho, se jo pomiril in dejal slugi, da je vso dobro in da jo srečen. Johnson je nekaj zašepetal velikemu knezu. Po tajil i ko vem vedenju je sluga sklepal, da so prišl i po velikega kneza v boljševiške vojake preoblečeni mo-narhisti. Odpeljali so ga s tajnikom vred in nihče več ga ni videl. Ce je (Vliševo pripovedovanje točno, utegne biti veliki knez Mihael še živ, kajti o njegovi in o smrti njegovega tajnika ni nobene vesti. stenice je preganjal Johan Spitzer v Budimpešti ni mogel spati doma, ker je imel v stanovanju preveč stenic. Dolgo jo razmišljal, kako bi se odkrižal nadležnega mrčesa, končno mil je pa šinila v glavo originalna misel. Z de-naturiranim špiritom je polil vse pohištvo iu stene in, potem je |>a stanovanje zažgal. Ko so lPlainonf'ki že lizali stene in del pohištva, je mirno legel na po-• stol jo v trdnem prepričanju, da l>o imel odslej pred stenicami mir. Dolgo pa seveda ni ležal, kajti kmalu je bila vsa soba v plamenih in ogenj se je razširil 11a vse poslopje. Malo je manjkalo, da Spitzer ni našel v njem smrti. Prihiteli so gasilci, ki so komaj rešili poslopje, da ni pogorelo do tal. Več gasilcev je odneslo hude opekline. Spitzer, ki je hotel tako temeljito pregnati stenice, bo pa moral sedeti v zaporu. DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU ▼ JUGOSLAVIJO V ITALIJO Za $ 2.80 .......... Din. 100 Za $ 9.35 .....*..........Lir 100 $ 5.35 .......... Din. 200 $18.30 ....................Lir 200 $ 7-50 .......... Din. 30(1 $44.60......................Lir 500 $12.25 .......... Din. 500 $88.20 ....................Lir 1M0 $24.25 .......... Din. 1000_$176— ....................Lir 266* KER 8E CENE 8EDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI QOR1 ALI DOLI Za hsplačllo *ečJih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih aH Urah dovoljujemo bolje pogoje. ■STLAČILA V AMERIŠKIH DOLAKJ1B Za izplačilo $ 5.— morate poslati..........$ 5.75 $10.— " ..........$10.85 $15.— " " .........$16.— $20.— " " .......... $21.— $40.— " " ..........$41.25 $50.— » » .......... $51.50 Prejemulk dol>i v starem kraju izplačilo v dolarjih. Nujna nakazila izvršujemo po Cable Letter za pristojbino $1.—. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY MGU. Naroda" 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. Važno za potovanje. Kdor je namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. Vsled na|# dolgoletne skušnje Vam eamoremo dati najboljša pojf%snila in tudijose potrebno preskrbeti, da je potovanje udobni 4n hitro. Zato se zaupno obrnite na nas za vsa pojasni**. Mi preskrbimo vse, bodiii prošnje ta povratna dovolj«• nja, potne liste, vizeje in sploh vse, kar je ta potovanje potrebno v najhitrejšem času, tfi kar je glavno, ta najmanjše Stroške. Nedržavljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, Hr predno se dobi is Washingtona povratno dovoljenje, RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesec. Pišite torej takoj za brezplačna navodila in eaaotaplf*-mo Vam, da bosfo poceni in udobno potoval. SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU 216 West 18 th Street New York, N. Y. "O LAS KAR O D A" NEW YORK, SATURDAY, SEPTEMBER 15, 1934 THE LARGEST SLOVENE DAILY in XT. S. A. IZGNANCI ROMAN IZ ŽIVLJENJA ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H. r I ' 32 j 's Stefan se zelo razburi nad Herderjevim neolikanim ob- ■ naAanjeni. tootrudi se biti pravičen proti temu možu. Ni T tako nadležen in je poleg tega pošten in zelo delaven. Manj- j ka mu samo dobra vzgoja, katero sva midva oba imela. In ^ to ni najina zasluga in tudi ne njegov greli. Na vsak način pa f ga moraš občudovati zaradi njegove delavnosti. Pomisli, kaj ^ je že storil v svojem življenju in kako stoji sedaj na čelu ta- L ko velikanskega innljetja. Naj kdo drugi napravi kaj takega.'J In da pri tem ni imel časa, da bi se tudi izobrazil za druzab-'j, no občevanje, mu pač ne more nikdo šteti v zlo. j Štefan mu prikima. J T — Imaš prav — od te strani tega še nisem premišljeval. ^ Torej bom od sedaj naprej proti njemu pravičen. Tudi bi mi (j bilo zelo mučno, ako bi mu še dalje ostal nasproten, ko bom j sedaj, kakor upam, včasih povabljen v njegovo hišo. — Boš napravil prav, ako premeniš svoje mišljenje o < njem, kajti zelo visoko te ceni. I — Sedaj pa mislim, da ,je že tudi čas, da poiščeva svoje L brloge. Pozno je že. Lahko noč — in še enkrat hvala za tvojo prijaznost. — Lahko noč, Štefan — zahvala je med nama preveč. t- iT 20. poglavje. L Paniela je le težko zaspala. Postava gospe Lentikoffove IJ je stala kot obtoževalka pred njenimi očmi. Polet; svidenja z 'c bratom, s]>oznauja s Štefanom in poleg m »ve službe je že ne-koliko pozabila na to, kaj jo je pognalo iz Nice, toda sedaj zopet misli na žalost ul»oire matere, kateri ji* bila odvzeta zadnja Jj tolažba. Tn ko bi ji mojrhi izgubljeno zopet vrniti, bi ji ne bi-lf lo nič prct«iž"vn«». |j Naslednji' jutro j«' ini«'la 1«* mala časa |*i"a!i m» s tako ža-'| batnimi mislimi Ziijtrkuj«- z Imitoin in Štefanom in ko oba j odideta za *v«jim |m*»1«»im. |MM>|inivi nrnif stvari. K«» T«« j«- s! te« fnt«v». »'h-! uii-li tui n^fn« V^*ntik«ff iti n.-k.-ij j«» mIi. ;| da ji iM-kaj U-m^I In **Yel«-»|M*»to\ji!ui V iiMijetn »rm nikakor ih»V |*oMali mirim. v<»li. Iti tako »•-!«» lir»*|»enini. «1» t»i «l«*l*ihi «*>!|»ti^.'-»nj«*. rlila ksvim* *krli ui t»m> r-lravj^. ki | Itn* je pri <«i h h«. «la m-ih ti »-ti i utnfmfio stvar m-kaj časa 1 pustila izpnil mi. NViznM-nm tm* lmli. ko <«• za violam, ka * ko zelo trpite te izgub** in iiikdo tc!» tako nataiič. i no lie olM'iiti, kaj t« za va* |mitieiti. kot jaz. Veil no in veil- j no pri»sim urim. da vam ta zaklad zoper vrne in vas »skrv- i no pnvsim. dil«». In iz «-»-l«-iT3i i«* •-nkrat prosim tj* «*rlf>u>^'-anj*». i O. v«*rj**uii<«* mi. «la niaetii trr^il« iz Ulilc«»mUlj«*iio- * sli. temveč vslinl skrbi za %*as. ki ste mi |iosta!a tako dra J trn. Ssiiio za eno IicmhIo oilpu^čanja bi vam bila hrezinej- ] no livnležna. ] Z največjo udanostj<> fH»ljub1jam vaše ljul»eznive ro- '< ke ter vas ftozdravljam kot vaša spoštujoča »n hvaležna i Daniela Falkner". : i Ko pismo odnese v (Kotiti predal, ^re še nekoliko na iz- 1 prehod ter pride v stanovanje ravno ob pravem času. da je ' mogla kositi z bratom in Štefanom. i* Ravno ko m* hočeta oba po kosilu od nje |iosloviti se pri- 1 pelje pred stanovanje avtomobil ravnatelja Herderja. Oba spremita Ihinielo do avtomobila ter se od nje prisrč- ' no poslovita. I1 — Na svidenje, gospodična Daniela! — Na svidenje, gospod Kolniko! Na svidenje Božo! — Mnogo sreče! !' — Hvala! , Nato avtomobil odpelje. V Herderjevi vili je hila Daniela ljubeznivo sprejeta, i Kati Herder jeva jo sama odpelje v njene sobe, ki so bile v gem ndastropju z lepim razgledom čez veliki vrt. — Ta soba je majhna, toda imate kotiček, v katerega se morete nemoteno umakniti. Tak kotiček mora človek imeti,, zato sem si od matere to sobico izprosila za vas, gospodična} Falkner. — pravi Kati prijazno. , — Prav iskreno se vam za to zahvalim, milostljiva gospodična. —Tu vam ni treba zahvaljevati. Toda eno prošnjo imam{ do vas — s takimi nazivi se ne bova več mučili. Prosim, na-zivajte me samo gospodična Kati, jaz pa vam bom, ako mi dovolite, rekla gospodična Daniela. Ker si bova od danes naprej tovarišice, je to bolj prijazno. — S tem sem popolnoma zadovoljna, gospodična Kati. — Sedaj vas pustim samo, da si morete po svoje urediti sobe. Ako ste do petih gotovi, tedaj vas prosim da pridete doli in boste z nami pili kavo. Kadar smo sami. tedaj pri nas ni običajne čajanke ob petih, kajti moja mati se še vedno drži svoje kave. — Do tedaj bom gotova in bom rada- prišla, samo, ako ne motim. — Ne, ne, gospodična Daniela, prav nič nas ne boste motili, ali — odkrito povem — moja mati se nekoliko boji visoke, nove drnžabnice kot pred novim pohištvom, katero smatra naš oče sedanjim našim razmeram primerno. Toda najboljše je, ako ta svoj strah takoj izgubi. Kaj ne, da se boste nekoliko ozirali na njeno boječe duševno stanje in boste popolnoma domači. Daniela ji ljnbeznivo pogleda v oči. — Bodite brez skrbi, gospodična Kati, kajti mislim, da vaŽo dobro mater popolnoma dobro poznam. Moja mati je bi-1 la tudi bojazljiva žena učenjaka, ki je bila vedno v zadregi s svojimi majhnimi sredstvi in se ni mogla vedno pokazati, kot je zahteval njen stan. Moj brat in jaz sva ji morala vedno prigovarjati in jo tolažiti, kadar že ni mogla več. In nisva ji da-la prej mira, dokler se ni z isrca smejala nad vsem, kar ji je delalo taks skrbi. ----XD^Us prihodnji*.). . - i kazen za poljub na plesu Ellios Covani bo £e dolgo pomnil ples v Viaregiu, ker ga je spravil v zapor in mu prinesel pogojno obsodbo. Prišel je , na ples in takoj se je zagledal v lepo plesalko, s katero je . navdušeno plesal. Dekle je bilo prikupljivo in dražestno, Covani je plesal z njo tako navdušeno, da jo je mad plesom kar sredi plesne dvorane vroče poljubil. Dekle ni protestiralo, pač pa sta protestirala dva karabinjerja, ki sta pazila na plesu, da bi kdo ne kršil načel javne morale. Stopila sta k vnetemu plesalcu in ga vprašala, kdo je in od kod prihaja. Dekle jt' bilo veselo, da bo tako lahko zvedelo vse uradno potrjene podatke o svojem ka-valirju. Covani je bil pa ogorčen. Karabinjerja je začel zmerjati, dokler ga nista uklenila in odvedla v zapor. Mož je moral pred sodišče; obtožen je bil zaradi prestopka proti javni morali in žalitve uradnih oseb. Obsodili so ga na devet mesecev ječe, pogojno na leto dni. Covani torej ne bo smel leto dni poljubljati deklet, niti žaliti čuvarjev javne morale,-si-J cer bo moral odsedeti kazen. V Italiji torej ni varno javno jm»-I juhi jat i dekleta. i pariški berači so res g najdum . I __I Bf-ra«Vnj*- v I'arizu j«- |*r*-|«» ve«iat»«». K-iz. li ve*I*» |«r«» -jj«k i. j.- iti:i I«• i/ku)ti<-ka. «V, pntsijo kar tako. *'l»rez vzr«» ka": Ijudj«- v velemestu pre ver hitijo ill Ml vajeni rvviri lie. Zato |*oM'hijo radi otvarjn jo l»r*-z|N»>el!ii vrata |io*ize Jlieljfk«' železnice. 1'otiiiki vr w*j«' ** vratarju *" drobiž. tVpnv m«»l«"-i in iio.-i kit | h i i ki «lavi. 0|Mjidlle in zvihvt Itled liajve«"- ' jiui navalom nima prav za prav prosjak nol»enega i*»sla. ker so vrata itak vitluo zo|N*t I 'odprta. Kljub temu zasluži, in' mimo drveei dobrotniki nima-' ja niti rasa, da bi mu |M»gl«*da-1 (li v iM*i. To |»osebno prija brez-posidnim. ki niso vajeni lN«ra-' čenja. A med poklicnimi Ihtu ! ,či si- vrši stalna prikrita ne-' usmiljena vojna Zii lniljš«' prostore in delovne ure. Postojanke v mestnem centru z ln»ga- II i m občinstvom, ki vrže frauk, so "mastne" v primeri z oni-1 jmi j H) revnih predmestjih, kjer1 !dežuje samo drobiž. Pred krat-! kim so pobrali stražniki pono-! 'či blizu "iiajlwljse" postaje jMarboueta stan a z globokim -vbodom v boku. Berač ni hotel povedati, kdo ga je zabodel; a policijska preiskava je dognala, da je bil ranjenec žr-'|tev konkur učnega boja. Moč-jnejši tekmec je napodil šibkejšega, ki si bo moral poiskati novo postojanko. V sred- Poziv! Izdajanje lista je v irul s velikimi stroški, line ------ go jih je, ki bo radi sla I bih razmer tako prisa deti, da so nas naprosili, » * ~ ~ da jib počakamo, zato naj ps oni, katerim ja 1 mogoče, poravnajo na | ročnino točno. Uprava "O. M ' i i ^■BBBBBBF njem veku so baje imeli bera- i či tudi svojega 11 kralja" in | pravico. A zdaj vlada tudi med t njimi samo i>est. 1 ji pogodba baltiških držav v j Ženeva, Švica, 13. septem- j bra. — Estonska. Letska in I a- i tvinska so sklenile zvezo, ki i ima isti namen kot Mala an- i talita, s skupnim delovanjem f vzdržavati svetovni mir. j ____I* Mobilizaci ja mleka na j j tisočerih frontah. j m ^^ y ^m H Willard C. Wheeler i Mr. Willard C. Wheeler, za- 1 stopnik X. W. Aver & Son, ^ Inc., v New Vorku, je imel jm» olietlu Kiwanis kluba dne .'HI. j avmista v b«»t«*lu MeAloin iro- i . - * § 1 vor. v katerem je pri)»oro*-al kaiii|*:inj«» za *"-imvii"-jo |MtialMi mli*ka. Mr. Wln-eler je v »voji-m ^o- |Vortl opisfil, kako vi- Že V«-e |.-t Vo*li stalna k.-inijmiija zji v«"- j.» u|M*ral*<« mb-ka. . . .i \l»—tui. državni iti z«lr:iviii -ki «MllM*ri diili t«.mu i;laviii |*t»kr*'t l^i»>ti Mt |H»ma^ale tu ili razne |«»mo/ne organiziiei ji* in /.eu>ki klubi. IVodueciiti j in proiiajali-1 mleka >o |HMlpi-i rali organi/jn-ije. ki >«» iz j klju<~-u<» |M*s\~etile t*-imi «U>hiJ l>ržjivni lj<*-delstvo j** | Mitom >viij»- i a for- ' macijske -iii/im- širil brošure o mleku. | Vsi ti javni delavci pa niso edini, ki so si* zanimali za iule-| jko. Vprašanj«* mleka ima raz- j ,111* illt«*rese ill vsli**lte^a je bi j .lo dosti takih, ki so iz svojih j jlastnib interesov stremeli p«» .ciljih, ki niso bili eilitistveiii. | Javnost je bila vsliHlt«»ga več- j .krat v zmoti. ^ ; Nihče ne more nikomur oei-1 tati slabih namenov, toda mnenja so bila tako deljena, 'da bi kmalu nastala resna zine-j da v industriji mleka. Tako sej je naprimer zgodilo, da so pred' j letom dni farmerji onih okrajev, kjer je industrija najbolj razvita, zapretili s štrajkom. Samo požrtvovalnim naporom komisarja B^ldwina, ki je pride!jen departmentu za poljedelstvo in tržišča, se je zahvaliti, da je bila uvedena nad mlekom večja kontrola in da je bila nevarnost stavke odpravljena. i Pojavljale so se vsakovrstne j vest i kakor gobe po dežju. Ve-isti so se tikale cene mleka, raz-f.lik v eenah, ki so plačane ftir-merjem ter počem je mleko v trgovinah naprodaj; o vrednosti in brezvrednosti pasteuri-zacije itd. Posledica t?ga je bila, da se je letna uporaba mleka znatno zmanjšala. Pri tem je bil seveda farmer najbolj prizadet. Ustanovljen je bil odbor za kontrolo nad mlekom, in v teku enega leta se je farmerjem. izboljšal položaj. Skupina nesebičnih oseb je dobila v komisarju Baldwinu .šampjona, ki se je odločil, da .uvede glede poljedelskih produktov take koristne odredbe kot so se izkazale uspešne v industriji. Sestavljeno je bilo priporočilo za oglaševanje mleka s strani države. To so posebno odobrili oni, . ki so spoznavali, da je ljudsko 1 zdravje isto ta ko v nevarnosti kakor ekonomsko stanje far- I . merjev. | Zastopnik Harold C. Oster-tag in senator William T. Byr-jiie sta napravila osnutek, ki je ;bil po dolgotrajnem obotavljanju sprejet ter ga je podpi-jsal governor Lehman. I Zakon določa, da država najame petstotisoč dolarjev. Denar naj prispevajo prodajalci mleka in farmski producenti, in sicer po en cent od vsakih sto funtov mleka. ; i j. Denar ne prihaja iz žepov (davkoplačevalcev, niti ni za-jstrantega povišjfna cena mle-Iku. Uprava oglaševanja mleka Ije prepuščena državnemu de-'partmentu za poljedelstvo in i tržišča, vsa odgovornost pa pada na pleča koinisar;u Bald-Avina. Deset dni kasneje je pozval v Albany na konferenco petsto voditeljev industrij in organizacij. Na konferenci je go-! voril tudi governer Lehman. Osiiovanih je bilo deset sku-]>in, ki so napravile priporočila za oglaševanje mleka. V vseh mestih države so bili u stanovljeni lokalni odbori. — Kampanja za večjo uporabo mleka se je vršila po radio, po gledališčih, javnih klubih in sploh vsepovsod. ! V svojem zaključnem govo-, ru je rekel Mr. Wheeler: — Napravili smo načrt, da] | bomo rešili mnogo farmer je v ; pre«] polomom, istočasno pa tudi omogočili, da bodo otroei I uživali več mleka. <>triK*i so ^ naši- upanje in r-e se bodo s pitjem mh*ka razvili v »"vrsti* može in ž»*i»e, j«, niisi naloira ^ SHIPPING Jm Wf NEWS ^ mm KRETANJE PARNIKOV ZA MF3FC SEPTEMBER. 18. septembra: I'uris v Havre E.iropa v Bremen 19. septembra: Pres. ItiJostveU v Havre Yi»rk v HaKibunr 20. septembra: Majestic v ]il:iiri v Muvre Uer«-iiK:gii<- aur M# 26. septembra: Muuretuniu v Cherbourg-Wiishington v Havre Alb«-rt Ballin v IlanitiurK -S. septembra : l!remt:i v Bremen 29. septembra: Cente a v fleima lie st»<- v Clierbonri j 13. oktobra: I-ifav^tte v lin vrt I Hex v Četica Veendani v H»ii)!o(;iie sur Mer 17. oktobra: Pres. Itoosevelt v Mavre I New Vork v JlamLurc 19. oktobra: Statemlam v Hiiiilogne sur Mer 20. oktobra: Bremen v Ura men ; I Jie (it l-'riLtu-e v Havre 24. oktobra: Washington, Havre . Aquitania v Cherbourg j 25. oktobra: Albert Ballin v Hamburg I 26. oktobra: Olympic v Cherbourg 27. oktobra: Enrxjm v Bremen Cham plan v Havre Cyiite di Savoia v Genoa 31. cktobra: Beiertg-nria. v Cherbourg lieutsciilaru] v Hamburg RffiLIWVfiWaiffitnlfiifiURtfibfiaiiftffiifi-fi "GLAS NARODA' zopet pošiljamo v domovino. Kdor ga hoče j naročili za ivo je sorod-| nike ali prijatelje, tc . lahko stori. Naročnina za stari kraj stane $7. i V Italijo lista ne pošiljamo. I SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU | 11< WEST 18th STREET NEW YOKE« II. Y. J plfitte mam za cene voznih listov, rs- m zervacijo kabin, in pojasnila za po- ** | tcvanje Povesti in Romani: _ Xa.lalj.'vanjiO S«riW imaiM...................................J5, Vrliki inkvbilor.............-.......L— -----t5**"1 ----------- -------j Verm (Waldova), brvi.......3S ( Stosjc------1 jsm wiui Unjic^. utalm--------C* ; Vajriu B> arita—. • slikam) ______SS M. ruiMh mmirn--M Spiska knjic«. velika ------ M,Xrtmkr. t Taa«r«i. ^•isrju bm. bimKiivuka... .......Jf i SwM* knjica. ( Iraška) _______I Z9 trdo resauu .7J ; r^k. I-, ^^^ ^ri-r^ ,,r™ -....................-.........^ Rratika. trUo _________» lfll-l»l« ^ -----------1.25 \Uk npokomlk m dfUC* Hfftl 1- iSmtm Irta. trda tn----79 Krafaiiairi. trd. r«. .....................M ,r,*»■,,0--------------------- brušlrana_______________^.Jt bnA .......................................4« V«Jnl. nir ali |ru<-e* ......J*|/jniM'l umrli _________________________.99 ! Ob 59 letnici Dr Janeza E. Kreka 25 Si" mrdvrdirRa ,u4rm- Pu*,",lmul Zailnje dnevi nearc^nega kralja----99 „ . ruauu ................. .................. J|i . . , Onkraj pragozda________________M krubom. p.i*eat .......................„„» --5 ^ ---" mebko resama-------------M Spiaje. n.Hle |K>veMl ............................J5 /adnja pravda, ve» -----------------79 ! Praprefcu»ore zgodbe------------SB »lezaaled«............................................/jujij U Bomo«...................19 I Pasti in zanki ____________________S»««iolark* .............................J5 I Pater Kajetan....................................1._ s»eta no* ........................................JI Življenje »lov. trpina, t zbrani aplaa Pingvimdti otok _____________^»Svetlobe in Jenee .............................l.!l AJe9o?ec, 3. z» zkupaj______LM Pravica kladiva....................J9 *ltk* ^Meftk«) .................................9» z; Pabirki I. Kota M Albret-htl .............55 Sp^e. bumore«!«. ,-do v« ...........J- ^ ^'^^IZZ____49 Parifiki zlatar------------------------95 Zmote in kunec gdt. Pavle________49 Prihaja«, povest______________JU SHAKKSPEAKKYA UKL.%: 'eiigaiec___________________________25 /Jiirka narodnih pripovedk: Povesti, pesmi v proal (Baudelaire) »"lo vez ..............................9t , dei ----------------------------------4| trdo Tesano ______________brofiin.no-------------------------------1% II. del ______________________41 Po strani klobuk--------------------59 tlthelo...........................................71 , , _ . ' Plat zvona_____________________________-41 Sen K.^n« noti ________________________7« -------- ^ttS ---------------------------------? II Zgodovinske anekdoto---------------J9 •— ............ Potresna povest, Moravske aH- z ognjem In nrien .............l.—. Patria, povest Is Irske junaike d' ke- Vojvoda Pero i IVr>*. Cr- ^ _______________________________tiče...................................Zloiin In kazen: ........... rirrovi zobje I — I. In II. svesek .......................1.— l"o gorah In dolinah____________M ' *.............................1— Pol litra vipavea___________M T,/* inWt# ....................................,71 Zgodbe Napoleonovega bntarja ........99 Poslednji Mehikanec _____________________M *** trd ....................75 vezana ---------------------------------------99 Pravljice H. Majar ______________________J* ™ i|M,ijmnske -------"I . Predtriani, Preiern In dr^l svet- f"nel- ^ ™m*n ----------------------------' ^f8 -------" niki r gramofonu ________________r"*""lki odd,h* ................................ZUtl ---------------------" ti ... ^ Turki pred Dunajem ........................J9i I^Uvtr^ rrf « |U" ^ » SLOVENSKIH PO.TC8T1 Pred nevihto --------------------9> In ena no«: I. z». Vojnomlr all poganstve___U Popotniki--------90 I- svezek ---------------------------1-S91 S. zv. Bodo bresdno _____________JU Poznava Boga________» ll- »vesek............................1.49 s. KV. Veselo povesti............,99 Plrhl-----------------------3» «1- ..............................-I* 1. iv. Povesti in sliko —................M PevodenJ _________________J» » KNJIOB SKUPAJ ----------------9.7» 5. zv. Student naj bo. — Nn* vsak- Praftki judek------------------2» naml in m noi (1Upe) danji kruh----------U Prisega Buronskega glavarja -----8» ^^ _____________u PravIJUe in pripovedke LcrabIjen, mUljonilr ____________ SPISI ZA MLADINO L svesek ----------------------------4. v krenplJih illkrizlHJe_________LS| WAN0U i. svesek —.................« ^ robstvn (Mstičlč) 1 29 " trdo Texauo- Vseouje 12 po- Prvi. med Indijk--------------J« V gon*em »kotj« ' »I 4. ^trdo ves.no. Preganjanje Indijanskih mif^snar- v oklopnjaku okrog sveta: | Test' ---------------------------f __j, ! del _ ^ 5. sv. trdo vezano. Vinski brat______59 *** ^ ^ ..............................^ 0. »v. trdo rezano. Vsebuje 10 po- Roblnzon--------------------5*> OBA *estl -----------------------------------M Robinzon Crnaae___________________,9f Revoiueljs na Portugalskem---» \w- •• 1 ar « H.^* •rta,M- ^ Knjigarna Glas Naroda ip^ti^zz:« slovenic publishing company ■u* tam kal*-2J 6 West 16th Struct New York