1? \ 9 UaHilanl, 4. decembra 1920. Pom It. 1 K, It. i PRAPOR Izhaja vsako sredo in soboto, IVednlStvo in uprava lista je v Ljubljani, Krekov trg št. «o. ,,RDEC! PRAROR" velja v Jugoslaviji mesečno 8 K; v zasedenem ozemlju (Primorju) četrtletno 9 lir, v Avstriji, Češkoslovaški, Madžarski in Nemčiji četrtletno 36 igsl. K; v Ameriki polletno t dolar. GLASILO KOMUNISTIČNE STRANKE JUGOSLAVIJE. «A£«MKaaMi£Z* S&ds-ug Lovro SCiemenčNi, pokrajinski tajnik K. S, J« za S!o- 'Jenijo, izvoSjert xs KuB?an©yu v Macedoniji za pcslanits v HoRsfiittianf&t Ta novica jasno pokazuje, kaj je dati na nacijon^lno-šovinistično vpitje ''Enakosti« in »Voiksstimme«, da so hoteli komunisti vsiliti štajerskim so-drugom za slovenske poslance srbska komunista Kacieroviča in Trifkoviča. Srbski sodrugi se nam ne samo niso vsiljevali, ampak so slovenskemu ko-.nmnistu zagotovili enjr.andat v Mace-«!oniji. S tem je zopet dokaz, da komunisti ne poznajo nobenega nacijonal-nega in pokrajinskega šovinizma kakor socijalpatrijotje, ampak da so res iskreni -Černači jonalisti. Psuslio društvo “Svoboda** - V LJUBLJANI ___ vabi na zabavni večer ki se vrši v torek, 7. decembra 1920 v veliki dvorani hotela »Union«. Začetek točno ob 1* uri zvečer. SPORED: Petje, godba, srečolov, šaljiva pošta In pies, prosta zabava itd. Vstopnina 15 K « osebo Predprodaja vstopnic v tajništvu »Svobode«, Šeleriburgova ulica štev. 6, !!. n, in na večer pri blagajni. Vstopnice se dobe tudi pri uprav. »Rdečega Praporja«. OljBOR. Seja izvrševalnega odbora Pokrajinskega Strankinega Sveta se vrši v nedeljo 5. t. m ob 10. uri dopoldne v Mahrovi hiši, Krekov trg 10/11. v prostorih uredništva. Po 2 zastopnika : strokovnih organizacij (žel. in r„udar. Saveza) in parlamentarna delegacija naj se seje obvezno udeleže. Tajništvo KSJ. DbBasti zapiralo naše radarje v Kočevju« V nedeljo ob pol 8. uri so orožniki aretirali in odgnali v zapor v Novo mesto naša dva sodruga Andreja in Franca Bla-zuttija. Prvi je predsednik, drugi pa tajnik zveze rudarskih delavcev. Pravi vzrpki aretacije so .neznani. Govori se o neki dinamitni aferi, ker je žandarmerija preiskovala na stanovanjih naših rudarjev, če imajo skrit dinarnit. V katere svrhe, ne povedo. Preiskava je izkazala smešnost teh podtikanj. Ne dvomimo, da sta omenjena sodruga žrtev hudobne denuncijacije, ki ne temelji na ničemur. Zahtevamo, ~m i ................. p da se zadeva takoj pojasni in oba sodruga nemudoma izpustita na prosto. Vsem ©rgaRiiac!J&m SC. S. J. I. Vse organizacije naj zberejo ves materijal, ki je v zvezi s terorjem tekom volilnega boja, ki so ga izvojevaii proti naši stranki z zapiranjem agitatorjev, konfisciranjem lepakov, prepovedjo zborovanj. Vsaki slučaj naj se z imenom navede. Ves ta materijal naj se pošlje Centralnemu izvrševalnemu odboru do 15. decembra. To je ne-obhodno potrebno, da debimo jasno sliko o »svobodi vo-iilcev«. II. Vse organizacije naj istočasno pripravijo podrobno poročilo o poteku volilnega boja in naj polože ves agitačni materijal, kolikor so ga izdale (lepake, brošure, slike itd. vsaj po jeden izvod). Želeti je, da se pošljejo tudi karakteristični lepaki meščanskih strank. Vse to naj se pošlje do 15. decembra. .„ c 1 °- K. S. J. Stosis&ifuanta. Komaj ie bila po strahovitem terorju proti deiavsko-kmecki Komunistični Stranki Konstituanta izvoljena, že so se začeli širiti, zlasti po demokratskem časopisju glasovi o njenem takojšnjem razpustu. Ker izraziti monarhisti niso dosegli dvetretjinske večine, ki je potrebna, da se sprejme njihova ustava, so že smatrali, da se je ljudstvo zmotilo, ko jih ni volilo v večjem številu in so hoteli Konstituanto kratkomalo razpustiti. To je mental teta in to so metode meščanske demokracije (diktature). Gospodie pa so le prišli morda do misli, da bi pri novih volitvah še vse drugače kot sedaj zmagali komunisti in opozicijonalni elementi, zato so si stvar premislili in pojdejo po drugem potu. Za monarhijo in za reakcijonarno ustavo in zakone je treb^ spraviti skupaj dvetretjinsko večino. Radikalcev in demokratov bo v Konstituanti kakih 170, dvetretinska večina pa znaša 281 glasov. Torej je potreba pridobiti in podkupiti še novih 110 poslancev. Kot prve prikladne za tak posel se smatrajo razne samostojne kmečke stranke. Te imajo okoli 42 poslancev. Zraven se pridružijo še klerikalci s 24 glasovi in muslimani z 28 Manjka še okoli 20 glasov. Tu je treba pridobiti republikanca Radiča, ki ima okoli 46 poslancev, ali pa »republikanske« socialdemokrate in razne manjše skupine, ki bi spravile skupaj tistih 20 glasov, potrebnih, da se reši monarhija in spravi pod streho reakcionarna ustava. »Slovenski Narod«, ki govori iz izkušnje polpreteklih časov, trdi, da se na socijalne demokrate lahko računa z vso gotovostjo. Ker imajo demokratje prisrčne zveze z našimi sccijalpatrijoti, vede dobro, kako malo je dati na njihovo vpitje o jugoslovanski republiki. To je bilo dobro za volitve, da se potegne štajerski in belokranjski kmet. Odslej pa bo dobra in še boljša tudi monarhija. »Naprej« ne črhne niti besedice več o republiki. Tako bomo imeli morda v kratkem sladek prizor, ko bodo vroči borilci za socijalistično republiko reševali monarhijo v imenu konsolidacije jugoslovanskega kraljestva. Komunistična stranka, ki ima jasna načela in precizno odrejene metode in taktiko, bo prejkoslej z vsemi sredstvi vodila boj za sovjetsko republiko, osvoboditev delavnega ljudstva izpod kapitalističnega jarma, vpostavitev diktature proletarijata in potom nje novega komunističnega družabnega reda. Na tem potu jo bedo ovirale vse meščanske in malomeščanske stranke s celim kapitalističnim državnim aparatom, podpirale in vzdrževale v teškern boju pa jo bodo zatirane delavske in kmečke množice. Mednarodni proletarijat stopa z orjaškimi korak; k izvršitvi svoje zgodovinske naloge: osvoboditvi trpečega človeškega roda. Njegov boj sc vrši obenem v vseh deželah sveta, njegova neizbežna zmaga bo mednarodna, bo zmaga proletarske pravice za delavni razred vseh narodov in vseh jezikov. Tudi v Jugoslaviji in na Balkanu zori zgodovinski čas udejstvitve. Razredno zavedni proletarijat stopa s polno vero v konečno zmago v boj s parolo: Naj živi sovjetska republika Jugoslavija! Protidelavska vloga centrumašev na Hrvatskem. Naša stranka se je v Zagrebu borila proti 9 nasprotnih strank, od katerih ji ni niti ena bolj želela poraza kot goleuhi centrumaši — najnovejši dezerterji iz vrst proletarijata. Kot naši socijalpatrijotje so se tudi centrumaši posluževali iz hudobije in sovraštva proti naši stranki najnesramriejših laži in najpodleiših pamfletov in anonimnih, nepodpisanih letakov. Proti kandidatu sodrugu Miljušu so pisali in govorili, da je srbski radikal in komitaš, ki je po Macedoniji ubijal ženske in otroke! V Zagrebu so postavili kandidatno listo, Čeprav so dobro vedeli, da ne dobe nobenega poslanca. Njihov namen je bi! pomagati meščanskim strankam in osi? biti proletarske vrste. Volitve so pokazale, da centrumaši kakor socl-jalpsirijotje nimajo nobene mase za seboj in da igrajo le ostudno vlogo TszssEmsssaBssi špijonov, izdajalcev- in kapitalističnih psov v delavskih vrstah. V Zagrebu je dobil komunist sodrug Sima Miljuš 3845 glasov, socljalpatrijot Bukšeg 304 in golouhi centrumaš Radoševlč 360 glasov. Komunistom je do drugega mandata, ki ga je dobil radičevec, manjkalo samo 300 glasov. Torej so centrumaši s svojim nastopom pomagali buržoaziji do mandata. Taka je vloga izdajalcev proletarskega razreda Friedrich Engeis. (K stoletnici njegovega rojstva). 28. novembra je preteklo sto let, odkar se je rodil Friedrich Engels, zvesti sodelavec Marxa, ki je z njim gradil orodje znanstvenega socijalizma. Mnogo se je spremenilo, odkar je Engels nastopil z Marxorn pot, ki se je razlikovala od poti drugih šolnikov in profesorjev v tem, da ni bila samo znanstvena, ampak tudi politična, da ni bila samo misel, temveč tudi dejanje. Ideje komunističnega manifesta, 1. 1847. drzna zahteva, ki je udarjala v obraz meščanskemu svetu, so se sedaj polastile miljonov delavcev, ki so pripravljeni udejstviti nauk Marxa ■ in Engelsa z bojem na življenje in smrt. Sedaj ni več tistega boja, ki je bil za časa Engelsove smrti, da se pridobijo majhni uspehi v meščanski državi, sedaj je boj, da se uresniči komunizem. Zopet straši na okolu strah komunizma močnejše kakor kedaj. Bolj kakor kedaj se trese meščanstvo pred tem strahom, pred svetovno revolucijo. Strah pa postaja meso in kri. Diktatura proletarijata, ki sta jo v pariški komuni pozdravila Marx in Engels in ki je bila tedaj le plamenček, se je utelesila in živi v sovjetski Rusiji in zmagoslavno kljubuje kapitalizmu in njegovim nakanam. Najlepša obletnica za Engeisa pa je neprestano naraščanje komunističnega gibanja, naraščanje revolucionarnih vod po vseh deželah. To je dokaz, da njegovo delovanje in nauk nista bila suhi sistem, o katerem zgodovina več ali manj molči, temveč je bilo odkritje tistih sil, ki ustvarjajo zgodovino, preobrazujoča sila sama. Kako pomemben je Engels, govori to, da se sedaj zastopniki malomeščanstva v taboru proletarijata, proti katerim se je Engels boril najsrditejše celo življenje, ne morejo drugače bojevati proti proletarski revoluciji, kakor le s tem, da se sklicujejo na Engelsa in Marxa. Engels bi se jako začudil, če bi videl, kako ga sedaj epigoni tistih ljudi, ki jih je zasmehoval in preziral, slavijo in se izdajajo za njegove mlajše. Da se pobijajo ti Marxovi in Engelsovi kaplani, ki so se iz del teh dveh mojstrov kakor iz katekizma naučili na pamet nekaj stavkov, zadosuje, da se jim pomoli pod nos metoda Marksa in Ehgelsa, da jo upotrebijo v realnosti, ki nas obdaja. Zlom kapitalizma, zaton meščanskih malikov demokracije, vse to ustvarja nujnost proletarske revolucije. Vzeti je treba samo takoimenovani »politični testament« Engelsov, njegov predgovor k »Razrednim bojem v Franciji«. Ali ni tukaj jasno rečeno, pravijo Marxovi kaplani, da se mora proleta-rijat posluževati le miroljubnih sredstev in da je oboroženi boj brezuspešen ? Kar je Engels takrat kritiziral, je bil poskus, da se izvede proletarska revolucija po vzorcu meščanskih revolucij, metode, ki so se 1. 1848. izjalovile. Kritika je morala biti v takratni najbujnejši razcvelosti kapitalizma enostranska. Objektivni pogoji za zavedno akcijo širokih proletarskih množic še niso bili dani. Vsakdanji boj se je omejil na miroljubno reformo delovanja s tem ciljem, da se sploh pride v stik z množicami, da se jih pridobi za so-cijalizem. To razumevanje je morajo nujno voditi do parlamentarizma, katerega nevarnosti ni nihče bolj jasno videl kakor Engels sam. Toda položaj se je od leta 1895. spremenil. Imperijalistični razvoj, ruska revolucija, vse to je naznanjalo novo revolucijonarno dobo. To je zasluga Roze Luxenburg, da smo spoznali tipičnost ruske revolucije in utrdili v masnih akcijah in bojih ruskega proletariata obliko gibanja proletarskih množic v revoluciji in tako dopolnili Engelsovo kritiko pučizma s kritiko samoparlamentarizma. Časi, ki so nato sledili, so dali Rozi Luksenburg prav. izkazalo se je, da je oborožena vstaja, ki jo je Engels 1848. kritiziral kot dejanje manjšine proti leni masi, oživela kot zavedno delo proletarskih množic. Tako je torej delo Roze Luksenburg in komunistov izpolnitev Friedrich Engelsovega testamenta. Komunisti oznanjajo kakor vselej tako tudi danes besede komunističnega manifesta svetu, ki so jih Marxovi kaplani navidezno pozabili: »Komunisti zaničujejo skrivanje svojih nazorov in namenov. Odkrito izjavljajo, da morejo doseči svoje cilje le z nasilnim preustrojem vsega dosedanjega družabnega reda. Naj trepetajo vladajoči razredi pred komunistično revolucijo, proletarci v njej ne morejo izgubiti ničesar drugega kakor svoje verige. Pridobijo pa lahko celi svet. Proletarci vseh dežel, združite sel« Jak. Žorga: Temelj komunizma. Celo buržoazno blagostanje je le blagostanje priviligiranega razreda, ki obstoji na revščini delavnega ljudstva, ki je prisiljeno k delu pod ceno za delodajalce vsled lakote in trpljenja. Ta sužnost dela se imenuje v buržoaznim časopisju svoboda dela. Svobodo uživa le en de! ljudi, oboroženih od nog do glave, katerim je neoboroženo in golo ljudstvo izroči na milost in nemilost. To je svoboda, od katere se more delavno ljudstvo pustiti zmleti in uničiti. To je buržoazna svoboda 1 Ta svoboda je buržoaziji zelo draga, ker je za njo blagostanje, za proleta-rijat duševni, delavski in kmečki pa le trpljenje in revščina. Duševni kakor manuelni proleta-rijat je prišel do spoznanja, da mora to moderno suženjstvo razbiti in postaviti človeško družbo svobode in enakosti. Proletarijat 'ljubi svobodo ne manj, obratne bolj kakor buržoazija, on ve dobro iz svojih bolnih izkustev, da brez svobode človeka ni mogoče blagostanje in človeški čut. Proletarijat razume svobodo enakosti, nikakor pa ne svobodo v neenakosti, kjer je privilegiran en razred, to se pravi uživanje nekaterih na trpljenju vseh drugih. Proletarijat se hoče politično in gospodarsko osvoboditi. Politična svoboda brez gospodarske enakosti je samo pesek v oči, je goljufija, laž in proletarijat noče nobene laži več. On stremi za preizobrazbo sedanjega družabnega reda, odstranitvijo razredov, postavitvijo družbe, v kateri pridejo vsi ljudje v enakih razmerah na svet, se izpolnujejo nadalje, izobražujejo, delajo ter sadove življenja in svojega dela uživajo. To so zahteve pravice, to je končni cilj komunizma ter proletariata, organiziranega v komunistični internacijonali. Kako stopamo iz propada nežna-nosti, trpljenja in suženstva, v katerem je kmečki in industrijski proletarijat propal, da postavi paradiž na tem svetu, da se uresniči pravica in človečnost? Proletarijat ima samo eno možnost: združitev. Z združitvijo se medsebojno izobrazi in podpira in zavedajoč se svoje moči, potom revolucionarne akcije mednarodnega svetovnega proletariata, se otrese suženjstva. Združitev to je parola proletarijata vasi in mest. Osvoboditev je v sedanji dobi mogoča, ker v Evropi je že pretežna večina kmečkega in industrijskega proletarijata združena v komunistični internacijonali. To je znamenje bližnje končne osvoboditve, zavzetja politične oblasti in postavitve Evropejske Federativne sovjetske oblasti delavnega ljudstva ter gospodarske in politične osamosvojitve. Težke skušnje so dokazale, da samostojni nastop v posameznih deželah ni zadosten zaboj proti internacijonalnemu izkoriščanju kapitala in reakciji. Na drugi strani ekonomska znanost dokazuje, da osvoboditev dela ni nobeno nacijonalno vprašanje, temveč čisto in-ternacijonalno. Gospodarski pogoji vseh narodov, medsebojne gospodarske zveze, premenjava sirovin industrijskih in poljedelskih pridelkov se morajo upoštevati. Nobena dežela, naj si bo še tako bogata, močna in razširjena, ne more upati na trajen uspeh podvzeti socijalne revolucije, če se premenjava ne izvrši v doglednem času v večjih industrijskih deželah Evrope. Iz tega razloga je vprašanje osvoboditve dela iz ped kapitalističnega jarma internacionalno vprašanje. Iz- vršitev je le mogoča v internacijonal-nem pokretu, to je v skupni evropski socijalni revoluciji. Uvidevno delavstvo vseh nacij Evrope ie sprevidelo, da je osvoboditev dela in proletarijata Evrope, izkoriščanega od buržoazije in potlačenega potom buržoazne države, mogoča sama s skupnim naporom. Le tako se bo mogla prej ali slej ta velika interna-cijonalna akcija evropejskega proletarijata pod vodstvom komunistične in-ternacijonale brezobzirno na narodnost izvršiti. Komunistična internacijonala je močna in že obsega več miljonov proletarcev različnih narodnosti. To je internacijonala akcije, katere namen je postavitev nove človeške družbe — komunizem. To ni nobena tajna ideja ne zarota, njo vodijo naravni in železni zakoni zgodovine, kateri zahtevaj* pravičnost, nič drugega kot strogo pravičnost ih primoranje do dela za vsakega. Vsak mora delati po svojih močeh, vsah naj dobi po svojih potrebah. Komunistična internacijonala gre za tem, da krivičnost, izkoriščanje^ previlegije, lopovstvo in nasilje obstoječe buržo-azno-kapitalistične družbe nadomesti nova človeška družbe, ki stoji na temelju pravičnosti za vse in svobode človečanstva, z eno besedo gospodarsko politično svobodo, v kateri se vsak človek naravno razvija, uči, misli ter dela in se usposobi človeško živeti. To hoče komunizem. (Konec prihodnjič.) SodrugI kovinarji S Na zahtevo več članoy strokovna organiziranih kovinarjev o pravem vzroku moje izključitve, odnosno kake korake sem napram tej izključitvi zavzet, sporočam tem potom sledeče: Dne 4. okt. t. [. sem poslal na osrednje društvo kovinarjev in sorodnih strok v Ljubljani dopis sledeče vsebine : 1. Sklepa o moji izključitvi ne pri-poznam. 2. Zahtevam natančen prepis tiste seje, oziroma točke dnevnega reda, v kateri se je glede moje osebe obravnavalo, in sicer od ljubljanske podružnice kakor tud od centralnega odbora. 3. Zahtevam imena vseh onih, kateri so dali podatke, bodisi pri podružnici, kakor tudi pri centralnem odboru, na podlagi katerih ste smatrali za potrebo oziroma vzrok moje kot izključitve. 4. Zahtevam, da se mi to čimprejc pismeno predloži, da mi bo omogočeno zavzeti nadaljne korake, v kolikGr bo to potrebno. Nato sem prejel dne 6. oktobra od osrednjega društva kovinarskih ih sorodnih strok sledeči dopis: »Potrjujemo prejem Vašega dopisa z dne 4. okt. 1920. Predložili bomo zadevo osrednjemu odboru, ki bo v zadevi sklepal. Sklep Vam naznanimo nemudoma, ko nam bo znan.« (Podpis: Svetek s. r.) Ker pa do danes še nisem prejel nikakega obvestila o tej zadevi, hočem tem potom sam razjasniti goraj omenjene točke. To pa vsled tega, ker so se vsi tisti, katerih se to tiče, potuhnili. V začetku meseca aprila t. 1. sta gg. Mihevc in Hlebš kot društvena na-stavljenca predložila po nalogu strokovne komisije za Slovenijo nekako službeno pragmatike za nastavljence strokovnih organizacij. Na prvi seji ožjega centralnega odbora se mi je poverilo to službeno pragmatiko, da jo preštudiram, na kar sem pri prvi seji personalnega odseka podal o tej pragmatiki svoje mnenje. Da si bo pa vsak član na jasnem, hočem tu vsled pomanjkanja prostora navesti Izid volitev na Kranjskem. Politični okraj Kamnik. Volišča: Volilcev JDS SKS SLS NSS KSJ JSDS Dob 406 18 109 136 6 125 12 Domžale 71 133 278 39 44 7 Moravče 626 22 145 366 13 48 30 Kamnik 523 150 51 190 24 122 16 Mekinje 315 4 13 143 14 122 19 Motnik 75 4 15 42 2 12 0 Radomlje 522 34 90 279 13 79 27 Mengeš 524 54 90 250 31 83 16 Lukovica 400 10 195 140 4 15 36 Špitalič 135 10 37 71 6 8 -3 Trojane 5 18 118 4 83 3 Loke 243 5 99 132 2 4 1 Komenda 433 1 71 291 15 48 6 Zalog 295 10 57 180 5 40 3 Vodice 373 11 61 202 9 49 41 Politični okraj Črnomelj. Volišča: Volilcev JDS SKS SLS NSS KSJ JSDS Dragatuš 248 5 2 37 0 5 198 Gradac 411 15 50 68 5 10 263 Semič . 435 37 73 175 8 22 120 B jžjakovo ,235 '3 83 110 2 1 36 Črnomelj 379 53 77 82 9 77 81 Dobliče 127 5 28 35 5' 48 6 Metlika 265 46 109 31 16 3 60 Vinica 399 12 15 25 9 176 102 Radoviča 136 5 40 58 0 5 28 Adlešiče 274 9 129 52 8 11 65 Sinjivrh 114 1 103 6 1 1 3 Politični okraj Krško. Volišča: Volilcev JDS SKS SLS NSS KSJ JSDS Mokronog 398 21 152 151 8 58 8 Boštanj 266"- 2 122 25 4 62 71 Čatež 220 4 36 63 4 1 112 Sv. Križ 405 7 65 240 7 62 22 Šmarjeta 389 9 249 115 3 8 5 Kostanjevica 453 28 54 180 13 41 137 Št. Janž 438 8 167 119 7 123 14 Svibno 323 7 17 172 11 94 22 Cerklje 438 8 48 216 17 20 129 Cerklje-Podlog 368 6 28 183 34 12 99 Studenec 262 4 217 23 4 7 7 Krško 1. 353 37 126 103 11 13 63 Trebelno 324 3 156 157 0 8 0 Vel. Dolina 339 8 57 71 4 3 196 Bučka 201 27 120 42 1 8 3 Škocjan 394 3 337 39 2 10 2 Raka 507 12 289 168 5 - 30 3 Bela cerkev 177 5 80 39 9 42 2 Tržišče 218 7 71 59 5 72 4 Št Jernej 1. 394 7 100 176 10 95 6 Krško 11. 265 33 111 63 13 4 36 Radeče 451 19 52 96 14 177 93 Št. Jernej II. 407 6 145 180 6 63 7 samo nekoliko glavnih podatkov te pragmatike. V eni izmed pragmatičnih točk se ja zahtevalo, da definitivni nastavljenec za slučaj bolezni dobiva skozi eno leto polno mesečno plačo. Nadalje, ako v enem letu nastavljenec še ni za službo sposoben, se ta doba podaljša še za tri, odnosno šest mesecev. V nadaljni točki se je zahtevalo, da v slučaju smrti dobi žena, odnosno v skupnem gospodinjstvu živeča oseba, šestmesečno odpravnino itd. O tej pragmatiki je bilo sklicanih ekolu šest sej ožjega centr. odbora. Na zadnji seji tega odbora, ko se je zopet obravnavalo o tej pragmatiki, je g. Kocjan kot načelnik osrednjega društva kovinarjev, predstavil g. Kocmurja, tajnika okr. boln. blagajne s pripombo, da ga je povabil vsled tega, da nam bo razjasnil avstrijski zakon o ptivatnih nameščencih, Ob enem nam je povedal, da se gre tu samo za formalnosti, to 3» pravi, ako mi sprejmemo to službeno pragr,,atiko v celoti za svojo, jo bo strokovna komisija vpeljala za vse ostale strokovne organizacije. (Opomba: gg. Kocjan, Mihevc in Miebš so ob enem vsi člani strokovne komisije.) Po dolgem razlaganju od strsni g. Kocmurja o avstrijskih zakonih sem jaz podal s številkami dokazano sledečo primero: Nastavljenec ima 2000 K mesečne ulače, to je letno 24.000 K. V slučaju bolezni enega nastavljenca moramo vzeti namestnika, kateri bo tudi zahteval 24.000 K letne plače. Tako imamo za ti dve osebi letnih 48.000 K izdatkov. Ni pa izključeno, da nam zboli še drugi nastavljenec in stroški za vse te štiri «sebe bi znesle letno 96.000 K, ali z drugimi besedami povedano, vse prispevke, kar jih člani v enem letu vplačajo. V slučaju smrti enega ali druzega nastavljenca moramo poleg teg proti nečuvenim volilnim sleparijam, katere so se vršile nad tukajšnjim ljudstvom. Silno velikemu številu, ki smo tukaj doma in tudi posestniki v tej občini, niso hoteli dati volilne pravice. V imenu vseh komunistov iz naše občine izjavljamo, da teh volitev ne pri-poznamo, Ali je to prav, da imajo volilno pravico sami klerikalci in liberalci, ki so celo vojno doma prespali in zraven pa še bili žitni komisarji? Nas pa še blizu ne pustijo! To so tisti gospodje, ki danes sedijo pri imeniku za volitve: g. župan Hinko Medved, predsednik notar iz Radeč, pa g. župnik Janez Vodopivec. To so tisti gospodje, ki mislijo, da imajo sami pravico do volitev, mi sodrugi komunisti pa naj bi molčali k temu, da bi z nami še nadalje pometali ceste in ulice. Mi teh nepoštenih volitev ne pripoznamo in poskrbeti se mora za to, da se krivci kaznujejo, ker kradejo ljudstvu volilno pravico. Javno vprašanje invalidov. Zbrani invalidi invalidnega doma Dolenske Toplice prosimo pojasnila od naše pokra1 jinske vlade, če smo mi tudi jugoslovanski državljani ali pa smo samo tisti, ki smo žrtvovali naše ude za našo mlado dižavo? Naš invalidni oddelek na soc. skrbstvu nas preganja iz enega kraja v drugi, tako da nam niso dali pravice voliti, ker nismo prijavljeni v nobeni občini. Bila bi sveta dolžnost soc. skrbstva, da nas bi prijavila bodisi tu ali tam v volilni imenik. In glej, ravno nasprotno Oropala nas je volilnih pravic. To je soc. delo našega invalidnega oddelka. Pa oglejmo se tudi nekoliko na invalidne dome. Naša javnost je mišljenja, da živimo bolje nego največji kapitalisti v Švici. Čudil bi se pač tisti, kateri bi nekoliko pogledal v naše gmotno stanje. Zidalo se je za nas zlate gradove, ali bivamo pač le v starih temnih trdnjavah. Obljubila se nam je obleka in perilo, in koliko se jih je do danes obleklo? Tukaj imajo invalidi perilo raztrgano, umazano in po več tednov r.a sebi, morebiti je to iz »higi-...ičnih« vzrokov? In tukaj vlada še večinoma stara raztrgana avstrijska mandura. Ali resnično ni mogoče oskrbeti invalidov, ki so žrtvovali ude in zdravje »domovini na oltar?« Kje so tisti ogromni »krediti«, kateri so bili v naših slov. časopisih na dnevnem redu? Tudi govori se, da je soc. skrbstvo že priskrbelo polovico invalidov z službami in trafikami. Ali znano nam je, kako se jih je preskrbelo. Vrglo se jih je na cesto. Ali mi imamo tudi posredovalnico za delo, ako si vsak sam poišče službo. Toraj od nikoder nobene pomoči, samo sladke obljube, od katerih hiramo mi po invalidnicah. Gospoda pač misli, da smo navajeni trpljenja. Ali moti se, kdor misli, da našega potrpljenja ne bo nikoli konec. Tudi mi hočemo ter zahtevamo, da pridemo do svoje bodočnosti 1 Odgovorite na naša vprašanja! In dokažite svoje delo, ker od samih obljub le umiramo. Invalidi. »Naprejeva« pisava. Vsak dan napadajo ali smešijo socijalni demokratje naše voditelje po svojem časopisju. Toda noben pameten človek, ki pozna »Naprej« za lažnjivi izmišljavi časopis soc. patrijotov, ne da ničesar na vse te ostudne napade. Zlasti oduren je »Naprej« postal, odkar piše humoristične članke o komunistih, ki pa so vsi skupaj lažnjivi in ki naj jili po želji patrijotov delavec, lačen, zdelan, strgan bere. Delavcu je treba pojasnila o političnih, gospodarskih in kulturnih rečeh, ne pa takih neslanih in dvomljivih »šaljivosti«. Noben delavski časopis ne piše Stran 4. Rdeči Prapor kaj tako nesramnega! Zato s« razvidi, da je ta list »Naprej« le za lahkoživce, ne pa za resnega delavca! Socijal-patrijotje odgovorite! Podpisujte članke, da se zmenimo. Zaveden delavec. »Demokratične« volitve. Volitve so izpadle tako, kakor morejo sploh naj-ugodejše izpasti pod nasilnim meščanskim režimom. S tako demokracijo, kakršna se je pri nas prakticirala za časa volitev, si upa Komunistična Stranka Jugoslavije vladati tudi že danes brez vsakršne »diktature« proletarijata«. Če bi bila Komunistična Stranka danes na oblasti, bi lahko vodila volitve po buržujskem primeru na sledeči način: 1. V volilni imenik bi bili vpisani vsi delavci, vsi bajtarji, hlapci, mali kmetje, mali obrtniki in mali uradniki, vsi invalidi in reveži, ter vsi notorični pristaši Komunistične Stranke. 2. Buržoazije se dober del sploh ne bi vpisal v volivne imenike, kakor so sedanji župani napravili s prol.etari-jatom. D ugi bi se vpisali pod nekoliko popačenim imenom. N. pr. dr. Tavčarja bi vpisali kot dr. Teučarja, dr. Žerjava pa kot dr. Žerjava, tako ne. bi mogel ne eden ne drugi voliti. Gospoda Peska bi vpisali pod imenom Pesek, tako da bi padel naglas na drugi zlog kot poiu-giasnik. Pčsek bi postal pčsčk in bi zgubil voSivno pravico in ne bi mogel voliti Deržiča. Tako je napravil klerikalni župan na Dobrovi, ki je vpisal tri komuniste, ki se pišejo Divjak kot Dovjak in niso mogli voliti, čeprav je bila hišna številka pravilno navedena. 3. Vse buržujske liste bi sistematično konfi scirali in jim ne bi pustili nisati nobenih ostrih kritik. Njihove agitatorje bi preganjali in zapirali, volilne letake zaplenili in sežigali. 4. Najeli bi med buržuii za denar ljudi), ki bi agitirali pod meščansko krinko za meščanske cilje. Ko pa bi se sestal parlament, bi ti ljudje potegnili z nami, ker bi bili plačani za svoj posel. Pač ravnotako kot je sedaj slučaj s socialdemokrati, pohlevnimi, navdušenimi hlapci buržuazije. 5. Če bilo 6 škatelj, bi izjavili v začetku* da je buržujska škatlja 6, tako da bi cel ti čas agitirali za 6 škatljo. Vse svoje pristaše pa bi pravočasno opozorili, da je to le volilna sleparija. Dan pred volitvami še-le bi povedali, da je 5. škatlja za naše hlapce, najete za denar, kakor je bil to slučaj z našimi socijalpatrijoti itd. itd. Jasno je, da bi s takimi metodami komunisti zmagali po »demokratičnih« načelih s t/lsko večino pri volitvah. Take vrste demokracija je vladaia pri teh volitvah, demokracija, ki je g. Kristanu tako zelo pri srcu. Navzlic vsem svojim kolos -.lnim sleparijam buržoazije ni zadovoljna z izidom volitev. Kako tudi ne? Spomnimo se samo, kako so bel-grajski listi prisojali komunistom le 11 mandatov, kako je vneti narodni socijalist Pesek pisal v »Jugoslaviji«, da bo v Sloveniji prodrl kvečjemu 1 komunist, kako »Naprej«, »Ljudski gia:>< in »Enakost« niso mogli razen par najetih barab, fahranih študentov in novih profesorjev v celi Jugoslaviji nikjer odkriti nobenega komunista. Socijalp itrijotje v Šelenbttr-govi ulici so imeli pripravljen že voz, na katerem bi prevažali po Ljubljani velikansko sliko ameriškega strica Etbina Kristana, ozaljšanega s cvetjem in zelenjem in z lampijoni. Zraven bi vozili okrog »partecetel« z debelim črnim Križem z napisom: Tukaj počiva pokojni komunizem, Seveda, ko se je zverel i -;d volitev v Ljubljani, so ce* rerno. ijo vmakhili in Prepeluh je žalostno vzdihnil. (Dalje prih.) izdajatelj: Konzorcij »Rdečega Praoca« v MM pregled. Konečsii podatki upra-nih volitev v Itaiiji. Rim, 26. Podatki upravnih volitev z dne 14. t. m. sledeči: V Pije-montu odpade na 1485 občin 846 konstitucijonalcev, 217 poslancev katoliške ljudske stranke in 452 socija-listov. V Liguriji na 303 občine 197 konstitucijonalcev, 55 poslancev katoliške ljudske stranke, in 51 socija-iistov. V Lombardiji ns 1706 občin 462 konstitucijonalcev, 584 poslancev katoliške ljudske stranke in 660 so-cijalistov. V provinciji Emilija na 329 občin 49 konstitucijonalcev, 48 poslancev katoliške ljudske stranke, 223 so-cijalistov in 9 republikancev: v tej pokrajini so dobili socijalisti največjo večino glasov. V provinciji Veneto na 797 občin 199 konstitucijonalcev, 362 poslancev katoliške ljudske stranke, 231 socijalistov in 5 republikancev. Veneto je torej trdnjava italijanskih klerikalcev; tukajšnje prebivalstvo je jako ubogo in najbolj nazadnjaško. V Toskani na 290 občin 83 konstitucijonalcev, 52 poslancev katoliške ljudske stranke, 149 socijalistov in 6 republikancev. V provinciji Marche n* •254 občin 117 konstitucijonalcev, 58 poslancev katoliške ljudske stranke, 73 socijalistov in 6 republikancev. V Umbriji na 152 občin 90 konstitucijonalcev, 5 poslancev katoliške ljudske stranke, 56 socijalistov in 1 republikanec. V Abrucih in Molisu na 459 občin 4C6 konstitucijonalistov, 8 poslancev katoliške ljudske stranke in 45 socijalistov. V Laziu na 226 občin 118 konstitucijonalcev, 39 poslancev katoliške ljudske stranke, 68 socijalistov in 1 republikanc. V Kampaniji na 624 občin 533 konstitucijonalcev, 65 poslancev katoliške ljudske stranke in 48 socijalistov. V provinciji Basili-cata na 124 občin 113 konstitucijonalcev, 2 poslanca katoliške ljudske stranke in 9 socijalistov. V Kalabriji na 371 občin 328 konstitucijonalcev, 18 poslancev katoliške ljudske stranke in 25 socijalistov. V Siciliji na 342 občin 261 konstitucijonalcev, 49 poslancev katoliške ljudske stranice in 32 socijalistov. V Sardiniji na 357 občin 302 konstitucijonalca, 41 poslancev katoliške ljudske stranke in 14 socijalistov. Gibanje za tretjo internacljonalo. — Francoski socijalisti za komunistično internacljonalo. Pariz, 22. nov. Na kongcesu soci-jalistične zveze Seinskega odseka je dobil Lori o to v in Frossardov predlog za priključitev k tretji internacijo-nali v Moskvi 13.488 glasov, predlog Longuetov (priključitev k tretji in-ternacijonali s pridržki) pa 2111 glasov in BI umov predlog za drugo in-ternacijonalo 1061 glasov. Društvo socijalnlh znanosti. Na Buharinovo vzpodbudo se je ustanovilo društvo znanstvemh raziskovani, ki ima nalogo, da proučuje teoretične probleme revolucije. D,užba se imenuje »revolucija in teorija«. Njeni člani so najboljši znanstveni teoretiki. Delavna palača. Vseruski osrednji izvrševalni odbor je zaukazal vsem krajevnim sovjetom, da ustanovijo v vsakem mestu »dvorec dela«, ki naj nudi vsem delavskim organizacijam največjo priložnost za organiziranje delavskega razreda. Spomenik tretje internacionale. V Petrogradu se zgradi velikanski spomenik Tretje internacijonale. Spomenk bo predstavljal nov tip monu- Ljubijani. Lastnik: komunistična Stranka mentalne umetnosti Sn bo združeval umetniško načelo s praktičnimi smotri. Srsvba bo sezidana iz stekla in železa in bo obsegala tri prostrana stekiena poslopja, v katerih se bodo nshajaii uradi ili. internacijonale. V akademiji znanosti razstavljeni lnooei si je že ogledalo na stotine ljudstva. izjava. V »Napreju« št. 271. od 24. novembra 1920 me je napadel Judež iz Zagorja, da sem jaz zagorske fante, ki so pri vojakih, denuncirai, da bodo mogoče zaprti itd. Lopov, zakaj se ne podpišeš s celitn imenom ? Propalica, zakaj se me bojiš, vsaj irnaj vse mogoče doktorje in biriče na svoji stram, si gotovo miljoner in tudi živimo v buržoazni državi; torej ti gre vse na roke. Socijaldemokiatičnim fakinom sem že parkrat dokazal, da nesramno lažejo, lahko tudi doksžem, kdo je dsi Jožefa Grabca r.spreti in upam, da se bo tudi še pokazalo, kdo je kriv trpljenju naših fantov. Judež, bodi prepričan, da ti plačilo ne odide. Na dan z imenom! Socijaldemokratična svojat je dobila predzadnjo brco dne 28. nov., zadnja pa pride tudi na vrsto. Valentin Mlakar II. Zndružna Šola se otvori zopet v letošnjem zimskem tečaju. Vpisovanje se vrši pri ravnateljstvu državne trgovske šole v Ljubljani, ''Kongresni trg št. 2, dne 6. decembra od 9. do 12. ure dopoldne.. Pogoj za sprejem v Zadružvo šolo je dopolnjeno 16 leto in dovršena ljudska šola. K vpisovanju je treba prinesti krstni list in zadnje šolsko izpričevalo ter 20 K vstopnine. Šolnine ni nobene. Pouk >e bo vršil na drž. realni gimnazij). Poljanska cesta, in se začne v torek, 7. decembra ob 3. uri popoldne. Zadružna šola bo trajala približno do konca aprila 1921. Ravnateljstvo. Poziv na zavedni proletarljat. Pevski odsek »Svoboda« priredi dne 7. decembra 1920, ob 7. uri zvečer v dvorani hotela Union zabavni večer. Sodrugil Znano vam je, da brez podpore in tako slabo financijelno obstoječe društvo težko izvršuje svoj program. Poživljamo vas/ da pridete v velikem številu na zabavni večer, ker samo z vašo pomočjo cenjeni zavedni sodrug1, je mogoče pospešiti cilje tega društva, ako ga gmotno podpirate. Torej dne 7. decembra vsi v Union. Na ta večer pozdravimo tudi naše poslance, znak sijajne zmage pri volitvah, ki odhajajo v Beograd. — Pevski pozdrav odbor »Svobode«. Seznam dohodkov podlpore od S. maja 1.1. do 28. oktobra t. i. čas poslovanja pet članskega sabora. Ostala svota delegacije v Beogradu od sodr. Vencajz a 21G0 K, nab. pola del. soc. stranke štev. Vil 1252 40 K in štev. VI 134820 K, nab. pola štev. 3 323 K, nab. pole štev. 4 in štev. 5 5381 K, nab pole sodr. Baznik št. 2 in IV 3885 K, nab pole štev. 1, 2, 3 in 4 3204 K, sodr. Baznik nab. pola 110 K, nab. pole del. soc. stranke štev. II, V, X in XIV 834 K. sodr. Maver Ant. nabral 998 K in 38 lir k K 6 50 K 247"—, ostala svota od pole Štev. 2 in IV sodr. Baznika 1294 K, nab. pola sodr. Baznik-Zvfilber 1003 K, nab. pola Kovač Jak. 490 K, nab. pola sodr. Košir Fr. v pok. 247 K, seja central, sabora gost. Ce-larc 179 60 K, sestanek strojevodjev v gostilni Celarc 182 K, nab. pole štev. 12, 13, 14 in 15 1528 K, nab. po a I Logatec 219 K in 64 lir k K 5 — = K 320 —, sodr. Maver Ant. na svadbi v Postojni 70 lir ž K 5-— = K 350'—, nab. pol. Cesar J. 263 K, nab. pola sodiuga Baznik-a v Za!og-u 630 K, železn. shod v mestnem domu 957 K, nab. pole štev. 1 in 2 sodr. Dežman-a v Kočevju 213 K, nab. pole Štev. 1o in 17 sodr. Urbič-a 509 K, sodr. Kamnikar juž. žel. 571 K, sodr. Zupanc Nomenj 444 K, sodr. Sojer juž. žel. 237 K, Cestna ugoslaviie. Odgovorni urednik Rajko Osterc železn. Ljubljana nabiralne pole štev. 1 ln 2 1395 K, nab. pole štev. XI in IX del. soc. stranke 241 K, na železn. shodu v Union-u 509-95 K in 3 lire, nab. pola Hervol iz Brežic 240 K, nabiralna pola del. soc. stranke v Kranj-u 79 K, nab. pola sodr. Baznika (Zagorje) 236 K, nab. pola sodr. Pušnik a 434 K in 21 lir, nab. pola Kovač J. sod. Kek, št. • 455 K, Savez Zagreb 60 K, nabiralna pola sodruga Baznik-a 264 K, nabiralna pola 1/* 535 K, nab. pola l/a 112 K, nab. pola 7/a 629 K, nab. pola 1/b 255 K, nab. pola 2/k 580 K, nab. pola 3/b 289 K, nab. pola 7/a 288 K, nab. pola 4/b 300 K, nab. pola 5/b 76 K, nab. pola 6/b 346 K, nab. pola XLV sodr. Baznik 104 K, Partijski kongres Vukovar 2922 K, nab. pola 3/b 300 K, nab. pola 7, b 56 K, nabiralna pola 8/b 431 K, nab. pola X/a 296 K, sodr. Ložar nabral 40 K, nabir. pola V/a 673 K, na shodu v mestnem domu 476 K, Sešek Jos., strojev. 10 K, Slovnik Ant. o K, nab. pola 9/b 173 K, nab. pola 10/b 195 K, nab. pola IX/a 180 K, nab. pola štev. 8 90 K, nab. pola XLV sodr. Baznik-a 70 K, nab. pola 11/b 111 K, nab. pola 12/b 70 K, na javnem shodu v Kranj-u 275 K, od centrale 400 K, nab. pola 13/b 101 K, omenjene lire 3 in 21 zamenjal š 3’80 K -9T20 K, nabrano na zabavi v gost. Celarc 270 90 K, nab. po!a štev. 1 v Tržiču 130 K, nab. poia štev. 2 v Čakovec-u 500 K, nab. pola štev. 3 v Tržič-u 27'90 K, nabir. pol* štev. 4 75 K, nab. pola štev. 5 453 K, nab. pola štev. 6 95 K, nab. pola štev. 7 30'40 K, nab. pola štev. 8 404 K, nab. pola štev. 9 30 K, nab. pola štev. 10 515 K, od veselice dne. 8. aprila 23.239’24 K, nab. pola štev. 11 139 K, nab. pola štev. 12 838 K, nab. pola štev. 13 120 K, nab. pola štev. 14 372 K, skupina Borovnica naknadno od bloka 77 440 K, skupina Maribor 1 naknadno od bloka 99 110 K in nabrano za žrtve 1000 K, od centrale za voznika desk 240 K, sodr. Korošin nabral v gostilni pri S>avku 148 K, nabiralna pola štev. 16, 165 K, nabiralna poia štev. 17 320 K, nabiralna pola štev. 18 240 K, nabir. pola štev. 19 50 X, nabiralna pola štev. 2* 442 K, nab pola štev. 21 104 K, sod. Kocjan 20 K. Skupaj K 74.236-79. Odbor. lamrmie zk Moral skledi izkaz podpor železnlferjev K žrtve. Prešern 30 K, Čeč Alois 4 K, Križaj-6 K, Čepar Mat. 4 K, Jeraj Lud. 10 K, Kikelj Jernej 2 K, nečitljiv 10 K, Dežman Fr. 3 K, Osolin Ant. 5 K, Korošec Prim. 4 K, Starman 2 K, Torilli Ant. 3 K, Zajc 5 K, Grij 2 K, nečitljiv 6 K, Rametti 2 K, Vogrič 10 K, Žolgar 10 K, Jager 5 K, Klavžer 1 K, Požen 4 K, Grili 5 K, Pirc Drag. 4 K, Žitko 5 K, Rak Mil. 6 K, Lukan 10 K, Hafner Nik. 10 K, Legat Jos. 10 K, Nemec Jos. 10 K, Krimeč Jos. 5 K, nečitljiv 6 K, Strmšek 6 K, Pod-kov Jos. 8 K, Veber 6 K, Pinterič 6 K, Žiberna 4 K, Florjamlč 2 K, Dolinar 2 K, nečitljiv 2 K, Zalokar 10 K, Tomažič 10 K, dva nečitljiva 4 K in 6 K, Strnad Alois 10 K. Dežman 10 K, Omahn 2 K, Sedovnik Rud. 10 K, Juck And. 6 K, Božič 4 K, Mohar 6 K, Baloh Mat. 10 K, Erjavec Fani 10 K, Jeretina Albina 10 K, Leban And. 6 K, Bedžuh 2 K, Kelbeg 10 K, Štefančič 6 K, Francot 10 K, Naglič 10 K, dva nečitljiva po 5 K, Mavrovič lv. 20 K, nečitljiv 10 K, Štrukelj 2 K, dva nečitljiva 7 in 5 K, Pristavec Jak. 10 K, Bizilj Jos. 10 K, Žibert 10 K, Trpin 5 K, nečitljiv 10 K, Gornik 20 K, Osredkar 2 K, dva nečitljiva 4 K in 10 K, Trobec Jern. 5 K, Skabik Roza 5 K, Mendaš 5 K, Vičič lv. 5 K, Rupnih. 5 K, nečitljiv 4 K, Krin 5 K, Potočnik 2 K, Mrak 3 K, Žerjav 5 K, Sušnik 3 K, Šušteršič 3 K, Pompe 5 K, nečitljiv 4 K, Koprivec 4 K, Prek 4 K, Cadar 4 K, Koren 6 K, Kočevar 2 K, Golob 4 K, nečitljiv 4 K, Ropšk 4 K, Kripš 3 K, Kreiner 3 K, Sarkotič 40 K, Gašperc 2 K, Polak 10 K. Mehelič 4 K, Peteriin 4 K, Pavlin 5 K, Šlibar 10 K, Prestar 6 K, Sigot 10 K, Sanenc 4 K, Ilibr 5 K, Krvič 4 K, Bendav 10 K, Pene 4 K, Marinšek 4 K, Uršič 4 K, Fink 4 K, Kračman 2 K, Leban 5 K, Janach 8 K, Perml 1 ;<, Goršič 2 K, Sanpek 3 K, Moljk 2 K, Pajk 2 K, Zapančič, Adamlje, Erjavec, Škubift Lampret, Lamž, Lespok, Kastelic, Tins, Skubic, Tomažič, Kamar, vsi po 2 K, Kra-marš 1 K, Bernik 5 K, Erjavec 3 K, JerovŠek 4 K, -nečitljiv 3 K, Pristov 4 K, od nabiralne pole sod. Baznika 600 K, skupaj 1418 K, preje izkazanih K 74.236‘79, skupaj K 75.654 79. Odbor. Za tiskovni sktaid smo prejeli: Glavan H. 2 K, Neimenovani 40 K, Oblak Franc 10 K, Bergles Iv. 10 K, Škerget L. 30 K, Zupančič 50 K, Hafner Fr. 4 K, Sodr. v Ložu 54 K, Mravlje Iv. 2660 K, Perdon Fr. nabral v Delavskem domu 49 20 K, skupaj 27580 K. Tisk tiskarne M. Hrovarin v Ljub!lani