SLO VENSKO-AMERIK ANSKI
Koledar za 1.1900
je dobiti
po 25 centov komad
GLAS IVARO
List slovenskih, delavcev v Ameriki.
Ste-T*. 104.
IšTe w
30. <3L©oe:ni=L~fc>=ceb 1899.
Leto V J__L.
Vabilo it a liarocbo*
S i. junuvarijem nastopi ,,CiLAS NARODA" svoj osmi letnik ter bode tudi prihodnje leto izhajal po
dvakrat na teden.
Program mu bode ostal kakor dosedaj, namreč v prvej vrsti zagovarjati načela trpečega delavskega naroda, v drugej vrsti pa vnemati ljubezen do svojega materinega jezika slovenskega in narodnost; nikakor pa ne bodemo pozabili bodriti rojake, da spoštujejo in visoko cenijo ustavo /jed. držav, ter postanejo dobri meščani velike ljudovlade. Dalje o našem programu skoraj ni vredno govoriti ; dovolj je, ako rečemo, da bode ,, G I .AS NARODA" vedno ostal glasilo zavednih, napredujočih, neodvisnih slovenskih delavcev ter vedno stal na braniku delavskih pravic.
Vsebino bodemo prihodnje leto le toliko spremenili, da bodemo do-našali novice na prvej strani, članke in dopise pa na drugej : za listke mamo pa na ra/.polago že kaj mične kratkočasile povesti, ozirali se bodemo pa tudi na vesti iz stare domovine.
Zelo radi bi razširili list na trikratno izdajo, za kar nas nekaj rojakov bodri, toda nikakor še ne kaže, delo in stroške pomnožiti za tretjino to bi se kaj lahko zgodilo, a nikakor ne vidimo, da bi bilo namestil rojake naročnike Še več obremeniti ; upamo, da z dvakratno izdajo tudi ustrezamo saj začasno.
Ob sklepu leta se srčno zahvaljujemo vsem čast. naročnikom za lepo podporo z naročnino, kakor gg. dopisnikom ; toda objednem prosimo vse dosedanje naročnike in sotrudnike, da nam blagovoli pridobiti še novih naročnikov in soboriU ev v vednem boju za teptana prava delavskega ljudstva.
Naročnina listu ostane kakor dosedaj za Zjed. države in Evropo S3 za vse leto, S 1.50 za pol leta ali 75 centov za četrt leta.
Za staro domovino bode sedaj dobro naročiti ,,GLAS NARODA" znancem in prijateljem ker po novem letu vendar enkrat odpade starove-ški Časniški kolek, ali bolje, doma jim ne bode potreba nič od njega pla čati. Po Zjed. državah si pa pač nemoremo predstaviti slovenskega delavca, kteri bi zatrjeval, da je zaveden in napreden pri tem pa ne podpira ali ni naročen na delavsko glasilo ,,GLAS NARoDA".
Računajoč na zavednost delavskega stanu in poželenju po napredku, stopamo s 1. januvarjem v osmi letnik, a pri tem računamo tudi na podporo od rojakov, to je z obilnim naročevanjem in točnim plačevanjem naročnine. Naši slovenski trgovci, obrtniki saloonerji in dr. pa z naročevanjem ..(i LAS NARODA" dokažejo, da so prijatelji delavskemu stanu in ne računajo le na dobiček od njih, temveč tudi njih glasilo podpirajo. Naši zavedni delavci naj po vseh javnih krajih, kamor zahajajo in svoje novf e dajo zaslužiti, zahtevajo da je na mizah razpoložen ,,GLAS NAROD V\ glasilo slovenskih delavcev; ako dotičnik temu ne bi hotel ugoditi, pa naj hodijo onega obiskovat in daj6 onemu zaslužiti svoje težko pridobljene novce, kteri podpira njih glasilo, njih zagovornika.
Naprej dragi rojaki, slovenski delavci, ne smemo zaostati za delavci druzih narodnosti ; vsak delavec bodisi kterekoli narodnosti Vas bode spoštoval, ako mu poveste, da ste naročniki delavskega lista, kteri se poganja neglede na levo ne na desno za delavske pravice in koristi.
Vsaka ptica v svoje gnezdo, mi zavedni delavci zaorirno v slobodnej deželi slobodno pesem, da se stresajo mračni in starokopitni duhovi, bodočnost je slovanska in delavskega naroda, do te pa le pridemo, ako podpiramo ono časopisje, ktero se zato bori. Toraj zavedni slovenski delavci, zbirajte se okolu ,,GLAS NARODA" tudi v bodoče.
Uredništvo in upravnistvo „GLAS NARODA".
Star", ,,Buluwayo Chronicle", „Rho-desia Herald" in ,,African Reviev". Najbolj upliven list v južnej Afriki ,.Cape Times" je prišel pod kontrolo iste kapitalistične skupine, polovica delnic tega lista sta si pridobila Rutherford Harris, vodja,Char-terel Company" in njegov marljivo delujoči pomočnik Rhodes. Posled-leto ie dospel v iste roke tudi
proti krivicam, kterim so ptujci razpostavljeni nasproti vladi Transvaala vedno so netili razburjenost med tujce, vlado pa napravili neobčutno vsled vednega zabavljanja in žaljenja.
Smešno je celo, da je to popolnoma v kapitalističnej službi nahajajoče se časopisje, in od kterih je bilo naravnost plačano, celo nava-
nje leto je dospel v iste roke tudi v i jalo med pritožbami tujcev glede Kiinberlev izhajajoči: ,, Diamond \ tiskovne postave, njemu samemu pa
je bilo dovoljeno tako prosto pisa-
Začetniki vojne.
Bralci našega lista se gotovo še spominjajo, da je preti poslednjo špansko-aineriško vojno bila prava časnikarska gonja. Na najbolj lažnjiv način je Ščuvalo rumeno Časopisje, posebno newyorško v vojno. Da so bile strasti naroda razburjene, da je množica postala navdušena za vojno, za ktero je tudi tičala vlada, ktera je sama iskala vojno in pri tem našla primerno pokrivalo, vse to je zakrivilo laganje in obreko'vanje v rumenih časnikih, in ti so deželo tudi tirali v vojno politiko.
Takrat se je javno zagotavljalo, da so bila uredništva dotičnih listov od kubanske strani, kakor tudi od(j vlade naravnost podkupljeni, da so j opravljali svoje umazano delo. Sedaj kaže, da so se angleško-afrikanski kapitalisti, kteri so interesirani v vojni z južnoafrikansko ljudovlado, to dobro naučili od svojih ameriških bratov. Ako je res, kar zagotavljajo, so ti v južni Afriki pred vojno upo rahljali isti sistem, kteri je tukaj v Ameriki vodil v vojno, samo, da so angleško - afrikanski kapitalisti t o uporabili v še bolj razŠirjenej meri. Pravi začetniki sedaj razsajajoče vojne v južnej Afriki so angleški ka-
pitalisti : sredstvo vojno začeti bilo ie njih Časopisje v južnej Afriki.
V nekem londonskem listu razkriva nek Časnikar zelo zanimive stvari o južnoafrikanskem počenja-nju kapitalistične klike v zvezi s Čas-n karskimi slugami. Dokazuje, da ko je Cecil Rhodes, glavar angleškega kapitalizma v južnej Afriki, sprevidel, da je njegov načrt ponesrečil, po nasilstvu—- Jarnesonovem upadu — obdržati politično kontrolo nad zlatimi rovi v Transvaalu. poskušal je na drug način svojo namero izpeljati. Njegov novi načrt je bil ; vojne oddelke angleške krone in novce angleških davkoplačevalcev v to vporabiti, da bi zase in svoje so-kapitaliste pridobil politično kon-olo nad Transvaalom, kar je potrebno za njegove gospodarske in politične namene. Zato je bilo pred vsemi stvarmi potreba primerno gonilno moČ, ktera je bila pripravna uplivati na duh angleške vlade in angleškega naroda. In zato si je izvolil časopisje za najbolj primerno orodje. Že pred precej časom je v družbi z gospodom Ecksteinom in Barnato si pridobil glavni delež.Cape Argus4, večernega lista v Kapstadtu. Ta ,,Argus" družba je svoje delo-valno polje tako razširila, da so nje lastnina postali tudi: ,, Johannesburg
Field Advertiser" in sicer pod zelo karakterističnimi okoliščinami. Njegov lastnik je dvakrat odklonil ponudbo list prodati pod roko. Pri prvej ponudbi so mu ponudili za niegov polovični delež 8000 funtov šterlingov in mu poleg tega jamčili kot uredniku letne plače 2000 funtov Šterlingov, ako bi bil zadovoljen posestno menjavo tajno obdržati. Dve leti kasneje so ponudili lastniku 20 tisoč funtov šterl. in nadomestoval-nemu uredniku tisoč funtov šterlingov odškodnine. Ta nadomestovalni urednik bi moral biti nadomesten z možem s ,,pravimi" nazori, jedna kupnih pogodb naj bi bila, da se umakne ime prejšnjega posestnika in izdatelja iz uzrokov, kteri s temi pogajanji nič opraviti nimajo, in na to je bil list prodan vodji ,,Cape Times". svaku Rutherford Harrisa, kteri ga je naravnost kupil za 12.500 funtov šterl. Razne druge poskuse so tudi napravili, da bi druge vplivne liste pridobili pod ono kontrolo, na pr. ,, Midland News".
Ko so se kapitalisti iz Randa odločili za ta busines in bili zagotovljeni. dazanjimi stoji angleška vlada, so podvojili svoj napor, da bi pro-uzročili krizo. V ta namen so se izvršile znamenite spremembe pri časnikih v Johannesburgu. Vodje lista ,,Star" so importirali gospoda Mo-nypennya, mladega, delujočega žur-nalista iz Angleškega, da pomaga prouzročiti krizo. Akoravno je pričelo izhajati v Johannesburgu več jutranjih listov, in se opazilo, da te Špekulacije nič ne nesejo, je bilo to vojno časopisje še pomnoženo po ,. Transvaal I.eaderju". Ustanovitev ,.Leaderja" so spremljevale Še posebne okoliščine. Družba je bila dne 18. aprila uknjižena s kapitalom 15.000 funtov šterl. v delnicah, po funt šterl. jedna. Oba prva vodja sta bila gospod \V. Hosken, predsednik trgovske zbornice, ktera je pa v istini dodatek rudarske zbornice, in gospod J. J. Hogle, v Johannesburgu naseljeni advokat. Glavni del deležev, ne manj kakor 14.878 komadov. je bilo vknjiženih na ime Pakeman. Ta gospod Pakeman je bil za zelo lepo plačo — govorili so o tri tisoč funtov Šterl. na leto — pridobljen, da je list uredoval in nihče ni veroval, da bi on zamogel tako velik kapital naložiti za tako negotovo podjetje. Oba gorej navedena vodja sta imela vsak po 50 deležev in ostalih 22 deležev je b'lo v rokah 22 osob, od kterih večina je bila v službah odvetnikov, kteri so delovali za gospoda Beit in Eckstein. Takošnja izdaja kapitala je precej prekoračila delniško glavnico, ker ro.ooo funtov Šterlingov so takoj izdali za upravo tiskarne propalega ».Johannesburg Times", 7000 funtov šterl. pa je bilo plačanih J. R. Ro-binsonu za zemljišče, na kterem se nahajajo pisarne. Poleg tega pa tudi tekoči stroški novega lista niso bili nikakor v razmeri z dohodki. To je jasno kazalo, da dobiva list od zunaj velike doklade, in v obče so vedeli, da dohajajo od Ecksteina. Priznajo, da so sami brzojavi,Transvaal Leaderja* v kratkem času veljali tri tisoč funtov šterl. na mesec. Primanjkljaj, kterega časnik v Johannesburgu imeti mora, je moral biti zelo velik, toda oni, kteri so te stroške nosili, so te smatrali naravnim. Edini namen ,,Stara" in ,,Lea-derja" je bil: vedno zabavljanje
renje, da bi bili uredniki v vsakej drugej deželi zaprti in kaznovani, izvzemši Anglijo in Zjed. države.
Tako poroča londonski list. In ta nam dovoljuje pogled v politično de-lalnico kapitalizma in tudi jasno kaže, kje so iskati pravi začetniki afrikanske vojne.
[z našil novi! fcolonij
Pristane na F i 1 i p i n a h odprli.
Manila, 28. dec. Na novega leta dan bodo pod običajnimi pravili za obrežno trgovino odprli prometu pristane Dagupan, San Fernando, Vigan, Laoag in Apari na Luzonu. Jutri odjadra general Bates v Zam-boauga, na otoku Mindanao, da bode v onih pokrajinah uredil col-ninske hiše. Na otoku Siasi bodo odprli pristan 26. januvarija. Vojni governerji otočja so dobili povelje ustanoviti takozvane profosove sod-nije, ktere pa ne bodo smele soditi čez življenje in smrt in tudi ne bodo smele izvrševati jurisdikcijo vojnega sodišča. Zamogle bodo le naložiti kazni do jednega leta težke ječe in S1000 globe.
Jednajsti konjiški polk je napadel tisoč Filipincev v Montalban gorovju, kjer so bili Španci večkrat tepeni. Po triurnem streljanju je bil sovražnik pregnan iz stališča in proti se-veroi/.toku razkropljen. Zgube Filipincev niso znane, na amerikanski strani je bilo pet mož ranjenih.
Pravijo, da časopis ., Independen-cia", glasilo vstašev, v brlogu gorovja še nadalje izhaja.
Dva skrivna slučaja.
Hong Kong, 27. dec. Senor Luna je bil na potovanju iz Pariza na Filipine, kjer je hotel maščevati od Aguinalda prouzročeni umor svojega brata general Luna. Včeraj večer se je podal zdrav in vesel k počitku, danes zjutraj pa so ga našli v postelji mrtvega.
Washington, 27. dec. Po pošti so dospela sedaj natančneja poročila o smrti majorja John A. Lo-gana ml., o kterem pravijo, da je bil v bitki pri San Jacinto na Filipinah od svojih lastnih ljudi ustreljen. Po dotičnih poštnih poročilih je padel major Logan v prvih minutah, ko se je pričel boj.
Iz Manile se je danes brzojavno poročalo, da sta včeraj večer srečno dospela tja pešpolka Št. 38 in 40.
Nesrečni otok Porto Rico.
Ponce, P o r t o R i c o, 26. dec. Opustošenju vsled orkana, kteri je uničil nad osem tisoč človeških bitij, je sledila najprej lakota, sedaj pa se je med prebivalci nesrečnega otoka prikazala še nalezljiva kuga. Bolezen razsaja v notranjem dežele in sedaj hočejo s karanteno zabraniti, da se kuga ne razširi na obrežja in večja mesta.
Razne vesti.
Povej mi
kje drugej do bi sedaj za $20 30 100 kron avetr. veljave s poštni do vred $20,58? FR. SAKSEtt & Co.. 109 Greenwich Street, New York, edini ti jih podlje zato evoto v staro domovino.
K smrti obsojen.
Ako je kak zločinec ubožen, potem pri sodnijah ž njim prav na kratko postopajo. To zopt t dokazuje porotna obravnava pro'i morilcu Viljemu Neufeldu, kteri ie 7. avg. svojo sestričino gospo	Kron-
man v njenem stanovanj*, imoril in oropal. Policija je našla zatoženčevo obleko s krvjo oskropljeno in tudi oropani lišp umorjene ženske, kterega je Neufeld zastavil. Zatožencev odvotnik je zagovor svojega klijenta kar površno naredil, še prič se mu ni ljubilo poklicati. Porotniki so trebali samo jednajst minut, da so zatoženca umora prve vrste krivim spoznali. Bil je obsojen v smrt na električnem stolu. Obsodba se ima izvršiti v tednu, kteri se prične z 12. februvarijem.
Bila je to najkrajša porotna obravnava radi umora, ktera se je kdaj vršila v New Vorku. Ako bi bil Neufeld sin milijonarja, potem bi obravnava najbrže trajala par mesecev in ako bi bil vkljub temu zatoženec krivim spoznan, bi njegov odvetnik apeliral in trajalo bi več nego leto dni do konečnega odloka.
Zaigral $10 in zblaznel.
Moris Plosowitski je od newyor-škega gostilničarja, čigar prostore je snažil, dobil Si o za božično darilo. Ker nikdar v življenju še ni imel tako velike svote, premišljeval je, kako bi zamogel isto naihitieje pomnožiti in se naposled	za gro. Vso noč je tičal pri igralni mizi in zjutraj je zginol zadnji cent iz njegovega žepa. Zguba mu je pa zblodila pamet. Tekel je proti East Riverju, da v bi njenih valovih storil konec življenju. To so mu zabranili in ga morali odvesti v bolnišnico, kjer so ga sprejeli v oddelek za blazne.
Statistika stanovanj.
Večje število newyorčanov biva v hišah za več družin ali v ,Tenement-houses', kakor pravi Amerikanec, kar dokazujejo sledeče številke zdrav niškega štatistikarja : V Manhattan je 41.318 ,Tenementhouse\" z 1,486 413 prebivalci. Od , ,Tenementov£ je 39.085 prednjih in 2223 ozadnjih hiš. Brooklynsko ,,Tenementhouse" prebivalstvo šteje 574.959 duš v 31.687 hišah. Richmond ima 430 ,,Tenementhousev" z 1340 družinami. Toraj stanujejo kake tri četrtine prebivalstva velikega New Vorka v ,,Tenementhouses" ali kakor tudi. pravimo v ,,bivalnih ko-sarnah'
Prostovoljci za boersko armado.
Transvaalski agentje so dospeli v New Vork, da bi v Zjed. državah nabirali prostovoljce za boersko armado. Nabirali bodo samo ljudi za bolniško službo, drugače bi jim morala vlada na podlagi amerikanskega nepristranstva nabiranje prepovedati, kakor hitro bi Anglija to zahtevala. Jeden agentov ponuja vsakemu, kdor se hoče podati z njim v južno Afriko S1400 in prosto vožnjo. Kakor agent pravi, je nabral že nad 500 mož, večinoma Francozov.
Na čelu Ircev, kteri nameravajo napasti Kanado, je sedaj novoizvoljeni Mihael Kennedy, gostilničar v New Yorku. Rekel je te dni, da se zanaša na pomoč francoskih Kanad-cev pri nameravani ekspediciji.
$101.987 primankljaja.
M i d d 1 e t o w n, N. Y., 26. dec. Poneverjenje pomožnega blagajni-čarja Louis E. Goldsmitha pri Port Jervis National banki, ktero so sprva cenili na $25.000, znaša, kakor je sedaj pregledovalec banke naznanil, $101.987. Oblasti v Washingtonu priporočajo naklad na podlagi del-
Kdor naročnikov „Glas Naroda" dopošlje naročnino za prihodnje leto, dobi v nagrado lep STENSKI KOLEDAR, namreč oljnato sliko predstavljajočo zimsko pokrajino.
niškega kapitala, da se poravna pri-inanjkljai in banka zopet zamore pričeti delovanje.
Sneg v državi New York.
\V a te r t o w n . N. Y., 27. dec.
V	severnem delu države New York je razsajal prvi snežni vihar. Mete-nje je trajalo od 5. ure zjutraj do 2. popoludne. Snega je padlo dva čevlja visoko. Vlaki so dohajali nepravilno jn promet na pouličnih železnicah je bil deloma ustavljen.
Amerikanska panama družba.
Po zakonih države New Jersey se je te dni inkorporirala Panama Canal Company v Ameriki. Namen družbe je, od nove francoske družbe prevzeti deloma dovršeno podjetje v ožini Panama in isto dokončati. Jsti-niti delniški kapital bode znašal baje $30,000.000, toda ustanovitelji nameravajo zvišati kapital naSi 20,000.-000. Med podjetniki so razni znani bogataši in bankirji. Kakor odvetnik družbe pravi, bodo stroški znašali S100,000.000 predno bode kanal do-gotovljen.
20 trupel našli.
Brownsville, Pa., 26. dec.
V	Braznell premogokopu so vso noč iskali med razvalinami trupla žrtev katastrofe, ktera se je pripetila v soboto. NaŠli so še pet trupel, ktera so bila tako groA>vito pohabljena, da jih ni bilo mogoče spoznati. Danes zjutraj so razvaline Še enkrat temeljito preiskali, toda našli niso nikakih trupel.
Danes so pričeli odstranjevati razvaline in kmalu bode videti velikost nesreče v polnem obsegu. Uradniki družbe so izračunali, da je bilo ob času strašne razstrelbe 36 ljudi v jami, toda že sedaj je dognano, da je bilo število ponesrečenih najmanj 37. Odstranjevanje razvalin bode morda trajalo mesec dni. Sesalke in aparati za prezračenje dobro delujejo. Danes se je pričela preiskava, kaj je prouzročilo razstrelbo. Kakor znano je pustila družba premogarje delati pri odprtih svetilnicah. Dan^S so pokopali trinajst ponesrečenih premo-garjev.
Padel v plavž.
Emporium, Pa., 26. dec. Harry Craford iz Cowley Run, mož brez doma, se je včeraj potikal okolu tukajšnjega plavža in pri tem zašel na platformo, od koder vsipajo rudo v peč in zdrsnol s kupom rude vred v plamen. Zapazili so ga še le, ko je bilo že prepozno. Pri izpraznenju peči so našli nekaj sežganih kostij.
Seveda. ..
misliš vsako pivo je dobro — Večinoma je tndi
Toda ...
ako si kdaj pokusil
SUPERIOR STOCK
pivo, potem veš, da je boljše ... nego dobro. — Iatoje NAJ-¥ BOLJŠE.......
Bosch Brg. Co.
LAKE LINDEN, - . - KI0B.
PRODAJA SE POVSODI V SODCEKIH IN STEKLENICAH.


! pr RK :■'

Entered a« second claa matter at the New York, N. Y. Post office October 2. 1893
„glas naroda".
List slovenskih delavcev v Ameriki.
Isdajatelj in uredniic: Published by
F SAKSEB. 109 Greenwich St. New York City.
Na leto velja list za Ameriko $3.—,
ta pol leta..............$1.50,
Za Evropo za vse leto . . . gld. 7.—,
„ „ „ pol leta----- 3.60,
, „ „ čatrt leta . . . „ 1.76 V Evropo pošiljamo list skupno dve številki.
,Glas Naroda*4 izhaja vsako s^edo in soboto.
»GLAS NARODA
(„Voice of the People")
Will be isued every Wednesday and Saturday. Subbcription yearly $3.
Advertisements on agreement.
Za oglaae do 10 vrstic se plača 30 centov.
DopiBi brez podpisa in osobnosti se ne uatisnejo.
Denar naj Be blagovoli poslati po Mon vy Order.
Pi i spremembi kraja naročnikov rrosiino, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo nasi >vnika.
Dopihom in pošiljatvam naredite naslovom:
„Glas Naroda",
109 Greenwich St. New York City.
Zahtevajo večjo plačo.
A 1 t o n a, Pa., 27. dec. Zastopniki 35,000 preinogarjev so imeli tu tajno zborovanje, pri kterern so se posvetovali o predlogu, ako bi bilo nmestno, tla bi v krajih I.illy, Punx-futawney, Barbersboro in Clearfield zahtevali 30odstotno zvišanje plače. Izid zborovanja niso objavili, toda kakor pravijo, hočejo ljudje 1. janu-varija Štrajkati, ako jim njihove zahteve ne dovolijcjk
Snežni vihar v Pennsylvaniji.
Cory, Pa.. 29. dee. Najhujši snežni vihar, kakoršnega že dolgo let ni bilo, razsaja že 24 urvsevero-zapadnem delu I'ennsylvanije in še vedno traja. Kakih 18 palcev snega je padlo, na nekterih krajih ga je nanesel vihar na štiri čevlje na debelo. Mnogo naselbin je od prometa odrezanih. Vsa pota so zametena in promet na železnicah zelo oviran.
Udrli vrata ječe z dinamitom.
Greensburg, Pa., 28. dec. V ječi v Vandergriftu so imeli zaprte tri Ogre, kteri so svojemu rojaku zapalili hišo. Včeraj je vjetnike oprostila tolpa ljudi. Razstrelili so vrata jetnišnice z dinamitom in poslopje hudo poškodovali.
Služkinje ustanovile unijo.
A 1 t o o n a, Pa., 28. dec. Kuharice in služkinje tukajšnjega mesta so ustanovile svojo unijo in izdale ultimatum. Po njihovih pravilih zahtevajo $1 na dan za vsa ženska hišna dela, vpoštevši kuharice, hi-šine, natakarice in perice. Dosedaj so dobivale od $2.50 do S4.00 na teden.
Premogarski bosi se boje.
Cumberland, Md.. 28. dec. Delegatje v premogarski pokrajini pri Georges Creeku, Maryland in Mayersdale, Pa. ustanovljene okrajne unije so danes tukaj ves dan zborovali in se jutri zopet snidejo. Njihov pravi namen, s premogarskimi podjetniki pogoditi se za zvišanje plače, je izpodletel. Namesto da bi operatorji prišli h konferenci, naznanili so danes popoludne po raznih jamah, da bodo od 1. aprila zvišali plačo. Radi tega so premogarji zelo užaljeni. Delavci pravijo, da je to stra-hopetnost operatorjev, ker niso osebno prišli in poslušali pritožbe svojih ljudi. Z desetimi odstotki pribolj-ška niso zadovoljni, tudi zahtevajo ,,check" od moža pri tehtnici. Bati se je, da radi tega nastane štrajk, kterega se bode udeležilo 20.000 mož. Premogarji spadajo sedaj k United Mine Workers.
Nameravajo napasti Kanado.
Omaha, Neb., 26. dec. Sem so dospeli britiŠki ogleduhi, da se udeležijo shoda Ircev, kteri se hočejo pripravljati na oboroženi napad v Kanado. Znano je, da je skrivna družba Clan-na-(iael zložila $500.-000 za podporo Boercev in prostovoljcev, kteri se hočejo proti Angleži bojevati, bodisi v Afriki, Indiji ali Kanadi.
Buffalo, N. V., 26. dec. Kakor se iz Dunkirka brzojavlja. hočejo tam fenierji nabrati 600 mož, da odkorakajo v Kanado. Skupno je baje 125.000 Ircev pripravljenih se udeležiti upada v Kanado. Od vseh strani spravljajo skupaj orožje in streljivo.
Tovarna za orožje bankerot.
Boston, 26. dec. John P. Lo-vell Arms Co. je bankerot. Ceorge B. Hali in Charles B. Barnes sta v interesu upnikov prevzela tovarno v kteri iA^ujejo orožje. Že več dni je krožila vest o slabem stanju družbe. Tvrdka si je izposodila velike svote od ,,(ilobe National banke" in nekteri pravijo, da bode banka zgubila najmanj milijon dolarjev.
Slepec umoril soprogo.
Baltimore, 26. dec. Franklin B. Livingston, pred 56. leti rojen v New Yorku, je v meščanski vojski zgubil oba očesa in od istega časa je dobival pokojnino. Včerajšnjo noč je umoril svojo 42letno soprogo. Bil je ljubosumen, ker je žena z drugimi možmi občevala. Covoril je o ločitvi od soproge, in ona je rekla, da ga bode umorila, ako bode to storil.
Bo storjenem zločinu se je sam ovadil policiji. O umoru je Livin-ston izpovedal sledeče: ,,Moja žena se je splazila v spalnico in me hotela z blazino zadušiti. Branivši se, sem je zgrabil za vrat in ko sem jo zopet izpustil, bila je mrtva."
Sedaj počivajo v miru.
Washington, 28. dec. Danes zjutraj so na Arlington National mi-rodvoru /. navadno vojaško častjo pokopali 151 žrtev,, Maine" nesreče, kteroTje vojna ladija Texas" pripeljala domov. Že rano zjutraj je dospel od 15 pomorščakov spremljani mrtvaški vlak v Rooslvn, Pa. Po dve krsti skupaj so naložili iz trdnjave Meyer poslane vojaške vozove, čez ktere so razpeli velike narodne zastave. Ravno tako navadne so bile ceremonije pri grobovih, okolu kte rih je napravil oddelek pomorščakov častni kordon. Pri pogrebu je bil navzoč tudi predsednik McKinley in njegov kabinet. Raz navlašč zato pripravljenega odra so gledali, ko so polagali krste v grobove.
Powderly se je podal.
Washington, 26. dec. Navskrižje med priselniškim komisarjem Powderlyjem in tajnikom zaklada Gagem glede nezaželjenih priseljencev se je z lepa poravnalo, t. j. Powderly je rekel, da se ni nikdar izrazil o Gagevi sovražnosti proti delavci. Istina je, da je Gage ovrgel razne odloke Powderlyja, glede zavračanja priseljencev, vsled tega se je Powderly razkačil in rekel, Gage ravna v interesu kapitalistov. Ko je Gage to izvedel, poklical je k sebi Powderlyja, ga dobro oštel in mu zapretil s kaznovanjem, na kar se je poslednji pohlevno podal.
Sam se je izdal.
Chicago, 26. dec. Clyde H. Wallaca, klerka tukajšnjega zveznega zaklada, so danes zaprli, ker je ob-dolžen, da je ukral iz pisarne $5000 v zlatu. Vjetnik je baje že vse obstal. 15. nov. so pogrešili vrečo s zlati po $20, in trajalo je precej časa, predno se je obrnil sum na Wallaca. Tat se je sam izdal, ker se je nakrat elegantno oblačil, stavil na konjske dirke in plačeval vedno s zlatimi dvajsetaki. Danes so ga odvedli v preiskovalni zapor. Samomor z 100 funtov smodnika
Marquette, Mich., 28. dec. Henry Paniju je skromno životare-nje kot premogar tako zagrenilo življenje, da si je včeraj v oddelku štv. 21 Ishpeming Mine na čuden način segel po življenju. Zažgal je poleg sebe 100 funtov smodnika. Druzega niso našli nič o njem, kakor prst noge, kos členka in peto čevlja.
Nesreča na železnici.
D e n v e r , Colo., 29. decembra. „Cheyenne Flyer" Union Pacific že leznice je pri Brighton, Colo., je trčil z osobnim vlakom iz Boulder Valley- Nadzornik prtljage je bil na mestu usmrten, jednajst osob pa več ali manj hudo poškodovanih. Med slednjimi sti bili dve ženski, Štirje delavci železniške družbe in jeden zavirač.
Izselitev najemnikov.
Perry, O. T., 27. dec. Si.ja-nuvariyem bode vsak najemnik dežele v Indian teritoriju primoran se do-brovoljno izseliti, ali pa ga bodo z grdo izbacnili. Izseljevanje se je že pred nekterimi dnevi pričelo in že sedaj se je več tispč farmarskih dru žin, ktere so v petih omikanih indijanskih rezervacijah imele zemljišča v najem, preselilo vOklahomo. Kongres je namreč sprejel zakon, po kterern je Indijancem prepovedano dajati v najem zemljišča v kterikoli namen. Vsled te uredbe ne bodo prizadeti samo farmerji, ampak tudi živinorejci. Seveda bodo tudi trgovci in obrtniki v mnogoštevilnih mestih primorani ,,rnufati". Nekter.a mesta imajo skoraj po 10.000 prebivalcev, kterim ne bode kazalo druzega, nego odriniti za drugimi in prepustiti poslopja osodi. Prebivalstvo se bode zopet obrnilo na kongres-, da ukrene kako olajšavo v izvrševanju novo prejetega zakona.
Kuga v Honolulu.
San Francisco, Cal., 28. dc. Dne 12. dec. se je tudi v Honolulu oglasila strašna kuga, kteraje v Hong Kongu, Can-onu in v večih japonskih mestih epidemičro razsajala. Šest osob je za kugo umrlo in osupneno mestno prebivalstvo se je takoj po-služilo vseh sredstev, da je bila v nekoliko dnevih kuga zatrta. Kitajski del mesta je korden obkolil in v šestih urah so nabrali S25.000 v varstvo mesta. Kakor zdravnik pre-vožnega parnika ,,Centennial" pripoveduje, je vladala po vsem mestu Honolulu velika razburjenost. Tri dni popreje je umrl za kugo knjigovodja velike kitajske trgovine. To je dalo povod, da so nemudoma uredili karanteno za orijentalski okraj mesta z 6000 Kitajci, Japonci in domačini. štiriindvajset ur pozneje je umrlo druzih pet osob zu kugo. Mrtvece so sežgali. Stroga pozornost je zabranila nadaljno razširjanje kuge.
Nesreče na železnicah.
Los Angeles, Cal., 27. dec. Pri Ponomi je skočil i/, tira vlak Southern Pacific železnice. I ri osobe so usmrtene in 21 ranjenih.
Perth A m b o y, 27. dec. Iz 50 voz obstoječi premogarski vlak je na vožnji v Pennsylvania premogokope Štiri milje zatočno od Perth Amboya skočil iz tira in bil popolnoma raz-djan. Aled vozovi je bilo mnogo novih jeklenih, še nedavno izdelanih voz. Promet na oni progi Lehigh železnice je bil vsled nezgode ves dan oviran. Poškodovan ni bil nihče.
Dekle obesili.
Brandon, Manitoba, 27. dec. Danes zjutraj so tu obesili 2 2letno Emily Hilda Blake, kteraje minolega julija umorila svojo gospodinjo. Obsojenka je pogumno stopala k veša-lom. Le malo izvoljenih prič je bilo navzočih in eksekucija je trajala le malo minut.
Tragična je zgodovina tega pokorjenega zločina. Kot sirota pognana v svet je dobila uboga deklica službo v družini Lane. Tam se je strastno zaljubila v nič slutečega moža svoje gospodinje, da je isto zavratno ustrelila, potem tekla na policijo in tam poročala, da je to storil od vrat za-podeni tramp. Hilda Blake se je zapletla v nasprotstva, vsled česar so pričeli sumiti njo in jo zaprli. V zaporu je vse obstala ; odločno odklonila postavnega zagovornika in trdovratno tirjala smrtno obsodbo. — Prošnje za pomiloščenje nesrečne deklice, ktera je vzbudila mnogo sočutja, niso imele vspeha.
Lakota v Indiji.
K a 1 k u 11 a , 29. dec. Skoraj tri milijone ljudi dobiva sedaj v Indiji slehrni dan podporo. Vlada izda v ta namen vsak dan 200.000 rupij. ProraČunali so, da bodo do meseca marca prihodnjega leta rabili 3 cro-
res (30,000.000 rupij), ker se Število gladnih sleherni dan pomnožuje. Glede tega je podkralj naročil krajevnim oblastim, da imajo natanko preiskati kdo je potreben podpore.
Prekmorski parnik v nevarnem položaju.
Dover. 29. dec. V hudem viharju je v Z jed. države namenjen parnik — kakor sumijo od hambur-ške črte — blizu Dungeness zavozil na skale. Raz parnik so dajali znamenja velike sile in se tukaj boje, da bode odposlana pomoč še ob pravem času do njega dospela. Na parniku je baje par sto potnikov.
London. 30. dec. Do rane ure danes zjutraj se še ni zvedelo ime pri Doveru ponesrečenega parnika. Morebiti se vsled silnega viharja ni zamogel povrniti še nobeden rešilnih čolnov. Morje je zelo razburkano in velikanski valovi baje pljuskajo čez parnik, kteri se nahaja v velikej nevarnosti. Vihar se razteza čez jugozapadno Anglijo in južni del Irske.
Velik štrajk.
Pariz, 25. dec. Pri shodu 2500 premogarjev v St. Etienne so danes sklenili, napovedati jutri po vsem premogarskem okraju ob Loire splošen štrajk. Bati se je, da se bode štrajkarjem pridružilo iz simpatije 50.000 delavcev. Procvitanje trgovine s premogom je ojačila premo-garje, da zahtevajo zvišanje plač, krajši delavni čas in formelno pripo-znanje njihove delavske zadruge. Družbe so že ponudile zvišanje plače za pet odstotkov, kar so pa delavci odklonili. Današnje zborovanje se je vršilo precej viharno in vsak trenotek je donel vojni klic : ,, Živil štrajk ! "
Tudi 12.500 izdelovalcev čipk je pričelo štrajk v dosego višje plače. Vsled tega je prizadetih kakih 35.000 druzih delavcev, kteri so s čipkarji v zvezi, in ako se bode premogarski štrajk razširil, praznovalo bode skoraj 100.000 delavcev. Razun tega bode radi pomanjkanja premoga, več tovarn primorano ustaviti delo.
St. Etienne je glavno mesto francoskega departementa Loire in največje tovarniško mesto v najzname nitejšem premogarskem okraju južne Francoske. Premogarski) polje je 32 kilometrov dolgo. V mestu je mnogo tovarn za svilo in čipke, v okolici pa mnogoštevilno plavžev in steklarn.
Dunaj, 27. dec. Garnizijsko so dišče v Olomucu na Moravskem je sedem dragoncev, kteri so se pred nekterimi meseci udeležili protinem-Ških izgredov v Prerau, obsodilo v ječo od jednega do treh let.
Pariz, 27. dec. Kakor ,,Gau-lois" danes omenja, se širi vest, da bode predsednik Loubet odstopil.
Glasgow, 27. dec. Mesto je sprejelo ponudbo National Conduit Co. iz New Yorka, za izdelovanje električnih , .feederjev" za tukajšno poulično železnico. Amerikanci so ponudili delo izvršiti za 151.000 funtov šterlingov, med tem. ko se je najnižja angleška ponudba glasila na 161.000 funtov Šterlingov.
Vojna asi Boerci in Anglijo.
Pretori a, 17. dec. Iz oficijel uega poročila generala Schalkhur gerja o bitki pri Tugeli je razvidno, da so bili Angleži hudo tepeni Ge neral Bullerjeva armada je štela 17.000 mož, večinoma pešcev, dve bateriji topničarstva in na obeh krilih mnogoštevilno konjiče. Boerci so se izogibali prezgodaj streljati, da bi ne izdali svojega stališča, ko sti pa dve bateriji prišli dovolj blizu, postrelili so hitro kouje in moštvo Potem so pričeli grometi tudi boer-ski topovi, kar je spravilo Angieže popolnoma iz reda, tembolj ko so mislili, da most ni zaseden. Med tem časom je desno krilo napadlo južno pozicijo Boercev; toda slednji so nasprotnika tako krepko sprejeli, da so cele vrste angleških vojakov padale na kup. Ko so Angleži še jedenkrat naskočili, ge je vsul tak dež krogelj ua angleško topuičarstvo, da so isto morali prepustiti osodi, ker je padalo moštvo in konji, zadeti od boerskih kroge)j, Pri svojem umikanju so Anglež, pričeli proti mostu hudo streljati, da bi preprečili Boercem vpleujenje topov, kar se je pozneje vendar le
zgodilo. Po bitki so Bullerju dovolili 24uruo premirje Med tem Časom je jrdnajst ambulanc vozilo mrtve in ranjene, kteri so ležali u& več milj dolgem bojnem polju Streljanje t« pov je bilo baje grozovito. Generala Botha in Trichart sta bila vedno najti tam kjer je divjal najhujši boj. Po izjavah franc skega in nemškega vojaškega attacheja se evropske armade ne bi mogle bolje bojevati. Boerce je veljala zmaga 30 mrtvih in ranjenih.
Sem je dospelo 500, pri Storm-bergu vjetih Angležev.
Lourenzo Marquez, IS. dec. Iz Pretorije se uradno poroča, da so bili Angleži pri Tugeli na vseh črtah tepeni, ter zgubili 200 mrtvih, 200 vjetih, 10 topov in 13 vozov z streljivom. Število ranjenih ni znano Skupne zgube Boercev znašajo 30 mož. Danes zjutraj j^ pripeljal železnični vlak 800 vjetih v Pretorijo.
London, 26. dec V splošnem se položaj v južni Afriki ni spremenil. Na obeh straneh vtr uj^j > po zicije armad. V. čji d. ! 5. divizije Angležev je dospel v Capstadt in ne nadejajo se, da bi se kaj važnega pripetilo, dokler dospe vojni maršal Roberts.
Po izkazu zgub, je bilo 22. dne. pri Ludysmithu 8 Angležev usmrte-nih in 15 ranjenih, med slednjimi p -d pol kovu i k Faweett in štirji dru gi častniki. Kakor se heliogttifič ni m potom iz Ladvsmitha pori č-a, je general Hunter 15. dec. planil nenadoma iz mesta ter razdjal havbica, Maxim top in Creusot top Boercev.
M odder River, 19. dec. (Za-kasnjeuo.) Britiško topničarstvo je danes zjutraj pri Mangers Cottage streljalo na Boerce, kt^ri se niso oglasili najbrže, da bi ne izdali pozicije svojih topov, kteri so slahejši od angleških. Od lt>. dec. so s:imo še pri Ji.cobsdalu videli Boerce. Britiška armada je vsled peščenih viharjev in vročine hu.io trpela.
S t r e k s t r o o m, 19. dec. Vstaja v Cap koloniji se vedno bolj Š!ri. Trije člani kolonijalnega parlamenta so baje z vstaši v zvezi B ^r-c^m poklonili zastave in zai^e nabirali vjake. Zgube Angležev so pripomogle, da se je mnogo bojazljivih Afrikanderjev Boercem pridružilo. Splošen upor se je preprečil dosedaj le iz strahu pred Angleži. Posebno veliko je število upornikov v Lady Grey, Aliwal North, Venter-stadt, Colaatang, Burghersdorp, St^ysberg, Molteno, Sterkstroom, Wodehouse, Southward, Graaf Rei-uefe, Middelburg, Cr.idock, R >ed Hock in Mostat H jck.
London, 26. dec. Britiška kri-žarka je zaplenila kakor pravijo amerikansko ladijo z orožjem in živežem za Boerce in jo odvedli v Port Elizabeth. Dosedaj so Angleži zaplenili štiri amerikaoske ladije. Angleška vlada b:.>de poskušala z liberalno odškodniuo za zaplenjeno tihotapstvo preprečiti razp .r 1 Zj>-d. državami.
London, 27. dec. Vojni urad je dobil od generala Forestier-Wal-kerja iz Kapštadta sledeči brzojav : ,,Nikake spremembe v položaju. Methueu poroča, da je sovražnik svoje stališče razširil in svoje u rdbe pouaakuol do 3i milje proti našim prednjim stražam.
M odder River, 21. dec. (Za-kasnjeno.) Boerci so danes zjutraj s topom streljali na britiški vojni tabor, toda kroglje so papale za 700 yardov prekratko. Angleži so odgovarjali točno z Lyddit topovi. Na obeh straueh ni bilo nikakih zgab.
M odder River, 25. d^c. Med sovražnima taboroma pri M»g-rs-fonteinu je prišlo danes do male praske med ogledovalnimi oddelki. Angleži so p slali oddelek topni-čarstva pod eskorto ulanc&v, da bi razdjali hišo ob obrežju, za kterem je za neprevidne angleške vojaka prežala smrt iz boerskih pušk. Na obeh straneh se je pričelo hudo streljauje, ktero pa ni napravilo posebne škode. Angleži so se pri tem poučili, da Boerci niso pomaknili naprej svojih topov pač pa za 1000 yardov podaljšali svoje nasipne jarke.
C h i e v e 1 e y C a m p, 25. dec Kakor domačini poročajo se je včeraj južno od Elauslagte vršil boj. Pri tem udeležeui Boerci so prišli iz Helpmakaara. Angleži so baje
Boerce hudo pretepli in njihove šotore razdjali. V Helpmakaaru sedaj ni Boercev.
Iz Ladysmitha se je danes helio-
grafičnim potom ooročalo: ,,Ob nedeljah igramo tu'-;aj polo in ee zabavamo kakor vemo in znamo. Bombardiranje se še vedno lahko prestane. *
L o n d o n, 28. dec. Vest, da je general Warren dospel v Pieterma-ritzburg se bode morda obistinila. Iz tega sklepajo nekteri časopisi, da bode Bullerjeva armada kmalu zopet vstanu napasti Boerce.
K a p s t a d t, 23. dec. (Zakasnje-110.) Vea štab generala Bullerja je dobil povelje odriniti v Natal, kar smatrajo najboljšim dokazom, da bodo zanaprej generalov delokrog omejen na imenovan kraj.
London, 30. dec. „ Velike dogodke je pričakovati." S temi besedami sklepa poročevalec Winstou Churchill svojo brzojavko na ,,Morning Post", v kteri opisuje stališče obeh armad v Natal u i o ob Tugeli. Ista mis d veje tudi iz druzih telegramov in z veliko nestrupnostjo pričakujejo, da bode general Buller v kratkem drugič p .sku-il prekoračiti reko, ker je morda že dobil nedavno dospevši transport SOOO mož in 18 novih topov. Potem bode Buller dovolj mo<*a i, z dvema di-vizijema napasti sovražnika med tem bode lahko cela brigada branila tal.or.
Po slednjih poročilih se Boerci skrbno prizadevajo svoje topničar-ske pozicije prikriti, radi česar se na streljanje Angležev ne oglasijo. Južno od Tugele so se vsi Boerci umaknili čez reke, ker se boje povoduji. Ob Modderu položaj ni mnogo spremenjen. Iz Lourenzo Marquez prihajajo vesti, da je francoski parni k pripeljal tja orožje iu streljivo, ktero so v Transvaal vtihotapili. ('uduo je, da poslaniki Transvaala in Oranje države v L -urenzo Marquez še nadalje ura-dujejo.
M odder R i v e r, 23 dc. Proti jugu in zapadu dostik rat od pošljejo mala krdela konjiče, ktera zabra-njujejo, da Boercem vdano prebivalstvo ne odreže Methuenu želez-leznično zvez .. Ž-> več dni ni deževalo in vročina je neznosna. Zvedelo se je, da so hulandski duhovniki po bitki pri Magerafonteinu oznaujevali, češ zmago je. Boercem naklonila božja previdnost, kt>*ra je z slepoto udarila ponosne in močne čete Angležev.
Koledar za leto 1900
pričeli smo te dui razpošiljati in vel j* le 25 centov poštnine prost?, ter je zeio zanimiv.
Obseg: Koledar, to je uvauajst mesecev se zgodovinskimi podatki iu nato sledeče koledarske stvari. — Prebivalci Zjed. držav.
—	Nastiu)' k zvezne vlade ameriške. — Sedanja površina Zjed. držav. — Države, ki so podpisali ustav*« Zj-d. držav in territoriji.
—	Bistvo zvezne vlade. — Raz-predelnina držuv z važnimi podatki. — Gesla posameznih držav.
—	>tar jst ljudi. — B .žična sreča. (Povest.) — Rokovnjači na zapadu. (Popis z 2 podobama.)
—	Črtica iz življenja cesarj-i Fran Jožefa. — Moj stric. — Ž lezni-ški čuvaj. (Povest.) — Squire Murphy. (Ci tica iz amerikanske-ga življenja. ) — V pesteh sovražnika. (Zgodovinska povest.) — Mati. (Črtica iz starih časov v Arkanpacu.) — Na preužitku. — Strel. (PripoveBt iz življenja ob goriškej meji. ) — Kako sem med- ' veda vjel. (^Lovska humoreska s petimi slikami.) — Posnetek naselbinske postave. — Sveti za naseljence. — Bogastvo predsednikov. — Letna službenina urad-nikov Zjed držav. — Po koliko dobivajo vladarji v Evropi. — O priličnih nezgodah. —Pomoč pri
^zgodah. — Občekoristno. —
Sirokost nekterih večjih rek. _
f Mil. škof Janez Vertin (z dvema slikama). — Leto 1899 (z dvema slikama). — Smešnice z slikami. — Naznauila.
Koledar obsega 104 strani in je tiskan na 1-penj papirju. Rojaki se-zite po njem I
KOLEDAR „Glas Naroda" prodajata v Clevelandu, O. : Johu Grdiua, trgovec, 1751 St. Clair St. in Ju cub Widmar 1196 St. ClairSt.
V Auac uda, Mout., M J. Kra- I kar, 501 E 3th St.
Del dan »šnje številke je zato ti-skau z novejšim: črkami, ker emo morali brzo zgotoviti drugi list prvi bil je pa še v tisku.
_________
Jugoslovanska Katoliška Jednota.
\
Sedež v ELY, MINNESOTA.
URADNIKI:
Predsednik : Jožkf Agnič, Box 266, Ely, Minnesota. Podpredsednik: Josip Pezdibc, 1024 South 13th St., Omaha,
I.	tajnik: Ivan Govžk, Box 105, Ely, Minnesota;
II.	,, John Globokak, B jx «i02, Ely, Minnesota; Blagajnik: Matija Agnič, Bex 266, Ely, Minnesota.
PRKGLEDOVALCI KNJIG: John Habjan, Box 303, Ely, Minnesota; John Prkšfrn, Box 286, Ely, Minnesota; John Lovšin, Box 291. Ely, Minnesota.
Neh. ;
Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na I. tajnika I van Gov žeta, Box 105. Ely, Minnesota.
Društveno glasilo je „GLAS NARODA"*
Drobaosti.
Slovensko k atol. podporno društvo «v. Serca Jezu s a fitev. 2, Ely, Mmn., j« imelo dne 24. the. HVoje letno zborovanje in volitev novega odbora, izvoljeni so bih gg : Jurij Koče, predsednikom; Gregor Mibelifi, podpredsednikom ; John Prijatelj, taj nkoin, Box 120; Fr. Arko mL, II tajnikom; John G1 >bokar, blagajnikom ; Jože Ora-tem, bolniškim načelnikom ; Franb Hribar, redarjem ; John Arko, za-stavonoicem ; John Skul in J< že Vesel, potna^aftt-m ; Job>- Blatnik, mrliškim oskrbnikom za može; Fr,
1'kajanc, za funte.
* . *
Orožniki ho z 10. d«*c. v A v-striji dosedanje klobuke nadomestili s pruskimi ,pikelhavbumi".
< Vdal je lepše !
* *
*
Nezgoda. Načelnik or >žoiške p istaje na Viču pri Ljubljani je It), dec. na Tržaški cesti nasprori tobačne tovarne padel in Bi /lomil nogo.
• • •
I z C e r k ii i c e se piše : Pri nas nameravajo napraviti vodovod. Vodo hočejo napeljati iz bližnjega Martmjaka, toda temu ugovarjajo ondotni prebivalci,	da bi po-
tim v suši ne bilo dosti vode. Pred tremi 1—t i je to vodo meril inženir in sicer o suši; mera je tedaj pokazala, da je vode za vse dovolj. Vsled ugovora se je pa vender sklenilo, da seta voda š« en k rat meri. Ker je sedaj že toliko časa suša, in je tudi jezero popolnoma subo, bi bi|o sedaj najbolj umestno, da bh voda 6e enkrat meri, in da se potem store potrebni koraki, da dobimo za naš trg toll potrebno vodo.
* . #
Na smrt na v i s I c a h je bil obsojen pred tržaško poroto Mihu Legiša iz Cerovlj, ki je ubil svojega tovariša Fr. Logifio na potu prot douiu iz Nabrežine. Omenjeni Le giša je bil kaznovan že radi uasil-
stva proti lastnim roditeljem. * • *
Nečloveška mati. — 20. letna R »zalija Komac iz Svinega pri Kobaridu, ki je služila v Trstu, j« umorila svojega uovorojoučka s škarjami, katere mu je zasadila v glavo, potem pa ga vrgla v stranišče. Nečloveško mater so deli pod ključ.
* * *
Burja je D. iu 10. dec. divjala na Reki tako, da je bilo ueuiog č» hoditi po ulicah V Opatiji je zapa del sneg, v hrvatskem Pri morju, zlasti v Sepju pa je burja naredila veliko škode.
* * *
Sneg na Dunaju Prve dni decembra so imeli na Dunaju in po okolici silen vUiar s snegom in dež jem. Močna burja je metala ljudi ob tla, prevračala vozove in trgala s sten vse, kar seje dalo. Tudi brzojavnih žicje potrgala burja mnogo. * • •
Brat mesto brata v ječi. V zagrebški kaznilnici je bil od 7. novembra t. 1. neki Gjuro Mikan, da presedi ondi šestmesečno kazen. Te dni pa se je dognalo, da bi bil moral priti v ječo njegov brat M i ko. Gjuro je priznal, da sedi mesto
brata, a — nerad, nego prisiljen. Primorala slu ga k neprostovoljni žrtvi oče m brat. Sedaj pa sta oba :
GjUro in Miko zaprta.
• *
«
C u d e n s I u č a j Iz Tolne poročajo, da je padel ondi 1-1 let star deček, ki je že od rojstva bebec, z drevesa in sh pobil na glavi tako, da so ga prenesli nezavestnega v hišo. Ko seje zop t zavedel, je bil — pameten. Govoril je popolnoma razločno, se spomnil stvarij, katerih so ga dotlej zaman učili, ter dobil prav dober spomin za računstvo „Agr, Tabgl." piše, da vzbuja tu slučaj veliko zanimanje med zdrav mki. . .. Vp*aša se le, 6« ves slučaj ni — laž!
* * *
l šesi od rezala ljubimcu 2l!etua Dumca Mažič v Grabovcih •ia Hrvatsk< m je krasno, t-rn ok> dekle. Mladi Slavko Vladiaavijevič. čvrst in lep kmetski sin, sejezalju bil v njene oči in bil je uslišan K^r sh nista iu> gla poročiti — pri hiši so bili še trije Slavkovi sta rejši oŽHiijeni bratje—je šla Da niča k Slavku brez blagoslova in je ostala pri njem mesec dnij. Ljubim-čevi bratje pa se z Dan co nisi r*z umeli, zato je zapustila Slavka in se vrnila domov. Kmalu pa sta se ljubimca zopet domenila, da drug brez druzega ne moreta živeti in Danica je šla zopet k Slavku Toda tudi to p<>t sojo pregnali bratje iz zadruge. Danica se je vrnila znova domov, ali oče jo je zapodil. Par duij se je potikala po drugih hišah, končno pa je je oče zopet vzel pod streho, 14. oktobra je gnal Slavko rtredo ovac mimo hiš * njenega očeta in matere. Danica gaje poklicala k sebi na dvorišče in mu dala polovico jabolku. Nakrat je pritekla njena mati, zgrabila Slavka za glavo in zaklicala : ,,Danica, reži, sicer mi uide!" In Danica je odrezala ljubimcu obe ušesi! 1. t. m. sta bili obe ženski pred sodiščem v Mitrovici obsojeni in sicer Danica ua 4 letno, njena mati pa 2 letno ječo.
* * *
Zadušila seje. V noči od 30. nov. do 1. dec. se je liSJetna Qecilija Kr slafon iz Lbvdiča v občini Cir-kvenice zadušila. Postavila je petrolejko pod stopi i j ice, ki so se vžgale in tlele ter Be je pri tem razvijal silen dim, kije dek leta udušil. Zjutraj so jo našli mrtvo v postelji. * * *
Krut mož Orožniki so v Dja-kovu zaprli kmeta Marka Tomaše-viča, ki je grozno trpinčil svojo ženo. Upregel jo je poleg konja v v voz iu jo neusmiljeuo pretepal. Vso razbito je potem zapiral v klet Tomaševič se izgovarja, da mu je bila žena nezvesta, in dajo je radi
tega na tako krut način kaznoval. * *
*
Naročen umor med sorodniki. 19letnega dijaka Elo-inerja Papa je umoril po naročilu posestuika Bele Papa njegov bratranec Zoidan Papa, češ, da bodeta potem edina dediča posestuika Ju lija Papa, ki premore več 100.000 gld. Zoidan Papa ni imel poguma, da bi sam umoril bratranca Elemerja, nego je iskal morilca. Naj prej je nagovarjal nekega brivca, ki pa ni hotel sprejeti takega naročila. Pastir-ovčar Miha Zoldič pa
-»e je dogovoril s Zoldanom Papom ter ustrelil Elemerja z dvema stre« loma, ko je Zoidan zvabil Elemerja v zasedo. Oba morilca so zaprli iu se bo vršila obravnava v Szatmarju na Ogrskem.
* * *
Štrajk pekovskih pomočil i k o v v Pragi, — 11. t. m. so začeli v Pragi štrajkati pekovski pomočniki. Najprej so se hoteli mirno pobotati s svojimi gospodarji, toda ti se niso zmenili za ujih zahteve, nato so začeli pomočniki štrajk. Njih zahteve so . 1) Devet-urni dolavnik. 2) Hrane iu stanovanja nočejo imeti več pri gospodarjih. 3) Primerna mezda. 4) Nočno delo se mora odstraniti. 5) Število učencev se mora omejiti. 6) Pecivo se ne sme prodajati po hišah. 7) Podzemeljske pekarne se morajo odstraniti. 8) Posre lovalnice za delo morajo biti v rokah pomaga* čev 9) Obrtniškim nadzornikom se naj pridete asistenti, vzeti iz delavcev.
Strajkujočih pomagačev je 1263 , ki imajo 1500 otrok. Štrajku so se pridružile tudi nekatere pred mestne občine. Vrhu tega so sklenili drugi delavci, da bodo solidarni s štrajkujočimi svojimi tovariši s tem, da bojkotirajo vse one peke, ki ne ug <dij > opravičenim zahte vam pomagačev. Pekom trda prede, k--r s j prazniki pred durmi. Zato iščejo pomagače drugod. Oni, ki očitajo delavcem, da so brezdomo-viuci itd., ako v svojem gospodarskem h »ju složno postopajo z drugimi narodnostmi, kličejo sedaj nemške delavce iz Lipskega, Draž-dau, Berlina itd., da bi m< gli nadaljevati svoje delo. A koliko je še ljudi, da ne spoznajo, da ne spoznajo, da je gospodarsko vprašanje !
Pekovski pomočniki odkrivajo, kako neznosno je njih stanje. Za malo plačo morajo delati po 14, IU, 1«, 20 ur na dan. Dočim drugi sladko spe, delajo oni p » noči v za-duhlih, podzemeljskih delavnicah, poluih nesnage in mrčesa. Posteljo jim nadomeščajo valjaluice, na katerih valjajo testo. Gospodarji izkoriščajo mlade učence, ki so komaj zapustili šolo, da morajo delati po noči po teh nezdravih delavnicah. Zakon veleva, da morajo imeti delavci en dan prost, ako so delali ob nedeljah; toda gospodarji se za ta zakon ne zmenijo. V službo jemljejo vse polno učencev, samo da jim ui treba toliko pomočnikov, ki brez posla pohajkujejo po mestu. Iu hrana, ki jo imajo nekateri pri gospodarjih, ni za drugega nego za pomije.
* * *
V o j a k a-ve 1 i k au a. V pruskem gardnem polku je rekrut imenom Dobeleuk, kmetovalčev siu, ki meri 2m 7 cm Drugi največji pruski v. jak#neri 2 m 5 cm.
*
* *
Najnovejši lovski šport v P a r i z u je streljanje podgan. Prvi je Upeljal ta lov pariški občinski svet,ki je najel ljudi, da pobijajo, nabadajo iu streljajo podgaue. Radi bližajoče se svetovne razstave želi namreč občinski svet, da se za-tarejo podgaue, ki so najnevarnejše širiteljice in uoBiteljice kužnih bolezni j. Polagoma pa se je pridružilo od občine najetim delavcem tudi dijaštvo, končno pa športno občinstvo. In celo dame streljajo z veliko spretnostjo podganer Najrajši jih love ponoči z bakljami ob Seiui. Ubite podgaue se prodado — rokavičarjem, ki delajo iz kožic baje jako mehke rokavice i. dr.
Po orožnih vajah. Blagajnik (ko je več tisoč goldinarjev Škode na polju izplačal županu): „Ali so bili kmetje zadovoljni z denarji?" — Župan; „Ne 1 Zabavljali so hudo, zato ker so vojaki letos premalo škode napravili!"
Smola. Žepni tat (kose je preril skozi gnečo ljudstva) : „Tristo medvedov, sedaj sem mislil, da sem napravil vspešen lov. .. in sem sam sebi ukradel lastno prazno denarnico I"
Pri brivcu: Brivec: „Kako želite, da VaB ostriženi, gospod?" — Gospod: ,,Kratko in molčč, ako Vas prositi smem.
Zviti lopov ali ogoljufani policaj.
Naprodaj iz proste roke
POSESTVO in HIŠA štev. 34 v Cerkljah, okraja Krško na Dolenjskem, poleg hiše je vrt z lepim Bad-nim drevjem. Posestvo je pri veli-kej cesti in pri tem tri velike njive tudi v lepem kraju. To posestvo za to prodam, ker ne nameravam iti več v stari kraj iu imam vso družino tukaj. Cena in pogoji se zvedo pri: John Stanko, 1706 St. Clair St., Cleveland, O.	(1. ap.)
Palace Meat Market,
Jos. Asselin, Prop.,
337 Fifth St.,'Calumet, Mich.
Za praznike imamo lepo zalogo finega prekajenega mesa, kokoši, zajcev in mladih prašičkov.
Naša posebnost so
kranjske klobase.
Posebno pozornost bodem dajal Slovencem !
(J/. naSeya Koledarja.)
Smesnice.
Zvit. Krošnjar (tovarišu): ,,Kam pa tako hitro?'4 — mH gospodu baronu od kterega sem kupil obleko, v žepu telovnika sem našel pet dolarjev v zlatu I" — ,,Pa mu jih misliš nazaj uesti?" — „Kaj še, vprašati ga nameravam, ako ima še kako obleko na prodaj !"
Tudi dokaz. Trgovec (službe iakujočemu hlapcu:) „Upam, da ste pošteni." — Hlapec: „ Prosim, ako sem bil trikrat zatožen zaradi tatvine, in bil vselej sijajno oproščen ____"
Listnica uredništva.
Rojakom odpošljemo B^daj za $20.30 100 kron avstr. veljave, pri-dejati je še 20 centov za poštnino ker mora biti denarna pošiljatev registrirana.
FreeLance: PcBlano v prihodnjem listu : ali dotičnik ni vas mislil, pač pa nekoga druzega, ki je v poslednjem času v nekem v miru zaspalem listu pisal o naseljevanju, a'i vse ni imelo ne glave ne noge.
Iz proste roke
v Kandiji, pole;; Novega mesta.
Pri Kondatu, po p reje pri Strum-beljnu, stara znana
GOSTILNA,
vedno dobro obiskana ; leta 1890. je bila vsa hiša predelana in je sedaj tudi pripravna za proiajalnico poleg krčme in še poseoej za mesarijo. Hiša ima 7 sob, 2 kuhinjo, kašfco, 3 kleti, ledenico, skedenj in pod, 2 senici, 2 konjska hi^va, 3 svinjake, drvarnico, shrambo za vozove, listnico, velik v.t pri hiši za zelenjavo, ktera se doma rabi. Cena je 15.000 gold.
Dalje prodam
veliko kmetijo,
velik travnik na kterem se na koBi 24 voz mrve, vb*1 pri domu pri bolnišnici usmiljenih bra,tov, 40 oralov njiv in 2 kozolca, vse strehe so pc-krite z opeko. Cena 1^.000 gold.
►.tiridele h o s t e, vredno 2200 gold. Vse skupaj prodam za 29 200 gold. Prodam tudi domačijo poaebej kakor je kupcu na voljo. Uzrol« prodaje je ker sem sam ?n nemam dedičev. Naslov je narec:ti:
John Konda,
Kaudia, št. 43 pošta Novo Mes^o, Kranjsko, Avstria.
(20. f.)
Naznanilo.
Vsem gg. znancem, prijateljem in pospeševalcem mo jega podjetja se ob koncu leta srčno zahvalim za njih ljubo podporo in se priporočam i v bodoče ; vsem voščim
srečno, veselo novo leto!
Fr. Sakser
New York, 30. dec. 1899.
Slovenci in Hravtje v Chicagi
pripravite se na
Maskeradni ples
kterega priredi
Slov. podporno društvo „SLQVENIJ&"
št. 44 Črnsko Slov. brat. podp. J^d. v soboto dne 27. jannvarija 1900
V NARODNI DVORANI na vogalu Centre Ave. in 18. ulice.
Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina za osobo 95 o t. tJtf 10 najlepših in karakterističnih mask bode dobilo darila vredna $75, temu sledi tudi nekoliko skupnih daril.
Udeležnikom se ponuja živahna zabava iu vabi k obilni udeležbi
ODBOR
Kje sta t
ANTON KER AL, pred sedmimi meseci je bil v Kansas City, Kaos., njegov naBlov bi rad zvedel: J. Der-čar, 26—2nd St., Kansas City, KanB.
- / Kje je f
JOHN KOCEVAR, doma iz vasi Podgora, župnija Videm na Dolenjskem ; pred tremi leti je bil tukaj v Anacondi, Moot., potem pa odšel v Eyeleth, Minn., sedaj pa ne vem kje je? Iz prijaznosti bi rad zvedel njegov naslov, za kar rojake prosim, ako kaj o njem vedo. Naslov naj se blagovoli naznaniti: Math. Vi-r an t, 501 E. 3rd St.f Anaconda, Mont., ali pa ,,Glas Narodu". (4)
SLOVENSKA
za katoliško ljudstvo
za navadno leto 1900
imamo naprodaj po 10 centov komad poštnine prosto ; za nje se nam lahko pošljejo poštne znamke. Ako kdo vzame 60 komadov jih damo po 6 centov, toda ekspresne stroške nemoremo plačati mi.
V Clevelajtdu, O., prodaja pratiko JOHN GR.DINA, trgovec, 1751 St. Clair Bt.
Slovencem v Chicagi, 111., naznanjamo, da se je tukaj ustanovilo novo društvo z imenom sv. J a r j a štev. 960 (Catholic Order of Foresters). To je najcenejša Jednota v Zjed. državah. Pri tej se plačuje po starobt:, od 81000 plača prva vrsta 48 ct. na mesec, poslednja pa 88 c.
lani se sprejemajo od 18. do 45. leta, vsak Slovenec lahko pristopi ako je zdrav in podučen v katoliški veri. Glede usmrtnine Be lahko zavaruje od $500 do 83000. Za bolniško podporo se plača 81 na 3 mesece, podpora pa je najmanjša $5, največja pa 87 ua teden, in na društvene stroške obišče bolnika zdravnik vsak teden enkrat. Do koncem tega leta se sprejemajo člani proti polovični vstopuini. Ako ž-ali kdo natančneje pojasnilo, naj se oglasi pri predsedniku : Aut. Gregoriz, 764 AllportSt., Chicago, 111., ali pri tajuiku: John Stephanich, 655 Throop St , Chicago. 111.
Francoska parobrodna dražba
Coipape Generale
Transatlantipe.
Direktna črta do HAVRE - PARIS ŠVICO- 1NNSBRUK (Avstria). ŠM Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob io uri dopoludne.
Parniki odpljujejo iz pristanišča štv. 42 North River, ob Morton Street:
La Normandie	4. jan. 1900.
La Champagne 11. „ 1900. L' Aquitame	18. „ 1900.
La Gasc. gne	25. „ 1900.
La Normandie	1. febr. 1900.
La Br^tague	8. „ 1900.
L' Aquitaine	15. „ 1900.
La Ciasgogne	22. „ 1900.
Prvi razred kajite do Havre veljajo $60 in višje
Glavna agencija za Zjed. države 11 Canado: 32 BROADWAY. NEW VORK.

9
ktere imamo v naši zalogi in jih 3d pošljemo poštnine prosto, ako se nam znesek naprej pošlje:
Molitvene knjige:
Sveta nebesa, zlata obreza, 81.
m v usnje vezane, 70cfc. Rafael, zlata obreza, 81. V ,, v usnje vezane, 80 ct. K>cuh nebeški, zlata obreza, $1.20 v usuje vezane, 90ct. JezuB\pa križu, zlata obreza, $1.
m As t> v usnj. vezana, 80 ct. Presveto orce Jezusovo, zl. obr., 81.10 it 1, „ v usnje vez.,90 ct. Zvonček nebeški, zlata obreza, 80ct.
ji	11 v usujevez,, 55. ct.
Kruh angeljaki, v usnje vez., 65 ct.
», VJ platno vez., 42 ct. Spomin na Jezusa/ a ta obr., 98ct.
»1 ii ,, v usnje vez.,55ct. Pravi služabnik Marijin; ^1. ob. 81.10 n	i,	„ v usrjvje80 ct.
Naša ljuba Gospa, v uns. vez.\ §0 ct Zgodbe sv. pisma, 40 ct. Evangelij, 50 ct. Veliki katekizem, 45 ct. Mali	,, 6 ct.
Abecednik veliki, 25 ct.
,,	mali, 12 ct.
Slovarček nemško-slovenski (Pau-lin), 35 ct.
U
ION. TANCIG, slovenski fotograf,
v Calumetu, Mich.
bo uljud no priporoča vsem Slovencem in bratom Hrvatom za izdelovanje VSAKOVRSTNIH SLIK, za male in velike; za svoje delo jamčim, da zadovoljim vsakega. Izdelujem tudi raznovrstne IGLE ali broehes za ženske, ravno tako IGLE za možke vse z slikami, kar je zelo pripravno darila ob raznih prilikah.
Tudi priporočam Blavnem občinstvu v Calumetu in okolici svojo bogato zalogo OKVIRJEV (Frames) za slike od 25 centov naprej.
Ponarejam slike iz stare domovine, pošljite mi sliko Vašo, ali Vaših ljubih duma, in vse skupaj denem na eno sliko, ravno tako kakor bi bili objfHluem slikani.
Z spoštovanjem udani
IGNATIUS TANCIG,
CALUMET,	MICHIGAN.
Mestna liraiiilmca v Novem Mestn
obrestuje vloge od prvega prihodnjega meseca,
po 4°|o
ter sama plačuje rentni davek.
Dolenjcem se pri tej hranilnici ponaja lepa prilika šte-denja. Vsakdo dobi hranilno knjižico.
Denarje lahko vsakdo pošlje po kakej banki; g. FRANK SAKSER & CO. („Glas Naroda") posreduje tudi za Slovence.
MBMlIHlii
UHBIHB

\ 1
Služkinja.
(Konec.)
III.
Dogodilo se le nekaj izvanredne-ga.Gospa Gofat je svojemu možupo-klonila čvrstega, debelega, zdravega otroka, kteri je vso hišo napolnjeval z veselim vriščem. Najprvo so nameravali malega oddati v rejo dojenki na deželo; vendar oče in mati sta napravila račun in se prepričala, da zamore Katarina malega vzrediti, kar bode odločno ceneje.
Prvi čas je bila mala služkinja nad tem dodatkom dela zelo prestrašena ; posebno jej je ta mali človeški tovor napravljal preglavice. Dogodilo se je, da je malega slabo v plenice povila in ta pričel tako kričati, da je skoraj višnjev postal. Ta nerodnost je bila Katarini vedno draga. Gospa Gofat, kteraje bila dobra mati, seje vsled bolečin otroka tako razsrdila, da se je celo spozabila in služkinjo pretepala. Ta je spostala sčasom bolj spretna, mali je pa tudi postajal vedno večji in bolj strpljiv.Naravno je, da je jesti v gotovem času zahteval ; hotel ie tudi, da ga je od 2. do 4. ure po leti in po zimi vodila na •prehod ; zato se je pa Katarini smehljal in jo ljubkoval. Dajal jej je ceio [»rednost od gospe Gofat in jej dovolil prvo besedo: „Mama!"
Toda tudi služkinja je bila vsa zaljubljena v veselega, malega : pela mu je pesmice, in mali seje smehljal in konečno zaspal. Skozi dve leti je negovala deklica malega, samo da se je malemu dopadla. Živela je sedaj Batno za ujega, le samo za njega. Ni več mislila na svoje gojzdove, hribe in svojo domoviuo. Sama je malo spala, da je pazila nad spancem malega, kterega zibel je stala v jedilnici. Bil je nje pajdaš po dnevi in smatrala za pravilno, da po noči na njega ne pozabi.
Necega popoludue, v istem tre-notku, ko je nameravala Katarina z malim oditi na sprehod, je tega napadel Lud kašelj, teden dni pa je že bil zelo nahoden. Takoj ga je deklica vzela v naročje; vendar ta se je branil, nagnol trdovratno glavo nazaj in videla je hudo napete žile na njegovem vratu. Njegove male ročice so se razburjeno sem in tja premikale. Hudo ginena je Katarina pričela malega poljubovati, j češ naj se pomiri ; poskušala mu v usta vliti polagoma kosladkorne vode, ali bil je hud in kozarec od-rinol. Vedno in vedno je hudo kaš-Ijal, v njegovem grlu je kar hropelo. Do 7 . ure se je borila služkinja proti bolezni malega. Hitela je ž njim v lekarno in zelo nerazločno pripovedovala bolezen malega. Ker lekarnar ni vedel kaj bi jej dal, je Katarini navedel naslov zdravnika, h kteremu je šla, ali ni ga našla doma. Sedaj ni vedela kaj bi storila in se povrnila domu.
Sedaj je pričel mali hropeti, njegov kašel je bil veduo bolj zamolkel. Katarina ga je z nova pričela poljubovati in ga prosila, da naj odgovarja, toda ni mogel nobene besede več izgovoriti. Zvečer ko je gospa Gofat domu prišla, našla je služkinjo nezavestno ob zibeli, mali pa je imel zabuhel obraz, višnjeve ustnice in ranjen vrat, usmrtilajga j« davica ...
IV.
S težko glavo in žgočim vratom je hitela skozi ulice; brez miru je tekala mala služkinja iz ulice v ul ico velicega mesta, kterega je taco malo poznala I Ne vč kaj naj bi storila, nema niti pojma kje bi mir našla. Zopet vidi pred seboj ubogo
malo dete kakor spi večno spanje -vidi pred seboj jokajočo gospo Gofat in suhega gospoda Gofat, kteri ima preteče razprostrto roko, da bi
jo na ulico postavil.
Pozno je že, prižigalci svetilnic ugasujejo vsako drugo svetilnico; Katarina še vedno in vedno potuje; prekoračuje črne ulice in široke ofeste; opazila je precej visoke hiše, tem pa sledile še višje. V euej poslednjih je videla vsa okna prvega nadstropja razsvitljena, in kakor sence ao dvojice mimo emukale, in te bile objete, godba pa je svirala dolgočasni valček. Katarina ni vedela, kje se nahaja, niti kam da gre. Hudo trpi; in tako jej je, kakor bi bilo njeno grlo tako vroče, kakor žareča peč, v kterej je njena mati pekla lepe, rujave hlebe.
Konečno je dospela v njej popol noma neznan del mosta, pri svitu plinove luči je brala na tabli : ,,Gostilna — Prenočišče!"
Mala si je raztolmačila te besede. Od k užali so jej vlažno sobo, toda ona ni videla siromašne oprave, niti zaliti, obraščeni obraz gostilničarja. 1'trujena in vpehana seje opravljena vrgla na posteli; sedaj je čutila kako tudi njo bolezen trpinči, prav taka bolezen, kakorje malemu segla po življenju.
Sikajoče je dohajalo dihanje in vrat jej je otekal. Kašljala je par ur, toda ni slišala, ko je nekdo s pestjo po vratih tolkel, in ni bila mnenja, da je v Bpauju motila dur-zega nesrečnika. Drugo jutro je Katarina zgubila pravi občutek. Mislila je, da je zopet otrok postala in se nahaja v domačih gorah; tam živi slobodna z malim, kteri je malo večji postal. Prijela je dete zaroko, k sebi stisnila in je peljala v pokrajino, ktere zeleno ravan obdajajo snežni vrhovi gora. To je popolnoma novo življenje, življenje, ktero »ii nikidar poznala !
Dva dni kasneje, neko nedeljo, med tem, ko je grobokop na pokopališču v okolici Dunaja grob zagr-nol, v kterem je spala poslednje spanje Katarina, je bral gospod Gofat v večernem listu poročilo o raz-deljenju čednostnih ustanov.
,,Oh, ljuba moja, poslušaj", rekel je svoji ž ni in bral s hripavirn glasom :
,,Jedna ustanova z 500 gold, dobi Seraiina Morel. To zvesto dekle služi že 30 let pri zakonskih Doral. Vsled nesrečnih špekulacij je ta družina ub »žala in sedaj jo podpira njih služkinja z vsemi potrebščinami."
Gofat je odložil list in vprašal:
,,Kedaj bodemo mi dobili tako služkinjo, kakor je ta Seratina?"
JKje je ?
MARTIN KOROŠIČ, po domače Kasten, doma iz Metnaja, pošta Zatičina na Dolenjskem. Njegov naslov bi rad zvedel: Fr. B o r š t-n a r, vas Metnaj, Pošta Zatičina, Kranjsko, lahko se naznani tudi „Glas Narodu".
Podpisani se priporočam vsem Slovencem in Hrvatom v Omahi in okolici, da obiščejo p r v i sloven-s k i

9
1024 Sou h 13. St„ Omaha, Neb.
Vedno sim pripravljen vsakomu dobro post reči z dobro pijačo finim w h i s key e m in izvrstnim, smodkami. Tudi imam lepo urejen* prenočišča; ako kdo sem pride in ne v6 kam, naj se le pri meni oglasi, in zadovoljen bode z vsem. Moj saloon je le tri bloke od postaje (dipe).
JOSEPH PEZDIRTZ,
1024 South 13. St., Omaha, Neb.
JOHN GOLOB,
izdelovalec
umetnih opgelj
se priporoča za izdelovanje in popravo KRANJSKIH HARMONIK. Cena najcenjšim 3 glasnim od $25 naprej in treba dati $5 „are'\ BoljAe vrste od *45 do $100. Pri naročilih od $50 do $100 je treba dati polovico na račun. Glasovi so iz jekla, trpežni za vse življenje. Delo garantirano in prva poprava brezplačno.
JOHN GOLOB,
203 Bridge Street, JOLIET, Illinois. Spričevala :
Sil»e»ter Strameu, ravnatelj mestne godbe (Citizen Consolidated Band) potrjujem, da harmonike izdelane po John Golobu imajo (iste, pravilne cLuove in se zamoreio uporabil pri vaakfcj godbi na iice, trobente ali piičalL
Vina na nrodaj.
Dobra rndeca in erna vina po 40 d«
55 centov galona s posodo vred. Dobra bela vina po 55 do 65 centov galona s posodo vred. Z naročilom naj vsakdo .pošlje tudi novce ali Money Order.
NIK. RADO VIC H, 702 Vermont Street.,
San Francisco Cal.
Podpisani priporočam vsem Slovencem in Hrvatom v Dollar Bay-j Mich., in okolici svoj lepo na nove urejeni
SALOON,
kterega odprem dne 1. januarja
1899. Veduo bodern točil razno IZVRSTNO PIVO; fino DOMA NAPRAVLJENO VINO: dober WHISKEY in druge LIKERE, ter predajal dobre SMODKE.
Z spoštovanjem
John Barich,
DOLAR BAY, MICH.
Josip Losar v East Helena, Mont.
priporoča svoje
grocerijsko blap
kakor tudi OBLEKO, OBUVALA za možke, ženske in otroke. Dalje: VINO, FINE SMODr.E in ŽGANJE in KUHINJSKO OPRAVO. Vse prodajam po najnižji ceni.
Slovencem in Hrvatom v Lead-viile, Colo., in okolici, kakor onim, kteri sem pridejo priporočam svoj
^saloorLHi-
400 Elm Str., Leadville, Colo.
Vedno točim fino, sveže PIVO. dobra VINA, izvrstni WHISKEY, ter prodajam fine SMODKE. Pri meni se Slovenci in Hrvatje shajajo in dobi vsako druščino med njimi. Za obilen obisk se priporočam z veleštovanjem
IGNAC MIKLICH.
"Iip^iycpi'.np''	»."1.1 .iqp.nuiipiiiiiiipiir.Mip!!
HVCa/fcltL. Klapscli na ELY, ------ MINNESOTA,
priporoča Slovencem svojo
trgovino z različnim blagom,
kakor obleko za moške in otroke, čevlje, škornje in druge stvari, kakor tudi zlatnino vsake vrste.
Vse blago je dobiti po nizkej ceni.
Dalje priporočam svoj lepo urejeni
v obilni poset, ker točim izvrstno sveže pivo, fina vina in whiskey ter imam vedno v zalogi fine s m o d k e.
Rojak naj podpira rojaka !

knauth, nachod & kuehne
No. 11 William Street.
Prodaja in pošilja na vse dele sveta denarne aakaznice, menjice. in dolžna pisma. _Uposlnje in iiterjnje zapuščine in dolge ve.
Slika predstavlja
srebrno uro
z jednim pokrovom na vijak (Schraube), na kterem je udelana zlata podoba, bodisi: lokomotiva, jelen ali konj, in stane z dobrim, Elgin kolesovjem
na 7 kamnov samo . . .	.50
in na 15 kamnov samo
Na zahtevanje se razp Siljajo ceniki frankovani.
Poštena postrežba in »mstvo za robo je moje geslo
Za obilo naročbe Be priporočam ' z vsem poštovanjem :
Jakob Stonich,.
89. E. MADISON STR8RT. THlCAttO, ILL
Podpisani priporoča vsem Slovencem svoj kras-uo vrejeni
Hotel Florence
177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y.
Vedno bodem točil razno izvrstno sveže pivo, posebnost pravo importirano p 1 z e n-sko pivo, fina vina; izvrstne b m o d k e in okusna jedila bodem dajal vsem gostom proti zmerni ceni; na razpolaganje je lepo
Posebno se priporočam rojakom za razue evefia-uo.ti, veselice, poroke itd., ker storil bodem kur je v moji modi.
Slovenci obiščete me obilokrat!
Svoji k svojim!
8e spoštovanjem
Frank Gole,
hotelir 177 Atlantic Ave., Brooklvn, N. Y.
SHB iSKXMMI ISE XHSCSCKSCX
IB
m m m
H
se
M BI
m m
K
I i|i_t|i i|i_ili (|| Jlulji I|| jMuOulCflOlOICOOlO
/
Mestna hranilnica ljubljanska i
obrestuje tudi nadalje hranilne vloge jg
po 4%
brez odbitja novega rentnega davka.
Denar — tudi amerikanski — se jej lahko pošilja narav- Jg nost ali pa b posredovanjem „Glas Naroda".	jg
Narocujte se na
Koledar »glas naroda"
za leto 1900.
JOHN VENZEL
izdelovalec
KRANJSKIH IN NEMŠKIH HARMONIK
j o a tf e & o^V J'f^J' a » a o a d u | * « * e o * o a f
se priporoča rojakom za izdelovanje in popravo. Cene bo primerno nizke, delo dobro in trpežno. Najuižja ceua trovrstnih harmonik je i-"18 do $35 in naprej. Izvršu,em tudi na 6 in 8 glasov. Razpošiljam jih s pravico, da Bi jih lahko vsak ogleda na Express Office. Glede natančuejih pojasnil se je pismeno obrniti na:
John Venzel,
30 King St., Cleveland, Ohio.
IHMBffillHlB
NAJNOVEJŠE!
Austrian Hungarian Model Tobacco
izdelovalec
209-14th St., BROOKLYN, N. Y. 209-14tb St.
Ta tobak je izvrsten za pipo in za žvečenje (čik), pripravljen je prav po avstrijskem načinu. Ni smet, kakor drugi tobaki, ni iz samih korenin ali sladak, temveč izvrsten tobak iz samega perja rezan.
Zavoj stane samo 5 centov.
Slovenski delavci zahtevajte povsodi:
Austrian Hung. Model Tobacco
Razprodajalci dobe popust, "^^ia
HRVATSKE DOMOVINE SIN
glasoviti in proslavljeni zdravnik
bfmwm mum
sedaj nastanjeni zdravnik na
So. East corner 10. Walnut Str.f
KANSAS CITY, M0.
kateri je predsednik velikega nemškega vseučilišča ter predsednik zdravniškega društva in jeden najpriljuMjenejši zdravnik zaradi Bvojih zmožnosti pri tamošnjem ljudstvu,
priporoča se slovenskemu občinstvu
za zdravljenje vsatovrstElh notranji! Mor tnili vnanjili Meznij.
Glasoviti in proslavljeni zdravnik, ki se je izučil i a prejel diplomo na slove-čih zdravniških vseučiliščih vBo-ču, Monakovem, New Yorku,Phi-ladelfiji itd. itd. je bil rojen v Sa-moboru na Hrvatskem, ima 25 letno zdravniško skušnjo, zdravi najtežje in naj-npasnejše človeške bolezni. Prišel je mlad v to deželo, z žulji in bogatim znan-jemin skušnjami
postal je predsed nik dveh večjih medicinskih zavodov in dobil je glas svetovnega zdravnika. Radi tega naj se vba-kdo, ki boleha vsled onemoglosti, ali na prsih, ušesih, očeh, ali srcu, želodcu, vodenici, mrzlici, glavobolu, naduhi, kataru, pluč-nici, oslabelosti, vsakovrstnih žen skih bolez ih itd. — naj obišče ali se pismeno v materinem jeziku obrne na svo-


Dr. G. IVAN POHEK,
j^era rojaka Dra. Gjura Ivana Poheka. On je na Si^CVbi ~T~1 O -i -r-\ -rvt-ri -n
nevarno bolnih oseb ozdravil, posebno pa mu je ljubo pomagati svojemu rojaku in bratu, po krvi in rodu. Dr. G. Ivan Poheku,	Kansas City, Mo.
Stovani gospod!
Naznanjam Vam, da sem Vaša zdravila porabil, in sem hvala Bogu sedaj popolnoma zdrav ter se nemorem boljega počutiti. Zahvaljujem se Vam, da ste mi tako dobra zdravila poslali. Druzega Vam nemorem pisati, nego da se Vam srčno zahvalim in ostanem Vaš dobro znani prijatelj in rojak.	K ar o 1 B 1 ažin a,
Canion Ferry, Mont.
Dr. G. fvX^POH^K
seje pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju žensk in otrok:
v tem je nedosegljiv.
kateri nemorejo osebno k njemu priti, naj opišejo natanko svojo bolezen, kako stara je bolezen, in on odpošlje takoj zdravilo in navod, kako se zdraviti. V slučaju, da vidi, daje bolezen neozdravljiva, on to pove dotični osebi, ker neče da bi kdo trošil po nepotrebnem svoj krvavo
zasluženi denar.
NASVETE DAJE ZASTONJ. Vsa pisma naslovite na:
Dr. G. IVAN POHEK,
So. East 10. Walnut Str.,
KANSAS CITY.
MISSOURI.
i ,' ■ ■