Novo mesto, 22. oktobra f?54 Stev. 42 Leto V, Lastniki ln izdajatelji: Okrajni odbori SZDL Črnomelj, Kočevje in Novo mesto. — Izhaja vsak petek. — Urejuje uredniški odbor. — Uredništvo in uprava: Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 25. — Poštni predal 33. — Telefon uredništva in uprave 127. — Tekoči račun pri Mestni hranilnici v Novem mestu 616-H-T-24. — Letna naročnina 480 din, polletna 240 din, četrtletna 120 din. — Tiska Tiskarna »Slovenskega poročevalca« v Ljubljani. * Tednik okrajev Črnomelj, Koc in Novo mesto Sena 10 din To in ono POMOČ AMERIKE BOMO PORABILI ZA NAKUP PŠENICE Pred kratkim so ZDA odobrile 9 milijonov dolarjev, kot del redne pomoči za ekonomsko leto 1954-55. Za ta denar bo Jugoslavija kupila pšenico, ki bo že do konca tega meseca pripeljana v našo dr-iavo. AKTIVNOST ZUNANJE TRGOVINE V SEPTEMBRU Po dveh in pol letih je naša zunanja trgovina letos v septembru pokazala aktivno mesečno bilanco. Po podatkih je znašala vrednost našega izvoza v septembru 6 milijard in 300 milijonov din, uvoz pa o-koli 6 milijard din- Lani. v istem mesecu je znafala vrednost izvoza 4 milijarde 950 milijonov din, vrednost uvoza pa 7 milijard 527 milijonov din. PROTI UPORABI ATOMSKEGA OROŽJA Prebivalci japonskega mest*; Hirošima, ki so bili ob koncu druge svetovne vojne prvi deležni »blagodati« atomsice bombe, so poslali sekretariatu Organizacije združenih narodov spomenico, v kateri zahtevajo, da se atomsko orožje postavi izven zakona. Spomenico je podpisalo blizu 900.000 prebivalcev tega mesta. PROIZVODJA MOTORJEV ZA MOTOCIKLE Tovarna motorjev v Zagrebu bo prihodnje leto izdelala 5.000 motorjev za motocikle Doslej je ta tovarna izdelala 3.000 bencinskih motorjev. V načrtu ima še proizvodnjo bencinskih motorjev jakosti 3 do 4 konjske moči. Ti motorji bodo uporabni za kmetijstvo, gradbeništvo in obrt ter za pogon manjših električnih central, pa tudi motornih čolnov itd. PRED OBC ZBORI m W €1 CI Kot smo kratko poročali že zadnjič, je okrajni odbor SZDL Novo mesto na svoji seji sklenil pričeti s pripravami za občne zbore in volitve novih odborov v organizacijah SZDL, k* bodo predvidoma zaključene do 15. decembra. Prav tako kot v novomeškem, bodo pričeli te dni s pripravami za letne občne zbore osnovnih organizacij SZDL tudi v kočevskem in 'črnomaljskem oikraju. Za razliko od prejšnjih let, ko smo prepuščali pripravo in izvedbo občnih zborov in volitve odborov SZDL samo starim odborom in pa morda še nekaterima aktivistom, je potrebno letošnje priprave izpeljati na. mnogo širši osnovi. Predvsem nam mora vsem biti jasno, da je Socialistična zveza delovnih ljudi naša temeljna politična organizacija, ki združuje prav vse zavedne državljane in v kateri je mesto za vsakega delovnega človeka — 2avestnega graditelja socializma. Najprej je treba pregledati število članstva in dosledno vztrajati na načelu, da ne more biti član druge organizacije ali društva v naši družbeni skupnosti nihče, ki ni poprej član naše osnovne politične organizacije. Mnoge organizacije in društva, kot so gasilska in druga, potem lovske družine, RK, Par- ne organizacije in društva v tega dela je naloga SZDL. Mi-okraju. Prav tako so dolžni so-!mo razprave na sestanku SZDL delovati in pomagati v pripravah organi ljudske oblasti. Enako naj pri tej važni nalogi v večji meri kot doslej sodelujejo sindikalne organizacije. Ob sodelovanju vseh kolektivnih ln posameznih članov SZDL ne bo težko izpeljati priprav na tako široki osnovi, kot je potrebno za tako politično organizacijo. Gradiva za razpravo na sestankih Socialistične zveze imamo več kot dovolj. Tu je vrsta zunanjepolitičnih zadev v svetu, tu so več kot otipljivi uspehi nove Jugoslavije v mednarodni politiki in njene krepitve miru v svetu. (Balkanski pakt, zlom gospodarske blokade vzhodnih držav, dokončna rešitev tržaškega vprašanja, postopna odstranitev vseh napetosti z naših meja, vedno krepkejše povezovanje z raznimi državami v svetu, ki spoštujejo našo neodvisnost, pri čemer ima veliko viogo tudi SZDL, itd.) Potem so še razni gospodarski uspehi, napori in tudi neuspehi. Vse je potrebno obravnavati — od investicij zveznega, republiškega, okrajnega ali krajevnega značaja, pa do cen življenjskih potrebščin ter načinov uspešnejše borbe proti dviganju cen. Občinski odbori SZDL bodo dob Mi vse po- ne more razgpvor o delu splošne kmetijske zadruge, o razmerah, težavah in uspehih državnih in zadružni!i posestev, o delovanju ostalih ljudskih organizacij in društev. V okvir razprave o družbenem planu spada razgovor o rednem ali nerednem plačevanju davščin in drugih obveznosti, v razpravo o podjetjih razgovor o delavskem samoupravljanju, o storilnosti, stopnji socialistične zavesti v kolektivih in padobnem. Med vprašanji socialnega značaja je potrebno pogledati, ali je kdo v kraju ali občini, ki prejema neupravičeno podporo ali pokojnino ter druge prispevke družbe, obenem pa tudi, če je kdo, ki je pomoči potreben, pa je ne dobiva. Skratka, naloge SZDL so res obširne in odgovorne, prav zato pa moremo za te naloge zainteresirati vse prebivalce. Ob pomoči ostalih organizacij, društev in posameznih članov to delo ne bo težko, kajti naloge SZDL so hkrati naloge nas vseh. Ob dobrih pripravah ne bo tež- ko razširiti organizacij SZDL, sam občni zbor, oziroma volitve odbora pa bodo s svojo pravilno tehnično pripravo samo svečan akt in množična manifestacija naprednih sil za nadaljnje uresničevanje ciljev in nalog SZDL. Letošnji občni zbori z volitvami naj bodo velik korak za novo poglobitev In razširitev naše vseljudske organizacije — Socialistične zveze. Beograd, glavno mesto FLRJ, je 20. oktobra slavil 10. obletnico osvoboditve Škodljivci dorašcajoče mladine Dorašcajoča mladina Ima polno škodljivcev, ki jo hočejo pokvariti. Ker so ti škodljivci zelo močni, in ker na.'.a družba še nima popolne moči. da jih zatre, moramo na vse načine in nenehno tudi sami poizkušati, da jih čimbolj onesposobimo in kolikor mogooe preprečimo vpliv, ki ga imajo na mladino. tizan, organizacije ZB, VVI ter jtrebne podatke o izvrševanju ostala, so vstopila v članstvo (družbenega plana letos. Zraven SZDL kolektivno. Vse te organizacije," vsa društva so dolžna sodelovati pri pripravah ln izvedbi občnih zborov ter volitvah odborov, na kar še posebej opozarjamo vsa okrajna vodstva teh organizacij in društev, ki naj na to opozore vse podreje- tega ima še vsaka občina pa tudi vas polno svojih lokalnih problemov, o katerih je potrebno razpravljati na sestankih SZDL. Pred nami je z Ionsko izobraževalno delo, ki se je ponekod že začelo. Skrbeti za pravo vsebino in množičnost ŠlCfCO POLJE DELA ŽENSKIH DRUŠTEV i NOVOMEŠKEM OKRAJU Po opustitvi organizacij AFZ, mnoge žene niso našle prave vsebine političnega dela na terenu. Tako je oilo uvodoma poudarjeno na okrajni konferenci zveze Ženskih društev v Novem mestu 17. oktobra, katere so se udeležili poleg delegatk iz posameznih občin tudi predsednica zveze Ženskih društev Slovenije Angelca Ocepek ter predstavniki političnih organizacij, ljudske prosvete in zdravstvenih ustanov. * V referatu na konferenci je Ema Musarjeva nakazala današnji politični položaj doma in v svetu ter v zvezi s tem naloge žena. Utrjevanje pogojev za socialistične odnose v družbi, za socialistično moralo in socialistično gospodarjenje z dobrinami, utrjevanje organov delavskega samoupravljanja, jačanje družbene kontrole v vseh podjetjih, borba proti zaostalosti in za pravo mesto žene v socialistični družbi, to je široko polje dela za sleherno napredno ženo, vse to pa v okviru SZDL. Poučen je bil referat Danice Modiceve o problemih in stanju prehrane na Dolenjskem, ki ga bOmo objavili v posebnem članku. Za nepravilni sestav prehrane nI toliko krivo pomanjkanje, kot je krivo neznanje in zaostalost. Ugotovitve so pokazale, da Je naša prehrana premalo raznolika. Dočim je v sestavu hrane preveč maščob, krompirja, kruha ln moke, je pa prav občutno pomanjkanje beljakovin in vitaminov. Zlasti potrošnja mleka, jajc, mlečnih izdelkov in mesa je na splošno premajhna. Razprava o obeh referatih ter o vr .ti drugih problemov je pokazala, da je še posebno potrebno delo vseh pri odpravljanju zaostalosti in nevednosti. V zvezi s tem pa je potrebno razviti ostro borbo tudi proti alkoholizmu, kajti njegov škodljivi vpliv je viden že pri otrocih, dalje se občuti pri storilnosti, pri skoraj vseh nesrečah, pa tudi pri prezgodnji umrljivosti. Delegatke so navedle veliko problemov, od neupravičenega prejemanja socialnih podpor in pokojnin do nepravilne prehrane dojenčkov in raznih bolezni, kot posledici nepravilne prehrane. Izredno zanimivo je bilo izvajanje ing. Vilme Pirkovičeve, ki je med drugim takole povedala: Večino teh problemov, ki so jih navedle delegatke, se da urediti prav tam na vasi ali občini po organizaciji SZDL. Potrebno Je govoriti o krivicah odkrito in kazati na napake. Tudi pri splošni izobrazbi se da veliko pomagali doma v okviru takega ali drugačnega ženskega društva ter tako dvigati splošno življenjsko raven naših ljudi. Pohvalila je primer /.ena zndružnlc v Mokronogu, ki so usmerile svoje delo na gojitev dobrih semen za po-vrtnino in druge kulture. Za-družnlce v Stopičah, Veliki Loki ln deloma tudi v Senjerneju PRI »KREMENU« SO ŽE IZPOLNILI LETNI PLM SPORED PRIREDITEV OBČINSKEGA PRAZNIKA V NOVEM MESTU SOBOTA, 23. oktobra nt) 20. url: v Domu I.P predavanja Miul.ko univerze. Ivnn Kreti: sociološko gibanje In njegov tl.sk pri Slovencih NSDKLJA, 24. oktobra ob 10. url: v Domu JI.A otvoritev Razstave naprednima tiska. TOREK, 2«. oktobra ob 20. url: v ".im i,i> predstava, llor: Raztrgane! (Kl> Dušan Jereb). SREDA. 27. oktobra: PROSLAVA obclnakffia praznika v Jlrtlinu (ob 20. ur*. Zadružni dom). ČETRTEK. 2«. oktobra ob 20. url: v Domu 1.1' Slovesu i akademija. Pred akademija obhod godbe po mestu (fodbeno društvo). PETEK, 29. oktobra ob li. Urt! budnica (Godbono društvo). Ob pol 10. url: slavnostna seja I.O MO, ob tO. url! komemoracija na spomeniškem prostoru na Vratih, ob pol 11. url: odkritje spomenika padlim partizanom na Marofu, ob pol 12. url: promenadnl koncert, ob 14. url: hitrostne dirke Avto-moto društva 1n odbojka na stadionu ob IS. url: v Domu LP koncert Akademskega pevskega zbora »Tone Tomšič* lz LJubljane — samo za mladino, ob 19. url: na stadionu rokomet, ob 20. url: v Domu LP koncert Akademskega pevskega zbora »Tone Tomftlc« Iz LJubljane. SOBOTA, 30. oktobra ob 20. url: v Domu LP predstava Tlemever: »Mladost pred sodlSčem« (KD Dulan Jereb). NEDELJA, 31. oktobra ob 10. url: na stadionu odbojka — Partizan Novo mesto ln Branik Maribor. so pričele urejevati tople grede za vzgojo sadik. To bi lahko napravili prav povsod. Veliko je, posebno na podeželju, še možnosti za rejo večjega števila kokoši donosne pasme, dalje domačih zajcev, zlasti pa povrtnl-ne. Praktične razstave so najboljši način propagande za izboljšanje hrane. Neka delegatka je predlagala naj bi pri vseh šolah ustanovili mlečne kuhinje. Tam, kjer so te kuhinje že bile, so se pokazale ugodne posledice za šolske otroke. Tovarišica Pir-kovičeva je poudarila, da je treba vztrajati ne samo na ustanovitvi mlečnih, pač pa tudi ostalih kuhinj pri vseh šolah, kjer bi otroci dobili poleg mlečne malice tudi obrok tople hrane, j Mnogim staršem bi bilo s tem prav gotovo ustreženo, posebno pa otrokom. V razpravi so sodelovali še dr. Božo Oblak, upravnik okrožnega Higienskega zavoda, načelnik Tajništva za prosveto OLO Slavko Kastelic, sekretar okrajnega komiteja ZKS Franc Pirkovič ter Angelca Ocepek. Celotna razprava je poudarila, da je potrebno za splošno Izobrazbo izkoristiti prav vsa sredstva, ki jih je iz dneva v dan več. Ženska društva bodo ob podpori ljudske oblasti in organizacij prirejala razne tečaje še na širši osnovi kot dosedaj. Na konferenci so predlagale delegatke tudi, da bi bilo potrebno pri večjih tovarnah osnovati obratne kuhinje, prav tako pa moramo poskrbeti, da bodo povsod, kjer gradijo tovarne, zgradili obenem, če ne že prej, tudi stanovanja za delavce. Na koncu plodne konference so delegatke Izvolile okrajni odbor zveze Ženskih društev. Za predsednico je bila Izvoljena Ema Musar, za tajnico pa Martina Petrlč. Prav tako so Izvolile tudi odbor okrajnega Gospodinjskega centra. Delovni kolektiv novomeškega podjetja »Kremen« je v nedeljo 17. okt- praznoval lepo delovno zmago: izpolnitev letne proizvodne obveze za letošnje leto! Zadnje tone peska od predvidene količine za letos so naložili in odpremili 14. oktobra popoldne. Ta delovna zm.iga »Kremena« je še toliko po' ;""br>ejša, ker je bila letošnja obveza znatno večja od lanske ter bodo do konca leta lahko presegli letošnjo obvezo za približno 50 odstotkov. Obenem s količino so presegli tudi predvideni dobiček. S to delovno zmago se je delovni kolektiv »Kremena« uvrstil med najboljše kolektive v novomeškem okraju. Predčasno izpolnitev letne obveze so pri podjetju dosegli predvsem z boljšo organizacijo dela »n razširitvijo izkoriščanja peska, zlasti pa z večjo storilnostjo. Podjetje »Kremen« se naglo širi. Dočim so lani zaposlovali povprečno 150 delavcev, jih zaposlujejo zdaj ie 300. Z investicijami, ki so jih dobili iz fonda pomoči zaostalim krajem, bodo lahko v prihodnjih letih še znatno razširili obratovanje. Letošnjo povečano proizvodnjo so dosegli brez večjih investicij. Poleg vseh vrst kremenčevega peska izkoriščajo sedaj še razne vrste gline, ki jo pridobivajo v Rstju v Suhi krajini in pri Smolenji vasi, prav tako pa so začeli z izkoriščanjem posebne vrste kamna v mirenski dolini. Z izkoriščanjem vseh na- Tisk je za šoloobveznega o-troka takorekoč življenjsko važen. Dober tisk, zlasti mladinski, je za otroke lahko pravi življenjski vednik, medtem, ko slaba knjiga, slab časopis, slabe revije, oziroma sestavki v njih lahko vplivajo na otroka za vse življenje negativno. Zato bi morali starši in vzgojitelji in vsi tisti, ki jim je na skrbi bodoča mladina, posvetiti vso pažnjo tisku- Paziti je treba prvenstveno, da otrok ne bo vsega bral, kar bo kje našel. Voditi je trebi nad tem stalno in strogo kontrolo. Dostikrat opažamo otroke pri čitanju dnevnega časopisja. Prav je to, da se otrok zanima tudi za te vrste tiska, toda v dnevnem časopisju je med drugim tudi zeio veliko takega, kar ni za odraščajočega otroka. Pa prav take sestavke otroci navadno kar požirajo. Naj navedem le dva primera. Podlistek v Slovenskem po-I ročevalcu je lep in za starejše vedenih rudnin in z uspešnim prizadevanjem vsega kolektiva j l^uć[ primeren. Nikakor pa ni za čimboljšo kvaliteto, so znatno i P^meren . za mladino. Morda razširili krog svojih odjemalcev, ki jih imajo sedaj že po vsej državi, pa tudi inozemstvo se zanima za njihove produkte. bi se dalo ustreži obema s podlistkom, ki bi bil privlačen in napet, pa za mladino vendar ne škodljiv. Se pred kratkim ie tako sodbo izrekel roditelj- PROSLAVA 35-OBLETNICE SK0J 7 NOVEM MESTU Mestni komite Ljudske mladine Slovenije v Novem mestu je v sredo 13. oktobra popoldne priredil v Domu ljudske prosvete lepo proslavo v počastitev 35-obletnice ustanovitve Saveza komunistične omladine Jugoslavije — Skoja in njegove herojske poti skozi 35 letno zgodovino naših narodov. Na liste te zgodovine je Skoj vpisat bleščeče strani — strani borbe v nekdanji Jugoslaviji, pot skozi KULTURNA DRUŠTVA SESTAVLJAJO LETNE PRORAČUNE Vreme za čas od 23. do 31. oktobra, Nestalno vreme s pogostimi padavinami. Včasih bo nepre trgoma nekaj dni deževalo. Sneg ponekod skoraj do nižin. V za četku novembra se bo vreme zboljšalo. Dejavnost in razgibanost naših podeželskih kulturno-umet-niških društev tako napreduje, da so z dneva v dan večje tudi organizacijske in materialne zahteve. Delo igralskih družin, pevskih zborov in ostalih kulturnih sekcij je posebno v zadnjih letih zelo pomembno in plodovito. K tem uspehom je pripomogla velika vztrajnost in volja naših kulturno - prosvetnih delavcev ter kmečke mladine. V okraju je 54 delavnih igralskih družin, dvoran, oziroma odrov, na katerih se lahko igra ln izvaja razne kulturne programe, pa je le 20. Ostale igralske družine si morajo urejati zasilne odre. Dohodek teh prireditev je pa tako malenkosten, da komaj krije glavne stroške za predstave. Pevski zbori vadijo brez klavirjev; godbe, tamburaški zbori In ostalo glasbeno udejstvova-nje pa so le velika želja mladine. Tej vrsti kulture je nujno treba dati več pomoči. Knjige v ljudskih knjižnicah so prečitane. Bralci, ki v zimskem času zelo radi posegajo po knjigah, žele vedno kaj novega. Da b» kulturna društva uveljavila In okrepila svojo dejav-no«t, »o nekatera društva že sestavila letne proračune za 1. 1955. Sveti za prosveto kulturo pri občinskih ljudskih odborih bodo na svojih sejah skupno « zastopniki društva proračune pregledali ln jih predložili ljudskemu odboru v odobritev. Zelo dobre proračune so sestavila društva v Žužemberku, Stopičah, Trebnjem, Šentjerneju itd. Iz proračunov je razvidno, da društva najbolj tarejo odri in knjižnice. Ponekod so občine že v lanskem letu razumele potrebo novih knjig in so stavile ljudske knjižnice v svoj proračun. Okrajni odbor ljudske prosvete je na podlagi društvenih proračunov materialno ali denarno podprl najbolj delavna kulturna društva. V tem poslovnem letu je že obdaril ljudske knjižnice s knjigami v vrednosti nad 100.000 dinarjev. Društvom Otočec, Trebelno, Ajdovec in še nekaterim je pomagal urediti odre, jim podelil oderske zavese ftd. Društvom Novo mesto, Dvor in Mokronog je dal kipe maršala Tita. S ki-nopredstavami nudi kmečkemu ljudstvu zdravo, veselo in vzgojno razvedrilo. V zimskih mesecih pa bo spet prbrejal predavanja ljudske univerze, zimske kmetijske tečaje in gospodinjske šole in tečaje. Se z večjo pripravljenostjo naših vaških organizacij in društev bo kulturno* izobraževalno delo dobivalo vedno večjo vrednost, naše dolenjske vasi bodo dobile nov lik, Izobrazba ljudi se bo stopnjevala ln utrjevala socialistično zavest. A. Z. revolucijo v zmago in socializem in pomen Skoja v povojni izgradnji, gospodarski in ideološki. Svetla je ta pot, pot žrtev, junaštva in herojev mladincev skojevske organizacije, ki so za zmago socializma, za svobodo, dajali ne samo svoje kipeče mladostne moči, temveč tudi življenja. Bila je lepa in pomenljiva proslava, kateri je novomeška mladina, ki je -napolnila vso dvorano, prisostvovala z očmi in i srcem, saj je bila to proslava j napredne mladine vseh petintri-desetih let, ki je rasla in se I vključevala v delo Skoja, orga- i nizacije, na katerih temeljih je nastajala in se razvila naša revolucija in naša sedanja svobodna, socialistična domovina. Na proslavi je sodeloval pevski zbor učiteljišča, recitatorski zbor gimnazije in Brank Elica s šopkom partizanskih pesmi na harmoniki. Slavnostni govor o zgodovini, pomenu in uspehih Skoja je imel tov. Hartman. V Novo mesto pride Akademski pevski zbor Že danes opozarjamo Novo-meščane na -svojevrstni kulturni užitek 29. oktobra, na večer občinskega praznika. Klub dolenjskih visokošolcev je kot svoj prispevek temu velikemu slavju povabil v dolenjsko metropolo Akademski pevski zbor — 80 pevcev, visokošolcev. Mladi akademski pod vodstvom priznanega glasbenega pedagoga in dirigenta Radovana Gobe*, pogosto nastopajo na naših odrih in so z uspehom predstavili našo pesem tudi že v tujini. Gostje bodo nastopili samo dvakrat, zato si vsi ljubitelji naše pesmi preskrbite pravočasno vstopnice v predproda-ji- Podrobnosti in uro obeh pevskih nastopov Akademskega pevskega zbora bodo pravočasno posredovali plakati. Klub dolenjskih visokošolcev ski sestanek na novomeški gimnaziji. Otroci ta podlistek bero, med tem ko prigode o malem Jodiju le malokateri bere. Seveda niso vsi otroci ia-ki, toda zadovoljuje le malo število, da z nerazumevanjem takega čtiva slabo vplivajo tudi na druge. 41. številka revije »Tovariš« je objavila Fr. Magajnovo »Kmečko idilo«. Zdi se mi, da ta spis nikakor ni za dorašča-jočega otroka, ki to revijo že zaradi slik kaj rad prebira. Snov, ki je v tem spisu zaje'.a, je kakor nalašč za otrokovo fantazijo. Posebno fantje so že po naravi bolj pretepaške sorte. Ce bo tak fant čital ta spis, mu bo njegove čute še bolj podžgal in bo tudi sam poskušal uveljaviti svoje pravice s pretepanjem. Spis je torej za otroka neprimeren- Se bolj neprimerni pa so izrazi in zmerjanja, ki so v tem spi- . su nanizana celo na račun matere in otrokovega rojstva. Zdi se, da je uredništvo »Tovariša« precej pogrešilo, da je prav v Tednu otroka objavilo ta spis, ki sploh ni preveč pri-n eren za objavo. Mnenja sem, da bi morala časopisna in re-viisk?. uredništva bolj paziti, kcj dajo v tj.sk, kajti, poudarjam znova, otrok bere najraje prav tisto, kar se mu odsvetuje g) i cio preoove. Nekaj podobnega je tudi z obiskom kino predstav. Š'iie otrokom sicer ne dovoljujejo obiska, zlasti večernih predstav, izgleda pri. da ti no pomaga dosti. Pogled h kino blagajni kaj hitro pokaže kako malo otroci upoštevajo p"fc-poved šole. Nekateri starši k", juh prepo,cci i> menda navkljub »hot*a legalis« jemljejo otroke k večernim predse vam- Tako vidijo otroci veliko filmov, ki niša zanje primerni. Zlasti velik vpl;v imajo nanje razn? tarzanščine in kavfcojska pretepanja. Posledica gled.-mi.i take film?ke p:; že se kaj hitro pokažejo in po navadi spremljaj? otroka celo daleč, če ne celo rse življenje. Prav bi bilo. da bi vodstva šol poostrila prepovedi obiska kino predstav, hkrati pa zahtevala od kino podjetij, da bi pe in poučne mladinske filme, cd časa do časa vrteli tudi le-Pametni starši naj bi se temu pridružili in prepričan sem, da bi ne bilo brez uspeha. Alkohol je tretji sovražnik naše mladine- Zlasti kmečki starši veliko greše, ko dajejo otrokom alkoholne pijače. Pogosti so primeri, da otrok zaj-trkuje namesto mleka in kave — žganje ali vino! Posledica tega je skrajno slab uspeh v šoli — in tudi uspehi — kasneje v življenju. Naravnost gnusna je navada tako v mestu kakor tudi na kmetih, da vodijo starši otroke v gostilne, kjer sede v zatohlih, smrdečih gostilniških sobah po cele popoldneve in poslušajo razne neprimerne pogovore starejših, njih kvante in preklinjanje. Prvenstveno bi se morali starši sami zavedati kvarnih posledic tega. Če pa se ne, je treba pač z drugačnim posegom doseči, da se to že enkrat prepreči- Ne le šole, marveč vse organizacije, ki se kakorkoli bavijo z vzgojo mladine, morajo nemudoma poseči vmes in preprečiti še večie zlo. Ostro je treba nastopiti ta neusmiljeno kaznovati taka dejanja, posebno še starše, ki dajejo otrokom zjutraj alkohol. Nujno je treba doseči, da se bo v Novem mestu *\m-preje ustanovila brezalkoholna restavracija in zajtrkoval-nica. To je važno tudi za marsikaterega odraslega človeka, ki mu ni za alkohol. -r- Novo mesto slavi 29. oktobra drugič svoj občinski praznik > Stran 2 »DOLENJSKI LIST« ste*, a Po gotenski občini NAJKASNEJE V DVEH LETIH BO VSE ELEKTRIFICIRANO Tako pravijo na občinskem ljudskem odboru v Gotni vasi, Čeprav je njihova občina največja v Sloveniji, saj obsega 60 vasi in 8 zaselkov s približno 7.880 prebivalci. Vsa leta posvečajo veliko skrb elektriki, ki si jo ljudje zelo žele. Malo je takih, ki pravijo; »Ce je moj oče s petrolejko svetil, bom pa še jaz.« Zato tudi marljivo pomagajo pri napeljavi električnega omrežja. Narede skoraj vse sami, prispervajo pa tudi precej materiala. V gotenski občini je imelo precej vasi elektriko že pred vojno, posebno okoliške vasi Novega mesta, vendar jih je veliko ostalo brez razsvetljave. Po vojni pa so jo dobile že mnoge: Birčna vas in številne okoliške vasi-Letos je zasvetila električna luč v vaseh: Krka, Veliki Slatnik, Potovrh. Hrušica in PangerČgrm. V Podgrajskem koncu bo letos elekrificiranih 10 vasi. Transformator je že postavljen, treba bo napeljati, še omrežje. Tako je tudi na Dolžu. V pripravah je elektrifikacija Vek £krjanč in Bori-čeve^a. Ostanejo še vasi Mali Podljuben, Petane, Gor. Mra-ievo in Vrh- Tu bode* prihodnje leto začeli delati; te bo šlo vse po sreči, bodo dela tudi končali. Dalj kot dve leti pa se dela nikjer ne bodo zavlekla. Dve leti je sicer dolga doba, a z dobro voljo in medsebojno pomočjo se tudi mnogo naredi. Zato so prepričani, da bo v tem času vsa občina dobila elektriko. Tudi v najmanjših zaselkih bodo lahkj koristno uporabili dolge zimske večere za izobraževanje. Elektrika pa jim bo tudi pomagala, da bodo lahko opravili najtežja dela: cepci in drugo težaško orodje bo odšlo počasi v pokoj, ker se bo moralo umakniti stroju, ki bo olajšal človeku delo in ga tudi nadomeščal. PET NOVIH MOSTOV V cbčini Gotna vas je zelo živahna komunalna dejavnost. Popravili so precej poti, studencev, v marsikaterem domu je zasvetila elektrika-Imeli bodo kar pet novih mostov: na Rakovniku, pri Ko-vačiču na Hribu, v Regerči vasi, pri Otočcu in most, ki bo zvezal Stopiče s Težko vodo. Za vse te mostove je določil občinski ljudski odbor v svojem proračunu precejšne zneske, ki so jih uporabili za nabavo razstreliva in plačilo strokovnjakov. Tudi cement je v pretežni večini preskrbela občina. Veliko so opravili ljudje, saj prostovoljna dela, ki so jih opravili pri gradnji mostov presežejo znesel:, s katerim je pomagala občina. Most pri Otočcu gradi prav za prav občina Trška gora, vendar ga bodo uporabljali tudi prebivalci desnega brega Krke, ki spadajo v občino Gotna vas. Zato je gotenska občina priskočila na pomoč. V denarju je dala 100.000 din iz kmečkih gozdov je šlo nad 100 kubikov gradbenega lesa, kmetje so opravili za novi most 'udi precej delovnih dni in voženj- Most je sedaj že toliko zgrajen, da gredo lahko pešci preko. Ge bo šlo tako naprej, bodo tudi vozovi kmalu ropotali po njem. Teh bo gotovo precej, posebno na tržne dni, saj je z desnega brega Krke. zlasti iz okolice Šentjerneja precej kmetov, ki redno vozijo naprodaj v Novo mesto svoje pridelke, živino, prašiče in tudi Izdelke domače obrti (lončevina. predpražniki in podobno). Čeprav most še ni dograjen, je promet s pešci že živahen. Posebno šolskim otrokom se zdi imenitno, da lahko hodijo nad Krko. Ti gredo večkrat na dan po mostu, seveda tudi brez potrebe. Veseli so, da ne bo več treba čakati na prevoz čez Krko. To Je bilo zelo neprijetno in šolo so morali zamujati. Sedaj bodo te sitnosti v kraju. Novi most je res velika pridobitev za prebivalce na obeh straneh Krke. Tri občine imajo skrbi z novim mostom: Trška gora, Gotna vas in Šentjernej, čeprav si slednja preveč ne beli glave. Most pri Rakovniku je že gotov. Naredili so ga s podobnimi sredstvi kot onega pri Otočcu: nekaj občina, nekaj dajo sami in krepko primejo v roke, pa imajo. Tako bo tudi z mostom Stopiče—Težka voda. Drugače pa je z onim RegrČa vas — Novo mesto. Ljudje se za ta most ne zanimajo, pa ne zato da. morda ni potreben, ali pa da ga ne bi hoteli Imeti; temveč, kar odkrito je treba povedati: malomarni so- RegrČa vas je znana po zanemarjenosti. V zadnjem času se je sicer marsikaj popravilo, ne bi bilo pa treba poječi dalje nizaj, da bi ugotovili, da je to bila najbolj zanemarjena vas v novomeški okolici. Po težkih potih in o-koli hiš se je pretakala gnojnica, razdrapane, po večini s slamo krite hiše. slaba gospodarska poslopja, zapuščeni sadovnjaki in slabo obdelana polja kljub temu, da je kmetijska šola pred nosom. Izgledalo je. da hočejo ti ljudje dohiteti druge, zato so bil kar marljivi pri raznih izboljšavah. Pri pripravah za novi most pa so pokazali absolutno negativen in nepravilen odnos, kar se jim utegne maščevati. Občina je namreč predvidela za to gradnjo znesek, ki bi zadostoval, če bi ljudje prijeli za delo kot so drugod. Ce pa bodo še kaj o-klevali, bo šel denar tja. kjer so dela že v teku in so ljudje delavni, pa jim manjka denarnih sredstev. Seveda pri tem ne smemo oštevati samo Regerčanov, temveč moramo opozoriti vse, ki Jim bo služil novi most, naj se zganejo dokler je še čas. kajti čakal ne bo niti denar, niti čas. Jeseni in pozimi reka naraste in bo delo dosti težje, če bo sploh možno. Uspele razstave rodovne živine Živinorejski odseki kmetijskih zadrug novomeškega o-kraja so v jeseni priredili tri uspele razstave rodovniške -sivine. Razstave so bile 26. sept. v Veliki Loki, 3. okt v Šentjerneju in 9. okt. v Sentru-pertu. Na teh razstavah so živinorejski odseki pokazali, da so na pravi poti in pokazali so sadove svojega kratkega dela. Razstave so bile prve od leta 1945 dalje. Uspele so tudi glede števila razstavljene živine, razen v Veliki Loki, kjer je celodnevno deževje onemogočilo zadovoljiv prigon. Z ozirom na celotno število živine na teh področjih je število rodovniške živine še prenizko in skrb živinorejski odsekov za bodoče delo naj bo, povečati število rodovniške živine z nakupom, oziroma z vzrejo mlade živine- Molznost krav, katere so bile pripeljane na razstave je v splošnem dobra. Najboljšo molznost po zunanjih znakih, kakor tvdi po nepopolnih molznih zaključkih za letos, so imele krave s področja KZ Skocjan. Pri nekaterih kravah je že nepopoln 9 mesečni zaključek nad 2000 litrov mleka, pri kravi, last Ivana Novšaka iz Skocjana pa že znaša 3460 litrov. Iz teh molznih zaključkov je razvidno, da i mamo glede molznosti dober material, potrebno je krave samo izdatno in pravilno krmiti. Poleg izboljšanja prehrane živine je nujno tudi preskrbeti še boljše bike; ker je stanje bikov ravno pri teh živinorejskih odsekih še slabo. V primerjavi s prejšnjimi leti soži- TRIJE OBRTNIŠKI TEČAJI V NOVEM MESTU Letošnje poletje so bili v Novem mestu kar trije obrtniški tečaji: tečaj za čevljarsko krojenje tn risanje, tečaj za risanje in krojenje krojačev moSkih oblek in enak tečaj za krojače ženskih oblek. Vsi trJle tečaji so Izredno valni, predvsem pa je važen čevljarski prtkrojevalni tečaj, saj je preteklo od zadnjega tovrstnega tečaja že skoraj 20 let. Čevljarska obrt je bila takrat tako rekDč na robu propada. Trinajst čevljarjev >e je v Novem mestu, ki Je tedij štelo okrog 4600 prebivalcev, dobesedno dušllo v poplavi več ali manj kvalitetnih tovarniških izdelkov. Največ preglavic je čevljarjem povzročalo podjetje Bata in pa čevljarska delavnica Grilc & Comp., kateri Je tedanja obrtna oblast kljub temu, da Je trinajst Čevljarjev zaradi vedno naraščajoče konkurence propadalo, izdala obrtno dovoljenje za čevljarsko obrt in Ji dovolila veliko raV gotovo katera pogoje za osamosvojitev. ji!a, med Jem ko jim dragocena gnojnica teče po cesti in se jim hlevski gnoj suši na soncu in vetru. V Beli krajini ima namreč od skupnih 4500 kmečkih gospodarstev urejena gnojišča samo 250 gospo-(fafVtev. 'Iako gre letno na stotine vagonov v nič prav tifftega gnojila, ki ga belokranjska /einljn najbolj potrebuje. Poleg tega imajo neurejena gnojišča negativno postavko v pogledu zdravstvena in kulturne ravni podeželja, Skratka, kot prvo nalogo pri dviganja kmetijstva v Beli krajini je potrebno začeti načrtno reševati to vprašanje, kajti tudi te ne bodo dobro rodilo brez zadostne pognoji t ve- Okrajna zadružna zveza v Črnomlju ima i/delun stroškovnik za gradnjo gnojno jame in gnojišču zu povprečno 6 glnv živine. Po tem predračunu bi stala taka gradnja okoli n>.00() din, <>d tega samo gradivo blizu 100.000 din. To je pa znesek , ki gn belo. kranjsko kmečko gospodarstvo ne prenese v enem ali dveh lelili- Tu je potrebna [x>m<.č v kreditu ali regresu na gradivo, zlasti cement in betonsko železo. Predvidevajo, da bi bilo potrebno zn vsak,> gnojišče z gnojno jamo za 6 <;Inv živine. VBaJ 60.000 din kredita ali regresa, računajoč pH tem, dri bi v«nk gospodar še sam prispeval z. delom, vožnjami in morebitnim Frndivom, najma?it 55.000 din. Ce vzamemo v poštev kot nujno, da bi bilo potrebno z ertrom na vnfcnost tesa problema, zgraditi in "rodili v Beli krajini v«mj "5500 gnojišč in gnojničnih jnm. potem bi bilo po bilo odlično. Razstavo so obiskali tudi državni sekretar za gospodarstvo ing. Tepina, po* sianec Niko Šilih, predsednik OLO Zupančič Viktor, predsednik gospodarskega sveta Vale Maks, predsednik OZZ Pire Tone in ostali. Sam rezultat ocen je bil sledeč: v II. razred so bili ocenjeni 4 biki, 7 bikov pa v III. razred. Od krav sta bili ocenjeni v I. razred 2. v II. razred 10, v III. razred 59 glav. Od telic je bila ocenjena v II. razred 1. v III. razred 12 glav. Prvo nagrado za bika je prejel Cugelj Franc iz Vrha, za kravo sta prejela prvo nagrado dva: Bogo 2gajnar iz Mirne in Anton Mlkec iz Brinja. Komisija se ni mogla odločiti, kateremu naj podeli prvo nagrado in je bila rešitev glede skupne delitve prve nagrade najbolj pravilna. Prvo nagrado za telico je prejel Jože Jaki iz Sentruperta. Kakovost razstavljene živine je bila v pasemskem oziru slabša, ker meji na pasemsko mešano področje. Razstavljeno je bilo malo telic zaradi tega, ker živinorejski odseki delujejo šele od lanskega leta. Skupno je bilo razdeljeno za 160 000 din nagrad ln večje število priznanj. Lične diplome sta prejela tudi živinorejski odsek Sentrupert in Mirna. Da so razstave lepo uspele, Imajo zasluge živinorejski odseki, ki so se dobro pripravili, kakor tudi okrajna zadružna zveza in okrajni ljudski odbor, ki sta prispevala izdatne denarne prispevke za podelitev nagrad. Ing. Lovko Pri Žabji vasi naglo raste veliko podjetje Agroservis Prav na meji Novega mesta in Žabje vasi delavci gradbenega podjetja »Krka« že od spomladi kopljejo temelje, planirajo svet, postavljajo opaže ln betonira jo ogrodja velikih modernih stavb. Tu gradi Okrajna zadružna zveza Novo mesto veliko mehanično delavnico za vse vrste strojev. Velike svetle delavnice, ali bolje — dvorane Agroaerviea, bodo vse iz želez.obetona, tudi stresna konstrukcija in okenski okvirji. Glavne delavnice so bile že prejšnji teden zbetonirane do strehe, na tleh pa so vlili lz železobetona tudi dele strešne konstrukcije, katere bodo sedaj s pomočjo posebnih priprav dvignili in namestili na betonske nosilce. Dela pri giradnji tega obrata dobro napredujejo. Upravno po- NOV ZAKON 0 GOSPODARSKIH SODIŠČIH 27. septembra je začel veljati zakon o gospodarskih sodiSč'ih. po katerem postanejo okrožne državne arbitraže okrožna gospodarska sodišča, republiške državne arbitraže vlšju gospo-natlka sodlSča ln glavna gospodarska arbitraža vrhovno gospodarsko sodišče. S tem zakonom pa Je ukinjena zvezna državna arbitraža. Gospodarska sodišča bodo sedaj reševala spore gospodarskih in zadružnih organizacij, ustanov s samostoj-s nlm finansiranjem slopje je že dogotovljeno. V njem je pole« upravne pisarne tudi trgovina rezervnih strojnih deJov ter delov za avtomobile. Trgovina že posluje, prav tako že teče prodaja tekočih goriv ln maziv. Tri rdeče črpalke stoje pred poslopjem, toda pod streho in avtomobllistl ge jih pridno poslužujejo. Za dohod do Črpalk in poslopja so zgradili krajšo obvozno cesto. Zraven trgovine s potrebščinami za motorje in vozila, je velika svetla dvorana novih vozil in strojev. Tudi upravna stavba z lokali vred je grajena v modernem slogu in v tem oziru J« Tes nekaj novega za Novo mesto, ki ima povečini stare nesodobne lokale. Novo nasitajajoče podjetje pri Žabji vasi, ki Je deloma že začelo obratovati, ima dobre pogoje, d« se v bližnji prlhodnjo-stl razvije v velik sodoben obrat, kakršnega naie gospodarstvo sedaj zelo potrebuje. Za leto« predvidene gradnje pri tem podjetju bodo navzlic raznim težavam končane pravočasno. Iz Črnomlja Občinski ljudski odbor je oskrbel Skropilce za Škropljenje cest. Vendar Je škropljenje v Črnomlju zelo neprijetna stvar, ker kolesa škropilnice zelo ropotajo. Zato bi bilo treba nabaviti gumijasta kolesa in Škropljenje bi potekalo v miru. Vzgaiaimo z ljubeznijo svojega prvo- I hudih napadih trme odpovedali, snlla k sebi, je pomagalo le nekaj kapelj vo- Mlada mati je rojenca prvič stl Brezmejna sreča Jo je prevzemala in nežen poljub je pritisnila na otrokova lica. OtroSka n«>govalka je bila takih prizorov vajena. V svojem življenju po Je videla toliko lju-bpv.nl kot brezbrižnosti do otrok, da je to vložila v besede: »Toliko ljubezni kot Jo v tej uri čutite Vi do otroka, bi moral vsak otrok čutiti vse življenji« od svojih staršev.« Kdo ve, je takrat mati razumela te besede, aH nI morda negovalki tokrat celo zamerila strogega nauka, Vendar se Je njenih besed poznejša leta še velikokrat spominjala ln so JI pomagale preko mnogih vzgojnih težav. Ze takrat, ko Je nekoliko razvajen Martlnek uveljavljal svojo voljo s trmastim cepetanjem In valjanjem po tleh, je hitela ^anu'njati dobro besedo s palico, a se Je pravočasno spomnila, da ljubezen In dobra voljo več zalezeta. Kadar sta v prav pomaga de za vrat malega poniglavčka, ki se Je tega Vrav posebno bal. Ko Je rasel v prva leta predšolske dobe, je v nJem vse bolj rttated čuden pojm lastnine. Ugrabil Je Igračo nič hudega slutečega soigralca, opeharil deklico za njeno punčko, si lastil žogo, kt Je priletela do nJega. Saj bo postal še tat!« je nepremišljeno pripomnila neka soseda. Mati Je spet pripravila palico, da Martinčku izbije to lastnoit (ln svojo Jezo zaradi teh besed). A ljubezen je bila močneJSa in z vztrajnim prigovarjanjem ln dobrimi besedam: jo deček opustil tako prilaščanje tujih Igrač. »Clm večji so otroci, tem večje so skrbi t njimi!« To Je spoznala tudi ta muti. »V loll se i«' surovo obnašal,« je nek j dm> prlnoael opomin v Kvetkti \i liodpls. »Tako lepo sem ga učila, se trudila z njim, ga navajala le na dobro —- a to Je moj uspeh!« Je postala malodušna. A. tudi tokrat Je dober nauk in dobra beseda dosegla svoje. Maili Šolar Je med solzami obljubil, da ne bo nikoli več takšen. Do danem to svojo besedo drži. In ko se je v naslednjih Jetih kopičilo njeno delo, ter sta Ji razen Martlneka rasla v življenju še hčerka in drugi sin. Je mnogokrat dvignila roko nad utroet, da jih za večje ali manj-3e prekrške fizično kaznuje. Ljubezen pa Je bila pogosto močnejša in roka Je omahnila, ne da bi udarila. ■Besede negovalke so ml vsa leta bdele pred očmi. Vzg.VaJmo I ljubeznijo ln požrtvovalnostjo ter veliko mero simopremag"-vanjn« — to Je moje vodilo, ki ie naredilo lz mojih otrok pridne, samozavestne in odkrite mla-le ljudi, ki so jih njihov oče, •zgojlteljl ln znanci, predvsem >a jaz srčno veseli,« Je dejala mati, ki jo ljubezen do otrok vodi v pravo vzgojno smer. •DOLENJSKI LIST« Stran S Toplicam za Teden otroka V Dol. Toplicah so prav lepo izpeljali Teden otroka. Zasluge ima predvsem Društvo prijateljev mladine, prosvetni delavci, pa tudi — topliški gostje- Najprej je Društvo prijateljev mladine uspešno Izvedlo nabiralno akcijo, si tako oskrbelo denarnih sredstev in nabralo tudi precej sadja za obdaritev predšolskih otrok na prireditvi, ki so ji dali Ime Pozdrav jeseni. Nato so Topli-čani med tednom pripravili prireditve. Tako je prišlo v Toplice gostovat lutkovno gledališče iz Novega mesta. Prof. Dušan Modic, ki ga vodi, se je z veseljem odzval povabilu. Nastopilo je z igrico Janko in Metka v enem popoldnevu dvakrat: za predšolske in za šojske otroke. Prireditev Pozdrav jeseni je bila zaradi slabega vremena Šele v nedeljo popoldne. Štirideset predšolskih otrok je s harmoniko prišlo na lepo okrašen zdraviliški vrt, kjer jim je jesen razdelila svoje darove: sadje, kekse in druge slaščice- Posebno skrb pa so TopJI-čani posvetili roditeljskemu sestanku. Bil je v nedeljo dopoldne. Zanl so pripravili bogat program. O pomenu Tedna otrcka je v uvodu iDrego-vorila ravnateljica nižie gimnazije Črne Panika. Nato je imela referat o vzgoli otrok učiteljica Cirila Novinec Sledilo je predavanje i»r»t Do-bovška o vplivu telesne vzgoje na mladino. Zanimivo pre- Predavcmje o radarju v Ribnici Združenje rezervnih oficirjev — UliOJ — Ribnica prireja vsako drugo nedeljo v mesecu sestanke, oziroma predavanja za svoje člane. Tako je tudi preteklo nedeljo (10. X.) organiziralo zanimivo predavanje o pomenu in uporabi radarja. Predavanje (udeležilo se ga je nad 40 rez. oficirjev) je bilo podkrepljeno s slikami in razlago na tabli. Predaval je kapetan JLA Danilo Mohar. Udeleženci so zanimivemu in razumljivo podanemu predavanju vseskozi živahno sledili. Po predavanju so še dolgo razpravljali o zanimivi jz-najdbi — radarju,~ki služi za vojaške kakor za mirnodob-ske namene. V bodoče bi bilo zaželjeno, da se na taka in podobna predavanja povabi tudi rezervne podoficirje. —že m— davanje so spremljale Še ski-optične slike- Komandir LM poročnik Krebelj Jože je govoril o prometu in nesrečah, ki nastajajo zaradi otrok. Predsednik občinskega sveta za prosveto in kulturo Henig-man Pepca je imela referat o družbenem upravljanju šol in poročala o delu občinskemu sveto za prosveto in kulturo. Starši, bilo jih je 82, so z zanimanjem prisostvovali celotnemu programu in sodelovali v razgovoru. Na tem sestanku so izvolili že tudi zastopnike staršev za šolski svet. Ob koncu Tedna otroka pa so Topličane Iznenadili topliški gostje iz zdravilišča. Iniciativni Šef novomeške postaje Smauc Karel je navdušil ostale, da bi pogostili tiste otroke topliške šole, ki so letos prvič prestopili šolski prag. Gostje so postavili svoj pripravljalni odbor in začeli z delom. Vsi gosti, okrog 40, so odstopili od svojih obrokov peciva in eno malico ter pogostili v zdraviliški dvorani 63 malčkov. Poleg tega so plačali zdravilišču vse stroške, ki so bili s prireditvijo v zvezi. Ostali denar, to je 2.500 dinarjev, pa so poklonili Društvu prijateljev mladine v Toplicah za pomoč najpotrebnejšim otrokom. S tem so topliški gostje dokazali, da so krepko povezani z našo družbeno stvarnostjo k<*r so tudi v času oddiha in zdravljenja tesno povezali s prizadevanjem kraja, kjer bivajo le začasno in pripomogli, da se je Teden otroka v Toplicah tako lepo zaključil. A. P. Novice iz Velikega Gabra S koloradskim hroščem smo za letos opravili. Zadnje ličinke so se pojavile še koncem avgusta in v začetku septembra. Izkušnje so pokazale, da je škropljenje še najbolj učinkovito. Kmetje se prito- Uspel roditeljski sestanek v Metliki Na dobro obiskanem rodi te j-skem sestanku, ki ga je sklicalo vodstvo tukajšnje gimnazije, so se starši in vzgojitelji pogovorili in pretresli celo vrsto vzgojnih problemov, ki naj dijakom zagotove nemoteno in uspešno šolanje. Zlasti je starše otrok, ki so precej oddaljeni od šole, skrbela prenapol-njenost v Dijaškem domu. Dom, ki lahko sprejme 50 dijakov, je namreč že napolnjen, in sicer so v njem v glavnem sirote padlih borcev. Na sprejem čaka trenutno še 26 dijakov. Dokler ne urede v Dijaškem domu še dve sobi na podstrešju, kamor bodo namestili garderobo, spodaj pa s tem pridobili dve spalnici, bodo starši skušali najti za svoje otroke stanovanje v mestu, hrano pa bi ti dijaki dobivali v Dijaškem domu. Ker je ta roditeljski sestanek padel v Teden otroka in v Teden muzejev, je etaržem prav nazorno spregovorila o zdravstvenovzgojnih problemih dijaka prof. Zora Herako vič, medtem ko je prof. Jože Dular starše seznanil & pomenom Tedna muzejev in zaščite kulturnih spomenikov. V ČRNOMLJU JE SPET ENEMU »POČIL LONEC« Kadar v Črnomlju komu onemogočijo življenje na račun skupnosti, pravijo, da mu je počil lonec. Pred kratkim se Je to dogodilo upravniku Brivskega podjetja J. S., kateremu je občinski ljudski odbor odpovedal službeno razmerje zaradi nepoštenega upravljanja podjetja. Ker odstavljeni upravnik J. S. sedaj govori po mestu, da Je bil odstavljen zato, ker se je baje zameril nekaterim vodilnim funkcionarjem v Črnomlju, katere je kritiziral po raznih Javnih lokalih, je potrebno navesti nekaj podatkov o vzrokih njegove odpustitve. Upravnik Brivskega podjetja J. S. je s svojim nepoštenim upravljanjem znatno oškodoval podjetje. Funkcijo upravnika in blagajnika Je združil skupaj v svoji osebi, da Je laže izvrševal razne nezakonitosti. Upravnega odbora in drugih organov delavskega samoupravljanja ni upošteval, ampak je delal po svoje. Med tem, ko je sebi določil plačo 12.000 din na mesec ln si jo tudi redno izplačeval celo vnaprej, niso drugI uslužbenci prejemali plače tudi za več mesecev, ali pa so prejemali le minimalne plače zaradi pasivnosti podjetja. Evidenca v podjetje Je bila skrajno slaba, blagajniške priloge in računi pa kažejo očiten kriminal. Neki neupravičeni primanjkljaj Je enostavno naprtil neki uslužbenki, češ da ji Je preveč izplačal. Ker je živel razkošno, mu mesečni prejemki niso zadoščali. Jemal je denar iz dnevnega izkupička, kolikor Je pač potreboval. Ob neki priliki je vzel lz blagajne 800 din ln rekel, da gre na golaž. Ko so ga uslužbenke opozorile, da blagajno na ta način ne bo čista, Je pripomnil: »Zakaj pa imamo radlrke?t Kaže da se je teh sam pridno posluževal, «aJ Je veliko prilog z dnevnimi Iztržki radlranih in poprnvljenlh. Samo v enem mesecu je bilo deset takih primerov. Denar, ki ga je prejemal za podjetje, je večkrat kratko-malo vtaknil v svoj žep. Da se Je bolj izkazal »gazdo«, so mu morale uslužbenke prinašati v brivnico pivo ln cigarete. Zelo rad Je tudi »službeno« potoval, posebno v Zagreb. In sJ za vsako potovanje Izplačal lepe dnevnice. Med drugim Je popravil itevllke na devetih računih. prav tako Je prodal električni brivski aparat, last podjetja vreden 10.000 din in si denar prilastil. V podjetju je navedel, da je dal aparat v komisijsko prodajo, potrdilo pa izgubil. J. S. Je prlgoljuianl denar pridno zapravljal po gostilnah, žujejo, da je škropivo pantan-kan navzlic regresu še vedno drago. Prašenje s pantaka-nom zanesljivo uniči vse ličinke, le kak starejši hrošč preživi prašenje in še to redko kdaj. Zaradi nerednega zatiranja koloradskega hrošča je bilo pri nas nekaj prijav in vsi ti posamezniki bodo kaznovani- Prihodnje leto se bo potrebno še bolj živo oprijeti borbe proti temu škodljivcu, da ga bomo vsaj omejili, če že ne zatrli. »v Na nedavni seji prostovoljnega gasilskega društva je bilo sklenjeno, da je treba čimprej zgraditi poleg gasilskega doma stolp za sušenje cevi. Ta sklep se že uresničuje. Tudi za gradnjo postaje je j že vse pripravljeno in komaj čakaano, da bomo pričeli z delom. Skoraj vsa razpoložljiva delovna sila, zlasti pa mladina, je sedaj zaposlena pri gradnji avtoceste* Večji kmetje, ki potrebujejo tujo delovno silo za poljska dela, jo zaradi tega kar težko dobijo. Zaslužek na cesti je pač stalen, poleg tega pa so vsi socialno zavarovani za vsak primer. Z roditeljskega sestanka v Sušju V osnovni šoli v Sušju pri Ribnici je bil v nedeljo 10. oktobra prvi- roditeljski sestanek v tem šolskem letu. Roditeljskega sestanka se je udeležilo okrog 30 staršev otrok, ki obiskujejo to šolo. Sestanek je odprl upravitej šole tov. Grebene. V daljšem referatu je razvil lepe misli v zvezi Tedna otroka. Nato so ojbravnavali vprašanja vzgoje otrok na konkretnih primerih. Učiteljstvo ima na tej Šoli precej težko delo zaradi pomanjkanja učnih prostorov. V eni učilnici sta po v katerih je tudi izzval veliko dva rQJ!™da skllPaj. fr* <»-neredov a svojim strupenim je- Iavnavan.l" lfWf*?*L l°" zikom, ki ga je vihtel prav nad !arJeY *h šolark, ki slabo do. vsakim kot vojno kopje. Zaradi i JpmaJ° u?n<> sn»v- s.e J* Ma-tega mu je gostinsko podjetje \ gMft da SVV *™ku Seveda si Je vedno znal polska- Jffi?*0 £°močl P" "C€n!u-11 primerno družbo, s katero Je |J*? ™e bre.m« n* *%• zapravljal denar podjetja. Lepo 1, JJja. O vseh teh vprašanj.h je živel ob vinu in kitari kot■ R°7 faz?.ravi gStff** ™v* pravi črnomeljski princ Karne- s^ars, Rod.teljsk, sestanki Hnldor mn nI _ nočil lonec. 1 g "»J m »U k večkrat. Saj bodo v največjo korist tako staršem, učiteljstvu in Šoloobveznim otrokom. Sklep staršev na tem sestanku, da bodo poslej bolj skrbeli za vzjojo svojih otrok, je pokazal ?e prvi uspeh tega se* stanka, K-e val, dokler mu ni — počil lonec, Ko so J. S. dostavili odslovit-veni dekret, je začudeno vprašal: »Kam bom pa sedaj Sel?« Da, to bi se mogel vprašati prej, Morda bi ga tako vprašanje v času službe rešilo vseh posledic, z družbeno lastnino. Najprej bo sedaj je očividno že prepoznu ki Jih bo Imelo njegovo početje sodišče povedalo kako ln koliko, potem bo Sele lahko vprašal, kam sedaj. Na tak položaj prav gotovo več ne. Sedaj, ko je odstranjen s položaja upravnika in Izročen Javnemu tožilstvu, uslužbenke v podjetju povedo marsikaj tudi o njegovih odnosih do njih. A. M. V kleti se je obesila V soboto popoldne 9. oktobra se je po Sodražici in okolici hitro raznesla vest, da se je Arko Karolina iz neznanih vzrokov obesila. Z možem sta se ves čas v zakonu dobro razumela. Usodnega popoldneva je ^nenadoma odšla iz hiše. Mož je mislil da gre žena na polje; Ko je dolgo časa ni bilo nazaj, je šel v klet misleč, da se morda tam mudi. Zagledal je ženo obešeno na vrvi in že mrtvo. Pokojnica je bila stara okrog 50 let ter zapušča moža, ki si njene smrti, oziroma vzroka za nasilno smrt, ne zna tolmačiti. Menda bo Še najbolj verjetna sumnja, da je to storila v duševni zmedenosti- Pokojna je bila pri ljudeh zaradi mirnega značaja in delavnosti zelo priljubljena. IZ METLIKE Gradbena dela pri »Belo-kranjki«, tovarni pletenin in zaves, lepo napredujejo. Ker pa je vedno krajši dan in ker se boje, da bi delo ne prehitela in zavrla zima, bo gradbeno podjetje Pionir delalo tudi v poznih večernih in zgodnjih jutranjih urah. Isto podjetje Je v začetku tega meseca pričelo graditi ob cesti proti kolodvoru tudi štl-ristanovanjsko hišo za uslužbence nove tovarne. Kakor tovarna tako mora biti tudi ta hiša do novega leta pod streho. Osem kilogramov težkega soma je ujel na sotočju Kolpe in Lahinje metliški magister tov. Gojko Jug. Sicer ta teža ni kaj posebnega, saj sta pred dvema letoma dva ribiča v Kolpi ujela celo 52 kg težkega soma. Toda tu love to ribo le na črva in školjko, tov. Jug pa je ujel soma na blestivKO in ga srečno privlekel na suha Za začetek letošnje trgatve je bil na okraju določen 15-oktober, vendar so zaradi deževja, kije nastopilo zadnje dni in povzročilo, da je pričelo grozdje pokati in gniti, začeli kmetje trgati že 11. oktobra. Tiste nestrpneže, ki so trgali že takoj po prvem oktobru, pa so popisali in bodo zaradi svoje nediscipliniranosti plačali globo. -r Literarni večer v Metliki in Črnomlju Dvajsetletnico izhajanja Ljudske pravice je 13. oktobra proslavila tudi Metlika z literarnim večerom. Zbranemu občinstvu je o razvoju ln pomenu napredka tiska govoril tov. Maks Vilfan, nakar so s svojimi deli nastopili člani Društva slovenskih književnikov. Prvi je prebral nekaj svojih pesmi Peter Leveč, ki se je poleg tega predstavil tudi z močno doživeto osebno li riko- Njegov tovariš Beno Zupančič je prebral prozo Idila s konji, nakar le recitiral svoje pesmi Cene Vipotnik. S prozo o Našem morju je priljubljeni pisatelj France Bevk zaključil zanimiv večer. SUčen literarni večer so imeli prejšnji dan tudi v Črnomlju, kjer je poleg gori Imenovanih književnikov govoril o pomenu in nalogah naprednega tiska predsednik okraja tov. Janoz 2unič. Literarni ve čer je poživil s svojo pesmijo črnomaljski moški oktet. -r PctaSR.Io Ns vest v naSem listu pod na-slovotn »Ubil ga Je.« ki je bila objavljena v 38. Številki na strani 5,000 dobili lz tnerodajnega mesta : letirrt! pojasnilo: Ohtukclja pokojnega cvetka iiiiiiiiin.-i Je pokazala, da Je pri nJem nastopila smrt zaradi zadušitve z mrsom ln ne zaradi udarca ■ stolom po glavi. m ®'t d «*..». ♦»»»»»»»♦♦♦•»•»»♦♦♦•»•♦»•»»S* V DOMOVINO JE PRIŠEL UMRET V domovino je prišel umret Prejšnji teden so pokopali v Metliki 74-letnega Jurija Gornika, ki se je komaj pred dvema mesecema vrnil iz Amerike. Pokojni Gornik je bil kmečke: ga rodu. Poln moči in zdravja se je v mladosti izselil v Ameriko, kjer je bival polnih 43 let. V tujini je pustil vse svoje sile in moči, pred smrtjo pa ti je zaželel videti še svojo staro domovino, drago Belo krajino, znance ter sorodnike. Ta želja se mu je tudi izpolnila, žal samo za kratek čas. Bil je ves čas svojega življenja v naprednih vrstah. Izredno rad je bral knjige naprednih pisateljev in še posebej je čislal dela pisatelja Louisa Adamiča. Bil je tudi naročnik Dolenjskega lista. Vsi, ki so ga poznali, ga bodo ohranili v lepem spominu. vv đazpred soatsca Hud napad skupine delavcev na vrtiljakarja To se je zgodilo na Hribu pri Loškem potoku letos 11. julija. Potujoča družina Viktorja Hajhada je prišla v )oš-kopotoško občino, in se ustavila na Hribu. Tu so postavili vrtiljak in druge priprave za igranje. V nedeljo popoldne 11. julija je bilo okrog vrtiljaka polno ljudi, med njimi tudi skupina delavcev iz Dalmacije, zaposlenih pri gradnj:' deč, kaj se pripravlja, hijO stekla po miličnika. Med tem pa je skupina navalila na lastnika vrtiljaka in ga s kamnoni podrla na tla. Razbili so tudi vse šipe na potovalnem vo'.u in je velika sreča, da ni bil pri tem zadet 9-mesečni otrok, ki je ležal v vozu. Miličnik je res kmalu prišel in prepodil nevarne napadalce. Bojevita skupina se je po- CRNOMELJ V Črnomlju so ustanovili Ra-dioklub, ki je organiziral tečaj za telegrafiste in radioamaterje. Klub bo v kratkem začel sprejemati popravila apa- j zborov"in harmonikarjev Bele ceste. Menda iz same hudobije | tem po nastopu miličnika re? je delavec Kuzma Vidrič pri j odstranila. Napadači so odšli v poizkušanju sreče z metanjem |vas Travnik v gostilno, toda žoge, nalašč vrgel žogo v raz- | huda jeza na lastnika vrtilja-stavljene dobitke. Zaradi tega j ka se jim še ni polegla. Nekdal je prišlo z lastnikom, ki ie izmed njih je stopil v barako proti takemu početju ostro na- J v vasi Šušnjak do ostalih de-stopil, do prepira- Vidriču so j lavcev in jih povabil na po-priskočili na pomoč delavci iz j moč za ponovni napad- Okrog njegove skupine, prav tako 18. ure se je zbrala še večja Dalmatinci, med njimi pa tudi j gruča bojevitih napadačev. domačin iz Malega loga Ivan j Oborožili so &e z železnimi pa-Samsa. Rajdohova žena je, vi- j licami in koli ter kamenjem in --—-— v obkoljevalnem manevru po- __ , . loči*«*.*«*. novno naskočili vrtiljakarja in V okviru občinskega praz- -egovo skupino> oziroma dru-nika, bo na Vimci pn Crnom- : lju dne 21. oktobra veliko tekmovanje vseh tamburaških ratov, opravljal pa bo tudi vsa flnomehanična dela. V klubu je veliko mladih ljudi, zato se ni bati, da bo prenehal z delom. krajine, na katero vabimo vse tamburaške zbore in harmonikarje. Najboljšim bodo podeljene denarne nagrade in diplome. DR. NIKO 2UPANIČ - častni Slan Belokranjskega muzejskega društva Pred kratkim je bila v prostorih Belokranjskega muzeja v Metliki majhna intimna svečanost. Predsednik Belokranjskega muzejskega drnStva prof. Jože Dular Je ob navzočnosti društvenih odbornikov, zastopnikov mestne občine ln prestavnikov Sveta za prosveto in kulturo lz Črnomlja izročil diplomo častnega Članstva belokranjskemu rojaku univ. prof. đr. Niku 2upaniču. V kratkem nagovora je poudaril predvsem Zupaničeve zasluge, ki Jih Je imel kot prvi ravnatelj novoustanovljenega Etnografskega muzeja » Ljubljani, ki ga Je vodil od 1920 do 1940, torej polnih dvajset let. L. 192« je pričel izdajati znanstveni list Etnolog in je do 1. 1941 uredil vsega skupaj 13 knjig ter so v nJem poleg Slovencev prl-občevali svoje znanstvene razprave tudi Srbi, Hrvati, Cehi, Poljaki, Rusi in Nemci. V svojem Etnologu in drugod Je dr. Zupanič objavil vrsto kvalitetnih razprav in z njimi seveda posegel tudi v rodno Belo krajino. Tako Je prvi razdelili Belo-kranjce po dialektih, razložil Je ime »grk«, ki pomeni na Belokranjskem velikana, napisal je psihološko in zgodovinsko dobro utemeljeno Studijo o nastrižnem kumstvu v Beli krajini; imena naselij, domov in rodbin pa so ga napotila k temu, da jih je za- krajinl. Mnogo razprav čaka Se objave, tako razprava o belokranjskem »zlem bogu«, o Iliji Gregoriču, Juriju Križaniču itd. V teh letih pa Je dr. Zupanič posegel tudi v psihologijo, zlasti ko Je 1. 1935 predaval v Berlinu o rasni estetiki jugoslovanskih ljudstev in tako vpeljal novo panogo v etnološko znanost. Dr. Zupanič pa se ni držal samo suhe znanosti, ampak ga Je zanimala tudi lepa literatura. Napisal je spomine na pesnika Ketteja, s katerim je prijateljeval za časa svojih Studij v Novem mestu. Razlskaval je rod in mladostna leta Viničaka Otona Zupančiča. Prav zdaj pa zbira življenjske podatke in oživlja literarna dela Ane Fabijanove, ki je kot učiteljica poučevala v Beli krajini in tu tudi umrla. Zdaj pripravil a njeno zbrano delo, ki bo to nadarjeno, a pozabljeno pisateljico pokazalo v pravi luči, saj se more marsikatera njena črtica in novela meriti celo s Cankarjevimi Vinjetaml. L. 1940 Je dr. Zupanič zasedel stolico za etnologijo na ljubljanski univerzi, kjer delule Še danes. Tako na našem najvišjem učnem in znanstvenem zavodu vzgaja nove kadre študentov-etnologov in jim posreduje svoje bogato znanje. Svojemu rojaku dr. Zupaniču čel raztskavati kot pomožni vir želijo Belokranjci Še lepo vrsto za zgodovino preseljevanj v Beli t zdravih, znanstveno plodovltlh let. žino in imetje. Tega načina napada so se najbrž poslužili zato, ker jim je Rajhad navzlic poškodbi pri prvem napadu ušel z drugimi člani družine vred. Tokrat se je šlo -'e bolj zares. Napadalci so med drugim prevrnili pod cesto stanovanjski voz, ga razbili, obenem pa uničili drugo opremo. Skupno so povzročili škode nad 150.000 din- Le takojšen odločen nastop miličnikov je preprečil, da ni prišlo do česa hujšega, pa še miličniki so imeli precej opravka, predno so ukrotili napadalce. Pred okrožnim sodiščem v Novem mestu, kjer se je ta nevarna »borbena« skupina zagovarjala, so skoraj vsi trdili, da se ne čutijo krive. Vsega naj bi bil kriv lastnik vrtiljaka, ki ni dovolil, da bi mu posamezniki iz skupine delali škodo iz same objestnosti ali hudobije. Senat okrožnega sodišča seveda glede krivde ni bil takega mišljenja kot obtoženci, zato jih je obsodil na zaporne kazni Kuzma Vidrič 8 mesecev strogega zapora, Ante Bsij*k 7 mesecev strogega zapor*. Drago Babic 6 mesecev strogega zapora, Ante Baljak (št. 2) 3 mesece zapora, Ivan Vadnič 3 mesece in 15 dni zapora, Peter Baljak in Ante Lončar vsak na 2 meseca zapora, ter Ivan Samsa 1 mesec zaporn. Sime Lončar je bil oproščen, Ivana Vrkiča pa čaka njegov delež, ko ga izslede, ker se pozivu na razpravo ni odzvaL odlična kvaliteta zmerna cena uaodno pranie-to so odlike Peron praške za oranie finih tkanin Kino KRKA Novo mesto Od 22. do 25. oktobra: argentinski film: »ONECaSCENA«. od 26. do 28. oktobra: francoski film: »UMOR«; od 29. oktobra do 1. novembra: švedski film: »MARGIT«. Potujoči kino Novo mesto V petek, 22. oktobra: predvaja film MENTON PRI FILMU ob 19. uri v Orehovlci — Sola; v soboto, 23. oktobra: isti film ob 19. uri v Mirni peči; v nedeljo, 24. oktobra: isti film ob 14. uri v Ambrusu in ob 18. url v Zagradcu. — Pričetek točno ob napovedanem času. Kino Dolenjske Toplice 23. ln 24. oktobra: ameriški barvni film: VESELO IN BREZ SKRBI; 27. in 28. oktobra: francoski film: •PARADA IZGUBLJENEGA ČASA«. Kino Crnome!) 28. ln 27. oktobra: »STEKLENA MENE2ARIJA«. 28. ln 29 oktobra: »MOJ SIN PROFESOR«. Kino Loški potok 30. ln 81. oktobra: mehiški tum: »EN DAN ŽIVLJENJA«. Kino Jadran Kočevje Od 22. do 24. oktobra: ameriški film: »LEPOTICE NOCI«. ; od 27. do 28. okt.: italijanski film: »MILIJONARSKI NEAPELJ«. Bazpis Komisija 2a razpis mest upravnikov in poslovodji Okrajnega ljudskega odbor* Novo mesto razpisuje mesto poslovodje Trgovskega podjetja Mokrofag. Kandidat mora biti izučen v trgovski stroki Ln mora imeti najmanj 5 let prakse v trgovini. Pismene iponudbe s priloženim življenjepisom, opisom dosedanjega službovanja in potrdilom o nekaznovan ju je dostaviti na Okrajni ljudski odbor Novo mesto do 10. novembra 1954. Draibenl oklic Na podlagi navodil o prodaji stanovanjskih hI* Splošnega ljudskega premoženja Občinskih ljudskih odborov ter v zvezi z Uredbo o prodaji hil 9LP (Ur. Ust št. 17-101-B3) ln Uredbe o dopolnitvi uredbe o prodaji stanovanjskih hll ln SLP (Ur. list FLR.T št. 31-284-53) razpisuje Občinski ljudski odbor Smarjeta javno dražbo Z« 18. november 1954 ob 8. url zjutraj v uradnih prostorih Občln-•kega ljudskega odbora Smarjeta za naslednjo hišo: 1. Vložna Itev. 908 k. o. Zbure, pare. štev. 492, enodružinska hiSa t pripadaločo drvarnico v vns1 Zbure *t. 35. Vzkllcna eena 438.0M dlnnrjev. Kupec Je dolžan pred pričetkom dražbe položiti kavcijo v višini 10 do 20 odstotkov izklicne cene. Podrobnejša pojasnila, prodajne pogoje ln informacije Rlede v razglasu navedene hISe lahko dobijo interesent! pri Občinskem ljudskem odboru v Smarjetl. Smarjeta, dne 13. oktobra 1954. Del. štev. 570/15-54. Tajnik Obe. LO: Jože Jakič L r. Mali oglnsi Pisarniško moč za pomožne knjigovodske posle sprejme takoj Kmetijska zadruga v Novem mestu. — Pismene prošnje z opisom šolske izobrazbe in dosedanje zaposlitve poslati — upravi zadruge. Izgubila sem od postaje do gimnazije Novo mesto ročno urico (štirioglato). Najditelj naj jo za nagrado vrne na upravi lista. (377) Gradbene delovodje, tehnike in zidarje preddelavce za vodstvo manjših akordnih skupin sprejme takoj Gradbeno podjetje Moste, Ljubljana, Smartinska 64-b. Preklic Podpisana Ivana Ovnlček iz Dol- ža preklinujem proti Francu Gre-denc iz Dolža izneseni očitek tatvine denarja kot neresničen in se mu zahvaljujem, da je umaknil 2asebno tožbo. Ivana Ovniček Obvestilo Občinski ljudski odbor Gradac v Beli krajini obvešča vse kupce in prodajalce goveje živine, konjev in drobnice, da je v Grada-cu obnovljen živinski sejem, na katerega vabimo vse kupce in prodajalce. Sejmi bodo vsako zadnjo soboto v mesecu. Prvi sejem bo v soboto, 30. oktobra 1954. Glbonfe prebivalstvo v Novem mestu Od 4. do 18. oktobra Je bilo rojenih 31 dečkov in 31 deklic. — Poročili so se: Maričič Ivan, podoficir iz Reke, in Avsec Stanislava, delavka lz Novega mesta. Bajuk Branko, nameščenec iz Irce vasi, ln Vesel Cveta, name-fičenka iz Gotne vasi. BogunovIČ Peter, oficir lz Novega mesta, in Glavič Marija, delavka iz Rago-vega. Macedonl Janez, mizar, pomočnik iz Novega mesta, ln Zupančič Justina, nameščenka lz Ločne. — Umrli so: Markelj Frančiška, mlinarica, 63 let, iz Temenice. Zbačnik Rozalija, oskrbo-vanka, 57 let, iz Ponikev pri Vidmu. Mlšmaš Angela, gospodinja, 36 let, iz Ljubljane. Koren Tgnac, užitkar, 79 let, iz Metlike. Foršek Franc, kmet, 64 let, iz Jurne vasi. Kuzma Juril, lnvaltd, 58 let, iz Dragatuša. Šiška Rudolf, kmet, 50 let, iz Jurke vasi. Kočevje Od 2. do 9. oktobra Je bila rojena ena deklica. Poročila sta se: Sanidor Ludvik, brusilec lz Kočevja, in Harc Vera. trg. pom. lz Maribora. Umrl Je Sevšek Slavko, 3 mesece, iz Klinje vasi. Vinico V septembru le bilo rojenih 6 dečkov ln 4 deklice. Umrla sta: Lukanič Ivan lz Sinjega vrha. kmet, 60 let. Brozlč Jurij. kmet. 74 let, iz Otoka Ribnico V septembru je bilo rojenih H deklic In en deček. Poročili so se: Kromar Janez, mesar, pom Iz Dolenje vasi. ln Zobec Roza, gosp. pom, iz Nemške vasi. Hrn- čič Mirko, delavec, in Gradišar Tončka, gosp. pom., oba iz Ribnice. Virant Leopold, delavec iz Preiesja, in Smalc Roza, delavka iz Otavic. Kragelj Alojz, oficir JLA iz Ribnice in Merhar Frančiška, kuharica iz Nemške vasi. Bižal Milan, metalurški tehnik lz Kočevja, in Tanko Marija, nameščenka iz Hrovače. — Umrla je: Lovšin Frančiška, gospodinja, 85 let, iz Ribnice. Mokronog V septembru sta bila rojena dva dečka. Poročili so se: Ravnikar Ciril, trg. pom. iz Sentruperta, in Korošec Ana, nameščenka lz Puščave. Dolinar Anton, delavec iz Loga, in Kolenc Frančiška, delavka iz Križnega vrha. Majcen Stanislav, železničar iz Krmelja, in Hočevar Jožefa, po- f sestnica iz Pijavic. Rman Stanislav, delavec iz Skrovnika, in Kos Kristina, hči kmeta lz Martirije vasi. — Umrl je: Kovačič Anton, kmet, 84 let, iz OstroŽnika. z novomeške porodnišnice Od 4. do 11. oktobra so rodile: KaŠič Ana iz Migollce pri Mirni — dečka. Ba1c Roze.llja iz Male Loke — deklico. Slane Pepca iz Cu-ril pri Metliki — deklico. Rožič Frančiška lz Nakla — dečka. So-kolovič Pepca iz Kostanjevice — deklico. Humljan Angela iz Bol-draža pri Metliki — dečka. Lukšič Marija iz Broda pri N. m. — deklico. Pire Marija iz Novega mesta — deklico. Papič Frančiška iz Ljubljane — dečka. KegljeviČ Jela iz Karlovca — deklico. Pavlin Marija iz Gotne vasi — dečka. Gril Štefka iz Birčne vasi — deklico. Sere Angela iz Poljan pri Mirni oečl — dečka. Tramte Ivanka lz Žg. Madetiče pri Tržišču —« dečka. Štrajnar Zinka iz Novega mesta — deklico. Kobe Terezija iz Dol. Straže — dečka. Udovi« Emilija iz Cegelnlce pri N. m. — de^ka Ma^etič Kat?r'na. DaHne njive — Vinica — deklico. Marjetic Marila iz Radovlj pri Krškem — deklico. AjdISek Silva iz Stranske vasi pri Smihelu — dečka. Klobčar Radojka 1z Laz pri Uršnih sel'h — deklico. Smrekir Jožefa iz Zaloga Dri Prečni — deklico. Iršič Jožefa lz Bršljina -dečka. Pretekli teden so rodile: Bukovec Pavla iz Uršnih sel — deklico. Krištof Angelca Iz Sel pri Mirni — deklico. Gudel Mara iz Karlovca — dečka. Godec Marija lz Krvavčlega vrha prt Semiču — dečka. Vrtlkapa Pavla iz Reke — deklico. Majerle Marija lz Čudnega sela pri Crnomllu — deklico. Poljane Ana \r vrtače nri Semiču — dečka. Hočevar Inge iz Kočevla — dečka. Campa Ivanka |z Kočevja — deklico. Grubar Malda iz Polhovlce pri Šentjerneju — deklico. Aveuštln Jožica »z'soteskp nri Straž! — deklico. BaT-tolj Marila Iz Dol. Straže — rfečka. Llndič Fanl iz Drame ori Sent1erne1u — deklico. CuUi? Oti-11J a iz Gor. Laz nri Semiču — deklico. Bele Marija Iz Gor. Lokvice pri M<*tHki — dečka. Wovč Marila iz Dolža pri Stopičah — deklico. Punnlćani in njihova slavna pesem: »Sem 'Rejbenčan Urban, po celem svejiu zntn«. po dolgem in počez, je roba po navadi prodana ln se vrne domov, Zdomar s konjem potuje 10 do 15 dni, pa tudi več, kakor gre pač roba v denar in kakršno zalogo ima. So pa tudi zdomarji, ki ne gredo s konjem, temveč dajo robo na vlak in jo iztovo-rijo v določenih rajonih. Ostanejo navadno bolj dolgo na potovanju, ker gredo tudi v oddaljene kraje Slovenije in Hrvaške. Življenje zdomarjev ni lahko. Ves čas, ko so zdoma, nimajo prave hrane, prenočišče pa jim je hlev al» skedenj. Izpostavljeni so tudi vsem vremenskim nevšečnostim. Zdomarji tožijo, V tej rubriki bomo (priložnostno) poročali o knjigah, ki nam jih pošiljajo založbe, prinašali strokovne ocene gleda- da zelo malo zaslužijo. Morda bo kdo dejal: »Zakaj pa se ti ljudje ne zaposlijo kje drugje, na primer v industriji?« Res je, marsikateri bi se lahko. Pa ne smemo pozabiti, da se v Rlb-ničanih pretaka kri starih de-dov-zdomarjev, ki jim ne pusti, da bi prenehali z zdomarjenjem. Vendar tudi to zamira. Zdomar-jev je iz leta v leto manj. Ko bodo poslednji nehali zdomaritl, bo z njimi zatonil v pozabo velik del ribniške »svetovne« slave, ljudje pa bodo pogrešili svojevrstno, šegavo in prikupno fšguro »Ribnlčana«-zdomarja in njegovo »Kiipte, kiipte rajte, rešejta ...« O. K. liških predstav, glasbenih in pevskih koncertov v naših treh okrajih in podobno. pred nami, ko odpiramo strani. Knjiga je značilna še po nečem. Doslej je menda veljalo pravilo — pogosto na škodo umetniške prepričljivosti — da v resno partizansko literaturo nikakor ne sodi ženska v vsej svoji polnosti- Zato smo tej medvojni žensk;, 6e je že nastopala, neusmiljeno prtili na rame tor-nistro s sanitarnimi potrebščinami in puško, ji dovoljevali lx>žati le ranjence in hoditi po kurirskih stezah. V tej zbirki novel je drugače. Razumevajoča ženska in njena burna ljubezen, polna hipnih lepot in trajne tragike — to daje novelam tisto življenjsko nujnost in polnost, ki nas prevzema. Novele so tiskane na brez-lrs.ntMii papirju in lepo opremljene. V platno vezane stanejo 370 din, broširane 260 in so najcenejša letošnja leposlovna knjiga- Dobite jo v vseh knjigarnah. V. B. Kulturno-prosvetno društvo v Dragi Na pobudo prosvetnih delavcev naše občine je bil sklican v nedeljo 3. oktobra ustanovni občni /.bor kulturno prosvetnega društva v občini Draga. Pričakovali smo večjo udeležbo okoliškega prebival-srva. Na zboru smo izvolili občinski odbor K L 13 Ln dva pododbora za vasi Fodpreska in Trava. Pododbori bodo delali samostojno, vendar po skupnem nacrtu občinskega odbora. Kasneje nameravajo postaviti še en pododbor v vasi Novi kot. Sedel društva j& v Dragi, vsi navzoči pa so soglasno izbrali ime društva — Kulturno prosvetno društvo »Medvednjak« Draga. Pododbori se dele na skupine: dramatska, recitatorska, pevski zbor in tamburaški zbor-.. Posebno zanimanje je za tamburaše, ki so prav priljubljeni. V teh krajih sta bila nekdaj kar dva tamburaška zbora in nekaj starih tambu rnšev se je spet prija \ilo med aktivne člane v novem društvu. Za ime društva so izbrali gozd Medvedu jak, kot enega najbolj Kasnih partizanskih zat<«čiše. Nekaj finančnih sredstev za nabavo inštrumentov so Že dobili. Društvo ima že nad 60 aktivnih članov. Kakor leta 1943 naj plava slovenska pesem po pobočjih in dolinah ter hribovskih vaseh in kakor bojna pesem v času ?tOB naj se prelivu stara partizanska pesem po gozdovih, kjer so nekdaj iskali zavetja zatirani Slovenci. Želimo vam nino-o uspeha in vam kličemo: Na-svidenje na občinskem prazniku v Dragi -M- Na nedavnem sestanku predsednikov in tajnikov vseh okrajnih Zvez ln Izvršnega odbora republiške Zveze so razpravljali o vsem, kar Je za napredek Partizana potrebno. Prinašamo sklepe in zaključke, po katerih se morajo vsa društva obvezno ravnati. Partizan Je dosegel v zadnjih letih, posebno pa Se oh pripravah za svoj republiški zlet, lep napredek, tako pri povećanju števila svojega članstva kakor tudi z raznovrstnostjo svojega dela. S tem Je tudi ovrgel očitke nepoučenih ljudi, da je v svojem delu enostranski in da za mladino ni mikaven. Tak povečani obseg Partizanove dejavnosti pa zahteva popoln red in disciplin i r a nosit: to sta temelja, na katerih sloni naše delo. Poglavitni cilj dela v Partizanu ne more biti urjenje tekmovalcev vrhnjakov v posameznih panogah telesnih vaj. temveč je cilj razvoj osebnosti slehernega pripadnika, vsestransko vzgojen delovni človek, ki naj mu ta vzgojen ost omogoča lažje opravljanje poklica. Obenem naj mu nudi telovadba tudi razvedrilo in zabavo v prostem času. Zaradi takega značaja partizanova telesna vzgoja ne more bHl brez socialističnih, Ideolo&kth ln sličnih temeljev, ki so osnova našega družbenega in političnega življenja. Zato tudi z vso odločnostjo zavračamo pojave v Sportu, ki so v nasprotju s temi načeli (kluba-štvo, profesionallzem, šovinizem in podobno). Se vedmo je premalo storjenega za telesno vzgojo v delavskih središčih in na deželi. Zato je treba bolj skrbeti za ta področja ter urediti v njih telovadbo tako, da bo ustrezala njihovim potrebam. Temeljna načela, ki Jih je postavil zadnji občni zbor Partizana Jugoslavije, kot načelo enotnosti vzgoje, načelo enotnosti te^ lesne vzgoje in načelo demokratičnosti vodstva organizacije, je treba tudi v prihodnje dosledno uveljavljati, ker samo ta pot jamči za pravilno izvajanje vseh nalog na področju telesne vzgoje. Ukrep prosvetnih organov, s katerim se znižuje število rednih telovadnih ur v naših šolah, tem načelom nasprotuje. Prav tako je napačno prizadevanje, da bi se znižalo število telovadnih ur na učiteljiščih in odpravila telesna vzgoja v vajenskih Šolah. Načelo enotnosti vzgoje naše mladine zahteva, ne zaradi načela, temveč zaradi prida mladine, da se duhovna vzgola s telesno pravHno povezuje. Samo zdrav in telesno razvit mladi rod bo dorased nalogam, ki jih kasneje predenj postavlja poklicno življenje. Res je, da ponekod za triurno tedensko vadbo v šolah še ni dovolj telovadnih učiteljev. Zato pa lahko odgovorni prosvetni organi prirejajo dopolnilne tečaje za učitelje, ki naj se tako usposobijo za najpreprostejšo, vendar učinkovito vadbo. Tudi lahko organizirajo posebne tečaje za vzgojo telovadnih učiteljev, dokler ne bo Institut 2a telesno vzgojo dajal dovoli strokovnega osebja. Da pa bo lahko Institut izpolnil ?vn. e naloge, mu morajo posvetiti mnogo več pozornosti tako telovadne organizacije, kakor prosvetni organi. Samo. če bo Institut delal sporazumno s telovadnimi organizacijami ln ob zadostni pomoči prosvetnih organov, bo pravilno izpolnjeval svoje naloge in vzgojil toliko število telovadnih učiteljev ln take, kakršne potrebujemo. Za kar najboljšo vzgojo partizanskih prednjakov je treba urediti republiško partizansko pred-njasko šolo, razširiti tečaje v Gozdni šoli v Mozirju in porabiti Poremtov dom v Kranjski gori za tečaje. Republiški tečaji morajo biti le dopolnilni, temeljno vzgojo prednjakov pa morajo opravljati okrajni ln društveni tečaji. Da bodo im»li tečaji več uspeha, mora Republiška Zveza do 1. januarja 1955 pripraviti učno tvarino. Utrditi je treba prednjaške zbore v društvih z vzgojo novih Katastrofa Partizana Polje V tretjem kolu je črnomaljski Partizan šel igrat rokometno Igro v Polje pri LJubljani s tamkajšnjim TVD Partizanom, ki je bil poražen na celi fronti. Gostje niso zaigrali tako kot znajo in 10 dopustili domačinom, da so Jih celo v prvem polčasu ogrožali ln dosegli rezultat 8:2, ki je že visok, vendar ga črnomaljcl niso skušali povišati. V drugem polčasu pa je prišlo do preobrata In so premagali domačine. Igralci Partizana Polje so skušali zmanjšati rezultat z grobo igro, kar pa Jim ni uspelo. Po tej tekmi Črnomaljcl vodijo v II. slovenski ligi v malem rokometu, čeprav so skušali Brežlčanl pri RZS raz-reglstriratl tekmo v svojo korist, kar pa se jim ni posrečilo. X. M. prednjakov, s prirejanjem, večdnevnih, predvsem nedeljskih tečajev za nje, s pripravo tvarine za tečaje in za redno delo prednjakov. Bolj pogumno moramo dajati odgovornost mladim prednjakom in bolj prožni moramo biti v njihovi vzgoji. Urediti je treba dajanje priznanj tistim nesebičnim prednjakom, ki ves svoj prosti čas žrtvujejo za vzgojo mladine. Prav tako je treba v društvih, posebno pa še v okrajnih Zvezah, uvesti stalni razvid prednjakov in po njem spremljati njihov- razvoj. Utrjevati je treba disciplino z redno, nepretrgano vadbo v oddelkih, z izpolnjevanjem temeljnih nalog po partizaripvem statutu, z rednim izpolnjevanjem nalog, ki jih določajo občni zbori in Zveza. Vsa društva morajo uvesti razen redne vadbe po oddelkih, še posebno vadbo v posameznih panogah, ki naj vanje pritegnejo kar največje število svojih pripadnikov. Za izvedbo te naloge odgovarjajo prednjaški zbori, ki morajo določiti kraj in čas za tako posebno vadbo, ter prednjake, ki bodo zanjo odgovarjali. Vsa vadba v društvih, tudi posebna, mora biti vedno pod vodstvom članov prednjaškega zbora. Posebne vadbe se ne sme omejevati v »sekcije« in samo za člane, ki bi se hoteli udeleževati tekem, temveč se mora omogočiti vsemu članstvu, ki ima veselje zanjo. Organiziranje oz. ohranjevanje že ustanovljenih »sekcij« v partizanskih društvih Je zoževanje in drobitev dela. dejansko razbijanje enotnosti društva. Enoten prednjaški zbor v društvu mora biti In ostati edini vodnik vsega telesnovzgojnega dela v društvu. Tako urejena posebna vadba v posameznih panogah na določenem kraju, ob določenem času in ob strokovnem vodstvu člana predinjaškega zbora, je mogo širša oblika dejavnosti, ki omogoča sodelovanje partizanskih društev tudi v raznih športnih tekmah, kakor pa je organiziranost v »sekcijah«. Partizanska društva naj se udeležujejo s svojim članstvom tekem športnih združb, s katerimi je sklenila republika Zveza o tem dogovor tn ki se prirejajo na način in v času, ki ne ovira rednega dela v partizanskih društvih. Članstvo, ki se udeležule športnih tekem, mora nastopati v Imenu društev kot celote in tudi odgovarja za' svoje vedenie na tekmah društvom kot celoti, za svojo strokovno dejavnost pa svojim Dredn.iaškim zborom. Da bi dosegli boljše sodelovanje s športnimi zvezami, je treba jasno dolofiti skupne cilje in tiste poti, ki dosledno vodijo do njih. V nobenem primeru pa ne moremo dovoliti, da bi se n?še članstvo in naša drušitva v pripravi in tekmi vezala s plačanimi tekmovalci in z društvi, katerim je to temeljna oblika za pridobivanje članstva. Prav tako zavračamo vsakršno klubaštvo ln šovinistično strast, tako med tekmovalci, kakor tudi med gledalci. Zoper take pojave bomo najdosledneie nastopali. Partizanska društva morajo prenehati s teko irnenovan'mt »letnimi« počitnicami. Skušnja Je pokazala, da lahko vsa društva v tem času prirejajo izlete, taborjenja, plavalne tekme ln tečaje, tekme v igrah, atletske prireditve In podobno, saj tudi to spada k temeljem našega vzgojnega dela. Prav tako le gojiti v partizanskih društv'h med pripadniki razne oblike družabnosti, v tej zvezi se odločno pridružujemo nedavnemu sklepu mladinske organizacije v boju za čistost narodnih In partizanskih pesmi. Thdl v društvih Partizana Je treba kar najbolj gojiti te pc*mi in zavračati njihovo mallčenje. Partizanske okrajne zveze morajo takoj urediti tiste komisije In odbore, ki so potrebni za na-daljno pravilno delo v skladu z že Izvedeno organizacijo v re-ivublišikl zvezi- V te komisije ln odbore Je tretba pritegnili čim več članstva, ki Ima veselje do tega dela. ne glede na to, aH so člani uprav okrajnih zvez aH ne. Predvsem pa morajo okrajne zveze takoj organizirati komisije za statistiko, za propagando, za vzgojo prednjakov, za delo na vasi in v delavskih središčih. In komisijo za gospodarstvo. Uprave okrajnih zvez morajo takoj določiti vsem svojim Manom posamezne kraje v okraju, tako, da bo vsak kraj vsaj na i vsaka dva meseca obiskal čUn uprave, ki bo tako vedno poučena o delu na svojem podro.vu. Na ta način bodo okrajne zveze postale resnično vodstveni orgsnl za vse delo svojega območja. Mnoga društva Partizana ne najdejo pravilnega slika ■ politič- nim življenjem v svojem okraju. Ponekod jim očitajo, da so samo strokovna, ne pa vzgojna društva, da so apolitična in podobno. Sodelovanje v političnem življenju svojega kraja, razlaganje problematike telesne vzgoje na množičnih političnih sestankih, prirejanje roditeljskih sestankov s starši društvene mladine, sodelovanje pri občinskih ln drugih prazni km ter pri vseh drugih podobnih manifestacijah, predvsem pa vzgajanje društvenih pripadnikov v politično najzavednejše člane skupnosti, bodo v najkrajšem času razbili vse te očitke. Obenem pa bo tako delo v celoti ustrezalo vzgojnim nalogam partizanske organizacije. _Samo najtesnejša povezava z mladinsko organizacijo, posebno na vasi in delavskih središčih, vodi k pravilnemu političnemu delu v partizanskih društvih. Društva so nekoliko zanemarila tekmovanje za pokal Ljudske Pra-vice-Borbe, zato je treba takoj po vseh društvih pregledati, kakšni so dosedanji uspehi v tem tekmovanju. Pozdravljamo izjavo uredništva in uorave Ljudske pravice, da bo tudi letos prioravl1* nekaj primernih nagrad. Pobuda Ljudske pravice je močan pripemoček v boju za utrditev in širjenje Partizana ter predvsem tudi močan politični poudarek za delo, ki ga opravlja Partizan. Partizanski tisk še nI zadosten, večkrat tudi še neredno izhaja, vendar že obsega toliko strokovne, politične in druge tvarine, da bi lahko zadoščal za najnujnejše potrebe, če bi ga članstvo#zado-stl uporabljalo. Zato je treba povečati število naročnikov »Partizana«, »Vodnika«, »Vestnika«, »Telesno vaspitanie« in »Poleta«, tako, da bo v vsakem društvu po več primerkov teh publikacij. Vsak prednjak v društvu mora nrejemsti *Vodn:ka« in »Vestnik«. Vsak član mora prebirati te liste, ki morajo biti v ta namen na razpolago v društvenih prostorih. Za pionirje pa bo potrebno ustanoviti posebno glasilo. Vse premalo pa se upoiablja dnevni tisk za to, da seznanjamo javnost s svojim delom. Lunder - zmagovalec na V čast občinskega praznika v Kočevju je priredilo Šahovsko društvo brzoturnir, katerega se je udeležilo 26 igralcev. Razdeljeni so bili v dve skupini. V finalu favorita Lisac in Veber nista izpolnila pričakovanja za visoka mesta, bila sta preveč sigurna ln sta izgubila s slabšimi nasprotniki. Zmaga Lundra z 8 in pol točkami je zaslužena, ker Je v zad- Sahovsko društvo Novo mesto vabi vse šahiste okraja Novo mesto, da se udeleže brzoturnirja za okrajno prvenstvo, ki bo v nedeljo, 24. oktobra, ob 10. uri dop. v mestni kavarni na Glavnem trgu. Vabljeni so tudi vsi šahisti iz Črnomlja, Trebnjega in Ivanč-ne gorice (Stična). Redni mesečni brzoturnir za prvenstvo Novega mesta pa bo v STRAH IN DIR Sodnik priči: »Ko ie obtoženec prvič ustrelil, kako daleč ste stali od njega?* »Kake 3 metre, tovariš sodnik.* »In ko je ustrelil drugič?* »Pa že kakih sto . . .* SREČAT) OTROŠTVO Bratec in sestrica ogledujeta v i:»irtm"iki galeriji slike in se ustavita pred veliko podobo Adama in Eve. »Kateri neki je Adam in katera Eva?* zamišljeno vpraša Branko. »Oh, saj ne bova uganila, ko nista oblečena!* potoži sestrica. ČUDNA SREČA »7U)tnka, če se kvartam, vedno izgubim; če se pretepam, jih pa z cd no dobim!* NEPRIJETEN SMEH Slavni »junaki Divjega zahoda* so se strašno radi pobah.ili še bolj, kot je bilo treba. No, skupina takih »vestmanov* sr je .naselila v neki vasi. Toda pribrali so rdeče-ku/.ci in belce pomorili kratknrna- Okrajne komisije za propagan* do morajo na svojem področdtf čim preje urediti doplsniško mrežo, tako za poročanje v partizanskih glasilih, kakor tudi v ostalih. Pri tem Je treba mnogo bolj uporabljati argumente, številke in opise dejanskega stanja n* terenu, važno pa je tudi pravočasno in zanesljivo poročanje. Naša najmočnejša propaganda Btf sicer nastopi, izleti, tekme in razgibano društveno življenje, toda tudi poročanje o vsem tem delu lahko mnogo prispeva Ic razvijanju in utrjevanju Partizana. Pomanjkanj« urejen« statistik« je velika napaka v Partizanu, ki jo Je treba v najkrajšem času odpraviti. Urejena statistika Je odraz reda in discipline v organizaciji. Potrebna Je ne samo zavoljo temeljnih številčnih podaitikov, temveč za raziskavo vseh razmerij, ki nastajajo za telesnovzgoj-no delo v naši skupnosti. Prav tako je pomembno urejeno administrativno poslovanje in s tem urejeno razmerje med društvi in okraji in republiško zvezo. Zato Je potrebno, da republiška zveza v najkrajSem času pripravi priporočnik za administrativno, gospodarsko in denarno poslovanje. Za pravilno izvajanj)« telesna vzgoje so potrebne tudi primerne naprave, predvsem telovadišea, ki Jih povsod primanjkuje. Te naprave 1e treba graditi po dejanskih potrebah ter po domnevnem razvoju, predvsem pa po razpoložljivih sredstvih. Tudi s skromnimi sredstvi se da marsikaj napraviti. Gmotni pogoji za delo bodo tudi mnogo boljši, če bodo društva redno vzdrževala obstoječe naprave in če bo društvo s polno skrbjo ravnalo s tem, kar že ima. Poudariti 1e treba, da se da mno-gokaj izboljšati in si omisliti tudi nove naprave, vendar Je treba tudi v marsikaterem primeru misliti na prostovoljno delo v društvih in na lastno izdelavo naprav ln priprav, telovadišč ln igrišč. Od skupnosti le tisti lahko nekaj pričakuje, ki JI s svo je strani nekaj nudi. Partizan naj se v polni meri tega zaveda. brzoturnirju v Kočevju njem času postal dober brzotur-nirskl igralec. Uspešno se je uveljavil na drugem mestu Safer z 8 točkami, tretje in četrto mesto s 6 ln pol točke si delita 2agar in Veber. Zadovoljiv uspeh je pokazal Mohar, ki je s 6 točkami delil s favoritom Liscem peto in šesto mesto, sledijo še Klarič, Marolt, Vesel, Podpečan in drugi. I. V. petek. 22. t. m., ob 19. uri istotam. Brzoturnirji bodo kot priprava za tekmovanje mestnih reprezentanc v Celju, ki bo v nedeljo, 31 oktobra 1954. Po rezultatih in plasmaju se bo sestavila osemčlanska ekipa Novega mesta za Celje. Zaradi važnosti teh turnirjev se Jih polnoštevllno udeležitel S. D. Novo mesto. /o vse od kraja. Kakih štirinajst dni pozneje je zašel v to naselje neki vestman in našel vse mrtvo, le eden je še dihal, prehoden blizu srca s puščico. »Kdaj se je pa zgodil ta pokol?* je vprašal trpina. »Ali včeraj?* »Kaj včeraj, pred štirinajstimi dnevi!* je odgovoril prebodenec. »Ojoj, in vi še zmeraj živite, pa s puščico v telesu. Kaj vas puščica nič ne ovira?* »Ovira? Nc! kvečjemu takrat, ko se smejem ...« NI HUDO Matic gre ponoči po trgu mimo neke izložbe in na mah obstane ves trd od strahu. V izložbi je nekaj strašno buinilo navzgor, kot bi orjak z glavo trčil ob strop. Matic jo je kar ucvrlproč, drugi dan je pa le stopil v trgovino. »Nekaj se je moralo ponoči zgo-diti v vaši izložbi,* je dejal, »slišal sem grozen burnf ..,« »O, nič hudega ni bilo,* ga )t potolažil šef. »Samo cene so poskočile ...» Zdumarjenje ali rešetarjenje je staro, kakor so stare lepe in prikupne ribniške vasice. Zdo-marstvo je Ribničanom v krvi, prenašalo se je iz roda v rod, vse do današnjih dni. Zdomarji so tudi suhorobarji. Sami izdelujejo rešeta, rete in drugo suho robo in potujejo z njo po deželi okrog, pa tudi po tujem svetu. Zdomarji so doma predvsem v Jurjevici, Kotu, Brezah, v Sušju, Zćipotoku, na Viničah, Slatniku in še kje. Motil bi se, kdor bi mislil, da so zdomarji sami kajžarji. Vmes so tudi trdni kmetje. Zdomarjev - delavcev je zelo malo, v kolikor kmečke sinove sploh štejemo za prave delavce. Vsak zdomar se za potovanje vzame samo tisto robo, za katero ve, da bo »dobro nesla«. Rano zjutraj se odpravi s konjićem v svet. Vsak zdomar gre s svojo robo v določen okoliš — »bicirk«; tudi ta se je strogo prenašal iz roda v rod, od očeta na sina^ Tam Imajo zdomarji svoje postoj s nke pri starih znancih, kjer spravijo robo, kjer prenočujejo in kjer sploh imajo svoj »sedež« v okolišu. Ko zdomar svoj »bicirk« prepotuje Minila SO LETA — lepa knjiga iz časa NOB Zbirka partizanskih novel »ln minila so leta« je prišla na knjižni trg letos v a\gustu, l'et avtorjev partizanov: Rok Arih, Janez Gradišnik, Vlado .labjan, Cvetko Zagorski in iiado Zakonjšek poklanja sedem svojih leposlovnih del j štajerskim in koroškim bojnim tovarišem in se hkrati s tem prvič strnjeno, v skupni zbirki predstavlja slovenskim bralcem. Knj'go so avtorji izdali v samozaložbi, kar si moremo razlagati predvsem s krizo v knjigotr.štvu, ki je pri nas že nekaj let občutnu. Čeprav so vojna leta pretresla fs. oraj slehernega našega pisatelja, kar je rodilo vrsto občutenih in nmetuiško dognanih del partizanske književnosti, ki že vsa povojna leta polnijo knjižne police, in čeprav si želimo že v dokajšnji časovni odmaknjenosti od tistih hrupnih dni, tudi del, ki bi reševala probleme sedanjosti, ne bo mogla slovenska javnost brez besed mimo knjige teh petih avtorjev. Knjiga je delo ljudi, ki jim sicer ne moremo pripisovati izredne umetniške moči in izraznosti, toda družijo jih pretresljiva partizanska doživetja, saj jih je partizansko življenje globoko prepojilo in pustilo pomembne sledi v nji-bovem ustvarjanju. Zato lahko rečemo, zakaj so ti drobci, te kratke novelice, ustvarjene 10 1. po pretresljivih in burnih doživetjih na nekaterih mestih polne življenja, ki kar raste, kipi in se spet trga ŠPORTNI RIBIČI SO TEKMOVALI l-ozar SILVO DRŽAVNI PRVAK ZA 1954 Majhno število ljudi Je pri nas, ki vedo, kaj je športni ribolov. Ljudje tudi ne vedo, da lahko ribiči med seboj tekmujejo, vendar ne v tem, kdo bo več ujel, temveč v ocenjevanju svojih sposobnosti. Ribiči pri športnem ribolovu, t j pri ribolovu z umetno muho aH blestlvko, naletijo na razne ovire, ki jim pravzaprav ne smejo delati dosti preglavic. Tu morajo izkoristiti vse svoje sposobnosti, ker jim bo v nasprotnem primeru ostala umetna muha ali blestivka na grmovju ali celo na drevesu. Od športnega ribiča se zahteva poleg spretnosti tudi točnost me-^anja. Ni vseeno, aH vrže ribič svojo vabo tri metre ali še več na levo ali na desno, predaleč aH preblizu. Ravno na ribiškem tekmovanju dekaže ribič vse svoje sposobnosti. Tekmuje se navadno v metanju obtežilnika ali umetne muhe v cilj in na daljavo. Pri metanju obtežilnika v cilj, predvsem pn metanju v tarčo »Arenberg«, pokaže ribič svoje sposobnosti, -ker se v to tarčo meče na razne načine, ln sicer: z leve in desne strani, pod roko ln preko glavv. V zahodnih državah že dlje časa prirejajo ribiči razna tekmovanja, kjer merijo svoje sposobnosti. Pri nas je to novost in se je s takimi tekmovanji pričelo Šele letos. Ribiška zveza Slovenije Je priredila 12. septembra prvo repu- bliško ribiško tekmovanje. Tega tekmovanja se je udeležila tudi ■ ekipa Ribiškega društva. Novo I mesto, katero so sestavljali: Ri-I felj Dane, Požar Silvo in Gostisa Miha. Ta ekipa je na tekmovanju pokazala zelo lepe uspehe. Kot ekipa je osvojila prvo mesto v metu blestivke. Kot posameznik Je dosegel . Požar Silvo I. mesto in Rifelj Dane II. mesto. Kot najboljša tekmovalca sta ta dva novomeška ribiča s tov. Neredom Francem lz LJubljane zastopala našo republiko na prvem državnem tekmovanju spojnih ribičev, ki Je bilo 3. oktobra v Zagrebu. Ekipa Slovenije Je na tem tekmovanju osvojila I. mesto ln s tem priborila SlovenM prehodni pokal. Novomeška ribiča sta v tem tekmovanju dosegla sledeče uspehe: Tarča »Arenberg«: Požar Silvo — 1520 točk — I. mesto; RlfelJ Danilo — 1200 točk — 3. mesto. Metanje v pet tarč: Požar Silvo — 520 točk — 1. mesto. Metanje v daljavo (15 gr): RirelJ Danilo: 58 m — IV. mesto (slovanski rekord); Požar Silvo: 37 m — V. mesto. skupni rezuitatt: Požar Silvo — 2752 točk — I. mesto (državni prvak v letu 1954); RlfelJ Danilo --2125 točk — IV. mesto. Požar Silvo bo, kot prvoplaslra-ni, član ekipe, ki bo zastopala našo državo na mednarodnem ribiškem tekmovanju v Duseldor-fu, ki bo prihodnji teden. R. KULTURNI RAZGLEDNIH 3> OKRCGIE BODI ČAST t Brzopotezna prvenstva v oktobru a očev je nekoč in danes Kočevje spada med naša manjša podeželska hiesta ln ima svojevrstno 'okolico in raznoliko prebivalstvo, pa tudi kaj pisano zgodovino. Kočevje se je razvijalo in raslo v stalnih bojih ln nasprotij med Slovenci in naseljenimi Nemci — Koče-vairjl. Kočevski Nemci so imeli v rokah malone vse gospodarske pozicije. BiH so lastniki go-*Mm, trgovin, obrtnih delavnic ln gospodarskih posestev. Zato ni čuda, da so imeli tako velik vpliv na politično In kulturno dejavnost. Zgodovina Kočevja, kot središča kočevske go»poščine Orten-burianov, sega v davno pretek-lo*t. Leta 1353 je bilo Kočevje VHica, vzhodno od sedanjega mesta, 1377 pa je postalo trg. 0« 92 let (1469) so Turki trg d# kraja požgali, nato pa ga po ufcszu cesarja Friderika IV. na nero zgradili, bolj zapadno kot j* »tal prejšnji, ga utrdili I jBOtoikn obzidjem in s potokom tpmtr Trg Kočevje so lota 1471 actttfaaili »a m«s*o. V 17. ato-bsju J* bil seelda/n mogočni fppad »Auerspsrjft. Me-mce so bili na Kočevsko naselili grasčaki ln nemški plemiči, ki so imeli tu svoja posestva. Ti nemftki priseljenci, Kočevarji, so ositall v Kočevju in na Kočevskem vse do druge svetovne vojne, ko jih j« Hitler preseli 1 na Štajersko. Ta nemSki, oziroma nemsku-tarskl otok, sredi popolnoma slovenskega ozemlja, je domačinom, Slovencem, komaj pustil dihati. Nemci so Kočevarjs izdatno podp'irali, Imeli »o svoje šole in velik vpliv na vso de-jaivnost na Kočevskem. Po odselltvl Kočevarjev — 1341 — je ostalo mnogo vasi praznih. Vanje so se kasneje zatekli partizani ter s pomočjo ostalega slovenskega prebivalstva organizirali upor proti okupatorju. Italijani so leta 1942 požgali celo vrsto vasi, iz maščevanja proti osvobodilnemu gibanju.V osvobodilni borbi Je na območju sedanje občine Kočevje sodelovalo nad 1200 ljudi. Od teh je padlo 160 aktivnih borcev. 50 jih Je okupator po-sk-eM kot talce, ostalih žrtev Je pa bilo 110. Tako Je tudi Kočevje s svojo okolico dalo časten doprinos na*i ljudski revoluciji. Za časa NOB je bila v mestu sovražna postojanka, obdana z utrdbami in bodečo žico. Toda vkljub temu Je bilo Kočevje stalno napadamo od naSlh brigad, ki so sovražniku zadajale vedno nove uOjui' Spomnimo se samo napada slavne 14. divizije decembra 1944, ko Je bila postojanka uničena. ReSllo se Je le nekaj sovražnikov, ki so Jim prišle na pomoč motorizirane čete lz Ljubljane. Ob osvoboditvi 1945 Je bilo Kočevje kup razvalin, saj je ostalo samo nekaj hiš ln obratov. Življenje Je takorekoč zamrlo, kajti lastniki — kočevski Nemci so pustili vse opustošeno. Obnova j« napredoval* po- časi, s velikimi težavami. Ustanavljati so se začela državna podjetja in porušeno mesto je z.ačelo rasti. Leta 1951 pa se je začelo v Kočevju delati z vso vnemo ln danes nI več sledu uu'iuu uifsiu, tiiKo jc Ponovljeno ln prenovljeno. Lata 1945 je bilo ostalo v Kočevju le nekaj slovenskih meščanov, dotok novih ljudi p« Je terjal precej časa ln prizadevnosti, da ao se novi naseljenci ustalili, prilagodili ln se začeli udejstvovati v gospodarskem in kulturnem življenju kraja. Zato ni čudno da je bilo prva leta po osvoboditvi precej primitivnosti, kajt' Kočevje ni podedovalo nobene kulturne dediščina, ampak je morala vsa kulturna ln prosvetna dejavnost zrastl na novo, skupaj z novimi prebivalci. Leta 1939 je Kočevje štelo 3079 prebivalcev, to število pa se je z odsolltvilo kočevskih Nemcev sevedd hudo mižalo. Na hvalo gospodarskemu razvoju mesta Ima Kočevje s»daj že 5000 prebivalcev, območje občine Kočevje pa nad 900<. Novo lice je dobila tudi okolica. Na opustošenih posestvih s» zrasla državna posestva ln se razvila v najmočnejši socialistični sek-'or v občini. Novi lepi hlevi, strojna obdelava zemlje ter pametno gospodarjenje — to so prednosti socialističnegi sektor- ja pred majhnim kmetijskim gospodarstvom. Obrtna podjetja ln delavnice so se v socialističnem sektorju razvila v taki meri, da imajo pravi Industrijski značaj. Naraslo prebivalstvo, predvsem delavstvo, priča, da se Je razširila proizvodnja v obrti ln industriji, kajti od tega Je odvisen razvoj ostalih panog ln razvoj bodoče kočevske komune. Razen tega ae je v mestu ln okolici zelo razmahnilo kulturno in prosvetno življenje, za kar se moramo predvsem zahvaliti druStvom Svobode In TVD Partizan. .T.scnI 1943 je bila Kočevska osvobojena po NOV in 3. oktobra 1943 je bil velik dan za novo zgodovino Kočevja — zasedal Je prvi slovenski parlament svobodno Izvoljenih odposlancev slovenskega naroda. Poslanci so prihujall z osvobojenega ln po okupatorju zasedenega ozemlja, mimo sovražnikovih posto)ank. da na kurnznlk mestne občine Kočevje. Občani Kočevja se a ponosom spominjajo prehojene poti v naši revolucionarni borbi ln pomena, k| ga Je Imelo meato v NOB ln ki ga ima (in čedalje hol] pridobiva) v »klopu naše socialistične domovine In njene politične, gospodarske ln kulturne izgradnje. To Je Izpričalo tudi letošnje prvo, tridnevno praznovanje občinskega praznika. Partizansko mesto ob Rlnžl ima danes vse drugačno podo-bo in glas, kakor pred našo re-\ohniio. Podobo, ki mu jo ]• ilala osvobodilna borba ln Jo ibllkuje naša socialistična stvar* nost. J. Rlgler ,