Glas zaveznikov Leto I - Št. 150 informacijski dneonik A. L S. ' Cena 2 liri TRST, sreda 12. decembra 1945 UREDNIŠTVO: Via 8. Feittco 8 • Telefon at 98854 in 94443 OGLASI : Centi za milimeter višine (širina ena kolona); trgovski L. 7, mrtvaški L. 18 (osmrtnice L 36), objave L. 9, finančni ln pravni iglast L. 12. V vsebini lista tekstni oglasi) L 12. Davek ni vštet. Plačljivo vnaprej. Oglase sprejema Izključno: S. P. L, Societa ner ta Pubblicita in Italla, Trst, vie Silvio Pellico št. 4, tel. 94044. Cena posamezne številke L. 2 (zaostale L. 4'. Rokopisov ne vračamo. Zagotovitev svobode govora, tiska in glasovanja Dvig življenjske ravni v prijateljskih državah London, 12. decembra Podtajnik za zunanje zadeve McNeil je včeraj na nekem zborovanju govoril ter branil zunanjega ministra Bevina pred obtožbami, ki se dvigajo proti njemu, češ da je njegova politika prav taka, kot sc jo vodile prejšnje vlade. McNeil je rekel, da se je v angleški politiki Izvršila temeljita sprememba ter pristavil: «Naaa politika sloni dejansko na načelih, ki jih ni se nikoli in v nobenem primeru nobena država proglasila za temelj svoje zunanje politike.* Po teh načelih so bo Velika Britanija posluževala svojega ugleda, svoje gospodarske moči in diplomatskih sredstev ne samo za zagotovitev svobode govora, tiska in glasovanja v državah, s katerimi Je v dobrih odnošajih, ampak bo skušala dvigniti splošno življenjsko raven v vseh državah, s katerimi živi v prijateljskih obnošajlh. Govoreč o organizaciji Združenih narodov je McNeil Izjavil, da so njena bistvena načela na eni strani odpoved absolutni suverenosti, internacionalizacija oboroževanja :n medsebojno razumevanje stališč različnih narodov. Bolgarski socialist o Dimitrovu Sofija, 12. decembra V nekem članku, ki ga je objavil »Svoboden narod*, napada voditelj socialno demokratske stranke K. Pastohov komunističnega voditelja Georgija Dimitrova zaradi naml-gavanj, ki Jih je le-ta podal v nedavnih govorih o bodočem; republikanskem režimu v Bolgariji. Pred volitvami — piše Pastohov — je Dimitrov osebno zanikal govorice, po katerih naj bi skušal ustanoviti republiko pod svojim predsedstvom. Zdaj, ko so se volitve že izvršile, pa govori o ustavnih reformah ta o proglasitvi republike. V spremembah, ki jih predlaga, ne opažamo vstajenja demokratične republike, ampak zmago diktature, majhne manjšine. Niti vlada, ki ni zastopana, niti nezakonit parlament, nimajo pravice vsiliti bolgarskemu narodu ustavne spremembe. v ariTRCTBšRtttJ Napad na SSSR in USA Kako so nacisti imeli v načrtu razdeliti Rusijo in silili Japonsko v vojno proti Sovjetski zvezi in Združenim državam Niimberg, 12. decembra Ameriški tožilec je razkril podrobni nemški načrt za napad na Sovjetsko zvezo ter načrt za vladanje v tej državi, ko bi jo zasedli. . ... Pri navajanju dokazov o nemškem napadu na Sovjetsko zvezo je Alderman čital zapisnike konference, ki jo Je imel «fuhrer» s svojimi generali dne 2. februarja 1941. Na tej konferenci je Keitel poročal, da morajo imeti za napad proti Sovjetski zvezi 50 divizij na severu, na jugu pa 30 divizij. Keitel se je izrazil takole: «Sovjeti nas prekašajo po številu, ml pa nje po kakovosti. Ce se oziramo na najvidnejše osebnosti, je Timošenko edina znatna osebnost*. Neka nemška vojaška listina, ki ima datiral 5. februarja 1941, torej več kot štiri mesece pred napadom na Sovjetsko zvezo, odkriva, naj ostane mobilizacija proti Sovjetski zvezi kolikor mogoče dolgo tajna, ko pa je ne bi mogli več prikrivati, naj bi jo opravičili kot manever za prikritje vdora v Anglijo. Se nekaj dni pred napadom je nemški veleposlanik v Mo- Priprave za Moskvo Sovjetsko-kitajski sporazum o Mandžuriji London, 12. decembra Sir Aleksander Cadogan, vodja zunanjega ministrstva, ln »ir Ronald Campbell, namestnik angleškega zunanjega ministra v svetu zunanjih ministrov, bosta spremljala Bevina na potovanju, v Moskvo ob koncu tedna. Seznama izvedencev, ki bodo sestavljali britansko delegacijo, še niso objavili. «Timea» o sestanku Londonski tisk še nadalje poudarja pomembnost sestanka zunanjih ministrov treh velikih sil v Moskvi v skladu s sporazumom v Jalti. ((Times* je mnenja, da je ta sestanek «ed!en izmed najbolj vzpodbujajočih znakov, kar se jih je pokazalo na diplomatskem obzorju po mrtvi točki, na kateri je obstala londonska konferenca*. Bevinov poziv, naj vsak vrže karte na mizo, je dalekosežen, toda samo pod pogojem, da to store vsi. Treba se je zares povrniti k duhu prejšnjih sestankov treh velikih. »Times* nadaljuje: «Konfcrenca bo dosegla uspeh, Če noben od najvažnejših problemov ne bo izključen od razgovorov. Verjetno bo na dnevnem redu tudi vprašanje atomske energije^* «Ce se bo na konferenci v Moskvi posrečilo razpršiti oblak sumničenj, ki se Je zgostil nad poljem mednarodnih odnošajev zaradi odkritja atomske energije, potem se bodo vprašanja Perzije in Balkana zmanjšala na njihov resničen obseg to jih bo mogoče rešiti na osnovi sodelovanja pri urejevanju vprašanj Daljnjega Vzhoda*. De Gaulleov govor General De Gaulle Je izjavil: »Izognili smo se strašni državljanski vojni ln smo rešili našo neodvisnost. Dve veliki sili ohstojata danes na svetu. Mi moramo ostati v ravnotežju med obema dvema. Naša zunanja politika mora biti samo v korist Franclje. Prvič smo izbrali pot narodne edinosti.* V zadevi odnošajev z dvema velikima svetovnima silama, je general De Gaulle dejal: «Francoska politika hoče obdržati prijateljske odnosaje z obema dvema. Francija mora Imeti dobro odprte oči in svobodne roke. Obžalujemo nesporazume, ki obstojajo med našimi zavezniki in odvrnitev istih je v našo to njihovo korist ter v korist vsega sveta. Naše ravnotežje je neobhodno potrebno za vzdrževanje miru ln mi smo odločeni, da ne bomo odstopili od našega stališča.* De Gaulle je zaključil z besedami: «Sveta stvar francoskega naroda je urediti gospodar-skl ustroj države. in, obdržati moralno neoporečnost.* Zakonitost avstrijskih volitev Dunaj, 12. decembra Zavezniški nadzorstveni svet v Avstriji, ki ga sestavljajo predstavniki Sovjetske zveze, Anglije, Amerike in Francije, je danes javil, da so »storili ukrepe za takojšnji razpust vseh vojaških to napol vojaških organizacij v Av-striji.* Ravno tako je svet pregledal poročilo nedavnih volitev in priznal, da so potekle brez vmeša- j krajini. vanja, na zakonit način in po de- Poročilo iz Tenana pravi, da je mokratskih načelih. podpoveljnik na Čelu komunističnih Cungking, 12. decembra Kitajska osrednja vlada bo poslala z letali čete v Manžurljo, ki Jo imajo zasedeno sovjetske čete, po določbah sporazuma, ki so ga včeraj sklenili med kitajskimi in sovjetskimi četami. > Poročila dodajajo, da po pogajanjih, ki so jih sklenili v Cung-ktagu, predvidevajo za mesta Mandžurije, ki so Jih zasedli Japonci, upravo kitajskih oblasti. Sovjetske oblasti so dale svoje privoljenje za zaščito uradnikov, ki pripadajo osrednji kttajaki vladi, kjer koli in kdaj koli bi se ti Izkrcali v severozahodnih krajih Mandžurije. Predvidevajo, da bo njihova prva naloga ureditev njihove uprave v Cangčunu, Harbinu tn Mukdenu. 94. zračno armado kitajske osrednje vlade bodo poslali v Cangčun, odkoder bo nadaljevala pot v Cinsiem, kjer je prva povojna krajevna uprava, ki Jo je ustanovila osrednja vlada. Včerajšnje brzojavno poročilo osrednje kitajske vlade poroča, da so komunisti napadli mesto Lta-čeng, ki je v bližini atrategično važne železnice, ki teče preko pokrajine Santung. ato poročilo pravi, da branilci kljub manjšemu številu nadaljujejo s svojim odporom po trinajstih dneh boja. Drugo poročilo osrednje kitajske vlade pravi, da komunisti pripravljajo veliko ofenzivo, ki Jo bo vodilo posebno poveljstvo, ki so ga na’ač zato ustanovili v tej po- čet, general Peng Teh-Huei v ponedeljek Izjavil, da se osma armada ni nikoli uprla in se tudi ne bo uprla napredovanju armad« osrednje kitajske vlade v Mandžuriji. General Peng je izrazil svoje prepričanje, da Sovjetska zveza ne namerava nadzorovati tega dela Mandžurije. UNRRA za Avstrijo Dunaj, 12. decembra Zavezniški svet za Avstrijo je zahteval na ponedeljskem sestanka, da ustanova UNRRA preskrbi dobave živil v Avstriji in na ta način prepreči, da bi del prebivalstva umri od lakote. Pred kratkim je ustanova UNRRA poslala v Avstrijo odbor z nalogo, da bi si ogledal položaj. Poprej je glavni ravnatelj ustanove UNRRE, Herbert H. Lehman, v odgovoru na osebno poslanico generala Marc Clarka, zastopnika Združenih držav v zavezniškem svetu za Avstrijo, dal zagotovila, da bo njegova organizacija pričela s svojo delavnostjo v tej državi, kakor hitro bo to potrdil kongres Združenih držav. skvi izjavil, da sta tako ministrski predsednik Stalin kot zunanji komisar Molotov «storila vse, kar je mogoče za preprečitev spora z Nemčijo*. Sile, » katerimi ao razpolagali za napad na Rusijo, so znašale: SO pehotnih divizij, eno konjeniško divizijo,' 17 oklepnih divizij, 9 divizij za zveze in dve pehotni diviziji v rezervi. V listini, ki ima datum 6. junija, je Keitel poročal, da mora biti glavno zbiranje čet 22. junija in da so se od 35. maja pogajali s finskim glavnim stanom. Povelje pravi med drugim: «Po pričetku bojev je predvideno, da bomo poslali nadaljnje pehotne divizije z železnico pireko Švedske za napad na Hamgo*. V zveri s tajnostjo, ki mora obdajati boje, je rečeno: «Naš namen je, delati vtis, da pripravljamo izkrcanje v Anglijo, ta sicer od Norveške do Rokavskegg preliva ter francoske Bretagne. Zbiranje čet na vzhodu bomo tolmačili kot zvijačo za prikrivanje izkrcanja v Anglijo*. Kako so hoteli razdeliti SSSR Alderman je nato predložil še druge dokaze iz pomladi 1941, ki razkrivajo nemške načrte za vladanje in izkoriščanje Sovjetske zv»ze, ko bi jo zasedli. Vključena je bila tudi Gdringova štiriletka, katere prvi namen je bil zagotoviti prevoz važnega bogastva, drugi pa organizirati upravljanje in izkoriščanje ruskega bogastva za zalaganje nemških čet to industrije. Neka izmed teh listin pravi, da je treba sovjetsko zasedeno področje razdeliti v posamezne države z avtonomnimi vladami v skladu s posebnimi povelji, kakor hitro bodo zaključeni vojaški nastopi. Iz neke druge listine, ki jo je podpisal maršal Keitel, so odkrili skrivnost, katero so doslej ljubosumno skrivali. Po tej listini iz ■marca 1941 je maršal predlagal, naj bi pripravili Japonsko, da bi napadla Singapur, da bi «hltro pobili Anglijo, Združene države pa zadržali izven vojne*. Keitel je stalno opozarjal, da Nemčija ne sme prigovarjati Japonski, naj napade ameriška oporišča, ker je treba preprečiti, da bi Združene države istočasno stopile v vojno proti Nemčiji in Japonski. ■Iz predvajanja dokazov o nemškem napadu na Sovjetsko zvezo je bilo razvidno, da je Hitler določil dan napada na Sovjetsko zvezo že sedem tedrfov pred 22. junijem 1941 in da so bile nacistične vojske pri začetku prodiranja v sovjetsko ozemlje prepričane, da se bo Sovjetska zveza »kaj kmalu* zrušila. Japonska naj ’ bi napadla SSSR Alderman je predložil brzojavko, ki jo J* poslal leta 1941 Ribbentrop nemškemu poslaniku v Tokiu, v kateri mu priporoča, naj Izvaja pritisk na Japonsko za napad na Sovjetsko zvezo. V brzojavki je bilo rečeno, če bi se uresničil zlom Sovjetske zveze in zlom ali popolno uničenje Velike Britanije, bi ostale Združene države osamljen« in bi se znašle pred' dejstvom, da bi si države osi prisvojile preostale dele britanskega imperija, ki so po mnenju Združenih držav važni. Nemški poslanik je na to brzojavko: odgovoril, da je storil Vse, kar je bilo mogoče, da bi prišlo do Nemški demokrati se vračajo iz emigracije Luzern, 12. decembra Bivši nemški kancler dr. Joseph Wirth je v ponedeljek izjavil, da upa, da se bo po 12 letih izgnanstva »daj kmalu vrnil v Nemčijo. Dopisnik lista «New York Heraid Tribune* piše, da je Wirth, ki je odhajal Iz Nemčije 24. marca 1938, ko je že Hitler gospodoval v Samouprava v Nemčiji London, 12. decembra Ameriški informacijski urad v Nemčiji je objavil, da bodo severnoameriške vojaške oblasti izročile Nemcem s prvim Januarjem vso civilno upravo ne. ameriškem zasedbenem pethočju Ameriške vojaške oblasti hoče se nadalje imele vrhovno r.aozorstvo. Izdali bodo nemškim pokrajinskim upravam odredbe samo v glavnih obrisih, ki Jih bodo nicrale te izvršiti po svojih upravah. V novem ustroju bo nemška uprava odgovorna za dobave živeža, za gorivo ln za drugo najpotrebnejše blago. Vojaške oHastj ne bodo odgovarjale za p c,slovenje nemške uprave, razen 6e ne bodo zaradi slabega upravljanja zanemarjali odredb vojaške uprave. Prehod upravnih poslov v nemške roke bo imel kot posledico tudj znatno zmanjšanje števila ameriškega osebja. Uradniki severnoameriške vojaške uprave so Izjavili, da bo dal novi ustroj nemškemu narodu možnost, da »o r.auči samoupravno vladati. Reichetagu, vedel, d* Je on prvi in edini nemški kancler, ki se bo vrnil v domovino. 66 letni Wirth je izjavil, da je hotel zadnja leta življenja preživeti v Nemčiji ter sodelovati pri vzpostavitvi demokracije. Eden izmed glavnih sodelavcev bivšega kanclerja pri gibanju «De-mokratisches Deutschland* je bil dr, W!lhelm Hogner, ki je bival v Švici in se je pred nedavnim vrnil v Nerpčijo pod ameriškim varstvom, da bi namesto Friedricha Sch&ferja, ki so ga ameriške zasedbene oblasti odstavile, prevzel važno mesto bavarskega ministrskega predsednika. Dr. Wirth je sodeloval z vsemi demokratskimi Nemci brez ozira na stranke. Bil je član bivše stranke centruma, Hčgner pa je socialdemokrat. Dr. Wir.tli upa, da bo nemško demokratsko gibanje dobilo podporo pri vseh nemških emigrantskih skupinah pri obnovi duhovnega razvoja nemškega naroda. »Hočem se vrniti v Nemčijo — je rekel — zato, da bom nemškemu narodu govoril o tem namenu.* Plinovod Saratov-Moskva Moskva, 12. decembra 15. decembra bodo dovršili plinovod Saratov-Moskva, ki bo dolg 845 km. Novi plinovod bo povečal ja približno 1,350.000 m S na dan sedanjo razpoložljivost plina v Moskvi. čimprejšnjega spopada med Sovjetsko zvezo in Japonsko ln d«, se je držal Ribbeutropovih navodil, da bi prepričal tedanjega japonskega zunanjega ministra Matsuoko. Goring želel bombardirati New York Z listinami so podprli obtožbo proti bivšemu letalskemu maršalu Hermannu Goringu, ker je hotel imeti bombnik, s katerim bi mogli bombardirati New York. V nekem govoru je rekel Goring: »Za sedaj še nimam na razpolago bombnika, ki bi lahko letel do Nevv Yorka in nazaj s tovorom 5 ton razstreliva. Neizmerno bi bil srečen, če bi imel tak bombnik, da bi lahko zamašil usta nekaterim osebam tega surovega naiioda*. Napad na USA Med drugim so prečitali nekatere odlomke Članovega dnevnika", iz katerih je razvidno, da Je 3. decembra 1941 japonski poslanik v Rimu, Zembel Horikiri, obvestil Mussolinija o skorajšnjem Japon-sko-ameriškem spopadu to zahteval, naj napove Italija Združenim državam vojno takoj po izbruhu sovražnosti. Za to mu je dal Mussolini popolno zagotovilo. Pred tem dogodkom je bili Ribbentrop zelo nepotrpežljiv — piše Ciano — toda 8. decembra, ko Je Japonska udarila, je bilo njegovo veselje brezmejno. »Tako srečen Je, piš« Ciano, da sem tudi jaz z njim, aleoravno nisem prepričan o končnem Izidu tega dogodka. Kralj ne nasprotuje in tudi Mussolini je zadovoljen*. ZADNJE VESTI Grška vlada izdala amnestijo za vse politične zločine. V porih je okoli 18.000 Grkov, od katerih jih bo 15.000 postavljenih pred sodičče. Med izpuščenimi so člani komunistične stranke EAM in člani narodno osvobodilne vojske ELAS. Razprave proti 60.000 osebam preložene zaradi amnestije. Madžarska vlada razpustila madžarske-sovjetsko državno trgovinsko druiboi id so jo ustanovili nedavno, po sovjet-sko-madžarski trgovinski pogodbi. Velika Britanija In Združene države so energično protestirale proti tej pogodbi. Francoski preračun predvl deva izgubo 184 milijard frankov. Davčni ustroj bodo poenostavili. Bymes danes odpotoval v Moskvo. Sovjetom bo predložil sklepe o nadzorstvu atomske sile, ki so jib storili Trnman, Attlee in Macbenzie King. Predložil bo sestanek mirovne konference čimprej. UNRRA bo v sredi februarja prekinila dobave, če Amerika ne bo odobrila novih kreditov. Ameriško zunanje ministrstvo javlja, da Velika Britanija ne bo umaknila čet iz Perzije do ji. januar ja, ker se Sovjetska zveza ie ni odločila« da bi storila lato. IZ SLOVENIJE V Ljubljani je razatava zadnjih del slovenskih umetnikov, ki so padli v vojni. Razstavljajo slike Hinka Smrekarja, Franja Goloba, Lojzeta Susmelja, Janeza Welsea-Belača ln Milene Dolganove. «Navod», Nabavljslnl zavod Slovenije, zanikuje trditve mariborskega profesorja Branka Rudolfa o neurejenem razdeljevanju prehrane v Sloveniji ter navaja več j« Tle samo članki in kolajne... Gene Atkins iz Spartanburga v ameriški driavi Juina Karolina je doma iz ubolne jamarske rodbine. Kakor vsak drug Američan, je tudi Gene moral na vojno. Japonci so njegov oddelek na otoku Luzonu obkolili. ReSil se je edino Gene, potem ko ic postrelil 44 Japoncev. Za izredno junaštvo ga je predsednik odlikoval s kongresno kolajno tasti. Ker je priSla zdaj tudi na mio-dega junaka vrsta, da slete vojaško suknjo, so se Spartanbur-iani spomnili, da bi se fant, na katerega so bili vsi ponosni, moral vrniti prebivat v siromaSno koto. Krajevni zdravnik je poslal domačemu listu 100 dolarjev in pismo, v katerem je dejal: «Lepo je, da ste tako lopo opisali Gene je vo junaštvo. Toda samo članki in kolajne, to je Se premalo. Zato predlagam, da zberete nekaj denarja, s katerim naj Spartanburg kupi svojemu junaku primeren domtn V kratkem tasu so zbrali 7.100 dolarjev in Gene ima danes lopo farmo. Sedež organizacije Združenih narodov London, 12. decembra Dr. Wellingtooi Koo, kitajski de. legat pri pripravljalni komisiji Združenih narodov, Je predložil komisiji, naj vprašanje nadzorstva s strani organizacije Združenih narodov nad zasedbenimi- ozemlji predlože glavni skupščini organizacij«, ki se bo sestala v januarju. Koo Je podal ta predlog, potem ko je Andrej Gxomyko, sovjetski delegat pri komisiji, zatrdil, da bi ustanovitev predlaganega začasnega odbora za zaupno upravo kršila načela listine Združenih narodov. Koo Je predložil, naj podrobnosti njegovega načrta preuči pododbor ta potem predloži glavni skupščini. Istočasno so posebnemu odboru, ki so ga imenovali, da bi izbral stalni sedež organizacije Združenih narodov, predložili predlog, ki (a Je izdelal delegat Novega Zetaada J. B. Wilson, po katerem naj bi izbra-U za stalni sedež organizacije mesto Ženevo, ki jo je imenoval »idealni sedež za organizacijo Zdru-ženih narodov,* toda samo v primera soglasne odločitve. Ostali delegati, med katerimi tudi delegat Jugoslavije Stojan Ga-vrilovič, delegat Bolivije Cario Be-lamanca In delegat Kitajske Vtotor Cbl-Tsai Soo, so govorili zato, da bi bil sedež organizacije Združenih narodov v Združenih državah- Ameriiki poslanec o sprejemu Italije v organizacijo Zoženih mr d v • Washington, 12. decembra Poslanec Voorshis Je Izrazil željo, da bi tudi Italijo sprejeli v organizacijo Združenih narodov ter izjavil, da skuša Italijanski narod z vsemi svojimi silami ustanoviti demokratsko državo. Ce bi Italijo sprejeli v organizacijo ZN, bi mnogo pripomogli k razvoju demokratske Italije. Občinske volitve v Oslo Oslo, 12. decembra Pri občinskih volitvah v Oslu Je laburistična stranka dobila 37 sedežev, konservativna 22, komunisti 13, krščanaldtJMadska«* stranka. 10 ln liberalci 2 sedeča. Obvezno glasovanje v Franciji Pariz, 12. decembra Parlamentarni odbor na . uovo ustavo Je Izglasoval obvezno glasovanje za vse francoske državljane obeh spolov ter odobril načelo splošne volivne pravice in pravico glasovanja po dvajsetem letu starostu število primerov, iz katerih Je razvidno, da vrzi »Navod* svojo službo v interesu splosnosfci, Interesu ljudstva. Ljubljanski Usti navajajo Imena nekaterih znanih špekulantov to črnoborzijancev, ki so jih zalotili pri nečednem poslu. Izgon Madžarov Iz ČSR Praga, 12. decembra Na tiskovni konferenci Je češkoslovaški minister dr. Slavik prečital tujim dopisnikom uradno poročilo o pogajanjih, ki so bila 3. in 6. decembra med madžarskim odposlanstvom, ki ga Je vodil zunanji minister Janos Gyoengyoesi in med češkimi oblastmi, pod predsedstvom češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Olementisa. Predmet razgovorov je bdi Izmenjava prebivalstva in izgon madžarskih državljanov iz Češkoslovaške ter izpolnitev obveznosti glede reparacij in povračila s strani Madžarske na podlagi določb premirja. Na sestanku, ki je potekaj v priletel Jakem duhu, niso dosegli določenih uspehov. Predstavniki obeh vlad so izrazili željo, da nadaljujejo razgovore Jn češkoslovaško odposlanstvo Je poudarilo, da ne bodo mogli rešiti nikdar madžarskega vprašanja na Češkoslovaškem s spremembo mej« v korist Madžarske. IZ JUGOSLAVIJE Položaj n a O madžarskih revizionistih piše beograjsko komunistično glasilo »Borba* in pravi, da Je razvoj razmer v povojni Madžarski v polni meri pokazal, da je demokratizacija te dežele težka naloga. Revizionistični elementi, ki si želijo vzpostavitve Velike Madžarske, so dobili zaslombo v stranki malih posestnikov, ki je pri volitvah zmagala. »Borba* navaja članek glavnega glasila stranke molih posestnikov »Igazsag*, v katerem pravi pisec, da «meje Madžarske, ki so jih določili 1. 1920, ne morejo biti večne*. »Igazsag* 'zahteva od mirovne konference narodnostne mej« in plebiscit za sporna ozemlja. »Borba* pravi, da Jo preseneča le dejstvo, da madžarski revizionisti menijo, da že zdaj, komaj leto dni po porazu madžarskega imperializma v vojni na strani fašistične Nemčije, lahko »energično posredujejo* in «udarijo s pestmi po mizi*. Narodi Jugoslavije lahko odgovorijo na ta drzna revizionistična Izzivanja z ugotovitvijo, da ja Madžarska dežela, ki jih je neizzvano napadla in ki so nje četa sodelovale pri zločinski zasedbi naše domovine. Delavci ibarskih rudnikov, med katerimi Jo veliko število udarnikov, so sprejeli poziv vrhniških rudarjev za tekmovanje v proizvodnji premoga. Udarnici Novina Anloa in Lozar Pepca iz pletilni©* Bohinc — Vogelnik v Radovljici sta pozvali na tekmovanje vse pletilje Slovenije. »Društvo prijateljev Titove Jugoslavije* v Pragi j« imelo zvečano prireditev ob priliki jugoslovanskega narodnega praznika — obletnice drugega zasedanja AV-NOJ-a v Jajcu in otvoritvenega zasedanja konstltuante v Beogradu. V Zagrebu so obsodili na smrt črnoborzijanca Karlah Jeliča, Id Je bil že za Časa Paveličev« Hrvatske član znanega okupatorskega in ustaškegr. plenltvenega podjetja «Zempro». Takoj po nastopu svobode se je lotil ilegalne trgovine v velikem obsegu. Priba vil sd je tudi ponarejen* uradna listin«. Batavija, 12. decembra »Ministrski predsednik* indone» lijakih nacionalistov Sutan Slahrir je na tiskovni konferenci Izjavil, da se bodo Indonezijske »Us uprl« z orožjem vsakemu britanskemu poizkusu izkrcanja novih čet z namenom, da podprejo obdržanje nizozemske oblasti na Javi. Kakor poroča agencija »Aneta*, je prispel v Batavijo Zlr Mllea C. Demp-sey poveljnik britanskih sil v jugozahodni Aziji. Odpošiljka živil za britansko vojsko, katero so v nedeljo ponoči napadli Indonezijci, je danes n daljevala pot v Bandoeng pod varstvom britanskih letal tipa «Mosquito» in «Typhoon». Na tiskovni konferenci Je Slahrir Izjavil: »Vsemu svetu izjavljamo, da smo dosegli svojo neodvisnost ln zahtevamo zanjo priznanje*. Glede britanske ponudbe, da bi se potem razpravljalo, ko bi bili Izločeni ekstremistični elementi, je Slahrir dejal, da so Indonezijci pripravljeni začeti pogajanja po mednarodnem priznanju*. Okrog 1000 angleških ln indijskih Britanski poslanci v Indijo London. 12. decembra Iz uglednih političnih krogov poročajo, da bo sestava britansko parlamentarne delegacije za Indijo, « kateri bodo zastopane vse stranke, objavljena verjetno 20. decembra, malo pred pričetkom parlamentarnih počitnic. Vlada bo odposlanstvo Izbrala la seznama Članov parlamenta, ki g« zdaj še pripravljajo. Menijo, da bo delegacija sestavljena iz 12 članov In ker bodo v njej zastopane vse stranke, bo v njej tudi en, liberalec, en komunist, trije konservativci ln sedem laburistov. Pri seji angleškega parlamenta Je komunistični poslanec Wiliiam Gallacher vprašal državnega podtajnika za Indijo: »Ali ne bi bilo mogoče povabiti parlamentarne delegacije iz Jugoslavije, da bi obiskala Indijo in se prepričala, da so volitve v redu voden«’?* Na vprašanje med smehom m ‘Vari* vojakov pete indijske divizije, Id se bojuje v področju Surabaje, je dospelo v Tandjong Priok, pristanišče Batavije. Spremni bataljon pri oddelku živili in munlcijo, ki Je šla preko Bandoenga, 160 km Jugovzhodno od Batavije, Je zapleten v hude boje z Indonezijci pri So«kaboemi, 64 km od prestolnic«. Na obeh straneh so utrpeli že izgube in del spremstva za živila se js moral zaplesti v boje tudi zunaj tega kraja, Istega dne ao napadli s strojnicami ln ročnimi bombami vojaška poslopja zračnih sil v Kramatu (okrožje Betavie) in brez uspeha poskušali zažgati poslopja. V okolici mesta Batavija ao bili obojestranski spopadi. Obnova Belgije Rim, 12. decembra V zadnjih šestih mesecih je industrija v Belgiji znatno napredovala. Dobava elektrike Je dosegla višino iz februarja meseca 1938, ko Je dosegla višek. Dobava plina se je zvišala od 21.5% v februarju 1938 na 63,3%. Pridobivanje premoga se Je zvišalo od 43% na 70% z ozirom na leto 1938. Na tekstilnem področju Je bil raz. voj večji, ker se je proizvodnja zvišala od 2% v preteklem februarju na 52% in predvidevajo, da se bo še povečala. K temu napredku so pripomogle surovine, Id so jih dobili iz Združenih držav Samomor nemškega agenta Buenos Aires, 12. decembra Fredrich von Schulz Hausmann, nemški agent, ki ni mogel odpotovati iz Argentine, ker bi moral biti zaslišan zaradi ropa 22 tisoč dolarjev, se je danes ubil. Hausmann bi moral skupaj z ostalimi 7 Nemci odpotovati 1. decembra z ameriško ladjo »Red Jacket*, a so ga zadržali v Argentini skupaj z drugimi na ukaz argentinskega notranjega ministrstva. H&usmanoa bi morali zaslišati zaradi rop«, toda agenti britanske to ameriške protivohun-ske službe vztrajajo na tem, da je izvršil tpg, da ga ge ja odpeljali z. ZAPISKI Sodobna Evropa Vincent Hariow (Veritas) To, kar se dogaja to kar se bo še zgodilo v Evropi, bo odločilo, če bo srvet dosegel mir, ali pa bo sam sebe uniči!. Evropska revolucija še ni dosegla oblik državljanske vojne samo zato, ker zmagoviti zavezniki nadzirajo z ogromninji silami sovražna ozemlja to ker so osvobojene dežele popolnoma uničene. Ko bodo zavezniki umaknili svoje čete in ko se bo življenje v uničenih državah uredilo, se bodo nasprotni interesi in teorije spet pojavili v vsakem narodu. Te boje j* začasno prekinila tiranija nacistične ln fašistične diktature ia pozneje vojna. Ni mogoče izogniti se uporabljanju političnih naslovov levice, desnice in sredine. Toda njihovo uporabljanj« stvari preveč poenostavlja. Nemčija je vtisnila večjemu delu Evrope svoj totalitaristični žig. Popolni polom nemškega ustroja, polom, kt je odpravil nacistični totalitarizem, je ustvaril zmedo, kakršne svet že od poloma rimskega cesarstva ni več doživel. To, kar se zdaj dogaja v Evropi, je podobno zaporedju potresov. Precej drzno bi bilo, če bi hoteli prerokovati, kaj bo prinesla bodočnost Množice so v boju proti pcvla-sticam, socialnim in industrijskim. Jasno je samo, da veliko ljudi želi združiti gospodarski sociall-lizem s političnimi svoboščinami Veliko znakov kaže, da je vendarle še mnogo držav, v katerih ljudje niso pripravljeni žrtvovati političnih svoboščin v korist gospodarskega socializma. C« bodo hoteli zahodni zavezniki, da bodo svoboščine, kakor sl Jih sami predstavljajo, preživele to doto, potem morajo z ustanovo UNRRA to drugimi sredstvi pripomoči evropskim narodom k življenju. V nasprotnem primeru se bodo le-ti spet obrnili k totalitarizmu. V nekaterih državah se bodo vladne oblike imenovale avtoritarni komunizem, v drugih novi fašizem, ki bo preoblečen v demokracijo, v tretjiv t- >• la na verske osnove. Toda totalitarizem vedno zaduši svobodo posameznikov, pa naj ima ta totalitarizem desničarski ali levičarski značaj. Ko se je nemška vojska umaknila iz Grčje, Je namenoma pustila za seboj obupno dediščino gospodarskega In političnega kaosa. Prebivalstvo Je bilo sestradano, gospodarstvo uničeno in stari politični boji tako vzplamteli, da so člani levičarske organizacije EAM in desničarskega EDESa poizkušali s silo priti na oblast. Razvnela «e j« že državljanska vojna to angleškim četam se r4 brez težav posrečilo pomiriti obe stranki. Veliko Britanijo eo v tistem času zelo kritizirali, ko Je Izvajala svojo nehvaležno nalogo. Toda angleška politika Je bila odločena, da prepusti grškemu narodu samemu, že se hoče odločiti kraljevino' ali republiko. Zagotoviti Je potrebno svobodo volitev tn predvsem storiti potrebne ukrepe, da to država gospodarsko zaživela. Na žalost so težki politični boji onemogočili, da bi se vsi Grki fcres razlike lotili gospodarske obnove svoje države. Dogodki zadnjega časa so pokazali, da se je položaj celo poslabšal. Vse gospodarske življenje j« praktično zamrlo. Zlatnik atan« 80.000 drahem ln nihče ga ne prodaja. Večina trgevta je zaprta. KanellOpouloaova vlada, ki ni mo-gla- izvesti energičnih ukrepov, j« kmalu odstopila. Zdaj ima Grčija novo vlado, ki Ji načeluje Sophou-lis. Njegova vlada J« liberalna ln zmerno levičarska. Regent 'Damasklnos Je hotel, da M bil v vladi tudi voditelj skrajnih desničarjev, Papandreou. Ko se je to izkazalo za nemogoče in ko je grški kralj Jurij v Londonu izjavil, da protestira proti odlaganju plebiscita o kraljevini ali republiki, je Damaskinos odstopil. Pozneje Je atenski nadškof odstop preklical. Sprejeli ao angleške predloge: volitve bodo najkeaneje v marcu, plebiscit bo marca meseca leta 1948 tn nova vlada mora izvesti obsežen program reform ter gospodarske obnove. Britanska vlada ni postavila pogojev, toda če to nova vlada znala uničiti črno borzo in poživiti gospodarsko proizvodnjo, to dobila polno angleško pomoč. Monarhisti se čutije prizadeti, ker so jih izločili iz vlade in ker so zavlekli plebiscit o usodi kralja Jurija. (Nadaljevanje prihodnjič) SSSR sodelule pri sasadbl laponska toadoo. 12. decembra Radio Cungking Javlja, da beda prispele v začetku prihodnjega leta tudi sovjetske čet« na Japonsko ozemlje. KlfL T- U R A Britanska stanovanjska obnova Narodno gledališče: (Mo Golar: »Vdova RošliofcT (Premiera 9. dec. 1945) V nedeljo zvečer je občinstvo napolnilo g lede luko dvorano v Časa del lavoratore portuale. Slovensko gledališče je prvič vprizorilo v Trstu z Vdovo RoSlinkos, ki jo primorski Slovenci poznajo ie od prej kot veselo in zabavno odrsko delo. Pustel bi bil, tako bi vsaj lahko kdo sodil, če bi odklanjal to veselo delo v Trstu, čeprav je o tej burki le precej jasna in dokončna literarna sodba. Gotovo je to delo zelo hvalelno, ker bo izpolnilo program zmerom lahko takrat, ko smo v zadregi, kaj bi vanj uvrstili. Seveda pa je literarno umetniška vrednost sVdoven mnogo nilja kot je njena uporabnost. Tematika je kaj enostavna: priletni vdovi se je zahotelo mladega lenlna. In lenin, ki ima rad. vdovino hčer, se pozabava malo zares, malo za smeh, z materjo RoHinko. Nazadnje vdova spozna, da je mladi fant le ne mara in da ni zanjo, zato se oklene vdovca, ki jo je le dolgo snubil. Tako so nazadnje vsi zadovoljni. Vse Golarjeve komedije so nekako enake, ali pa variante zVdove Roilinkes in to od njegovih zDveh nevest» pa do tPlesa v Trnovemu. Bučne so in kričeče, njegovi junaki se sami sebi smejajo in jokajo nad seboj (povsem drugače kot Gogoljevi, ki v gledalcu vzbujajo pomilovanje in nasmeh). Golar se igra in poigrava z nekoliko priletnimi ljudmi. Polije jim navadno Amorja in naenkrat so v njegovih rokah prave igrače. A končno jim vcepi spoznanje: tam je mladost, na drugem bregu in ljubezen ne more z enega brega na drugi. Starost ujame morda samo nekaj njenih veselih in lepih trcnotkov. Za te junake so to lepa dolivetja, a potem spet padejo v realni svet. Golarjevi ljudje potem ne tolijo nad nekdanjimi sanjami, ampak gredo spet svojo pot, morda za spoznanje bogatejli. Formalni strani Golarjeve dramatike bi se dalo marsikaj reči, ker pridejo njene pomanjkljivosti navadno pri vsaki reliji do izraza. Golar je priroden človek, sin gorenjske zemlje in tudi njegova literatura dili po zemlji. To je njena prednost, dokler ne postane prero-bat in dokler ne postanejo njegovi ikornji preveč do vrha zapacani z prstjo. Res da ne sme lepšati kmeti-ikih postav, da jim ne sme likati obleke in svetliti čevljev, toda tudi kmet ne govori v vsaki družbi, kar fii mu prišlo., se jezik.. Kdor drugače trdi, kmeta ne pozna, ali pa ga ponižuje. In tu se prične tudi problematika uprizoritve in relije. sVdova Roslin-kas je doživela že precej uprizoritev in je nekako ie njena odrska podoba dognana. Naredila je le neko razvojno pot, kot so na primer JJan-karjeve drame na odru danes le precej drugačne kot so bile nekdaj. Zato ne smemo zdaj spet nazaj, ker bi bilo to nazadovanje slovenske gledaliike kulture. Golarjeve komedije so se že nekako dvignile iz grobega naturalizma im so bile postavljene v nek realistični svet. Močni naturalistični poidarki motijo vsakega resnega gledalca, pa čeprav se je prišel samo zabavat v gledališče, pa moramo vendar računati, da pojmuje tako gledališče zelo malo ljudi. Saj ni vsa predstava v tem stilu, a bo vendar predstava mnogo' pridobila, če bodo naturalistične kretnje in besede odpadle. (Posebno Janezove kretnje ob besedah o žametnem predpasniku, nagluSnost zaradi naturalističnega poudarka...) Morda predstava tudi Se ni povsem dozorela v obvladanju besedila niti v premisleku situacij. Potek predstave morda Balantač celo nekoliko preveč zadržuje. Odrske postave pa so zaživele takole: Naslovno vlogo je premišljeno in doživeto predstavila Rekarjeva. To je krepka postava priletne vdove, ki se s silnim prepričanjem bori za ljubezen. Nikjer ni pretirana, ne v ofenzivi, ne v pretvarjanju, ne. v razočaranju in spoznanju. Celotna postava je živa in plastična. Rožmanov Janez Danila Turka ni le izdelan, ampak bolj v zasnovi. Ni ga Se povsem doživel in v sebi izoblikoval. To je čutiti vso predstavo. Njegova igralska dispozicija, zunanja podoba in priprava je tako posrečena, kot je Se najbrže ni Rožmanov Janez na odru doživel. Toda njegov pretrgan govor, zakasneli nastop in pa teža, ki ga vleče v naturalistični svet, to daje neko razpoko med pisateljevo zamislijo in Turkovo interpretacijo. Ali — da se izrazimo v žargonu, v katerem živi Turkov Janez — ali gladi in Sčiplje in je ves drzen, ali pa je neznansko neroden, fant z vasi, ki ima pred seboj RoSlinovo mater in ga bolj ona vodi kot pa je on vodilen. Oboje hkrati tudi odrsko oblikovalno ne gre. Kdor pozna Golarjevo delo, ve, da je drugi izraz pravjlen. Postavi bo v korist, 6e se bo Janez bolj približal pisateljevi zamisli. Manica Zlate RodoSkove se sicer ni mogla tako razživeti kot navadno, a je kljub temu to prijetno in živo, že bolj mestno kot kmečko dekle. Prav tako je igra Bdrbičevc živa in smela. Njena Tončka je izrazita postava. Balantač V. Bratine je poudarjen karalcterni lik, ena izmed močnih Bratinovih odrskih stvaritev. Prizadevnost Bratine je v oblikovanju tipov, v režiji in v sceni hvalevredna. Kot vdovec Jernej nastopa J. Koiuta, ki je izzivalno in aficteluo govorniško nastrojen, zato bolj hladen in odmaknjen. Kot Gašper nastopa že Raztresen, ki svojo vlogo verno in dobro izpolni. Nastop Tinčeta je prevzel Šušteršičev, ki bo moral govoriti ie malo bolj jasno In manj narejeno. Valo Bratina je ustvaril zelo lepo sceno slovenske gorenjske kmeti-ike hiie. Tudi igralci nastopajo v narodnih nošah. Vsekakor predstava sVdove Ro-šlinkes zabava in ni slaba predstava. Le od Narodnega gledališča pričakujejo več. Mora te dvigniti nad preprosto poslanstvo zabave, še manj pa sme segati zaradi zabave po tako cenenih sredstvih kot so naturalistična. Stremeti mora mnogo više. Veliko pažnjo bo treba posvetiti jeziku, lepi in pravilni izgovarjavi. Do zdaj je bilo jezikovni strani posvečene premalo pozornosti in skrbi. Tudi pri pričujoči predstavi ni dosti sledi o melodiji jezika in izgovarjava, posebno vokalov, Je zelo diletantska. (Prim, samo: tebe, otrok, meni... ko izgovarjajo vokale stalno ozko). Toda volja je močna in veselje pri vseh oblikovalcih veliko, zato tudi uspeh ne bo izostal. Od stopnje do stopnje/ In končno bo igrana prava narodna predstava, ki bo imela poleg narodne noše igralcev tudi duha in bistvo slovenskega ljudstva. Problem preskrbe s stanovanji je težak v vseh evropskih deželah, ki jih je prizadelo bombardiranje in neposredne vojaške operacije. Pred težkim vprašanjem stoji tudi Anglija, kjer izdelujejo vrsto načrtov za nova stanovanjska poslopja. Slika kaže «poizkusno viloz v Timber Hillu, kakršne mislijo, če se bo v poizkusni dobi dobro obnesla, graditi v serijah. ZANIMIVOSTI V Kairu je umrl Alfred Lucas, zadnji član skupine znanstvenikov, ki je leta 1922 odprla grobnico egipčanskega kralja Tutankamona. Pokojnik je doživel 79 let. • * • V Vidmu živi morda najstarejša Italijanka. To Je Ludovica Maria Maddalena Milena, ki je te dni dopolnila 108 let. Dolgo časa je že priklenjena na posteljo, vendar je duševno včasi še vedno sveža. * m • Dr. Klaus Schilling, eden izmed petdesetih uradnikov v taborišču Dachau, ki so ga med ostalimi obto- Strašni pritlikavec Louis Pagliaro - Ameriški prvak namiznega tenisa Ameriški ping pong prvak, LouU Pagliaro, je strašno hud, če ga kdo Imenuje igralca ping pon ga. «To Je neumnost* *, pravi. »Ping pong, ping pong, pong ping — kakšna igra pa Je to? Jaz igram popolnoma nekaj drugega.* Igra imenuje namreč namizni tenis. Vleok je meter in pol, tehta nekaj čez SO kg. Misli pa, da je v njegovi zaostali rasti prednost. Pred nedavnim se je srečal s Cal Skin-nerjem, ki Je visok preko 1.80. Sklnner je bil v stalni napetosti, Pagliaro je igral ping pong ■ čudo-.vito spretnostjo in je včasi kar izginil pod mizo. Ob neki priliki je prišel Skinner skoraj ob živce, ko Je odkril, da stoji Pagliaro na njegovi strani zaradi visoko dvignjene žoge, ki je padla skoraj za mrežico, je moral obkrožiti mizo. Večina igralcev namiznega tenisa je prt igranju oddaljena od mize meter ali morda nekaj več. Pagliaso p*, se umakne včasi. tudi po pet metrov, poleg tega pa prisili s svojo igro tudi soigralca, da se umakne na enako razdaljo. Loparček drži kot teniški Igralec in Zamahuje s polnim gibom roke. Tolče, seka, reže in teka naokoli kot obseden. Igralci namiznega tenisa so vsi iz sebe, če Jim rečeš: »Pravi teniški igralec, n. pr. Donald Budge, bi vas namahai tako, da bi bilo grozno*. Nekdo je priredil srečanje med Pagliarom in teniško zvezdo Frankom Shieldsom, ki se je imel tudi za dobrega igralca namiznega tenisa. Pagliaro se Je takrat prostovoljno ponudil, da bo igral sede v naslanjaču. Igra je bila sicer malce ugodnejša za Shieldsa, vendar Je Pagliaro dobil vse igre. Na državnem tekmovanju leta 1941, ki je bilo v Neiw Yorku, je bil Pagliaro senzacija. Pri končnem srečanju z Edvvardom Pinner-jem, se je umaknil deset metrov od mize, da je lahko branil nasprotnikove strele. Umaknil bi se bil še dalje, pa mu »tena ni več dovoljevala. Ob nekem vražjem tre-notku se je sklonil, da bi vrnil žogo, k) je bila komaj pet centimetrov nad tlemi. Žoga Je zletela kvišku med luči, padla nato naravnost na mrežloo in se prevalila na Planerjev« stran. Pinner Je bil po tem udarcu čisto spremenjen. Pa-gllaro je zmagal z lahkoto. Brez nemira Vedno Je favorit. Glavni razlog temu Je, neglede na njegovo šibko rast, stalno razgibani način igre pa tudi njegova izredna skromnost, ki meji včasi že na patološko. Prepričan Je namreč, da ga vsakdo lahko tolče. Na vsako srečanje čaka z največjo resignacijo. Morda je v tem sreča. Tako gotov je, da bo izgubil, da se zaradi tega nikoli ne razburja. Zaradi tega pri njem nikoli ne opaziš napetosti. Ker Je prepričan v poraz, se bori z zagrizenostjo in včasi z divjostjo, ki pa je vendarle umirjena; tako pridobiva točko za točko, kar gotovo rie bi uspelo nervoznemu i-graicu. Njegovo obnašanje je vedno zavidljivo prijazno. Ce udari žogo tako močno, da nasprotnik komaj obstoji in jo vidi, da roko pred usta in opravičujoče pokaSlja. S tem hoče naznačiti, da Je bil njegov strel le slučajen. Ce dobi igro, kar st skoraj vedno zgodi, zapušča igralni prostor in zmajuje * glavo kot bi s« čudil, da se je mogel tako zmotiti. Pagliarov izraz Js vesel, giblje se kot ptič. Njegova roUična reakcija je najhitrejše,, kar jih poznajo v- zgodovini športa. Ima nenavadno hitro oko, -- in boji se, da bo z njim počasi konec. »Moja igra Je v nogah*, pravi, »Upam pa, da bodo še vzdržale*. Njegove noge imajo izredno dober start. Zrastel je v vzhodnem delu New Yorka in že v mladosti je bil dober teHač, Ko je imel osem let, jo vstopil v nek deški klub. Porabil je ves svoj prosti čas za igranje namiznega tenisa. »Včasi je vstajal že pred zoro in že do šole igiral po več ur. Zvečer je Igral nepretrgoma po pet ur. Ko Je bil star 13 let, je prišel v junlorsko moštvo kluba, Pri šestnajstih je postal klubski prvak; takrat je bil visok 1,30. Ne-kai let kesneje je na Broadwayu porazil Sol Schjffa, takratnega državnega prvaka. »Igrala sva In bil ml Je čez glavo. Mahal sem. kot da bi stepal preprogo. Ugotovil sem, da imam slabo obrambo in brez nje tudi moja ofenziva ne more biti kaj prida*. Vaje v samoti Zaradi tega se je umaknil v samoto. Doma se je uril proti steni; tolkel je žogo s takšno silo, da |e kar pela skoz) zrak. Uničil Je nešteto žogic, toda čez nekaj mesec«* Je laJhko ujel in odbil vsako, pa najsi je bila še tako hitra. Vseeno mu je bilo tudi, iz katere smeri ie prihajala. Izuril se je tudi v fortv-hahdu. Njegovi udarci so bili tako točpi, da je vsak čas lahko zadel z žogo gornji del mrežica in ž.o«e se je prt tam vedno prevalila na nasprotnikovo stran. Kar po vrsti je zmagoval nad vsemi prvaki in svojimi starimi tekmeci. Daši Je bil prvak, a* njegovo življenje ni bistveno spremenilo. Igralski dohodki so majhni. Vdobrem tednu Pagliaro ne zasluži več kot pet dolarjev. Iz bega »1 mora kupovati čevlje in majice. Vsaka dva tedna uniči po ert par čevljev. Zbrusi jih prt igranju. »Nekaj iger odigram*, pravi, »in ko pogledam na čevlje, vidim, da j£'ie skoraj po njih*. Glavni Pagliarov zaslužek jo pel izdelovalnici športnih predmetov Brunswick-Balke-Oollender Comft-ny. Zdi se, kot da se njegov delodajalec ter njegovi tovariši niti ne zavedajo, da imajo med seboj državnega prvaka- Se vedno živi v vzhodnem delu New Yorka. Je poročen in ima otroka. Njegova žena ne zna igrati namizni tenis. »Poizkušal sme jo naučiti, toda stalo me Je preveč živcev*. žili, da je slabo ravnal z jetniki, je pred sodiščem prosil, naj mu dajo na razpolago toliko časa, da bo lahko dokončal svoje poročilo o raziskovanju malarije. Trdi namreč, da je odkril cepivo proti malariji. Vcepil je malarijo okoli 1000 osebam In pravi, da nobena ni podlegla. Zdaj pravi, da je hotel svoje sredstvo preizkusiti