►fiSTfltttti plačana v gotovW McurUforsiU Cena 1 Din teto V. (XII.). štev. 174 Maribor, torek 4. avgusta 1931 » JUTRA €€ Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri ) Račun pri poStnsm ček. zav. v Ljubljani it 11.409 * "W«fon j I Uredništvo in uprava; Maribor, Aleksandrova ce«ta št. /3 rsacun pn pomnsm t»n. ut. t ujuDijani ai.ii.4uy I it* 1 Oglati po tarifu Velja Med ruševinami pogorišča v Rušah Veličasten in grozen ooqed na razdejanja o ozara - Dramatični prizori med reše-valn.m delom — Pospravljanje pogorišča, naoorno de'o ori čiščenju ruševin — Tvornica obratuje normalno Maribor, 4. avgusta. Nad lepo Dravsko dolino je zopet legel ®ir, ki ga moti le tu in tam petje škrjancev in zateglo škripanje težko naloženih “mečkili voz. Voz drči nemoteno po beli cesti proti Rušam, ki se beliio iz zelema v nasprotju z včerajšnjim jutrom, ko smo se morali od časa do časa ustavljati zaradi številnih požarnih bramb, ki 30 br-*tele s svojimi avtomobili in vozovi proti ®8roženim objektom tovarne za dušik v ftušah. Izginile so tudi gruče JRušanov, *i so včeraj s skrbečimi obrazi sprejemale slehernika, ki je prihajal iz tovarne *er ga vpraševale, ali še obstoji nevarnost eksplozije in če bo tovarna še lahko obratovala. Le tu in tam sloni ob hišnih vratih kaka ženica, ki čita »Jutro« in se veseli, da bo ostal njen mož ali sin lahko , v bodoče pri sicer tako trdo zasluzenem kruhu. Pred vratml tovarne nas sprejme vratar, ki je danes ves miren in spokojen. Po kratkih formalnostih in razgovoru z mženjerji korakamo preko obširnega dvorišča, od katerega zopet odmeva zamolkla pesem strojev, ki delajo s polno Paro, da nadoknadijo zaloge in izpolnijo *e dobljena naročila. V velikem poslopju 8ikajo plameni iz mogočnih električnih Peči, v katerih žgo karbid In izdelujejo dušična gnojila. Sto parov rok streže krojem, ki grme, da se tresejo šipe v visokih oknih. Nič manj rok pa ni na delu, da odstra-*"io ruševine včerajšnje katastrofe. Pogled na pogorišče veličastno grozen. Človeku se zdi, da ,‘°ii kje na bojiščih v zapadni Franciji, *fer so ohranili v spomin poznim rodovin ruševine iz velike borbe. Daleč na °H diši po zogljenelem lesu, prepoje-”eni z vodo. S tem duhom pa se meša "Stri vonj karbida in neprijeten duh po “žganih vrečah ter rezki vonj dušičnih &noji|. Kolik je bil obseg katastrofe, }e prav-3prav mogoče pregledati šele danes. k°ro 360 metrov dolga fronta je ena Sama gigantska razvalina, katere se dvigajo ogromne skiadovni-železnih bobnov, napo!n’enlh s karbl-n|tni> k| jih je na tisoče In tisoče. Med dh? še vedno tli in tu in tam sikne kak likih n p,art,en' ie tlel v ogorkih ve- „ ’*? tramov, na katerih je slonela streš-dv,*°»strukcija skladišč. Proti nebu se vedno rahli kolobarji sinjemodrega lq dima, kar^Jfa’ da še vedno til med vrstami rej« nih bobnov, katerih pa še ne mo- hW.»r®stavitl, ker se še niso dovolj 0- vČera, ta tleči ogenj ]e povzročil v®rnei p0p0^ne veliko skrb vodstvu to- Dravei?^ nevlhto, ki je zadlvjala nad bilo n!0 do|,no (>k(),, 13-* tire. Bati se je ’ u3 se bo ^1 ie »h z,r“kom DOmešani karbidni plin, tvoHi, ko ie'n iii>^nov’ v kater,h se Je Jevnica. K pr0n,catl vanje de- n* tako herinotii Pa so Pločevinastl bob-nermetlčno zaprti, da so prestali l vso silno vročino ter se samo napeli, ne pa popokali, da bi prišla do njih deževnica. Počilo je samo nekaj bobnov, ki so res med viharjem z velikim pokom eksplodirali. To pa so bili le posamezni slučaji. Za vsak primer pa so bili ukrenjeni vsi varnostni ukrepi ter je tudi orožništvo ustavilo ves promet v okolici tovarne, dokler je trajal naliv. Sedaj bodo pričeli delavci s pregledovanjem bobnov s karbidom, ki jih bodo odprli, da ugotovijo, ali je karbid poškodovan, odnosno, ali so sodi dovolj hermetično zaprti, da ne pride do njih vlaga. Okoli pogorišča ie posuto vse z ogorelimi in začrnelimi hlodi, ki so jih izvlekli izmed vrst karbidnih bobnov, da odtegnejo hrano še eventualno tlečim ogorkom. Treba je preskakovati preko njih, kakor preko barikad. Z njimi pa so pomešani čeli železnih strojev, ostanki viseče železnice, ki bodo kvečjemu dobri še za staro železo. Poleg ruševin leže tudi veliki kupi pločevine, kolobarji razne žice, železne traverze, v vročini zvijugane železne spojke in še tisoč drugih predmetov od ostankov lOpat za vsipanje umetnih gnojil pa do prežganega noža za režanje papirja. Industrijske tire, ki so bili včeraj zve-rlženi, kakor bi padale med nje letalske bombe, so tekom včerajšnjega dne In današnje noči izmenjali z novimi tračnicami, da lahko odvažajo sproti material, ki ga pobirajo iz ruševin. Tako stoji pred najbolj poškodovano vkladalnlco ob izgoreli rampi, od katere je ostalo samo še nekaj prečnih tramov, vagon, na katerega nalagajo ostanke sedmih elektromotorjev, ki so gonili šivalne in polnilne stroje ter vagonček za visečo železnico. Vsi so razdejani tako, da je mogoče le po njihovi obliki u-ganitl, kaj so bili pred požarom. Nakladajo jih očrneli in očividno zelo Izmučeni možje. Stopil sem k njim ter se zapletel z enim v razgovor. Bil je to Josip Ulaga, ki je bil med prvimi reševalci. S tovariši je splezal na streho velike mešalnice za dušična gnoila ter napeljal pod vodstvom inž. Šolarja prvo cev z vodo, katero je naperil proti ognjišču požara v vkladalnici. Jedva pa je brizgnil prvf snop vode proti divjajočim plamenom, že so zaorlli klici na koncu skladišč, da se jo pojavil ogenj že pri daljnovodu. Vsf zaprepaščeni so ugotovili, da Je potreboval ogenj dobrih 10 minut, da se je razširil od ognjišča preko 260 metrov dolge fronte do daljnovoda. Med tem je pričel goreti že celo rob strehe mešalnice, na kateri je stal Ulaga v družbi El-generja Feliksa, Graherriika in Ruperta. Vročina je bila tako strašna, da so se morali polivati z vodo, da se n! vnela na njih obleka. Poleg tega jih je dušil še dim, ki Je bil tako gost, da niso Dramatičen je bil tudi prizor, ko je v zadnjem hipu rešil Iz že gorečega skladišča, kjer so pričeli že padati na tla pr- vi ogorki gorečih tramov, skladiščnik Čuček, skladiščne tekoče knjige iz pisarne. Jedva je dobro stopil iz morja dima in plamenov, ko se je med silnim truščem podrlo nad 80 kvadratnih metrov strehe, ki bi ga pokopala pod seboj, če bi se le še trenutek mudil v skladišču. S koliko silo je divjal požar, se vidi najlepše v vkladalnici, kjer so kot pest debeli železni križi v oknih vsi zverlže-ni. Steklo ni imelo časa popokati, nego se je stopilo ter se cedilo po steni, kjer vise sedaj steklene sveče, kakor pozimi led od streli. Na robih oknic pa so cele grude stekla, podobnega mizarskemu kleju. Med pepelom, ki je še sedaj vroč in v katerega se človek udira do gležnjev, je našel včeraj nebi inženjer toplomer, ki so ga rabili pri pečeh in meri toploto do 200 stopinj Celzija. Bil je zvit v kolobar kot bi bil iz žice. Med ogorki leže deli dveh dragocenih strojev za avtomatično tehtanje vreč in avtomatično šivanje. Železni deli so docela prežagani in zviti na vse mogoče načine. Na kraju, kjer je stalo par sto vreč dušikovega gnojila, so samo kot velike krtine visoki kupi izgorele neprijetno dišeče mase, iz katere se dvigne še tu in tam rumen kolobar dima. Turoben je pogled' na vrsto silosov, ki stoje in leže kot ranjeni giganti pod 10 metrov visoko porušeno steno, katero so potegnili za seboj. Njih črna masivna mamutska trupla štrle iz ruševin kot predpotopne zveri, preprežena z ostanki zveznih stopnic, tekočega traka in viseče železnice. Navalu plamenov jih ie kljubovalo od 16 samo 6, ki stoje še vedno trdno ob steni, katera pa je tako razpokana in zdelana, da se lahko vsak hip sesuje. Od velikih sušilnic in ventilatorjev so ostali samo še začrnell dimniki, ki štrle Proti nebu kot očrneli drogovi zastav. Od pisarne v vkladalnici je ostala na steni samo še črna lesena tabla, na kateri so še Imena poslednje skupine delavcev. Kjer so stale peči, je samo še nekaj kosov opeke In več železnih sit za pepel. V kraju, kjer so stale mize In police z vrvicami za šivanje vreč in plombami, je samo še nekaj ostankov ožganih vrvic in pojeklenele pločevinaste plombe. Pred skladiščem št. I nalagajo delavci ostanke 30.000 vreč od katerih ni niti ena cela. Mnoge med njimi še vedno tle, ter morajo delavci z lopatami dušiti tleče 0-stanke vreč. Nabrali so jih že velik kup, ki pa še vedno raste. Od dveh vagonov desk ni ostalo drugega kakor ogromen kup svetlosivega pepela. Večja skupina delavcev dela zasilno streho nad ogromnim kupom nitrofosfata, ki ga je nad 200 vagonov, da ga očuvajo pred dežjem, bi bi lahko povzročil nov kemičen pro videli drug drugega, čeprav so stali po ces, pri katerem bi pričel goreti ta silen par korakov drug od drugega. |kup. Na enem od stebrov skladišč, ki so se v vročini skoro vsi sesuli ali prežgali v apno, je ostala še električna žarnica, ki je za čudo cela sredi vsega opustošenja. V skladišču za apno, koks in les stoje globoke luže vode, po katerih plavajo ostanki lepenke od strehe, ožgana' bruna in deli polsežganlh vreč. Tu podirajo sedaj delavci ostanke zgorele strehe, ki se rušijo med ropotom v globino, kjer padajo v črno kalužo, ki pokriva vse zidane in kak meter in pol pod zemljo globoke prostore. Brzojaune uesti Preč odhočom dr. Bruningo u Rim RIM, 4. avgusta. Uradno se potrjuje, da prispeta nemški državni kancelar dr. Bruning in zunanii minister dr. Curtius v petek v Rim. Nemški veleposlanik dr. Schubert se bo obema ministroma peljal do italijanske meje nasproti. Pri pogajanjih v Rimu se bo razpravljalo o sledečih predmetih: o razorožitvi, carinski uniji, reparacijah, evropskem gospodarskem položaju in o skupnem delovanju pri Društvu narodov. Kakor poročajo listi, bo kancelar dr. Briining o priliki svojega obiska v Rimu povabil tako ministrskega predsednika Mussolinija kakor tudi zu-> nanjega ministra Grandija, da čimprej posetita Berlin. Položaj u Nemčiji BERLIN, 4. avgusta. Po zadnjem izkazu Nationalbanke se je njena devizna zaloga povečala za 100 milijonov mark. Ker se je obtok bankovcev zvišal za 250 milijonov, se je zlato kritje znižalo od 40 n« 36 odstotkov. Vlada namerava razbremeniti žitno tržišče s pospeševanjem izvoza rži in koruze. Oni izvozniki, ki dobe izvoznice, morejo za protivrednost izvoženega žita uvažati razno blago. Požarne nesreče SOLUN, 4. avgusta. V veliki tvornlo! za cigarete »Ardito« je nastal včeraj požar, ki je vpepelil vse poslopje. Škoda znaša več milijonov. Rešiti ni bilo mogoče nič. TUNIS, 4. avgusta. V taborišču afriške ga topničarskega polka v Manamuahu je nastal velik požar, ki je vpepelil več skladišč z municiTo. Škoda znaša 20 milijonov frankov. Brezposelnost na Dunaji. DUNAJ, 4. avgusta. Stanje podpiranih brezposelnih oseb na Dunaju je v drugi polovici meseca julija narastlo za 2139 na 88.611. S tem je stanje za 15.433 višje kakor lani. ko je brezposelnost v enaki časovni dobi narastla samo za 507, l V Mariboru, dne 4. Vlil. 1931. FlTnm' II Naše nove speci ja Ike V pokrajinskem proučavanju Slovenije najvažnejše povojno delo so nove jugoslovanske specijalke, katere je letošnje poletje izdal Vojni geografski institut kraljevine Jugoslavije v Beogradu. Strokovno je podal splošno sliko našega Vojnega geografskega instituta in naših specijalk že V. Bohinec. Danes samo nekaj zunanjih opomb. Zasluga načelnika našega Vojnega geografskega instituta, g. generala Štefana B o š k o v i-č a je, da je znal takoj po veliki vojni organizirati na novo precejšen kader domačih pa tudi ruskih vojaških topografov in za njih delo utemeljiti vzorni in moderni Vojni geografski institut, ki s svojim novim poslopjem na Kalimegdanu (otvorieno ob 501etnici beograjskega voj-nogeografskega instituta 1928) karakteristično pozdravlja tujca, ki se bliža iz Zemuna Beogradu. Po končani vojni je pričel naš reorganizirani Vojni geografski institut, potem ko je ustanovil baze in položaj začetka vertikalnih merjenj, morske gladine, tam, kjer so specijalna kartiranja še manjkala in kjer so bila topografska in kartografska snimanja še močno nesigurna, v Južni, Severni Srbiji in v Črni gori; vzporedno s tem pa sodelovanje pri mednarodnem merjenju meridijana, In že 1927. leta je načelnik Boškovič presenetil udeležence prvega kongresa j t. geslo venskih geografov spo-poino izdajo specija k za vse ozemlje Severne, Južne Srbile in Črne gore; že 1. 1925 pa je prvi kongres slovanskih geografov in etnografov z veseljem vzel na znanje prve jugoslovanske specijalke iz povo ne dobe. Ko je bilo ogromno delo v. Srbiji in Črni gori končano, je prestavil Vojni Geografski institut svoje delovanje v bivše avstro-ogrske de'e Jugoslavije; in tu je prišla kot prva na vrsto Slovenija. Zadnja tri leta je delal Vojni geografski institut od maja do novembra v terenu Slovenije, kjer je bila tudi komanda, in sicer v Dobovi pri Brežicah. Z delom na terenu so bila preizkušena in kontrolirana vsa merjenja bivšega av-stro-ogrskega vojaškega geografskega instituta na Dunaju, ki je izdal vse naše dosedanje specijalke in generalke; na ta način in potom ponovnega podrobnega kartiranja je bilo reambulirano vse slovensko ozemlje. Kot rezultati reambula-cij iz leta 1929 so izšle pred mesecem dni tri specijalke: Cerknica, Ljubljana in Celje. Ostale karte (Bled, Velikovec, Slovenjgradec, Maribor, Rogatec, Novo Mesto in Vrhnika) pa predstavljajo re-ambuliranje večinoma iz leta 1930 in bodo izšle kot izgleda prihodme leto. Naše nov,e specijalke se ločijo od starih predvsem po merilu. Mesto prejšnjega 1:75.000 imamo sedaj manjše merilo 1:100.000. Medtem ko so avstrijske specijalke merile v smeri vzhod-zahod 30’ in v smeri sever-jug 15’, merijo nove specijalke v vzporedniški smeri 30’ in v poldnevniški istotako 30’. Ali z drugimi besedami; nove jugoslovanske specijalke obsegajo v vzporedniški smeri razdaljo skoro 40 km, v poldnevniški pa 55 km, tako da prikaže nova jugoslovanska specijalka površino od približno 2200 km1, proti nekaj nad 1400 km’ na dunajskih specijalkah. Druga novost je prikazanje terena in kultur. Črtkanje poleg izohips na vsakih 100 m je odpadlo; zato pa je relief Še bolj p'astično prikazan potom rjavkastih izohips na vsakih 20 m, od katerih pa je zopet povdarjeno izčrtana izohipsa vsakih 100 m. Povdariamo pri tem, da imaio nižinski deli kot n. pr. Posavina itd. izohipse celo na vsakih 5 m ter da se razdalja za 20 m med izohipsami uporablja za gorske pokrajine, med katere pripada naravno tudi naša Slovenija. Eno barvnost starih specijalk nadomestijo na novih vodovja v modri, v nežno zeleni barvi pa gozdne kulture, poleg katerih ostanejo travniške in poljske kulture bele. Istotako so bele visokogorske puste, samo* s to razliko, da je tu visokogorski teren predstavljen po posrečeni kombinaciji izohips in osenjave. Z gostejšimi izohipsami in delno osenjavo visokogorskih pust je postala morfologija terena nazornejša, vsled barvno podanih kultur pa so tako morfološke, kot kulturne edi-nice mnogo preglednejše in enotnejše. S tem postanejo črni topografski znaki, pa tudi pisava, mnogo očividnejši t« «* bidl dekorativno lepo skladajo s celo pokrajinsko sliko. Ponovno merjenje v terenu z novimi in točnejšimi aparati, ki so večinoma konstrukcija načelnika Vojnega geografskega instituta Boškoviča, je podalo tudi nove slike, ki pridejo malo do veljave v pokrajinskih horicontalah ali v geomorfologiji in se pokažejo šele v višinah. Krajevne napake obstojajo, a so redke. Posebno važnost zadobijo nove specijalke v zvezi s pisavo krajevnih imen. Slovenci kot čudna »gens filologica« nismo mogli nikoli priti na jasno s pisavo krajevnih imen. Nove specijalke so prevzele mednarodni način pisave, kjer se pišejo iz več besed sestoječa krajevna imena v vseh sestavinah z veliko začetnico. Pred'novimi specijalkami je isto že izvedel na zemljevidu Dravske banovine (v založbi Učitebskega doma) mariborski kartograf Slavoj Dimnik. Že v predvojni dobi pa je isto stališče zagovarjal Josip Tominšek kot jezikoslovec. Z novimi specijalkami pa je za geografe rešeno končnoveljavno, da se krajevna imena pišejo v vseh svojih sestavinah veliko. S tem preidemo Slovenci v pisavi kraevn.ih Imen k mednarodnim običajem s splošno in praktično rešitvijo. Med geografskimi deli, katere je dobila Slovenija v podvojni dobi, pomenijo največji napredek baš nove specijalke! Že-| limo samo, da bi čimpre'e izšle še ostale, posebno pa še v zvezi s tem, da bi naše specijalke prišle tudi v javno razproda-'O. Našim znanstvenikom in turistom bi bile sigurni vodniki, številnim tulim turistom, zlasti avstrijskim, nemškim ali češkim, pa bodo to najlepši dokumenti sodobne Jugoslovanske kulture. S t y r i a c u s. NAŠIM NAROČNIKOM! Današnji številki »Večernika« smo priložili položnice in prosimo vse cenjene naročnike, da nam naročnino, v kolikor je niso še poravnali, čim prej nakažejo, da jim bomo mogli Ust nemoteno še nadalje pošiljati. Vsem pa, ki letos (od I. jan. do 31. jul.) še niso poravnali na-rrčnine, bomo primorani list ustaviti. Uprava »Večernika«. Ljudsko gibanje. Meseca julija je bilo rojenih v Mariboru 109 otrok in sicer 67 moškega in 42 ženskega spola, umrlo je 45 oseb, porok fe bilo 23. — Mariborski peki v Gradcu. Mariborski peki so priredili minule dni s svojim pevskim in tamburaškim odsekom društveni izlet v Gradec, kjer so obiskali tamošnjo tovarniško organizacijo, koje pevski odsek je slavil 401etnico obstoja. Mariborčane je ob prihodu v Gradec pozdravil kombinirani pevski zbor vseh graških delavskih pevskih društev, mariborski peki pa so zapeli mogočno doneči »Slavnostni pozdrav« v slovenskem jeziku. Zvečer je bil komerz in so Mariborčani zapeli »Vasovalca« in »Nocoj je pa lep večer« od Adamiča. Narodno hrvatsko »Cigani« je moral na splošno žel io občinstva zbor ponoviti. Splošno pozornost je vzbujal tamburaški odsek, čegar veseli komadi so želi obilo odobravanja. Drugi dan se je vršil v novozgrajeni dvorani delavske zbornice velik pevski koncert pri katerem so mariborski peki peli narodno »Je pa davi« z bariton-solo, in »Franica«. Številni publiki je slovenska pesem očividno ugajala, kajti odobravanja kar ni hotelo ponehati. Mariborska organizacija pekov je s to ekskurzijo ponovno pokazala, da ne goji samo stanovsko zavest med člani, ampak tudi lepo slovensko pesem, s katero hoče seznaniti tudi nemški narod onkraj naših mej. — Na drž. realni gimnaziji v Ptuju se bodo vršili popravni in vsi ostali izpiti od 24. avgusta do 1. septembra. — Učenci, ki žele vstopiti v I. razred, naj vlože od 24. do 26. avgusta prošnje za pripustitev k sprejemnemu izpitu, oprem ijene s šolskim izkazom in rojstnim listom. Sprejemni izpiti se bodo pričeli 27. avgusta ob pol 9. dop. Vpisovanje di-lakov (-inj) se bo vršilo od 1. do 5. septembra. Razpored izpitov in vpisov^r. a )« objavljen na oglasni deski. — "**•» .V- * ■ Mariborski in Velik požar v Hotinji vasi. Med veliko nevihto in silnim nalivom je včeraj, okrog 4. popoldne, udarila strela v veliko gospodarsko poslopje veleposestnika Janeza Sušca v Hotinji vasi. Požar je mahoma objel vse poslopje, domači gasilci so mogli rešiti le živino, ki je bila že močno omamljena od dima. Na kraj nesreče so prihiteli tudi gasilci iz Rač, Hoč in Frama. Razen poslopja so zgoreli tudi vsi vozovi in 8 svinj. Škoda znaša nad 100.000 Din in je le deloma krita z zavarovalnino. V veliki nevarnosti so bila tudi sosedna poslopja, ker je pihal močan veter. — Čast komur čast. Včeraj ste objavili o zborovanju tukajšnje krojaške zadruge poročilo, katero izzveni kot nekak očitek brezplodnih o-sebnih sporov v času, ko zadružno članstvo najbolj rabi zaščite s strani svojih organizacij. Da so ti spori le plod osebnih ambicij, da pa velik del zadružnega članstva pojmuje dolžnosti zadružnega vodstva povsem drugače, dokazuje naslednje poročilo: Na tihem, skoro neopaženo sta se dne 10. ju'!i;a pričela v Mariboru dva šesttedenska kroiaška prikrojevalna tečaja v zgradbi dekliške meščanske šole v Miklošičevi ulici, moški in damski oddelek. Udeležba je izredno lepa in obiskujejo moški tečaj 4 samostojni o-brtniki, 15 pomočnikov, 1 pomočnica, damski tečaj pa 5 samostojnih obrtnikov in obrtnic, 1 pomočnik in 25 pomočnic. Poučuje naš najboljši strokovni učitelj g. Knafelj Alojzij, ki ga je dala na razpolago' banska uprava. Pouk’ se vrši dnevno od 17.—21. ure. Za prireditev tečajev sta se potrudila obrtni pospeševalni urad in zadružni načelnik g. Kosar. Kdor opazuje točnost mladega krojaškega in šiviljskega naraščaja pri obiskovanju in njegovo pozornost med poukom v soparni učilnici v času, ko se njihovi tovariši in tovarišice šetajo po ulicah ali hladijo v vodi, ta mora priznati, da imamo vsekakor tudi v krojaški stroki v Mariboru precej pametnega narašča:a, ki misli na svojo bodočnost in napredek mnogo bolj nego na zabavo in osebne .spore. Čast taki mladini! — Grobovi. Pretekh' teden so v Mariboru umrli: Justina Žižek, roj. Brinovec, šoferjeva soproga, 27 let; Roza Moscher roj Lang, zasebnica 73 let; Henrik Zeichen, delavec, 57 let: Andrej Bombek, železničar, 60 let; Ludvik Verdnik, delavec, 67 let; Friderik Gutschy, diiak, 22 let; Miroslav Šijanec, profesor. 62 let; Nikola Bensa, orožni mojster, 59 let; Josip Sagaj, zasebnik, 72 let. V bolnici so umrli: Ivan Žitnik, Josip Pivec, Ana Zima, Edvard Mlakar. Tomaž Krainc, Gregor Karnpoš, Vladimir Sturm, Mihael Berdovntk in Jurij Kokol. — Izpremembe posesti v Mariboru. Adela Stumpf, soproga špediterja, je kupila od trgovca Franca Oblaka hišo v Tomšičevi ulici št. 6 za 279.000 Din; Jurij in Josipina Jamšek hišo v Kocenovi ulici 4 za 97.520 Din; Ivanka Ratej in Mara Čurin od Ivana Zieline hišo v Dušanovi ulici 10 za 128.000 Din; Ana Hodi od trgovca Jakoba Preaca hišo na Bet-navski cesti 37 za 100.000 Din in Jernej Fiedler od Julijane Berce hišo na Radvanjski cesti Št. 10 za 270.800 Din. — Prva megla. Davi ob prvih jutranjih urah je objela Maribor in okolico izredno gosta megla. Prvi avtomobili so morali prižgati luči. Močno avgustovo solnce je prvo znanilko bližajoče se jeseni kmalu pregnalo. Megla je zapustila na nasadih prav izdatno roso. — Občinski oblasti nujno priporočamo, naj ukrene vse potrebno, da bi bolje škropili Tattenbacho-vo ulico, ki je za vozila poleg Aleksandrove ceste gotovo najbolj prometna ulica v mestu. V noči od 31. julija na 1. avgust je prevažalo podjetje cirkusa vso noč svoje težke vagone po tej ulici v precej hitrem tempu. Ropot je bil velikanski in hiše so se tresle, da ni bilo mogoče spati vso noč. O priliki prihodnjega cirkusa naj se poskrbi, da se kaj takega ne ponovi več! Poroke. Pretekli teden so sklenili v Mariboru zakonsko zvezo: Ivan Čibej, mizar in Frančiška Lulik, dninar Štefan Černivec m Matilda Nerat ter čevljarski mojster Franc Sinkovič in Štefanija Novak, zasebna uradnica. Fram. Veliko tombolo priredi v nedeljo 9. avgusta ob 3. popoldne Olepševalno in tujskoprometno društvo v Framu. Pripravljeni so jako praktični in dragoceni dobitki, kakor: celotno pohištvo za spal* nco, vredno nad 4000 Din, 1 kolo, 700 Din v gotovini, 1 prašič, 35 kg bučnega olja, več sežnjev drv, nad 150 kg fine moke, in nad 300 malih in večjih daril od domačinov-in raznih tvrdk v vrednosti d-20.000 Din. Karte po 3 Din. V slučaju slabega vremena se bo vršila tombola 15. avgusta. — Drobiž iz Radvanja. V petek smo položili k večnemu počit* ,ku 75 letnega zasebnika Vernika Ludvika. Naj mu bo lahka radvanjska zemljica! — Naša novo ustanovljena sokolska četa vidno napreduje. Ves mesec so se pripravljali in v nedeljo so poleteli k sosednim bratom iz Razvanja ter nastopili pri Članskih prostih vajah, članice skupno z razvanjskimi tovarišicami, de-ca pa s posebno točko. Vsi so želi mnogo odobravanja. — Sokolska četa Radvanje ima v sredo ob 19. uri v šoli s vol sestanek, ki je obvezen. Nezgoda dveh kolesarjev, S kolesa sta padla 15-letni Stanko Verzel in 18letni Henrik Dobnik. Prvi si znatno poškodoval desni laket, drugi pa sl je ranil obe roki. Oba ponesrečenca sta morala na reševalni postaji iskati prve pomoči. — Dobrovci. Olepševalno društvo je priredilo v nedeljo, dne 2. t. m. veliko tombolo, ki je bila jako dobro obiskana. Krasno žensko kolo bo podaril svoji boljši polovici Josip Ekart iz Dobrovec, moško kolo svojemu možu Marija Erjavec iz Skok, s posteljno garnituro se bosta ponašala Josin Terantura, čevljar v Podovi in Marija Viher v Slivnici, klobase Im delala Elizabeta Vuk iz Skok, ki je zadela debelega prašiča, za zimo pa e založena s ku-*Lv«