[2HAJA VSAK ČETRTEK
REDNIŠTVO IN UPRAVA:
tel u	G. D'Annunzio	27/E,
sellaaX	30824. Pošt. pred. (ca-
fi vPostaIe) Trst, 431. Poštni	teko-
račun (C.C. post.) Trst, 13978341
0 tnina plačana v gotovini
E	D N I	K
ŠT
NOVI USI
Posamezna številka 1.200 lir
NAROČNINA
Letna 55.000 lir. Za inozemstvo: letna naročnina 60.000 lir. — Oglasi po dogovoru. Sped. in abb. post. 50% Pubblicitž inferiore al 50%
SETTIMANALE
1935
TRST, ČETRTEK 8. SEPTEMBRA 1994
LET. XLII.
Zarek
sonca
V življenju slovenske narod-pstne skupnosti v Italiji v zad-času, žal, nismo mogli za-takorekoč nobenega po-
0dL° razveseljivega dogodka, kar smo po krivdi dobro zna-'talijanskih političnih strank, »asti po krivdi KD in PSI, bili lip1vni.eni kot Slovenci — kot po-n !cvn* subjekt — iz najpomemb-e]sega izvoljenega telesa, iz de-”ega zbora Furlanije Julijske ra -e' Se sPl°^no stanje naše mejske skupnosti počasi, a traj-slabša. Lahko bi v tej zvezi
Kohl. mnoge primere in do-v e, vendar mislimo, da je do-)' če na tem mestu opozorimo , a stanje na naših slovenskih šo-
lev ,
evilo učencev in dijakov se
(, Primerjavi s prejšnjimi leti ko zmanjšalo, da je zaskrblje-
nost
Povsem upravičena.
Ne gre le za posledico velike-“ Padca natalitete, ki je značilen , dalijo in za Zahod na splošno, j ®*Več v našem primeru za nekaj hujšega; za zavestno narodno Sl Padništvo, ki je predvsem po-e(iica nezaupanja oziroma po-a*3jkanja vere v prihodnost, lan • ta temačni scenarij pa je v Pojih dneh le posijal žarek la?Ca ®^alo se bo m°rda ba-k J10' vendar gre po našem glo-10 m prepričanju za nekaj ze-0^vresnega. Mislimo tu na izid *ih zborov hranilnic in po-■lai! v Nabrežini in na Opči-na katerih so člani soglas-■j, °dobrili predlog o združitvi.
>. Pomeni, da bo v kratkem za-Zivei
1 zavod z imenom ZADRUŽ-
nov, skupni zadružni de-m* zavod z imenom ZAnRITŽ-
A Kraška banka.
Sj. , akaj smo napisali, da je po-to l. ZareK sonca? Predvsem za-5' ,er je bil predlog o združitvi t0;e.iet soglasno. Naši ljudje se e) zavedajo, da je treba zaradi 0(jUPnih koristi združevati sile, bopravljati partikularizme, lju-uteSUmia in sektaštva, saj vse to tla.^rie postati celo usodno za vso ® narodnostno skupnost.
?cjr posojilnici, ki se zdaj *0 tUZllieta/ imata za seboj dolgo sta U(** častitljivo zgodovino in ga °^rornno dobrega in koristne-$lj r*aredili za vse naše ljudi, zla-pt pa Za naše male ljudi, ki pa lot stavljajo ogromno večino ce-su e naše slovenske zamejske Prosti. Globoko pa smo pre-DRAGO LEGIŠA lili* 0
Draga - pričevalec pomembnih trenutkov našega povojnega življenja
Udeleženci na Dragi 94 pod šotorom v med predavanjem Janeza Janše
Draga je »pomemben pričevalec svetlih in temnih trenutkov našega povojnega življenja,« je na otvoritvi 29. izvedbe te prireditve dejal Sergij Pahor, predsednik Društva slovenskih izobražencev, ki je organiziralo to srečanje. Dejal je dalje, da je ta prireditev tudi danes še kako aktualna, saj sedanje dogajanje ne daje razloga za optimizem. V slovenskih šolah v Italiji upada število vpisanih, država do sedaj še ni izpolnila obvez do manjšine, odnosi med matico in državo, v kateri živimo, pa postajajo iz dneva v dan bolj napeti.
Letošnja 29. Draga je potekala pod šotorom v zelenem parku Finžgarjevega doma na Opčinah. O njenem pomenu in zanimanju, ki ga vzbuja, priča številna prisotnost udeležencev iz zamejstva, Slovenije in zdomstva, pa tudi prisotnost političnih predstavnikov, ki so na to prireditev prinesli svoje pozdrave: zunanji minister Lojze Peterle, sekretar za Slovence po svetu pri zunanjem ministrstvu Peter Vencelj, slovenski veleposlanik v Parizu Andrej Capuder, podkonzul v Trstu Tomaž Pavšič in še številni drugi ugledni predstavniki slovenskega političnega in kulturnega življenja s te in druge strani meje.
Zunanji minister Peterle je na Dragi govoril o odnosu slovenskih kristjanov do politike, dotaknil se
Parku Finžgarjevega doma na Opčinah (foto D. Kriimančii)
je vprašanja »dvojnega državljanstva«, omenil je probleme slovenske manjšine v Italiji ter potrebo po pravičnem zaščitnem zakonu za vse Slovence, ki živijo v deželi FJK. Podpisanih sporazumov bi se morali držati, je odločno dejal Peterle, in to je tudi edina pot za izboljšanje sedaj napetih odnosov med obema sosednjima državama.
Prvi predavatelj letošnje 29. Drage je bil vodilni slovenski arheolog in član Slovenske akade-
mije znanosti in umetnosti dr. Stanko Gabrovec o »Krščanstvu in formaciji slovenstva«. Njegovo predavanje je bilo posvečeno eni najpomembnejših bitk v Evropi, spopadu pri Frigidu na Vipavskem pred 1600 leti. Obletnica je bila že dalj časa v središču pozornosti medijev in zgodovinarjev, tako da tudi organizatorji Drage niso mogli pozabiti na ta dogodek. Gabrovec je iz razmi-
Iz vsebine:
Adrijan Pahor: »0 človeku, ki je izgubil prepričanje (str. 3)
Ambrož Kodelja:
Kultura integracije	(str.	5)
a.t.: Zadnji aforizmi Eliasa Canettija	(str.	6)
Davorin Devetak:
Filma o Makedoniji in Albaniji na beneškem festivalu (str. 6)
šljanja o preteklosti prešel tudi na današnji trenutek. Dejal je, da slovenski katoličani niso bili vedno kos situaciji, kar se je na primer pokazalo ob izbruhu druge svetovne vojne. Sedaj, ko je Slovenija samostojna, pa čakajo krist-
llll* 0
Obisk v Sarajevu odložen
Papež Janez Pavel II. je odložil obisk v Sarajevu, kamor bi moral pripotovati v četrtek, 8. t.m. Odločitev je bila sprejeta v torek, 6. t.m. zvečer, ko je torej manjkalo le nekaj ur do odhoda iz Rima. Izkazalo se je, da nihče ni
mogel zajamčiti varnosti ne za visokega gosta ne za vernike, ki bi se zbrali na stadionu, zgrajenem ob zimskih olimpijskih igrah, kjer bi sveti oče moral maševati.
Vatikanski odposlanec je pred nekaj dnevi zaman obiskal Pale, kjer se je pogovarjal z voditeljem bosanskih Srbov Karadžičem, a se je dejansko obnašal silno nevljudno in sogovorniku iz Vatikana dal jasno razumeti, da je obisk poglavarja katoliške Cerkve za srbsko stran nezaželen.
V Vatikanu so pojasnili, da se Sveti oče nikakor ni za vedno odpovedal obisku v Sarajevu, kamor namerava odpotovati, ko bodo dopuščale razmere.
RADIO TRST A
]
■ ČETRTEK, 8. septembra, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 9.15 Pravljica; 10.00 Poročila; 10.10 Trieste Prima '93, mednarodna srečanja s sodobno glasbo; 11.30 Odprta knjiga. Prežihov Voranc: »Bajonetni napad«. Pripoveduje Štefka Drolčeva; 12.00 »Nocoj smo poslušali burjo«, vpogled v 90-letno delovanje Slovenskega planinskega društva v Trstu; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah;
14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Tiho tiho, davno davno; 15.00 Poletni mozaik; 17.00 Poročila in kulturna kronika;
18.00 Po poteh naših izseljencev.
■ PETEK, 9. septembra, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 10.00 Poročila; 11.30 Odprta knjiga. Prežihov Voranc: »Pred odhodom na bojišče«. Pripoveduje Štefka Drolčeva;
12.00 Ženska v filmskem svetu; 12.40 Slovenski zbori: Slovenski madrigalisti; vodi Janez Bole; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 števerjan '94; 14.00 Poročila in deželna kronika; 15.00 Poletni mozaik; 17.00 Poročila in kulturna kronika;
18.00 Kulturni dogodki.
■ SOBOTA, 10. septembra, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 9.15 Otroški kotiček: »Za spretne roke« (Martina Ozbič); 10.00 Poročila; 11.30 Odprta knjiga. Prežihov Voranc: »Dekle z mandolino«. Pripoveduje Štefka Drolčeva; 12.00 Dogodivščine v Grand Canyonu. Piše Andrej Beličič; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 15.30 Iz studia z vami: izbor z okroglih miz (dr. Martina Tomori o mladostniku v družini); 17.00 Poročila in kulturna kronika; 18.00 Sergej Verč - Boris Kobal: »By-pass ali rešitev po slovensko«. Satirični kabaret.
■ NEDELJA, 11. septembra, ob: 8.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska v Italiji; 11.00 Čakole na placu; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Na počitnice; 12.40 Pa se sliš', slovenske ljudske pesmi; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Sergej Verč - Boris Kobal: »By-pass ali rešitev po slovensko«. Satirični kabaret; 17.00 Kratka poročila; 17.03 Iz studia z vami: izbor z okroglih miz (dr. Dražigost Pokorn o zdravi prehrani).
■ PONEDELJEK, 12. septembra, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Italijanska srečanja slovenskega pesnika; 9.15 Otroški kotiček. Pravljični vrtiljak (Zlata Jurin); 10.00 Poročila; 11.30 Odprta knjiga. Prežihov Voranc: »Požganica«. Pripoveduje Štefka Drolčeva; 12.00 Dopisnice iz najbližnjega vzhoda; 12.40 Slovenski okteti; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 15.00 Poletni mozaik; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 18.00 Spoznavajmo svojega otroka.
■ TOREK, 13. septembra, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Indija, srce sveta; 10.00 Poročila; 11.30 Odprta knjiga. Prežihov Voranc: »Borba«. Pripoveduje Štefka Drolčeva; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.40 Nekaj minut z...;
15.00 Poletni mozaik; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 18.00 Pavel Lužan: »Novo življenje« - radijska komedija.
■ SREDA, 14. septembra, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Julius Kugy: Slovenske gore, slovenski ljudje; 9.15 Pravljica;
10.00 Poročila; 11.30 Odprta knjiga. Prežihov Voranc: »Boj na Požiravniku«. Pripoveduje Štefka Drolčeva; 12.40 Zborovska glasba iz našega arhiva; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.30 Čakole na placu; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.30 Potpuri; 15.00 Poletni mozaik; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 18.00 Literarne podobe.
Potekala je v Finžgarjevem domu na Opčinah od 1. do 3. septembra
Nadvse aktualna Draga mladih privabila veliko poslušalcev
Posnetek z Drage mladih
Splošna ocena letošnje Drage mladih je po mnenju vseh udeležencev zelo pozitivna. Tema »Pot do poklica in zaposlitve« je zaradi svoje aktualnosti privabila mnogo poslušalcev in to bodisi takih, ki so prišli poslušat le katero od treh predavanj, bodisi takih, ki so želeli preživeti skupaj ves čas — od četrtka popoldne, ko se je Draga mladih začela, do sobote, ko so se udeleženci razšli.
Člani Združenja katoliških študentov iz Ljubljane, ki so pripravili letošnji program, so na Drago mladih povabili nekaj uglednih gostov, ki so skušali s svojo strokovnostjo mladim udeležencem nakazati smeri ob iskanju odgovorov na vse pogostejše probleme pri iskanju poklica in zaposlitve.
Prvi izmed teh gostov je bil znani slovenski psiholog, dr. Ja-nek Musek. V svojem predavanju je predstavil probleme, s katerimi se mlad človek spopada, ko išče svojo pot. Nove teorije razvojne psihologije trdijo, da se človek razvija ne samo v otroški in ado-lescentni dobi, pač pa tudi kasneje, to se pravi tudi takrat, ko je človek že odrasel. Toda z vidika problema iskanja poklica in zaposlitve je za človeka najvažnejša adolescenca, ko si mladostnik gradi svojo identiteto, asimilira delovne navade, odkriva svoje sposobnosti in jih začenja usmerjati v zanimanja, ki se bodo kasneje morda spremenila v poklic. Tudi doba po adolescenci (od 25. do 44. leta starosti) je izrednega pomena za mladega, ki dokonča študij in se spopade s svetom dela. V tej fazi mlad človek išče delovne izkušnje, pogosto se pod mentorstvom izpopolnjuje in na-
(foto D. Krikžmančič)
preduje v svojem poklicnem znanju. Mora pa biti v zadnjih časih že pripravljen na veliko prožnost in mobilnost, saj je v tej fazi stalna služba že redkost. Zelo pogost je pojav začasne ali časovno omejene zaposlitve. Šele v naslednji dobi (45-55 let) se človek ustali. V iskanju svoje poti pa lahko pride do večjih težav zaradi t.i. krize vrednot. Ta pojem je dr. Musek definiral kot nesposobnost usklajevanja lastnih vrednot z lastnim obnašanjem.
Drugo predavanje se je teme dotikalo z vidika svetovne ekonomije in evropske integracije. Gosta, dr. Zarjan Fabjančič, profesor ekonomije na Ljubljanski univerzi in Janez Škulj, predsednik Mladinskega Sveta Šlovenije, sta prikazala projekte Tempus. Predavanje je odprlo veliko vprašanj predvsem v zvezi z namenom politike Evropske Unije, da umetno ustvarja novega »evropskega državljana« po zgledu ameriškega »melting pota«.
Zaključno srečanje je bilo v obliki okrogle mize. Pri njej so sodelovali mag. Renate Forstner, svetovalka na avstrijskem Zveznem ministrstvu za šolstvo in umetnost, diplomirani sociolog Jože Glazer, direktor Republiškega zavoda za zaposlovanje v Sloveniji, Vojko Kocjančič, predsednik Slovenskega deželnega gospodarskega združenja v Trstu in mag. Irena Marinko, direktorica privatne agencije Leila.
Z okrogle mize je izšlo, da je Italija glede števila brezposelnih na slabšem položaju kot Slovenija in Avstrija. Avstrija pa je med evropskimi državami med tistimi, ki najbolje rešuje problem brezposelnosti, še posebno mladinske
brezposelnosti. Temu probie ^ namenja precej sredstev, ki g do predvsem v smer preventi < t.j. pravilnega in smiselnega u merjanja mladih v poklic.
Eden izmed najbolj ^on^rfe. nih odgovorov, ki so jih ude ženci iskali na Dragi mladih, P3 J izšel ravno iz statističnih p° • kov, ki so nam jih prikazali na okrogli mizi: pri iskanju zapos^. ve ima tisti, ki je izobražen, o z. plomiran, večje možnosti k° sti, ki nima visoke izobraz Drugi podatek, na katerega J opozoril dr. Fabjančič, pa je, da . najbolj perspektivni tisti Piliti ki se ukvarjajo s storitvami, k ). pri takih poklicih je možna h* večja mobilnost.	.	.
Draga mladih je bila Ppie>jS. ne samo zaradi predavanj in . kusij, temveč zaradi družabno ^ kratke ekskurzije, ki jo je v0 .fl prof. Samo Pahor, ter zaradi z® dobro obiskanega srečanja s p1 teljem Alojzom Rebulo. Med u ^ leženci, ki so prihajali z vseh k cev Slovenije (od Vuzenice Ljubljane, Novega mesta inf; ve Gorice), s Tržaške, Gori’ ^ dva pa sta bila zdomca (e<^ense Nemčije, drugi pa iz Švice), s° spletle prijateljske vezi, kar je v . kega od njih še dodatno lo. Te vezi se bodo vsekakor novile prihodnje leto, na 5. O ei mladih.	•*
*	Breda	S***
★ * *
V
Zarek	son
pričani, da bo nova zadružna s ška banka ne samo nadaljev3 slavno tradicijo obeh svojih 9^ stanoviteljic, temveč še P®ye t0, in okrepila raven dosedanjih ritev in uslug. Ko čestitamo ^ nom za modro odločitev, v° mo upravnemu svetu noveg3 družnega zavoda veliko u F h°v-	.	p,
Ob tem pa tudi ne pozabi^f ^ da ima za uresničitev 2311119 ^ skupnem zavodu veliko z^So(r tudi in predvsem osebje °benF j sojilnic, za kar mu gre vse F znanje.
* * *
J/
Prihodnjo nedeljo, 11. seP*er>l Je se bodo v cerkvi na Repentabru1	<
li že tradicionalni »Glasbeni P°L01p dnevi« ki so tokrat 13. po vrsti■	j,
certe organizira tržaška skupil ^ lus Consort. Na prvem konce1"**< nastopila sopranistka Laura Ah |f) iz Trsta s skladbami renesanth1 ■ baročnih mojstrov. Koncert se čel ob 18. uri.
»o človeku,	ki	je	izg
li “^^estni ste, gospod Mrmo-J ". Kakšna nedolžnost... kak-° ^obno hinavstvo! Vi ste sa ar^en minister!... A zdaj sva a~zdaj je to popolnoma neba u - 0- Pred menoj se ni tre-ko tivati- J32 vem ^isto natan-; kako se prepričanja kupuje-
sen? prodaiaj°- Svoje, na priliko, l . H^njal že štirikrat. To je ja-°bro. Človek se čuti nekako
H erojenegg Toda vrniya ge k
Koliko bi radi zanj? Od-zd ° Va.m Povem» da nisem za čan V n*kakih zadregah. Prepri-, Ja so danes jako poceni. Do-lja-Se celo za blagohoten smeh-. )' Podarjen na pravem mestu . 0 Pravem trenutku...« — tako Ve|™aP*sal Cankar v črtici O člo-PreH' iz8ubil prepričanje, Pie 0ral sto vendar bi to ^ Sovo ironično pisanje v zna-^l>vrnjeti«, prenešeno v današnji p ' ne bilo scela anahronistično, |, 1 obratno. Kratek postanek v b0*niski Gori na povratku s hri-' Za|° da vprašam v turistični c^nciji informacije o letošnjih ab različnih storitev: na foto-j P^ab, ki mi jih uradnica pri-n° izroči, so vse cene izraže-l(j V n5m*»kih markah, o tolarjih, ta s° že nekaj časa uradna valu-slovenske države, ni ne duha * !*uha.
j. Človek se nehote takoj spomni'3 čas, ko je bila Slovenija še zdaj že razpadle Jugoslavije, jo ekonomistom, turističnim ju.aycem in drugim zdelo poni-čJ°Ce' neustrezno in neprakti-v.° »porabljati kot valuto iz ure je ,° šibkejši dinar, zato so se raje	v	markah, valuti, ki
de.	ajbolj stabilna. Vprašanje je, Je danes to še potrebno ali pri-
merno, saj je tolar dokaj stabilna valuta, v primerjavi z nekaterimi zahodno-evropskimi pa je še celo nekaj točk pridobil (a). Spominjam se, kako smo bili ponosni na svoj denar, na novo tiskane bankovce, zdelo se je, da smo se enkrat za vselej otresli odvisnosti od Beograda: danes je tolar zopet nekakšna drugorazredna valuta, saj povsod prednjači marka, celo tam, kjer bi njeno uporabo težko utemeljili ali razumeli, to je na fiskalnem področju, saj mora privatnik svoj dohodek izraziti v markah...
Očitno sem eden redkih, ki ga to moti, saj se domačini mirno pogovarjajo o tem in onem proizvodu ali storitvi in vsakič navedejo ceno v markah in ne v tolarjih, da je to pač že v navadi, mi odgovorijo. Skratka, ko bi se človek ne zavedel, da je prekoračil državno mejo, bi najbrž mislil, da se nahaja v kaki nemški zvezni deželi, ne pa v Sloveniji. Tudi vztrajanje pri različnih tarifah za domače in tuje turiste ne more biti v soglasju z novo družbe-no-politično situacijo, v kateri se Slovenija danes nahaja. Sprašujem se, kako se počuti domači gost pri tako očitnem razlikovanju na prvorazredne in drugorazredne goste, ob vsem tem pa ni nič čudnega, če gostitelj »ceni« bolj prvorazredne.
Ko me je avgusta meseca slučajno zaneslo v Koper, sem presenečen opazil kljub poznim popoldanskim uram pred italijanskim konzulatom dolgo vrsto ljudi. Stvar je bila dokaj neobičajna, saj je konzulat na voljo strankam le v dopoldanskih urah. Radoveden sem vlekel na uho, kaj
so se ljudje med seboj pogovarjali, vprašati pa se vseeno nisem upal. Ni mi bilo treba dolgo čakati na odgovor: že naslednji dan so v slovenskem dnevniku nekateri mimoidoči (med temi tudi ugledni slovenski politiki) opozorili na množično vlaganje prošenj za italijansko državljanstvo — zanj so smeli prositi tisti, ki so bili nekoč že italijanski državljani, še danes pa ni jasno, ali je novi italijanski zakon o ponovni pridobitvi državljanstva namenjen samo pripadnikom italijanske narodne skupnosti v slovenski Istri ali morda ne zaobjema vse tiste, ki so bili nekdaj italijanski državljani, se pravi tudi in predvsem tiste Slovence, ki so prišli pod Italijo s podpisom Rapalske pogodbe. Tako ali drugače, pred konzulatom so bili tudi »čisti« Slovenci, ki so utemeljevali svojo prisotnost pred konzulatom (tako sem vsaj razbral iz slovenskega dnevnika) z določenimi ekonomskimi prednostimi, ki jih dvojno državljanstvo zagotavlja. Po žolčnih polemikah in pritisku tiska se je končno oglasilo slovensko zunanje ministrstvo z noto, da je prošnja za italijansko državljanstvo pač osebna izbira slovenskega državljana. Drugačnega mnenja pa so bili nekateri predstavniki strank, ki so zatrjevali, da je novi italijanski zakon o državljanstvu iz leta 1992 (mimogrede — do omenjenega leta je bila Italija največja nasprotnica dvojnega državljanstva) odkrito vmešavanje Italije v slovenske notranje zadeve, premišljeno spreminjanje etnične sestave obmejnega prostora in zahtevale odločen nastop vlade. Ta je tudi dejansko reagirala, sicer z zamudo, res pa je tudi, da je Italija verjetno nalašč posredovala navodila za pridobitev »izgubljenega« državljanstva mnogo pozneje, kot je bil izdan omenjeni zakon.
Nadaljevanje afere je danes poznano vsem, ki poslušajo radio ali berejo časopis, težje pa se je sprijazniti z dejstvom, da so se mnogi, premnogi Slovenci odzvali ponujeni možnosti in s tem pokazali, kje na njihovi vrednostni lestvici tiči narodni ponos, prepričanje v svetle ideale težko pridobljenega slovenstva, ki jih ne moreš prodati za zagotovljeno minimalno italijansko pokojnino; in to prav tistemu, ki že desetletja sistematično, subtilno, vendar kljub temu uspešno briše našo prisotnost, zanika naš jezik tu ob meji. Težko je verjeti, da se prepričanje tako hitro lahko kupi ali zamenja, da je prepričanje stvar trenutnega razpoloženja, ki ga diktirajo ekonomski interesi posameznika. Marka kot »slovenska« valuta, pohlep po italijanskem državljanstvu, slovenska »domovina, kje si?«
Adrijan Pahor
Draga - pričevalec pomembnih trenutkov...
•#in n
jane nove odgovornosti in zahteve. Z daljšima referatoma sta razpravo po tem predavanju začela Jože Snoj in Justin Stanovnik.
Drugi dan Drage je bil posvečen manjšinskemu vprašanju. O (pri)sili spomina v identiteti koroških in tržaških Slovencev sta razmišljala mag. Majda Jurič-Pahor, raziskovalka, doma s Koroške, ter psihoanalist dr. Hektor Jogan. Z zgodovinskega, sociološkega, psihološkega in kulturnega vidika sta analizirala doživljanje pripadnosti manjšinskemu narodu.
V nedeljo pa sta bili v Finžgar-jevem domu na Opčinah dve predavanji. Dopoldne je govoril Lojze Čežamar, jezuit in religiozni slikar. Naslov predavanja je bil »V novo sproščenost slovenskega kristjana«. Gost je predvsem poudaril, kako morajo kristjani soustvarjati prihodnost, ne pa se obračati v preteklost. Predavanje je bilo izrazito teološkega značaja.
Zadnji — in po izredni udeležbi sodeč tudi najbolj pričakovani gost letošnje Drage 94 pa je bil bivši slovenski obrambni minister Janez Janša, ki je podal svoj »Pogled čez slovenstvo«. Že ob vstopu je bil deležen dolgega aplavza. Janša je govoril predvsem o notranjepolitičnih razmerah v Sloveniji od osamosvojitve do današnjih dni. Govoril je o tem, kako vodilni ljudje bivšega režima še vedno držijo v rokah vzvode oblasti, izrekel je prepričanje, da slovenska nacionalna zavest še vedno ni na ravni suverenega naroda ter omenil žgoč problem »dvojnega državljanstva«. Predvsem je poudaril, da se naš narod še vedno ni spravil z lastno zgodovino, kar pa mora čimprej storiti, če hoče napredovati. Nujno je treba preseči škodljivo bipolarnost med starim in novim ter tudi na političnem področju strniti vrste. Ponovno bi zato kazalo razmisliti o možnosti neke skupne oblike nastopanja vseh demokratičnih strank v Republiki Sloveniji.
V okviru 29. Drage so letos na kratko predstavili tudi 4 knjige. To so »Samoizpovedi« Stanka Janežiča, bibliografija revije »Duhovno življenje« iz Buenos Airesa ob 60-letnici (avtorica je Rozina Svent), knjigo zgodovinarja Borisa Gombača »Trst-Trieste, dve identiteti enega mesta« ter delo Alojza Rebule z naslovom »Skozi prvo zagrinjalo«.
V nedeljo, 11. septembra, bo v počastitev Kraljice miru ob 55. obletnici sv. maša pri kapelici na Katinari. Začetek ob 9.30.
/e ,Na tržaškem pokopališču pri sv. Ani (foto S. Ferrari), kjer so pokopani, s0 začetku tega tedna kratka spominska svečanost za štiri junake, ki Po, Pred 64. leti ubiti na bazoviški gmajni. Nekaj priložnostnih besedje \d«l predsednik Odbora za proslavo bazoviških žrtev Filibert Benedetič.
Bazovici so v spomin na Bidovca, Marušiča, Miloša in Valenčiča daro-«io 'na&°' »»to je spregovorila Nada Pertot, pel pa je Tržaški oktet. Osred-sl°vesnost za štiri žrtve bo to nedeljo na kraju, kjer so bili umorjeni.
Pavel Milič o koristih, ki jih bo prinesla združitev openskega in nabrežinskega denarnega zavoda
Zadružna kraška banka - prva v naši deželi
Na dveh ločenih občnih zborih, ki sta potekala konec prejšnjega tedna, so člani glasovali o združitvi dveh bančnih zavodov, openskega in nabrežinskega, ter rojstvu Zadružne kraške banke, prve pokrajinske zadružne banke v naši deželi. O pomenu tega koraka je nekaj misli za naš tednik povedal predsednik bivše openske Hranilnice in posojilnice Pavel Milič.
šotna — bomo z združitvijo odpravili, kar bo lahko samo koristilo naši skupni rasti.
Kapital Zadružne kraške banke se bo seveda povišal in dosegel skoraj 50 milijard lir, zato bomo v bodoče lahko delovali tudi na tistih sektorjih, na katerih do sedaj nismo mogli. Vsedržavni zavod Banca d'Italia pa nam je obljubil, da nam bo po združitvi dovolil poslovanje s tujino in odprtje novih bančnih okenc. V kratkem naj bi tako odprli dve novi podružnici, prvo od teh v Bazovici še pred koncem leta.
Koliko uslužbencev bo zaposlenih v »novi« banki? Ali ste nameravali namestiti še koga?
V openski hranilnici je zaposlenih 70 oseb, v nabrežinski pa 15. V službi bodo ostali vsi — nekatere bomo zaposlili v novi podružnici, ko bomo dobili dovoljenje za poslovanje s tujino, pa bomo vzeli v službo še nekaj oseb.
]e občni zbor potekal brez težav in ali so se vsi člani strinjali z združitvijo?
Na našem izrednem občnem zboru ni bilo nobenih težav in nesoglasij. Člani so bili že prej informirani o nujnosti tega koraka, ki ga je med drugim zahtevala tudi vsedržavna bančna zakonodaja. Sploh pa so bili člani na združitev z nabrežinsko banko pripravljeni že maja, ko trije predstavniki na našem občnem zboru niso kandidirali, v predvidevanju, da bodo v novi upravni svet združenega bančnega zavoda vstopili trije predstavniki iz Nabrežine.
Je kdo kljub temu izrekel kak pomislek?
Da, nekaterim je bilo žal, da bomo »izgubili« ime banke, ki je nastala pred 90. leti. To pa je bilo tudi vse. Na občnem zboru pa smo članom ponovno razložili, zakaj je to dejanje potrebno, in jih natančneje seznanili z vsebino zakona 385/93, po katerem se morajo vse hranilnice v Italiji spremeniti v zadružne banke.
Kakšne koristi bo prinesla združitev zavodoma z Opčin in Nabrežine?
Združitev je koristna iz več vidikov in nudi tudi boljše perspektive za bodoče delovanje. Pomembno je že dejstvo, da se bomo izognili dvojnemu knjigovodstvu, tako da bomo lahko uslužbence bolj smotrno uporabili v drugih sektorjih, ki so potrebni za stike s člani in sploh za boljše poslovanje. Tudi nesmiselne konkurence med opensko in nabrežinsko banko — na tihem je bila vedno pri-
Ssk pričakuje, da bo Italija opustila mačehovski	odnos
(hj)
Od deželnega tajništva Slovenske skupnosti smo prejeli naslednje tiskovno poročilo, ki ga objavljamo.
(Ur.)
Zaostritev v odnosih med Italijo in Slovenijo vzbuja posebno zaskrbljenost v obmejnem prostoru in še zlasti pri slovenski manjšini v Italiji, saj se negativne posledice takšnega stanja najprej in najbolj občutijo tam, kjer se državi neposredno stikata. Slovenska skupnost izraža upanje, da bosta obe strani znali prebroditi sedanjo kritično fazo v medsebojnih odnosih in nadaljevali z začetnimi pogovori ter v duhu vzajemnega spoštovanja iskali rešitve za odprta vprašanja.
Slovenska skupnost želi posebej opozoriti na hude posledice, ki jih imajo razni odkriti ali prikriti revanšistični in iredentistični izpadi in pojavi v krogih sedanje italijanske vladne večine na vsedržavni in na obmejni krajevni ravni. Gre za skrajno neodgovorna stališča in težnje, ki bodo nujno vzbudila reakcije na drugi strani ter na tak način ne samo kvarila odnose med sosednjima državama, temveč tudi ogrožala sam mir na območju, ki je v preteklosti še posebno bridko izkusilo bič vojne in ki se nahaja nedaleč od
Iz afere v afero
Berlusconijeva vlada in njena večina prehajata iz afere v afero. Ta trenutek je še najbolj aktualen predlog, ki ga je izoblikovala skupina javnih tožilcev v Milanu, daleč naokoli znana po akciji »čistih rok«. S sodelovanjem nekaterih pravnih strokovnjakov je ta skupina pripravila zakonski predlog, ki korenito spreminja sedanja kazenski zakonik. Nanovo se namreč urejata področji, ki sta v zadnjih dveh letih v središču pozornosti. Gre za primere podkupovanja in za primere izsiljevanja. Teh je toliko, da jim sodna oblast nikakor ni več kos. Zato omenjeni sodniki predlagajo, naj se področji tako uredita, da bo zadoščeno pravici in a se bo sodstvu omogočilo redno delo.
Prav kmalu pa je nastal ogenj v strehi. Glasnik rimske vlade je
V Krminu so odprli razstavo nagrajenih del na 22. Trikotnem natečaju fotografije Koroška — Slovenija — Furlanija Julijska krajina. Na ogled je bilo 79 črnobelih in barvnih fotografij 58. avtorjev iz treh sosednjih dežel.
ravnanje milanskih sodnikov označil za atentat na ustavni red, češ da se sodna oblast lasti pravic, ki jih nima, kajti zakone sprejme le parlament. Milanski sodniki so si-ced od vsega začetka pojasnili, da je njihov predlog le prispevek k ureditvi problema, ki je naravnost življenjskega pomena za nadaljnjo demokratično rast. Zanimivo je, da se je ob tej priložnosti spet izkazalo, kako je politična večina krhka. Vse kaže, da Bossi in Fini v bistvu odobrava delo milanskih sodnikov, medtem ko je gibanje Naprej, Italija! razdvojeno: večina je proti predlogu iz Milana, nekateri predstavniki Berlusconijevega gibanja pa se strinjajo s sodniki v lombardski prestolnici. Zmeda je torej precejšnja.
To je nov dokaz, da imajo prav tisti krogi v tujini, ki opozarjajo, da je Italija v bistvu nezanesljiva članica Evropske zveze, čeprav je ena soustanoviteljic gibanja za Združeno Evropo. Položaj Italije je tembolj kočljiv, ker jo pesti velikanska zadolžitev. Ta znaša nič manj kot 160 tisoč milijard lir. Sam zunanji minister Martino je priznal, a je italija na robu stečaja.
enega izmed današnjih najneva nejših žarišč napetosti v Evropi i svetu. Slovenska skupnost za ^ poziva krajevne in vsedržavn politične oblasti in sile, naj se omenjenih revanšističnih in “ dentističnih pojavov ogradijo e jih nedvoumno obsodijo.
Slovenska skupnost želi na a lje vnovič opozoriti na nujnost r šitve odprtih vprašanj slovens narodne skupnosti v Italiji- S ^ venci v Italiji smo edina izm^j priznanih manjšin v tej državi/ po 50 letih demokracije še ve ^ nima urejenega niti temelpe& pravnega statusa, še vedno ča na pravično in celovito zašci / vključno s poravnavo vsaj d ogromne škode, ki ji jo je Prl.>, dela asimilacijska in celo gen°£! na politika za časa fašizma- b . venska skupnost poudarja, da več mogoče odlašati z odobrit jo zaščitnega zakona, ki naj bo skladu z določili italijanske us ^ ve, pa tudi s številnimi medu rodnimi obvezami Italije (SP°[U. zumi z bivšo Jugoslavijo, reS°,n. cije Evropskega parlamenta, d kumenti o pravicah manjšin Ko ference o varnosti in sodelovanj v Evropi, Sveta Evrope, Organiz cije združenih narodov itd.), kor tudi ni mogoče več odlas ^ z rešitvijo drugih problemov, ^ rednega financiranja manjšinsk ustanov in organizacij ter SP°! j. vanja bilateralnih obvez na j, skem področju, kjer je v teh dn spet prišlo do nerazumljivih Z pletov v zvezi s seminarjem slovenske šolnike na Tržaške.^
pa vse tja do televizijskih odda)
 	•	-	-	Z^
slovenščini, ki jih zagotavlja kon izpred 19 let.	^
Z rešitvijo teh vprašanj bi 0 j pravili hud madež na italijan®^ demokraciji, poleg tega pa bi se da šlo tudi za pomemben PrlSCjt, vek k utrditvi prijateljskega s° ^
ja ob meji in dobrososedskih n
nosov med državama. Zato b venska skupnost pričakuje, da do italijanske oblasti opustile m čehovski odnos do svojih drz ^ ljanov slovenske narodnosti, katerega nima nihče nikakih p vih in trajnih koristi.
VKp
DAROVI IN PRISPEVKA
Ob 50-letnici tragične smrti ce in Stanka Vuka darujeta sestf1*^ Ivanka Tomažič iz Celja 30.000 ^ Olga Franza z družino pa 20.00 za tiskovni sklad Novega lista-
V spomin na gospo Zalo ^a^'ggO sednjak daruje Ivanka Colja ^'ggQ lir, Olga Franza z družino pa 20-lir.
Kultura integracije
ja e 6*0S °S'skal Slovenijo vod-Cj: vQroPske delegacije za migra-ra jJeta Evrope g. Johan Mar-
daril ^ruS^m )e večkrat pou-' da mora biti slovenska drža-stjiUv ,evna in odprta do vseh ti-Ve- ,Pr*Seljencev, ki živijo tam že
ved	ze^°	zanim'va *n se'
odpVUc^ pomembna želja. Biti Pri? ° ^u^ture drugega in mu O;,nat* Vrednost, da je, kjer je. — ?.el'|Sern tem se za Slovenijo to Poz e^° ’n humano sliši. Ker pa 5° J1stanje priseljencev, ki dan nf • V ^ovenij° iz drugih nek-stv iu8°slovanskih republik, je nji|rvendar drugačna. V nekda-ska^oslaviji so nekatera sloven-lovnPOdjetja uvazala potrebno de-SVq. °^°' ki so jo potrebovala za tak* °^stoj- Slovenci pa so zaradi haja?- ’n drugačnih okoliščin od-10 ( 1 v tujino. Zanimivo je bi-% ^Van)e s tem »živim delov-avt , a8°m<<- Podjetje je najelo % rS 'n °dšlo v Bosno, na Kos--ga h V ^akedonijo. Tam so jim dei ^posredniki— pripravili vs, Vce in te so potem pripeljali ^nski raj. Obljubljali so jim ^QhT 9j' h°t povsod po svetu. je . Pa so, kar so. Razumljivo v' a so bile njihove delovne na-vtie neprimerne, saj so ti živeli t^fruh agrarno pastirskih po-
filn ° so Pr°blem delovne sto-^osti reševali brihtni Slovenci? % PreProst°: »Svojim delav-
df.i Slovencem, so naročili, naj J.° Počasneje in seveda tudi
i' da novi delavci ne bi imeli
t)eio rnanjvrednosti!« Tako se je '%Vna storilnost zmanjšala na kla; ltr*um, plače so bile lepo ustij ne in odsotnosti zaradi beležil Cvetele... Ko že govorimo o 0,grac'ji. Kdo se je tu integriral?
g°Vor ni potreben.
°ev aneS/ h° v Sloveniji govorijo s»d [°Pshih normativah, pa pov-»1} repko škriplje. Stara praksa. v'jo e nam evr°pske plače!« pra-teS]ZaP°sleni. Pozabljajo pa, da rop^ijo samo, če se dela po ev-tper 'h normativah. Tipičen pri-Vehsk ak° SO se doma zavrgle slo-** Vrednote do dela, ki so bi-Cjb dno cenjene pri naših delav-
aJjimiv je tudi naslednji pri-janoi. °'e8a je profesor na itali-
vižii x„i:	■_____,;u
kaj novega. Ti dijaki lahko prinesejo našim neko obogatitev, ker pripadajo drugemu narodu, vzgajali so jih v drugačnem okolju... Ob vsem tem sem se krepko motil. Prihajalo je do pravih katastrof in danes, ko se to vsaj delno umirja, sem s kolegi srečen v tistih razredih, kjer teh dijakov ni! Niso se integrirali v navade italijanskih kolegov, ampak v veliki večini so se italijanski dijaki integrirali v njihove navade!« Tudi tu zelo težko govorimo o kulturi integracije. Zadeva je vsekakor zanimiva. Lahko bo kdo drugače mislil, saj ima vso pravico. V dopolnitev pa lahko tudi povem, da smo v obmejnem pasu imeli žalosten primer, ko so starši izpisali svoje otroke iz takšnih »mešanih razredov« in jih vpisali v razrede, kjer dijakov iz Slovenije ni. Nikjer niso botrovali nacionalistični problemi ali ideje, pač pa preprosta upravičena skrb in strah staršev za svoje otroke».
Našel se bo tudi kdo, ki bo mislil, da hočem biti tak ali drugačen rasist ali šovinist. To tu sploh ne pride v poštev. Hotel sem le opozoriti, da se običajno ljudje izredno hitro integriramo v stvari, ki so lažje dosegljive. Kjer je potreben napor, tam pa integracija velikokrat propade. Spoznati delovne navade nekoga je gotovo težje kot pa prisluhniti nekulturi drugega. Tu se začne že kultura integracije in nekultura asimilacije, o kateri se prav pri nekaterih pribaltiških državah toliko govori...
Koliko kulturnih kot tudi moralnih vrednot je zavrgel povprečni delavni Slovenec v polpreteklem času na račun tistih, ki so prišli z Balkana ali juga Jugoslavije? O tem naj razpravljajo drugi. Ob vsem tem pa je le važna ugotovitev: Slovenci smo narod, ki se izredno hitro integriramo in dopuščamo, da se drugi narodi s svojimi velikokrat slabimi navadami vtapljajo v našo psiho, namesto da bi od njih sprejemali dobro in odvračali slabo.
Ambrož Kodelja
NAŠE SOŽALJE
p 1 viŠji goli. Po njegovih žilah ge[aka slovenska kri. Ob kon-»C^ga leta mi je potožil: u^aj/ včasih se krepko jezim da s nase in me celo postaja sram, Slovenec!« Debelo ga popa; ^ in povzdignem glas. On daj’ dkar je prišla tista invazija Ve6j jugoslovanskih, potem pa Vejj. ^kih dijakov na našo šolo ni 1oSeako' kot bi moralo biti. Ved-ie nied kolegi zagovarjal, da r°, Če se med nas vnese ne-
Prejšnji teden je v snu umrl komaj 17-letni Milan Starc s Kontove-la, ker mu je odpovedalo srce. Ob hudi izgubi izreka staršem, sorodnikom in vsem, ki so imeli prijetnega fanta radi in se z njegovo smrtjo ne bodo mogli nikoli sprijazniti, globoko občuteno sožalje tudi naš list.
* * *
Uredništvo in uprava Novega lista izrekata občuteno sožalje svojcem Jožeta Breclja iz Ajdovščine, ki je iznenada umrl v ponedeljek, 5. t.m.
V Vrhpolju slovesnosti ob 1600-letnici znamenite bitke
Mt-'
1il 2	%	fgp
Valvasorjeva grafična upodobitev bitke pri Frigidu s cesarjem Teodozijem, ki moli na visoki skali. V ozadju je vipavski grad.
V Vrhpolju v ajdovski občini so konec prejšnjega tedna z vrsto zanimivih in bogatih prireditev počastili 1600-letnico ene najznamenitejših bitk na današnjih slovenskih tleh. Gre za bitko pri Frigidu, kjer sta se leta 394 spopadli vojski krščanskega cesarja Teodozija in poganskega proticesarja Evgenija. Zmaga Teodozija je pomenila dokončen poraz stare religije, kar je imelo na vso Evropo epohalne posledice, saj se je duhovno in intelektualno življenje od tedaj dalje odvijalo v okvirih krščanstva.
V počastitev obletnice je bila prejšnjo nedeljo v Vrhpolju tudi spominska maša, na ljudskem taboru pa so kasneje spregovorili vidni slovenski politični predstavniki.
Smrt enega zadnjih Čedermacev
val v Marsinu v Nadiški dolini, kjer je tudi večkrat sam tvegal življenje v prizadevanjih za svoje ljudi in svoj narod in je tudi dvakrat preprečil maščevanje Nemcev nad nedolžnimi domačini.
Msgr. Birig je bil tudi pesnik. Nekaj njegovih poezij je izšlo v Gorici pod naslovom »Spomin na dom«.
•k ie "k
Tržaški šolski skrbnik je prejšnji teden imenoval pet poverjenih ravnateljev za slovenske nižje srednje šole. Prof. Marijan Kravos je postal poverjeni ravnatelj na šoli Sv. Cirila in Metoda pri Sv. Ivanu, prof. Emil Bole na šoli Simona Gregorčiča v Dolini, prof. Boris Pangerc pa na šoli Frana Levstika na Proseku. Na openski šoli Srečka Kosovela bo tudi letos poverjeni ravnatelj Venceslav Devetak, na rojanski šoli Frana Erjavca pa prof. Lučka Peterlin. Stalnega ravnatelja imata samo dve šoli: Zvonko Legiša je ravnatelj šole Iga Grudna v Nabrežini, Aleksander Kriščak pa šole Ivana Cankarja pri Sv. Jakobu.
Prof. Samo Pahor, ki je bil v lanskem šolskem letu poverjeni ravnatelj na liceju France Prešeren, bo letos to nalogo prevzel na Pedagoškem liceju A.M. Slomšek. Redni ravnatelj liceja F. Prešeren je letos postal prof. Tomaž Simčič.
Msgr. Valentin Zdravko - Birtig, eden zadnjih slovenskih »Čedermacev«, kot so ga imenovali, je umrl sredi letošnjega avgusta. Zadnja leta je živel v Rubinjaku pri Čedadu. Junija ga je zadela kap in od tedaj si ni več opomogel. Pokopali so ga v rojstni vasi.
Pokojni duhovnik, kije veliko dal in veliko pretrpel zaradi svoje zavezanosti slovenstvu in boja za ohranitev slovenščine v Benečiji, se je rodil v Ruoncu nad Podbonescom leta 1909, v duhovnika pa je bil posvečen v Vidmu leta 1933. Med vojno je službo-
Dva filma, ki sta občinstvu v Benetkah segla v srce
Albanija in Makedonija - oddaljeni a obenem zelo bližnji deželi
Prizor iz filma Lamerica
Beneški festival že dober teden vedri in polni spektakelske strani in sporede vseh italijanskih občil. Glavno besedo pri tem imajo razni zvezdniki kot Jack Nicholson, Harrison Ford in Tom Hanks, ki so prišli promovirat na Lido svoje zadnje uspešnice. V tem prvem delu sta še posebno vredna zaznamovanja dva filma, ki sta segla v srce beneškega občinstva, zaradi svoje lepote, a morda tudi zaradi sozvočja in bližine vsebine.
Prvenec 34-letnega Makedonca Milka Mančevksega Before the rain (Pred dežjem), v angleški, francoski in makedonski koprodukciji, prikazuje v
treh eliptično zgrajenih zgodbah intimno in družbeno dramo bivše Jugoslavije. V Besedah nastopi pravoslavni menih Kiril, ki žrtvuje vse za rešitev in nemogočo ljubezen do mlade Albanke Zamire. Londončanka Anne, v Obrazih, zaljubljena v svetovno znanega makedonskega fotografa Aleksandra pride v stik z bolečo stvarnostjo balkanske vojne in, čeprav mu ne sledi v nostalgičnem povratku v domovino, jo vseeno dosežejo smrtonosni drobci te eksplozije. Taisti fotograf (Rade Šerbedžija) se, v Fotografijah, po dvajsetletni odisejadi vrača v rodno makedonsko vas, kjer tli ista žer-
javica nerazsodnosti in sovraštva kot v Bosni, kjer sprte strani — makedonski pravoslavci in albanski muslimani — ubijajo ne le »sovražnike«, ampak tudi lastne sorodnike, ki se ne opredelijo za krvavo obračunavanje.
49-letni Gianni Amelio pa je s svojim melodramskim epom Lamerica izbral konvencionalnejšo pripovedno struno za opis nove Albanije, ki se je rešila diktature, a se mora spoprijeti s stoletno zamrznitvijo vsakega razvoja. Zgodba dveh izprijenih italijanskih špekulantov (Enrico Lo Ver-so in Michele Placido), ki hočeta iztržiti z bleferskim mešanim podjetjem javne prispevke, in priletnega Albanca, v resnici italijanskega dezerterja 2. svetovne vojne (prepričljivi Carme-lo Di Mazzarelli), ki je presedel 50 let v albanskih zaporih, je presunljivi okvir za razmislek o tragediji tega ljudstva. In še zlasti o umazani vesti razvite Italije, ki se je nečloveško obnašala z begunci, zasvojenimi z bleščečo mitologijo italijanske TV, ki so zamenjali Bari z New Yorkom in Berlusconijevo Italijo za Ameriko.
Albanija in Makedonija, oddaljeni, a obenem zelo bližnji deželi in tako povezani z našo dvojno pripadnostjo, ne samo z zgodovino italijanskega in slovenskega naroda, ampak tudi z bodočnostjo, in z možnim razvojem novega jadranskega zemljevida. Poetična glasova obeh del nam nakazujeta pravo smer, jima bomo znali prisluhniti?
Davorin Devetak
Polemike na začetku 29. seminarja slovenskih šolnikov
Pred nekaj dnevi se je v kulturnem domu F. Prešeren v Boljuncu s polemikami pričel 29. seminar za slovenske šolnike, za katerega se je v zadnjem trenutku izvedelo, da italijansko šolsko ministrstvo ni izdalo pooblastila. Organizacijo je torej prevzel Zavod za šolstvo Slovenije, v pričakovanju odgovora italijanskih šolskih oblasti. Nobenega italijanskega predstavnika ni bilo na odprtju seminarja in to se je zgodilo prvič v 29. letih.
Seminarji za slovenske šolnike potekajo po dogovoru, ki sta ga leta 1964 podpisali Italija in takratna Jugoslavija — to je dogovor Gerin-Kolenc. Gre za recipročen sporazum o prirejanju izpopolnjevalnih seminarjev za šolnike na manjšinskih šolah na obeh straneh meje. Italija je torej dolžna finančno skrbeti za slovenski seminar, Slovenija pa italijanskega. Slednja to obvezo tudi spoštuje. Dejstvo, da italijansko šolsko ministrstvo ni izdalo pooblastila za izvedbo seminarja, pa predstavlja tudi kršitev 8. člena osimskega sporazuma in se je torej mogoče sklicevati tudi na ta dogovor.
Zadnji aforizmi E. Canettija
Elias Canetti, Nobelov nagrajenec za književnost leta 1981 je umrl 17. avgusta v svojem ljubljenem Zurichu. Položili so ga v grob, ki si ga je sam izbral, nedaleč od velikega irskega pisatelja Jamesa Joyca. Delal je do zadnjega in pustil na delovni mizi še zadnje aforizme.
Rodil se je julija 1905 v Ruščuku v današnji Bolgariji. Starši so bili sefardski Judje, zato je bila Canettijeva materinščina španščina, toda med seboj so govorili tudi nemško. Pisatelj pravi, da se je »nemščine-materinščine naučil pozno in prav z žalostjo«. V tem jeziku je napisal vsa svoja dela. Mladost je preživel v Bolgariji, Angliji, Avstriji in Švici. Ruščuk pa je vedno živel v njem. Na tem križišču ljudstev, jezikov, navad in šeg so živeli Turki, Španci, Grki, Armenci, Albanci in cigani. V vsakdanu tega skrajnega kota avstroogrskega cesarstva je bilo slišati najrazličnejše jezike. Prav temu je Canetti posvetil nepozabne strani v svojem prvem avtobiografskem delu »Rešeni jezik« (Die gerettete Zunge — Geschichte einer Jugend 1977).
Študiral je na Dunaju, kjer je diplomiral iz kemije. Dosegel pa je le psihično varnost, a ne poklicne, nato se je posvetil pisateljevanju. Njegov edini roman »Slepitev« — Die Blen-dung, je izšel leta 1935 (to delo je mojstrsko prevedel v slovenščino Janko Moder). To je groteskna, ironična metafora sveta, ki je zaprt sam vase, gluh za kakršnekoli spremembe in upanja. Profesor Kien, glavni junak »glava brez sveta«, pravi pisatelj, najde smrt med svojimi knjigami. V romanu so vidni vplivi ]oycea, Musila in Kafke.
Canetti je napisal sociološki esej »Množica in oblast« (Masse und Macht). To je študija množice in oblastnikov, ki to množico vodijo. Drugo njegovo avtobiografsko delo je »Plamenica« (Die Fackel 1980), ki obravnava njegovo življenje od leta 1921 do leta 1931. Spoprijel se je s socialnimi eseji, dramskimi in avtobiografskimi deli, a aforizmi so bili v zadnjem času njegova najljubša knjižna oblika.
Z Eliasom Canetti jem je geograf-ski-kultumi prostor, ki mu pravimo Srednja Evropa, morda izgubil svojega zadnjega velikega predstavnika.
(at)
S podelitvijo mednarodne
ne nagrade Vilenica '94 se je tu^ed' tos zaključilo deveto srečanje 0 njeevropskih književnikov. V> ^ priznanje za svoje delo je tok** j, bil bosanski pesnik, esejist, Pr jalec in urednik Josip Osti. Nag .0, je podelil predsednik Društva venskih pisateljev Dane Zaje- ^ Josip Osti je napisal deset pesmi. V Ljubljani je lani izš|a f(r gova dvojezična zbirka o voJ zotah z naslovom »Sarajevska y|, ga mrtvih«. Letošnji nagrajene^, lenice pa je tudi prevajalec. ^ jel danji srbohrvaški jezik je Pre^il1 skoraj štirideset slovenskih Met ^g\y del in sestavil tudi antologijo s° ne slovenske poezije.
Odkrili so ga prejšnjo nedeljo na Nanosu
Spomenik ustanoviteljem TIGR'3
»Brez Tigrovcev ne bi bilo o& Silnega leta 1945 in čudežnega 1991«, je na proslavi na Nan°su> P svečeni ustanoviteljem rodolju antifašistične organizacije TIGK ( Istra, Gorica, Reka) dejal v sla^J10 _ nem nagovoru književnik Saša 6 Ob tej svečanosti, ki se je udele:žil slovenski predsednik Milan K so na gori odkrili spominsko p10 ^ na kateri so vklesana imena šes ustanoviteljev TIGR-a, udeležen^ prve seje te organizacije septe 1927: Berti Rejec, Zorko Jelinčič,J Dekleva, Dorče Sardoč, Jože Va in Andrej Šavli.	:£
Ob lepem sončnem dnevu procesija ljudi peš povzpela na nos, da bi se udeležila prosla''6^ 70-letnici uradnega začetka UP proti fašizmu na Primorskem-1r ne je nagovoril tudi postonjski z P Josip Bajc. Pred Vojkovo kočo zbralo več tisoč ljudi, ki so z zani njem prisluhnili besedam Saše ^ Med drugim je pisatelj poudari, se zgodovina šele danes, preP°R J zaveda pomena in vloge Med drugo vojno in po njej je b j, organizacija krivično postavljen3^, rob, ker ni prisegala na komun čno ideologijo, ampak si je za n I šji ideal postavila obrambo svojeg zika in kulture.
* * *
Josip Osti prejel nagrado Vilenica '9*
Z Goethejem ob jezeru
fo /nv”a^! fra/? Citrone tam
/bla9°j^e z^ate iZ temnih vej sijd, hl~° ,0^ neha sinjega hladi / po-oa a Mirta, lovor strm stoji. / Mar (bc»,02o L l- Goethe, Mignon $ Župančič), začeti^™' verzi nemškega Orfeja se "eniu Znan,a balada, ki poje o hrepe-lju ■ južnem sredozemskem ozem-cn/j palčnih rimskih reminiscen-" ' esetn je zelo lepo uglasbil veliki ttleilJen-Jn Prav Goethe je letos oj, tS sv°j° poezijo Glasbene tedne prej 8° Maggiore, lepem in velikem IjubeJ? m iezeru (spet Goethejeva tako i>eU jezer’ ^ v svojih verzih f°le-Na valovih sije / tisoč zvezd / mehka megla pije / krog
S Mirtih,
k l;
so ^ Vstajajočih, / vetri zapihljalU soj Mračni zaliv, / jezero zrcali / Mt'n vonjiv — /• W. Goethe, obfa™' Prev- J■ Udovič), poezijo, sklBjen so se navdihovali romantični < .ji bot Mendelssohn, Schu-rej M Brahms. Njih glasba je to-o|,e| v Goethejevimi verzi posrečeno je tg a uvodni koncert v Stresi. Tak IjiUyL°bvir, s katerim so priredite-%d ■ leto^njl triintrideseti med-m,, . ni glasbeni festival (Settimane Holn ’ di Stresa). Kot že tradicio-t>,' 0 Seje (oz. se še bo) na tej zanimi-n^fctaciji zvrstilo veliko simfo-njlj M komornih orkestrov, komor-n^ uPin, zborov in solistov. Tudi Lertni odri so raznoliki, od velike r^Msrie dvorane v Stresi do posre-fojM slikovite dvorane v Boromejski UU ot°bu Isola Bella, pa spet od (0^ e.s?- Ambroža v Stresi (tu je vsa-ot0L f orgelski večer) do dvorišča na w s°la Madre ali še do cerkve sv. le0J?Z‘ia *n Protazija v Bavenu. Naj kionin,° nebuj značilnejših nastopa p solistov ali skupin. Tako naj-Ifefo bchor in Bachorchester iz PihaiUr8a (bi sta začela sezono), nato ni kvintet iz Prage, ki je nasto-
pil drugi večer. Med večjimi orkestri so na sporedu še Festival Strings iz Luzerna, orkester Festivala Bergamo-Brescia, skupina trobil in tolkal milanske Scale, pa še Wiirttembergisches Kammerorchester in zadnji Deutsche Symphonie Orchester iz Berlina. Med pomembnimi dirigenti so Hans Beuer-le, Rudolf Baumgartner, Jorg Faer-ber, Vladimir Ashkenazy. Med različnimi solisti so npr. violinist Uto Ughi, pevka Katia Ricciarelli, pianista Bruno Canino, in forg Demus, violinist Pavel Berman, organist Gior-gio Camini in drugi.
Prva dva koncerta (ki sem se ju udeležil) sta bila vsekakor zanimiva in — rekel bi — zaokrožena. To velja še posebej za prvi večer, na katerem sta nastopila Freiburger Bachchor in Frei-burger Bachorchester, ki jih vodi dirigent Hans Beuerle z vokalnimi solisti Comelia Kallisch (alt), Bemhard Gartner in Ulf Bdstlein (bas). Oba ansambla sta v Stresi že nekako doma, saj sta že večkrat nastopila na uvodnih koncertih prav z večjimi vokalno instrumentalnimi deli, kot so maše, oratoriji ali kantate. Naj spomnim samo na Bachovo Veliko mašo, na Hdndlove oratorije (Izrael v Egiptu, Samuel, itd.), Brucknerjev Te Deum in druge. Sedaj pa so nemški izvajalci predstavili večer z deli velikih nemških romantikov na Goethejeva besedila in prav v tem je tematska zaokroženost koncerta. Najprej je bila m vrsti Mendelssohnova uvertura Mee-resstille und gliicklinche Fahrt, sledil je Recjuiem fiir Mignon R. Schumanna; nato pa še Brahmsova Alt Rhapsodie, za konec pa Mendelssohnova skladba Die erste Walpurgis-nacht. V vseh teh delih so imeli skoraj enakovredno vlogo vsi nastopajoči, tj. orkester, zbor in solisti. Vsa ta glasba zahteva polnost zvoka, občuteno podajanje, izrazita dinamika, kar
je v dobri meri tudi izzvenelo. Dirigent Beuerle je s preciznostjo in zavzetostjo vodil zborovsko in orkestralno telo skupaj z vokalnimi solisti v dognani koncertantni igri.
Naslednji večer je igral Pihalni kvintet iz Prage. Ansambel čeških solistov je predstavil (izven Beethovna), modernejše skladatelje. Ob inštrumentih, kot so oboa, fagot, klarinet in rog je nastopila še pianistka Cri-stina Ortiz iz Latinske Amerike. Na vsak način lepa zvočna kombinacija, ki je izzvenela izredno barvito in učinkovito. Na programu sta bila poleg že omenjenega bonnskega mojstra še Francoza Poulenc in Francaix.
Letošnja izdaja Glasbenih tednov v Stresi je nedvomno potrdila sloves in ugled tega festivala, ki že nad trideset let privablja ob krasno jezersko nabrežje številne ljubitelje glasbe in turiste.
Andrej Bratuž
Srečanje med delegacijama Ssk in SKGZ
Na nedavnem srečanju med deželnima delegacijama Ssk in SKGZ, ki sta ju vodila Martin Brecelj in Klavdij Palčič, je tekla beseda o sedanjem nelahkem trenutku za našo manjšino. Iz sestanka je predvsem izšla skupna ugotovitev, da ostajajo še vedno odprta vsa najvidnejša vprašanja naše skupnosti. Zato je treba čimprej vložiti skupen zakonski zaščitni osnutek v italijanskem parlamentu, osnutek pa mora dobiti najširšo možno podporo parlamentarnih skupin.
Delegaciji Slovenske skupnosti in Slovenske kulturno gospodarske zveze sta dalje negativno ocenili zastoje v razgovorih med Italijo in Slovenijo, za kar so kriva prav pogojevanja z italijanske strani. Razgovori med sosednjimi državama so lahko plodni le ob jasni predpostavki, da je pospešena ureditev medsebojnih odprtih vprašanj v nespornem interesu obeh držav, manjšinsko vprašanje pa mora v teh razgovorih vsekakor nujno dobiti ustrezno mesto, je bilo še rečeno, saj je bilo glede tega v preteklosti že dovolj neplodnih špekulacij in zavlačevanja, kar postaja v sedanjih razmerah manjšine nevzdržno.
Prenovljena	sekcija
Vodstvo sekcije Slovenske skupnosti za Devin Nabrežino se je globoko prenovilo.
Po sekcijskem kongresu, ki je bil 6. junija v Vižovljah, se je novoizvoljeni širši odbor sekcije sestal 18.7. v Sempolaju ter izvolil za novega tajnika mladega trgovca in javnega delavca Pavla Vidonija. Poleg tega je širši odbor izvolil tajništvo, ki ga sestavljajo Marko Le-giša, Franko Pahor, Marjan Brecelj, Mitja Terčon, Jožko Antonič, Ivo Zidarič in Mario Kralj.
Tajništvo sestavljajo tudi izvoljeni predstavniki v javnih telesih. Tajništvo se je prvič sestalo po poletnem premoru v ponedeljek, 29.8. in izvolilo dva podtajnika, ki sta dr. Mitja Terčon in Marko Legiša. Razpravljalo je tudi o perečih problemih v devinsko-nabrežinski občini in posebno o novem regulacijskem načrtu in o Sesljanskem zalivu. Prav glede regulacijskega načrta, ki mu bo tajništvo posvetilo izredno pozornost, bo tajnik zaprosil župana devinsko-nabrežinske občine za sestanek.
Ker tajništvo ni zaključilo diskusije o vseh problemih na dnevnem redu, se bo le-to čimprej sestalo.
Janko Jež
SPOMINI <6)
(Ob 50-letnici kapitulacije italijanske fašistične armade v Sloveniji)
1 sem že bil v srednji šoli, me je stric Žaber (to je domače ime Bizjako-jemal s seboj v svoje gozdove na Javorniku, kjer je meril debelino j®S' jaz pa sproti izračunaval prostornino hlodov, c ekega poletja se mi je zahotelo po igri o lovu med policaji in roparji. bj:^ri’2*ral sem pohod pobalinov z Majlanda na Krmenco, kjer je imel stric 113 Polja. Vsak je od doma pripeljal samokolnico. Po poljih smo izruli ir:	Prekel in nabrali mnogo zapuščenega nekoristnega krompirjevega dro-
0(j. ^brnetavali smo se in pretepali, dokler nas prizadeti kmetje niso prelij, Kaze, da sem tedaj izgubil stričevo naklonjenost. Vsi so pa molčali. sr e 1116 ni okregal. Prav tisto leto (pisalo se je leto 1926) je umrl moj oče.
0 ?rt|y je študij na klasični gimnaziji močno zaposlil, sem v Postojno le red-OjJ* aJ9l. Po izselitvi v Jugoslavijo sem se lahko vrnil v Postojno šele po U U druge svetovne vojne. Na stara leta še vedno rad zahajam v Postojno
sestrične Ivanke Mari. Razen najmlajše sestrične Mimice, ki živi v
1 Jr1*/ so vsi sorodniki mojih let umrli. Ostali so le njihovi sinovi in vnuki,
M zal vseh dobro še ne poznam, vendar jih cenim kot vredne dediče ^vega grunta.
Korektor Blasnikove tiskarne
Ko sva se s Prepeluhom nehala učiti francoščine, mi je povedal, da mu je pred kratkim umrl korektor Rožanc. Ponudil mi je to honorarno delo, se pravi plačano po urah opravljenega dela. Rad sem sprejel to ponudbo. Moral sem odpovedati velik del svojih inštrukcij. Študij je seveda trpel. Vendar sem vztrajal. Poleg tega mi je Prepeluh poveril urejevanje Stoletne pratike, ki jo je Blasnikova založba izdajala vsako leto. Pratika je redno izhajala v 40.000 izvodih.
Korektorsko delo je bila moja visoka šola slovenščine. Začel sem s Cankarjevimi zbranimi spisi v uredništvu pisateljevega bratranca Izidorja. Seveda sem se pri Cankarju omejeval zgolj na kolacioniranje, se pravi na dobesedno primerjavo rokopisa in krtačnih odtisov v svinec vlitih stolpičih. Tiskarna je že razpolagala z najnovejšimi »linotype« stroji. Pri korigiranju oziroma pri natančnem prebiranju in uživanju nad Cankarjevimi spisi nisem nikdar segel po skromnem prvem Breznikovem pravopisu. Ta pa ie prihaial v poštev pri drugih tiskih.
Redno sem korigiral revijo Sodobnost, mesečnika Lovec in Kmetovalec ter drugi periodični tisk trgovskega značaja. Pomembna so bila naročila Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Slovenske Matice in Univerze. Naj dodam še to: nekega dne je prišel k meni v knjižnico prof. France Kidrič in me posvaril, naj ne popravljam njegovih rokopisov, čeprav bi bili v nasprotju s pravopisom.
Predsednik akademskega kluba Edinstvo
Ko sem se tako finančno primerno podprl, sem začel misliti, kako bi se vpregel v študentovsko življenje na Univerzi. Na pravni fakulteti sem spo-
Tiskovno poročilo o poteku zadnje tržaške pokrajinske seje Ssk
Po poletnem premoru se je minulega 1. septembra sestal pokrajinski svet Slovenske skupnosti v Trstu. Uvodoma je predsednik dr. Škerk orisal glavne točke dnevnega reda. V skladu z naročilom zadnjega pokrajinskega kongresa je svet soglasno kooptiral med svoje polnopravne člane tri pomembne osebnosti naše manjšinske skupnosti. To so Aljoša Vesel, Vera Tuta Ban in Livij Valenčič.
Velik del seje sveta je bil posvečen predlogu variante regulacijskega načrta tržaške občine, ki je sedaj v splošni javni razpravi med krajevnim prebivalstvom. V prihodnjih dneh bo pravno-urbanistična komisija Ssk nadaljevala z obravnavo omenjene variante ter izdelala načelna izhodišča do posameznih a-spektov načrta in oblikovala tudi konkretne popravke.
Ob koncu je pokrajinski svet Ssk izrazil stališče, da bi se morala celotna manjšinska skupnost zavzeti za obnovitev razpadajočih športnih naprav na stadionu 1. maj pri Sv. Ivanu v Trstu, namenjene športnim dejavnostim slovenske mladine v zamejstvu.
* * *
V Lajnarjih pri Piščancih so prejšnjo nedeljo domačini proslavili 40-letnico postavitve Marijine kapelice, ki velja za nekakšen simbol vasi. Slovesno mašo ob tej priložnosti je daroval rojanski duhovnik Stanko Zorko.
Na sindikatu še ne vedo, če bodo imeli v uradu redno nameščeno osebo
V
SSS mora še pred začetkom šole rešiti kopico resnih vprašanj
Sindikat slovenske šole iz Trsta se že pred začetkom pouka sooča z resnimi vprašanji. Eno od teh je sindikalni dopust. Doslej sta bili namreč za vse šolsko leto v uradu SSŠ nameščeni dve osebi, ki sta bili zato oproščeni pouka. To je leta 1980 dosegla slovenska senatorka Jelka Gerbec, že štiri leta kasneje pa so to možnost spet ukinili. SSŠ je kljub temu po vsedržavnem zakonu o sindikatih še dalje imel pravico do dveh letnih sindikalnih dopustov. Letošnji finančni zakon pa, kot je povedala tajnica Živka Marc, to možnost ukinja. Zaenkrat izvršilnega zakona še niso prejeli in je torej upati, da bo v tem šolskem letu še vse »po starem«. Že sedaj pa bo treba resno razmisliti tudi za prihodnost. Finančni zakon ne more veljati za manjšino, saj je v tem primeru sklicevanje na premajhno število članov neupravičeno.
SSŠ zahteva takšno priznanje, kakršnega sta deležna šolska sindikata v Dolini Aoste ali bocenski pokrajini. Zaradi svojega manjšinskega značaja imata namreč veliko ugodnejše pogoje kot drugi sindikati v vsedržavnem merilu. V Aosti namešča osebje sindikata deželni odbornik za šolstvo, za Bočen pa letošnji zakoni predvidevajo sindikalni dopust za nemške in ladinske šole.
Na Sindikatu slovenske šole trenutno torej ni uradno nameščen nihče, vendar je urad kljub temu odprt v popoldanskih urah. Dela je veliko, saj je treba še pred začetkom šolske-
ga leta rešiti nekaj tekočih problemov. Eno od najresnejših vprašanj je na primer organik slovenskih osnovnih šol. Do danes namreč Rim še ni določil organika za naše šole, je še povedala Živka Marc. V staležu je sedaj samo 129 oseb, medtem ko bi jih potrebovali 150. Učitelji, ki so letos z uspehom opravili natečaj ne vedo, kakšna bo njihova usoda.
Eno od vprašanj, ki zasluži pozornost, je dalje dejstvo, da so tudi letos na podlagi slabe interpretacije zakona o nujnih varčevalnih ukrepih odtegnili plačo učnemu osebju za čas, ko dobiva štipendijo na ljubljanski univerzi podeljeno na podlagi mednarodnega sporazuma. Medtem ko na italijanskih šolah v Sloveniji ni bilo v tem smislu nobenih težav, so slovenski šolniki v Italiji začasno »izgubili« plačo. Sklicevanje na italijanski varčevalni zakon pa je neosnovano, je poudarila tajnica SSŠ, ker slednji postavlja izjemo prav za mednarodne sporazume.
Povedati je še treba, da so se predstavniki slovenske šole na začetku letošnjega avgusta srečali z novim italijanskim šolskim ministrom Fran-cescom D'Onofrijem. Predstavnik v Vsedržavnem šolskem svetu Tomaž Simčič, Josip Pečenko in Živka Marc so ga seznanili z najbolj žgočimi problemi slovenskih šol. Srečanje je bilo bolj splošnega značaja, saj minister o teh vprašanjih sploh ni bil informiran.
(hj)
Smučarski klub DEV praznuje letos 20-letnico ° stoja. Društvo bo za to pd nost priredilo v soboto, 10- •' z začetkom ob 17. uri kraj slovesnost na sedežu drustv v Cerovljah l/a ali v slu aj slabega vremena v prostor kmečkega turizma »Švara" Trnovci. Slovesnosti bo sle družabnost.
Vabljeni vsi, ki so ali še s®" delujejo pri društvu, člani i simpatizerji.
V nedeljo, 11. septembra, Krminu že devetič proglasih»vt ^ ru«. Slovesnost pomeni uvod v letošnjo trgatev. Vi*0 luje Krminska zadružna klet, p pa so pridelali v Svetovnem v,n. ^ du, kjer gojijo nad 400 vrst trt ga sveta. Letošnja slovesna^ pTt tev, ki bo potekala v KatoliŠk tru v Krminu, bo posvečena že1tS kot graditeljicam miru.
NOVI LIST
Izdajatelj: Zadruga z o.z. »NOVI UST Reg. na sodišču v Trstu dne 20-4-štev. 157.
Uredništvo: Martin Brecelj, Ivo Jevn'*(a'j Helena Jovanovič, Drago Legiš1 (ž a^( in odgovorni urednik), Miro OpP 1 Saša Rudolf, Marko Tavčar in »S1 Vršaj.
TVst
Fotostavek in tisk: Tiskarna Graphart, tel. 040/772151.
0.» m »,f"dia#
znal Ferda Uraniča, ki me je pripravil do tega, da sem se vpisal v Akademski nacionalni klub Edinstvo. Klub se je po atentatu na kralja Aleksandra v Marseille preimenoval prav na Uraničev predlog v Akademski klub viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja — Edinstvo. V društvu se je prav tedaj bil oster boj proti levemu krilu, ki ga je vodil predsednik Zoran Polič. Po Poličevem odstopu so me z veliko večino izvolili za predsednika. Polič je izstopil iz kluba. Med vojno je v okviru OF dosegel visoke položaje in bil po vojni celo minister in član skupščine v Beogradu.
V Edinstvo sem vnesel novo razpoloženje. Poleg običajnih debatnih večerov o položaju na Univerzi smo se začeli zanimati za slovensko iredentistično gibanje. O tem sem organiziral zanimiva predavanja. Naše zanimanje je seglo na ves slovanski svet, posebno na Češkoslovaško, Poljsko in Bolgarijo. Navdušen sem bil nad bolgarskim zemljoradništvom, ki ga je vodil Stam-bolijskij. šlo je za močno kmečko politično gibanje, ki je pridobivalo vedno več članov na terenu. Stambolijskij je bil filojugoslovansko usmerjen in je sanjaril o Veliki Jugoslaviji. Hotel je namreč doseči spravo med Bolgarijo in Srbijo, ki sta se srdito borili med seboj v Balkanskih vojnah. Kamen spotike je bila v glavnem Makedonija. Velika ovira pri tem zaželenem zedinjevanju je bilo dinastično vprašanje, kajti Srbom je vladala narodna dinastija Karadžord-ževičev, Bolgarom pa so Nemci vsilili svojo dinastijo Coburg Gotha. Razumljivo je torej, da so se v Bolgariji z atentatom kmalu rešili nadležnega in nevarnega Stambolijskega in njegovo politično gibanje uničili. V društvu Edinstvo smo zato sklenili, da bi med mladino širili zamisel o Veliki Jugoslaviji. Predlagal sem odboru, da bi natisnili nalepke, kjer naj bi na temno-modrem ozadju bila prikazana Velika Jugoslavija z Bolgarijo in seveda s Primorsko in Istro. Lepo so bila na njej označena mesta Trst, Ljubljana, Zagreb, Beograd, Sofija. Nad zemljevidom je krilil dvoglavi beli orel z izdrtim mečem in ščitom, na katerem je bil društveni monogram E. Stopil sem do Nikolaja Pirnata, slikarja in risarja, uslužbenega pri ljubljanskem dnevniku Jutro in ga prosil za skico za nalepko. Rad jo je napravil in poskrbel, da so jo natisnili v tiskarni Jutra. Razposlali smo jo na naslove raznih mladinskih in študentovskih organizacij po Jugoslaviji. Finančni uspeh je bil dober, še boljši pa moralni. Precej me je potrlo pismo, ki so ga poslali iz Srbije in z njim vrnili naše nalep-
ke s pripombo, naj se naučimo srbohrvaščine. Pisali smo jim namreč v’	■
venščini. Navdušenje nad Veliko in celo nad malo Jugoslavijo mi )evVjU' splahnelo. Vztrajal sem, ker sem se zavedal resnega notranjega poloz J goslavije in nevarnosti, ki ji je grozila od zunaj, posebno od Italije- ^
Slutil sem, da bo kmalu prišlo do napada na Jugoslavijo. Kdorkol' * ( zanimal za nemško politiko po letu 1933, to je po prihodu Hitlerja na 0	^
in poznal njegov Mein Kampf, je lahko spoznal, da se bosta Musso j, Hitler kmalu znašla na isti poti, ki pa je nujno vodila v drugo svetovne ^ no. Lahko rečem, da je bila slovenska akademska mladina po Marseu prepaščena in upravičeno zaskrbljena. Notranja politika je šla rakovo pot' Pavle, regent v imenu mladoletnega kralja Petra II., je oportunistično ^ med zvestobo zahodnim silam in prilagoditvijo osi Berlin — Rim —
Član Narodne Odbrane	^
Po letu 1934 sem po triletnem mandatu odstopil kot predsednik g(. Edinstvo. Stopil sem v mladinski odsek jugoslovanske narodnoobrarnn . ganizacije »Narodna odbrana«. Boris Sancin je bil predsednik mladin8^ odseka za Dravsko banovino, jaz sem pa postal njegov tajnik. Poleg sem imel še organizacijske posle. Večkrat sem bil na terenu. Najprej sm° novili podružnice v Celju, Mariboru in nato v Novem mestu. Začeli s ^ dajati revijo Omladina. Urejal sem jo jaz s sodelovanjem Borisa Sane ^ ^ Bogdana Dominka. Pisal sem v glavnem iredentistične članke in P°T°0pe<' kulturnih dogodkih. Posebno rad sem pisal gledališke ocene, dramske 1,1 ^ ne. Nekega dne mi je Sancin sporočil nasvet liberalnega ministra Albed3^ ^ merja, naj bom bolj previden, kajti italijanski veleposlanik v Beograd p. pritožil zaradi mojega pisanja. S tem je bila usoda Omladine zapečatenji, šla je še zadnja dvojna številka. Nihče se ni zanimal, da bi to številko P ^ V tiskarni pa so držali mene, ker sem tam delal. Ni mi bilo treba plačati ^ dolga naenkrat, ampak počasi, v obrokih. Niti ficka mi niso vrnili gOsr ^ pri Narodni odbrani, čeprav je bila Omladina njihovo glasilo. Sancin • j\ minko prav tako nista hotela nič slišati, da bi kaj prispevala, čeprav sta o revije odločala onadva.