PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRI ORJE Uto 2. ŠtBV 334. - ftana A . Hm Poštnina plačana v gotovini - "*• bBna llrB Spedizione In abbon. postale TRST, četrtek, 4. julija 1946 Uredništvo in uprava. Piazza Goldoni St. 1 - L Tel. St. 93806 93807. 93808. Rokopisi ae ne vračajo Živela antifašistična solidarnosti Živela borba proti fašizmu do kraja. Za svobodo, demokracijo in svobodno izražanje ljudske volje! Ja proglasa stavkovnega odbora demokratičnih organizacij .» ud četrti dan splosne stavke, četrti dan znova potrjene enotnosti gdtlfa^istlcnlii slovanskih in italijanskih delovnih mnoZlc Odločen odgovor na teror CLN-a in jasen opomin onim, ki odločajo o naši pripadnosti ka *v*, demokratičnega ki mu J« zadnje dni de- t ’ ^ ijudstvo izpostavljeno tih težko prizadeva v njego- •Dov^an°Va*1’ imov’ni* na3°-človeških pravicah, Je jjl IJS? tako »topinjo, da ne je lt0 , Vo koralo odločiti za stav- »tavki vztrajati, dokler - 81 je skušal prilastiti 'Jern, vsega, kar resnično splošne stavke demokra-NT ^udBtva- Stavka Je nova življenjske sile slovan-''Ruskega bratstva, borbe- NiLVezanoRti med mestom in v. v u- etično misli v tovarnah, % ^ na P°lju» stavka doka- i^ljivost cone A in B, ker j. etično ljudstvo cone B 4 *• ni *’ da borba v coni A tu-, vbl^a borba in zato daje tej k kofe80 sv°j° podporo; stavka ki bi pri odlo-Vb usodi radi dosegli re- 53 vPr£u!iar|Ja na *kodo NJ ??'n,h pridobitev nntifa-N* J01"1* tukajšnjoga slovan-N l^ijaneloega preblval- N * *S| •« Ja nadaljevala ^ r 3® vse delovno IJud-n° odločeno kljub težkim ^Jj7*kim prilikam in žrtvam Nek V*® dolej, dokler ne bodo •I ^ uJegovlh pravičnih zahtev, k ** Ph VHsta 3« krožilo le malo > 1 »»eit?*0® ie,eznlc*. ki so Jih vo-Jbllj eri stavkokazi, včlanjeni Nlih sindikate. V ljudskih J? tr, S° °b 10. url zjutraj zaprli . bli0 v n®. le v središču mesta i'68t* s?elcaj odprtih. V središču C ^u.tisuine tolpe ln n0k“’ a8entl prisilili neka-kovj^ e’ da so odprli svoje vV'JebfeSI° d° večjih incidentov ln j 8e ^^ka normalno. Oskrbo- ■ It * •kihni V P®10®1« redu. Z de-V11, ^ '•aj° vedno nove pošiljke i i? raznl odbori dele v itSu aJlh' Mnogo teh &Wil 1 Naj0 Posfa11 zastonj ali pa jih znižanih cenah. Popolna stavka v Tržidn V Tržiču je stavka popolna. Odprtih je bilo le nekaj trgovin do 10- ure dopoldne. Vse delovno ljudstvo se zaveda važnosti te splorfne stavke in jo ugodno komentira. Policija je aretirala nekaj stavku-jočih delavcev, ki so hodili po ulicah. Delavci so razorožili nekega reakcionarja, ki je nosil piStolo. V Miljah delo počiva V Miljah je ljudstvo mirno in disciplinirano. Prišlo je le. do nekaj pretepov, ki so jih povročili reak- cionarji s svojim izzivanjem. Stavka je popolna. Oskrba z živili uspeva kar najbolje in mnogo živil so poslali tudi v Trst. Tudi v Miljah prodajajo ljudstvu živila, sadje in zelenjavo posebni odbori. Policija, ki je prejšnji dan streljala, se ni več pokazala. Prišla pa sta v Milje dva kamiona zavezniške policije. Zvečer so pričele delovati ljudske kuhinje ln razdelile ljudstvu 1.200 obrokov hrane. Iz vasi prihajajo stalno novi poljski pridelki. Posebna gospodarska komisija skrbi za razkladanje kamionov in za njihovo odpremo v Trst, Zahtevamo spoštovanje naših ustanov in domov AngloamerlSka policija le zasedla kultnrnl krožek Rlnaldi Kljub vaeon dosedamjm dogodkom | nakar mu Jo je šele plačal. Isti nato navzlic vsem razočaranjem je naše ljudstvo še vedno zaupalo zavezniški vojaški policiji ter še predvčerajšnjem ob pogrebu nove žrtve lov. Giorgiuttija odiločno zahtevalo, naj odstranijo zasedbeno civilno policijo to jo nadomestijo z zavezniško. Toda novo nezaslišano dejanje, ki se je izvršilo včeraj db pol treh zjutraj v krožku «Rlnaldii», je silno rednik Je kasneje dvema tovarišema ukazal, naj mu umijeta posode za čaj. Ker sta mu to odbila, češ da nista služabnika, ju je poslal na ulico in zunaj oklofutal tov. Furlana. Se sedaj ne moramo verjeti, da se je vse to zgodilo, po ukazu ZVU to mislimo, da se je kak podrejeni organ nekoliko zaletel. Zato priča- omajalo to vero in zauparfje našega kujemo tozadevnih pojasnil. lručstva, ki ga je gojilo v zavezniške sile. Saj so se tl vojaki borili skupno z nami proti istemu sovražniku: nacifašizmu. Včeraj ob pol treh zjutraj pa je kakih 50 angleških, ameriških to civilnih policistov vdrlo v prostore kulturnega krožka «Rlnaldi» v ulici Caprin, Tu so vse opustošili razbili s sekirami vse. kar jim je prišlo pod roke, preiskali vse v pritličju, v prvem nadstropju in na odru. Razbili so celo Igrače, posebno pa so se po izjavah ljudi znesli nad armbleml z rdečo zvezdo in srpom in kladivom. Nadurno delo in večmesečni trud delavcev je bil v nekaj trenutkih popolnoma uničen. Neki ameriški oficir je izjavil, da policija vrši vse to po dobljenih u-kazih, čemur so Se navzoči zelo čudili, ker »o bili takih metod vajeni le v preteklosti, ki pa je oziroma bi morala biti že daleč za nami kot medel, žaloeten spomin. Po izvršenem delu Je angleški narednik Breaz šel v bar, da se okrepča s «Cherry brandy-jem». Ko mu je paznik krožka dejal, naj mu pijačo plača, mu Je narednik odgo- Včeraj ob 11.30 so poklicali tov Scarpo, predstavnika krožka. Dejali so mu, da se mora po ukazu vice-superintendenta policije dr Ricciardellija krožek izprazniti. Tovariš je ukaz prebral In-miu odločno ugovarjal. Zahteval- je točnih in podrobnih pojasnili, zakaj se mora krožek izprazniti. Neki angleški kapetan ga je prosil, naj počaka ter odšel na prefekturo po pojasnila. MOS zet Trat Štirim ministrom zunanjih zadev zavezniških držav Raznoliki elementi: faSisti, ki < se je izkazala kot sredstvo reso se zatekli iz Italije v Trst,1 akcije in provokacij, študenti, črnoborzijanci itd., plačani in organizirani od dobro znanih reakcionarnih struj in nahujskani po neštevilnih publikacijah, ki hočejo v imenu Italije zaman vplivati na čustva italijansko-slovenske večine v mestu, naklonjene zvezi s Federativno republiko Jugoslavijo, so izvršili v teh zadnjih dnevih celo vrsto nasilnih dejanj proti osebam in imovini v mestu. Za časa teh nasilstev so bili napadeni in opustošeni z uničenjem ali z odnosom pohištva ter pisalnih strojev številni sedeži antifašističnih, ustanov. Hoteli so celo zanetiti požar v raznih Včeraj je anglo-ameriška policija še nadalje poslabšala položaj s tem, da je vdrla ter zasedla prostore kulturnega društva «Rinaldi» pri Sv. Jakobu, ljudskem predelu mesta. Osvobodilni svet za Trst opozarja ob tej priliki štiri ministre na težko odgovornost, ki jo nosi za ta dejanja Zavezniška vojaška uprava. Le ta vztraja z veliko vnemo že nekaj mesecev na preiskavah sedežev in stanovanj antifašističnih ustanov in oseb, išče orožje tam, kjer ga ni, ter onemogoča prebivalstvu samoobrambo, pušča polno svobodo fašističnim ele-stavbah. Poleg tega je civilna mentom, da se organizirajo v policija uporabila strelno orožje in ubila enega delavca ter ranila mnogo drugih ljudi. Popoldne 30. junija je gruča mladih razgrajačev napadla sedež podpisanega Osvobodilnega sveta za Trst pred očmi zavezniške policije, ki je krožila s svojimi avtomobili pod okni tega sedeža ter odrekla intervencijo, četudi je bila za to ponovno pozvana. Napadalci so odnesli tudi denar, ki je bil v nekem predahi. Organi antifašističnih ustanov so odgovorili na te nezaslišane provokacije s splošno stavko, ki strnjeno traja le tri dni z namenom, da bi dosegli od Zavezniške vojaške uprave vzpostavitev normalnih prilik, od- Medtem so mu vojaški policisti po- stranitev fašističnih elementov voril, da bi jo lahko plačal Tito, kega orožja. vedali, da bodo prostori krožka na razpolago civilni policiji. Prosil je, naj mu dovolijo pogledati v krožek, kar so mu ugodili. Ugotovil je veliko razdejanje v vseh prostorih. Manjkalo je nekaj steklenic, ker so ponoči popivali. Popolnoma so razdejali celo stranišče ln razbili del godbenih Instrumentov. Po pregledu prostorov se je vrnil angleški kapetan in dejal, da se omenjeni ukaz trenutno ukine. Dokler pa ne bo stvar pojašnje-na po zavezniških oblasteh, bo krožek zaseden po zavezniških silah. Preden je tovariš Scarpa odšel, je dejal, da prepušča oblastem vso odgovornost za material. Neld ofocir mu je zagotovil, da niso našli nika- 4 i 4 It' {\ A 4 š* I' I $ nih sNv, *o se vršila tu- •vv kraJlh IN «vo?'*a’ kjer Je ljudstvo iz- v. WllOi^nn«t. A m ■faulrn Vjjfc Sv- Ivanu in pri- odločnost, da stavko ed drugimi so zboro- d®lavci. kdl Jakeg* lelo. " *iadik;r"o,!m ta Ju- K 5* deu ' ”aj 80 dtUv8tvo V'1 lw, 1 3* klavrno propadel. V) t|''Un„U,U ** 3e odzvalo le ne-V^h 3*k.h usluSbencev in Skalen r dni8lh uradnikov, ima »e velik vpliv Še niso prenehali zločinsko dejavnostjo Včeraj se je divjanje večjih tolp poleglo to Je prišlo le do manjših incidentov to pretepov med pozamez-nlki. Predvčerajšnjem 2. t. m. so nekateri razgrajači skušali napasti neko jugoslovansko vojaško vozilo. Posegla je vmes zavezniška policija ln razgrajače razgnala. Prav ta dan je zjutraj civilna polletja na Scogliettu obkolila stavkajoče delavce, jih prisilila, da so dvignili roke kvišku in jih nato preiskala. Aretiranih ja bilo tudi ne.kaj stavkujočlh delavcev, češ da so hodili okoli in ugotavljali, katere trgovine ne stavkajo. Včeraj okoli desetih je stala na ulici Mazalni pred hišo St. 32 gruča neofašlstov, oblečenih v nove delov, ne obleke. Približal se jim Je neznanec, najbrž kak vodja, in Izročil vsakemu 500 lir. Tamu Izplačilu je prisostvovalo občinetvo. V ulici Margherita Je kakih 40 civilnih policistov čakalo na delavce, ki so bili na poti v mesto, in jih razganjalo. Kmalu nato so začeli streljati v zrak ln tri delavce aretirali. Policija Je intervenirala tudi v pivovarni Dreher in naperila puške na nekatere stavku joče delavce Pri Sv. Alojziju Je ob 9.30 uri civilna policija prisilila nekatere trgovce, da so odprli svoje trgovin^ Pri Sv. Jakobu je civilna policija razganjala množico, medtem o so ji delili živila. Ob desetih je dvajset fašistov, k sta Jih spremljala dva agenta v ne policije, razbilo okna nekaterih trgovin v ulici Cavana, ki niso hoteli odpreti. Okrog 9. ure Je civilna policija intervenirala v Rojanu, da bi vzpostavila tramvajski promet. Pri tem so ji pomagale neofašistične tolpe. Ot tem času so v ulici Udlne skušali tudi s grožnjami prisiliti lastnike, da odpro svoje trgovine. te t odpravo civilne policije, ki tolpe in da se oborožujejo. In ne le, da jih odkrito podpira ter nastopa vedno z zamudo, ko ima preprečiti vandalska in teroristična dejanja, ampak nastopa po svojih organih proti napadenim. Podpisani Osvobodilni svet ta Trst opozarja štiri ministre na pristransko zadržanje Zavezniške vojaške uprave v coni A, katere politika je očitno v odkritem nasprotju z njenimi no-logami zaupniške uprave. Ta politika je povzročila skrajno težak in nevaren položaj ravno v trenutku, ko se v Parizu odloča usoda tega ozefin-Ija. Predsednik? avv. Giuseppe Pogassi Tajnik: Franc Stoka Oh novih in novih fašističnih nasiljih Čimprejšnjo priključitev k Jugoslaviji! Pismo okroZ. N00 za Goriško štirim zunanjim ministrom v Pariz za očnvanje svetovnega mira Okrožni narodno osvobodilni odbor za Goriško je naslovil ministrom za zunanje zadeve Velike Britanije, Združenih d rta v Amerike, Sovjetske zveze in Francije naslednjo resolucijo: Okrožni narodno osvobodilni odbor za Goriško, kot tolmač volje in zahteve 169 krajevnih ln 9 okrajnih Narodno osvobodilnih odborov ter svojih volivcev slovenskega in Italijanskega (tu bivajočega) prebivalstva, terja najodločneje, da se celokupno ozemlje Julijske krajine ln Trsta čim-prej brez kakega zavlačevanja in odlaganja priključi Jugoslaviji. 30. junija t. 1. so začele fašistične bande, oborožene In sestavljene po tržaškem CLN-u, po že naprej izdelanem načrtu napadati, pustošiti, ropati in požigati nase najvišje demokratična v osvobodilni borbi ob strani Mr veznikov nastale oblastne, politične, kulturne, gospodarske in strokovne ustanove. Ta podla in zločinska dejanja, storjena po Mussolinijevih naslednikih, so demokratično prebivalstvo razburila in vznemirila, da je ln da bo prisiljeno samo braniti svoje naj-svetejče demokratične ustanove, pridobljene v težki borbi z izgubo tisoč in tisoč človeških in obilo materialnih žrtev. V korist splošnega miru vseh narodov sveta, za katerega so se prelili potoki krvi in se s*e danes preliva v coni A, v Gorici in prav posebno po tržaških ulicah, terjamo, da štirje ministri odločujočih velesil poskrbe za osebno varnost in svobodo^ svobodo zborovanja, tlaka, privatne ln narodne lastnine, svobodo političnih In demokratičnih Ustanov, šolstva, kulturnih društev, gospodarske Bilten stavke št. 5 Stavko nadaljujemo! Danes v sredo 3. jf. m. je stavka v vsej pokrajini splošna, v Trstu pa 90 odstotna. 10%, ki ne stavkajo, se omejujejo na mestno središče, na nekatera trgovska podjetja in zelo skrčeno tramvajsko službo, ki Jo vodijo prostovoljni krumirji. To so prodane duše, ki jih Je lahko najti ob vseh prilikah in ki so bili že nekdaj maneverske napadalne skupine fašizma in nemškega okupatorja. Jutri v četrtek 4. julija se stavka nadaljuje ln bo strnjena kakor v preteklih dneh. ZVU je začela deloma nastopati proti banditom, ki so izvršili vandalske napade v nedeljo in ponedeljek. Kakor je bilo sporočeno, so med aretiranci bivši fašisti^ jn impor-tiHtnoi. To jo psvi kčrak. Treba Je udariti na vl^(e me. sto. Fašistične skvadre Je organiziral CLN. Vzdušje mržnje in plemenski pogrom je pripravila «Vo-ce Libera*. Te je treba aretirati. Del, največjl del civilne policije, je neposredno sodeloval a fašističnimi tolpami ali pa je mirno dopuščal to početje. Nato je streljal proti onim, ki so ho. teli razgnati zločince, ker jih je ogorčil napad na njihovo Imetje, njihove amblemc in na dobro ime mesta samega. Treba Je kaznovati krivce, zlasti predstojnike, ki so največ krivi. Pomoč naših kmetov prihaja vedno obilneje. V prihodnjih dneh s! bodo mogli stavkujočl in brezposelni nabavljati najnujnejše potrebščine v mejah skromne prohrane, na katero so prisiljeni te več let Da bi odpomogel težkemiu stanju pri nakupih prebivalstva, Je stavkovni odbor določil, da smejo trgovine z jestvinami, zelenja-vaml — sadni trgi In ribarnice, kakor Je bilo že določeno za kruh in mleko, ostati odprte do 10. ure zjutraj. To dovolilo obvezuje prebivalstvo, trgovce ln nameščence k večji disciplini. Odbor jih vabi, naj tudi v tej panogi Jutri po 10. url stavkajo splošno, kot na vseh drugih toriščih. 7. Ive la stavka za demokracijo in za svobodo ljudstva! JUvela solidarnost med delavci, obrtniki, malimi mestnimi trgovci, živela solidarnost med mestom in podeželjem! Združeni in strnjeni bomo dosegli, da se v Trstu ln v coni ne bodo nikoli več ponavljali fašistični podvigi; da ne bomo nikoli več videli policije, ki Je sokriva ali pa ki noče zatreti fašistične drhali, temveč napada la- Ubija ljudstvo. v" ‘ obnove itd. v takozvanl coni A Julijske krajine. Terjamo nadalje: 1) razpust civilne policije in njeno nadomestitev z vojasJko zavezniško policijo; 2) vrnitev izvršne oblasti narodno osvobodilnim odborom pod nadzorstvom anglo - ameribke vojaške uprave;- 3) ustanovitev narodne zaščite pri narodno osvobodilnih odborih. 4) takojšno razveljavljenje vseh fašističnih zakonov, ki so bili v veljavi pred 8. septembrom 1943. 5) takojšno aretacijo vseh fa-čistov, ■ belogardistov, četnikov, sodelovalcev nacifašlatičnlh srL mad, ki se svobodno kretajo in neovirano z orožjem napadajo posameznike in požigajo demokratične ustanove, kakor tudi privatno lastnino Slovencev; 6) takojšni razpust in aretacijo provokatorskega šovinističnega in s fašističnim duhom prežetega CLN-a, povzročitelja skvadrlstič-nih akcij v Gorici in Trstu. Odločno zahtevamo, naj se be vendar spoštujejo volja in človečanske pravice prebivalstva Julijske krajine in želje vsega demokratičnega ljudstva v Evropi ln po ostalem svetu, ki je na naši strani, da se sklene takoj-čen pravični mir, da bi tako ljudstva mogla živeti ln delati y miru, za katerega so Združeni narodi- žrtvovali milijone srvojih najboljših sinov. Pred vsem svetom ponovno Izjavljamo, da prebivalstvo Julijske krajine ln Trsta ne bo sprejelo nobene druge rešitve za Julijsko krajino, ampak samo ono, ki Jo Je predlagala jugoslovanska delegacija in katero podpira ves resnično demokratični svet. Smrt fašizmu - svobodo narodu! Tudi okroZnl SIAU brzojavila v Pariz Okrožni SIAU za Goričko Jč naslovil štirim zunanjim ministrom brzojavko podobne vsebine. Stavka v Gorici se nadaljuje Oboroženi CLN-ovci krožijo nemoteno po goriških ulicah Mestna stavka se nadaljuje. i Travniku, Ker je goriški guverner Delavci vztrajajo pri svojih za- niajor Long odklonil dovoljenje za htevah, da se kaznujejo fašistični Protestno demonstracijo, so bili vsi teroristi in CLN-ovcl, nadalje da se ' v mesto blokirani. Mesto razpusti civilna policija, ker ni v samo Pa ie bUo poplavljeno po cistami vzdrževati red ln varnost vllnl in zavezniški vojaški policiji. Na Soškem mostu se je zbralo nad 1000 Furlanov ki jim policija ni prebivalstva. Medtem ko delavci v svojih upravičenih zahtevah z vzorno disciplino kažejo smisel in globoko zavest, provocirajo na drugi strani italijanske fašistične nacionalistične tolpe na vsakem koraku, brez kakega vzroka, samo zato, da ustvarijo nemire. Vidimo obenem, da civilna policija do danes še ni ničesar ukrenila proti tem tolpam, ki v skupinam po 20 mok, oboroženih s pištolami, bombami in peklenskimi stroji,' Izvajajo teror na sedežih antifašističnih predstavništev ter miroljubnega prebivalstva. Goriška protestira Kolikor je treba z objektivnega stališča obsojati nedovoljene demonstracije, pa naj Jih že vrši kdorkoli, toliko je iz subjektivnega stališča razumljivo, da goriška Javnost, vznemirjena po zločinih nad osebno imovino slovenskih in antifašističnih meščanov, nad osebno svobodo, in ogorčena po fašističnem nasilju, ki ga varnostni organi niso niti v najmanjši meri preprečili, ni mogla dopuščati takšnega stanja brez znaka protesta, ki bi vsaj deloma zavrl nadaljnje fa. šistično nasilje. Gotovo je kršenje kakršnih koli zakonskih predpisov vredno graje, prav gotovo pa ni mogoče pričakovati od širokih ljudskih množic, da ne bi vstale same y obrambo Javnega mifji, ako tega ne izpolnjujejo v vsaj zadovoljivi meri pristojni varnostni organi. Zato Je le nerazumljiva posledica nepojmljive pristranosti tukajšnje policije vse to, kar se je predvčerajšnjim zgodilo v Gorici. Goriško ljudstvo Je 2. julija odločno odgovorilo na požige slovenskih ustanov v Trstu. Okoli 17. ure so prihajale v mesto skupine demonstrantov in se pomikale proti dovolila v mesto. Isto se je dogajalo na Pevskem mostu, kjer je bilo zbrano ljudstvo lz naših slovenskih Brd. Kljub blokadi je uspelo posameznim skupinam Furlanov prebiti se v mesto s tem, da so Sočo prebredli. Mnogo ljudi je bilo zadržanih v Solkanu ln v Šempetru. Vsi so hoteli v Gorico, da izrazijo svoj odločen protest proti zločinom, ki jih prireja CLN v coni A. Kljub zaprekam na vseh straneh in brutalnemu nastopanju civilne policije je od 6. ure zvečer naprej v mestu kar mrgolelo protifašističnih demonstrantov, Slovencev ln Italijanov. Tik pred Travnikom Jo policija z dveh strani pregradila dostop do glavnega trga. Posebno pred poštno palačo je bila razporejena v velikem številu s svojimi poveljniki na čelu. Tu se Je zbirala velika množica antifašistov. Na čelu so bili garibaldincl z italijanskimi zastavami z zvezdo in delavci s svojimi. Med petjem m vzklikanjem Jugoslaviji ln protifašističnimi gesli se je tisočglava množica v mogočnem zaletu prebila skozi policijski kordon ln zasedla Travnik. Ob tej priliki se je začel pravi besni lov na antifašiste. Policisti so planili nanje z Jeepi, kamioni, motocikli itd. Značilno je to, da so civilni policisti bili obo. roženi z brzostrelkami in kot še nikoli doslej razganjali ljudstvo. Ne glede na to so se ogorčeni antifašisti s silnim poletom spustili po vseh glavnih mestnih ulicah. Dero. čc povorke so nosile visoko na čelu delavske, jugoslovanske ln italijanske zastave z rdečo zvezdo. Protestna demonstracija je trajala po goriških ulicah do poznih ur. Policija Je bila vseskozi brutalna. V akcijo je stopila tudi s konjenico, z brizgalkami, metala solzllne bombe, izvršila celo vrsto aretacij, aretirance surovo pretepala itd. Nenavadno Je bilo to, da se go-riški Izzlvači in fašisti — pristaši CLN-a — niso predrznih odkrito nastopati, kljub temu, da Imajo vso zaščito civilne policije. Vsakokrat ko se Je znašel kak znan fašist med vrstami demonstrantov la so ga antifašisti zagrabili, mu Je takoj priskočila na pomoč policija. V ulici Roma se je neki civilni policist na motociklu hudo ponesrečil. ko Je zavozil v demonstrante in obležal na tlaku. Civilna policija je modno zastražila poslopje CLN. Kako naj razumemo? Iz Benečije vdirajo oborožene tolpe v cono A ■ civilna policija pa vril preteknve pri nglednih antlfaiUtih V ltvJklh vaseh se neprestano vrže hišne preiskave po civilni policiji. Obenem pa vdirajo iz videmske province preko demarkacijske črte tolpe šovinistov, ki ropajo ln z orožjem grozijo ljudstvu zaradi njegove zavednosti in navezanosti na Jugoslavijo. Livške vasi so dale mnogo mož in fantov v borbo prot! okupatorju. Družina Ivana Hrasta sama je dala 9 sinov v NOV. Enega od teh, Pavla, so 29. junija napadli oboro- Ali nočejo odpreti oči? Eksplozija peklenskega stroja v stanovanja Janka Beltrama, tajnika SIAU za Goriško Trst, t. Julija 194* Teroristi pod vodstvom goričkega OLN-a so dno 3. Julija ob 2.55 zjutraj izvršili atentat z namenom, da bi ubili tajnika okrožnega odbora Slovansko - italijanske antifašistične unije za GorUkd, člana PN OO in Glavnega odbora SIAU za Julijsko krajino tov. Julija Beltrama ln njegovo družino. V ulici Oolle H. U t zasebnem stanovanju so fašistični banditi postavili peklenski stroj, ki Je eksplodiral s tako strahovitim učinkom', da je raztrgal močno železno ograjo na oknu, prebil ta raztrgal vrata ter vzidani okvir to vse skupaj zagnal iz pred sob ja skozi kuhinjo. Materialna škoda Je zelo .velika, okna so zaradi eksplozije vsa razbita, na stropu se je zrušil ves omet, z eno besedo razdejanje }» strašno In popolno. K sreči nd bilo; človeških žrtev, ker Je soba le »n meter oddaljena od mesta, kjer Je prišlo do eksplozij«. Okoli 4. ure zjutraj so prispeli na Bce mesta civilni policisti ln si ogledali razvaline sasfbnega stanovanja tov. Beltrama. Med drugim so ga vprašali, na koga sumi. To Je zelo naivno vprašanje. Saj Je očitno to Jasno, da so os CLN-ovskj šovinisti in teroristi lotili Jalovega dela to postali čisto navadni morilci in zločinci. Ljudstvo na Goriškem Je ogorčeno to zahteva vzpostavitev svoje narodne zaščit«, ki bo branila varnost in tmovtao antifašistov. Zadnji dogodki nam prav posebno pričajo, da j« v civilni policiji na novo rekrutirana cela masa CLN-ovsklh pristašev, zagrizenih šovinistov, pripadnikov najbolj nevarne šovinistične organizacij« v Gorki cAasoclasfam G lov* ni le Itallanat, ki so prav za prav desna roka CLN-a. Vemo, da ima organizirane specialne tolpe «squadre d’azion*>, ki izvajajo teror ta napade v Gorici. To ni več vprašanje, ali se na koga sumi, ker ie vsak otrok v«, kdo vrffl teror v Gorici. Deeetttsoči organiziranih antifašistov, Slovencev m Italijanov, za bteva aretacijo in kaznovanje vodi tri jev CLN, ker so edino oni odgovorni za zločine to atentate na naša ustanove in naše predstavnike. Ljudstvo na Goriškem zahteva svojo narodno zaščito, ki bo res ščitila ogrožsne os Obe to mirno preblval-stvjt v» pft. podžigala terorist«. ženi neznanci, katere je spoznal po narečju, da so bili iz onstran demarkacijske črte, iz videmske pokrajine. Z naperjenimi puškami so ga prisili, da je dvignil roke, nakar so ga oropali osebnih dokumentov in listnice z 2000 lirami. 20. junija je podobna tolpa vdrla tv gostilno Medveža Antona la Juička, ga oropala tn mu prizadejala za nad 50.000 lir škod«. Iste dni »o šovinistični banditi oropali tov. Kranjca v Sovodnjem to tov. Podmalnaka iz Opletlšč (Slov. Benečija). Te oborožene tolpe, ki jih tvorijo rftarl fačlstl, razgrajajo ln kalijo mir že leto dni. Z ogorčenjem se ljudstvo sprašuje, kaj j« v tem letu ZVU sploh ukrenila proti ta. kemu banditizmu, ko so jo vendar sproti obveidall o vseh primerih. ZVU ni proti temu ničesar ukrenila, išče pa orožje pri antifašistu^ kjer ga seveda ni. y no« od 25. na 28. junija Je civilna policija' izvršila preiskavo prt trgovcu Podreki Ivanu v Kobaridu. Izkala Je orožje. Po brezuspešnem brskanju so policisti odvedli s seboj tov. Koritnika Mirka, ki tu stanuje. Tov. Koritnik je podpredsednik okrajnega NOO za Kobarl. ško in član okrajnega odbora, SIAU. Naslednjega dne Je policija izvršila preiskavo tudi na njegovem domu na Livku. Tov. Koritnl. ka so odpeljali na zaslišanje v Gorico, kjer so ga po daljšem Izpraševanju izpustili. ft Dokaz, da prihaja ljudsko nezadovoljstvo in ogorčenje nad vsemi krivicami do svojega vrhunca, *o številna protestna pisma, ki Jih prebivalci vseh vasi naslavljajo na Zavezniško vojaško upravo in Zunanje ministre v Pariz. V teh pta-mih terjajo takojšno rešitev vprašanja pripadnosti Julijske krajina in Trsta, zahtevajo priključitev k novi republiki Jugoslaviji, ker odi. nole tam je zagotovljen ljudstvu mir, kruh in delo ter spoštovanje narodnostnih to socialnih pravic. PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — 4. julija 1MJ Ve sie kulturni svet zgraža in obsoja Beseda slovenskega pesnika Otona Župančiča o tržaških dogodkih Blovenski kulturni delavci so priredtH 2. julija v Ljubljani veliko zborovanje zaradi tržaških dogodkov, kjer sta pesnik Oton Zupančič itt pisatelj dr. Ferdo Kozak izrazila v svojih govorih ogorčenje slovenskih kulturnih delavcev m vsega slovenskega ljudstva zaradi vandalskih napadov na slovenske kulturne tn politične ustanove v Trstu. V prenapolnjeni dvorani je zborovanje otvoril pisatelj Milko Kranjao, nato pa je spregovoril pesnik Oton Zupančič in dejal: Dolgo toče ta naša pravda za Trat. Čudno teče ta naša pravda, V neprestani napetosti se mora boriti napredno ljudstvo dveh narodnosti za svojo pravico in svobodo na rod-r.ih tleh, tej važni točki naše zemlje. In vea svet spremlja to dramatično borbo in se je po svoje udeležuje z zanimanjem ter opazuje s pridržano sapo menjajoče se faze v njej, zakaj ves svet se zaveda, da gre tukaj za velike stvari, pomembne za Trst, njega bližnjo okolico in daljno zaledje, za sosednje države in tiste dele Evrope, katerih promet se po naravnih poteh steka v tržaško luko. In potrdil ter celo poplačal z mast. mračni trenutki tesnobe, ko se ml MisHm, da ga pri nas ni zlepa najti človeka, ki si ne bi bil glede tega vprašanja na Jasnem, toliko Je bilo ie pisanega razpravljanja in govorjenega obravnavanja 6° tržaškem kompleksu z etničnega, gospodarskega in političnega stališča: vse Je na drobno prerešetano, vse je razčiščeno, osvetljeno in na dlani, samo malo dobre volje pri odločujočih bi bilo treba, prav mald dobre volje, in tržaško vprašanje bi bilo rešeno tako, da bi bila rešitev sprejemljiva za vse prizadete in bi si ves svet po dolgi dobi zopet oddahnil. Res, gre za velike gospodarske koristi, za gmotni razmah in prospeh široko razprostanjemih oaemelj, gre pa tudi še za nekaj prav tako važnega, ako ne celo važnejšega: za duhovno bodočnost sveta, za pravo pojmovanje demokratičnosti, za pravilno in trdno osnovo reda in dela v povojnih razmerah; gre za vero malih narodov v pravico in svobodo, za idejno-usme-rjeoost, za ravnovesje in duševno zdravje novega človeka, ki Je izšel lz vojne mogoče a polomljenimi udi, toda s celo miselnostjo in neupogljivo vbljo, da bo poslej živel za tiste ideale, za katere Je nesel svojo mlado glavo v boj na življenje in smrt. Toda podoba Je, da pri naših vojnih zaveznikih ni tiste dobre volje, ki smo upali, da se smemo nanjo za trdno zanesti po vsem, kar smo storili za skupno stvar, po neprimernih žrtvah ki smo Jih brez pomisleka prevzeli na svoje rame, da smo nje, velike, razbremenili in jim prihranili precej kapljic tiste skrivnostne, dragocene tekočine, ki se imenuje kri Naš partizan ni varčeval z njo, z zdravo, vročo, dvajsetletno, življenja željno; v kipečih curkih mu J* vrela iz ran, ker Je brezmejno ljubil tisto drugo, zlato dragocenost — svobodo svoje domovine. In so lačni in žejni, bosi in raztrgani padali na gosto, kakor trava pod koso, ker jim Je pela čudežne pesmi, ona, omamljivka. Pela Jim Je pesem otožno o ponižani, razkosani Sloveniji, o tlačenem Korotanu, o žalujoči zapuščeni Gospe no nagrado, z lepim mestom Jn njega zaledjem, krasno primorsko ljudstvo pa, ki že poldrug tisoč let na tej zemlji prebiva in jo vsako leto pregrne z zlatim žitom, obstre z oljkami In trtami, ki jo ljubi in brani, to ljudstvo pa da bi uklenll v Jarem, ker je bilo zvesto sebi in svetlim idealom človeštva. Ako pomislim na fašista s puško na rami, z bombo in nožem v roki, s krvoločnostjo v srcu, kako se mi zasveti naš človek nasproti njemu! S kako mirnim, samozavestnim korakom stopa ta naš človek po poti človečanstva v svojo bodočnost! Po vsem preganjanju In mučenlštvu hodi pčkoncu, poznati mu je, da ga prevzemajo visoke misli in globoka čustva, da ga vodi vera v bratstvo narodov, v skupne cilje človeštva: v radostnem delu hoče najti srečo in zadovoljnost sebi, svojemu narodu, pa tudi Italijan, skemu delovnemu ljudstvu, ki Je z njim enih misli in željš. in si želi Jugoslavijo in njeno svobodo. So zavali usoda našega tako bridko preizkušenega ljudstva s pezo težkega kamena na prsi — spomnim se pokončnega človeka teh krajev in odleže mi. In tudi v tej naš! dolgi in hudi pravdi za Trst, ki se bliža svojemu zaključku, smo imel! in imamo velike, spretne in modre vodnike in zagovornike: našega spoštovanega maršala Tita. to. variša ministra Kardelja, sovjetskega ministra Molotova, tovariša F. Bevka, pisatelje Francije, Amerike in vse svobodoljubne in bla. gomiselne duhove sveta. S hvalež. no in s toplo mislijo se spomtnjam njihovega dela za našo svobedo in za priključitev Trsta k Jugoslaviji. Toda misel na našega primorskega človeka mi je bila v najtemnejših urah največja opora in tolažba. Veliko je moje zaupanje vanj, in on s svojim delovnim tovarišem italijanskega rodu mi Je porok, da bo ta pravda dognana srečno za nas in s tem bo njen zaključek pravičen za Italijo in pravi za ves svet! Zaključek razprave proti našemu odgovornemu uredniku V prejšnjih številkah našega lista smo obširneje poročali o poteku razprave proti našemu odgovornemu uredniku tov. Dušanu Hreščaku in pojasnili naše stališče do objave izjave tov. Čadeža. Včeraj je sodišče obsodilo tov. Hreščaka na 200.000 lir globe ki jo mora plačati v enem mesecu. V nasprotnem primeru se globa spreminja v kazen zapora 6 mesecev. Tov. Hreščak je vložil proti obsodbi priziv. Pet strelov na antifašista v Gorici Poziv slovenskih kulturnih delavcev Kulturnim delavcem vsega sveta! Slovenski kulturni d=Uwci, zbrani na zborovanju, ki ga je dne t. julija 1946 sklicalo Društvo slovenskih književnikov, pošiljajo kulturnim delavcem vsega sveta naslednji apel: Ze pred meseci smo slovenski književniki opozorili svetovno javnost na dogodke v Trstu, v katerih smo videli oživljanje vojaško premaganega in pobitaga fašizma. Ze tedaj smo opozarjali, da je ta kulturi in človečnosti nevarni proces možno zajiziti samo s tem, da se Trst, ki je poslal zatočišče vseh fašističnih izmečkov, priključi Jugoslaviji, kateri pripada po vseh svojih naravnih in gospodarskih pogojih. Dogodki, ki so .se 30. junija in 1. julija t. U odigrali v tem mestu, so potrdili naše napovedi. Fašistične tolpe, načrtno zbrane in pripeljane v Trst, kjer po težko razumljivi logiki uživajo polno toleranco ZVU, niso samo napadle meščanov slovenske narodnosti, marveč so izvedle sistematično pripravljen in organiziran napad na sedež PNOO, na razne lokale in instiluoije slovenskih in italijanskih demokratičnih organizacij in so v svojem divjaštvu, ki so go vršile ob mirnem opazovanju in zadržanju tržaške in zavezniške policije, do kraja razgalile svojo politično .metodo, ko so napadle oelo demokratične tiskarne in knjigarne, jih polivale z bon dnom, znašale liste in knjige na grmade m jih javno zažigale. To jo očitna metoda umetno obujenega ter gojenega fašizma. Tako sta nekoč ravnala Hitler in Mussolini, ki smo se zoper nju borili mi in naši zavezniki. Tako so pred 25 leti goreli v istem mestu slovenski Narodni dom in grmade slovenskih knjig. Spričo teh mračnih dogodkov smo slovenski književniki znova prisiljeni obrniti se na kulturni svet s opozorilom in pozivom. Opozarjamo kulturno javnost na nezaslišano nevarnost tržaškega vzgleda. Opozarjamo vse kulturne delavos sveta na to, da iskre sramotnih tržaških grmad lahko zanetijo ravno take vsej kulturi sovražne grmade tudi drugod. Opozarjamo svet na dejstvo, da to te gi mode gorele ob prisotnosti oddelkov cMlne policije in policije tistih sil, ki so se Še nedavno borile proti fašizmu in nacizmu. Zaradi tega pozivamo vea kulturni svet, ki sta mu civilizacija in človečnost sveti, naj z nami slovenskimi književniki povzdigne svoj glas k protestu zoper dopuščanje teh mračnjaških metod in še bolj zoper njih dbujanje, ščitenje in negovanje. In v imenu kulturnih delavcev, ki so svojo visoko zavest dokazali z 1.7000.000 žrtvami, pozivamo svetovno kulturno javnost, naj vsaj v tem trenutku izpolni svojo dolžnost in naj odločno povzdigne glas za usodo 25 let brutalno zatiranega in pobijanega naroda, ki se je z antifašističnimi množicami italijanske narodnosti junaško tn zmagmHto boril za skupno zavezniško stvar in ki skupno tudi dahneš vidijo, da bodo zajamčene demokratično naravne in kulturne pravice In svoboščine le s priključitvijo Trsta in Julijske krajine Jugoslaviji. Tako je v noči 2. 7. ob 11.15 uri nemoteno prišla v ulico Duca d’Aosta skupina 15 do 20 članov CLN-ovske drhali, ki so z vzkliki sramotili Jugoslavijo in maršala Tita, ter obkolili šoferja Uršič Alojza, starega 26 let, ki se je pred gostilno Tubeja razgovarjal s svojo gospodinjo. Eden od skupine je iz pištole kalibra 6.35 oddal nanj 5 strelov. Ze po prvem strelu se je Uršič zgrudil. Zločinci so nato zbežali po ulici Rabašo na Corso Roosevelt proti poslopju CLN. Trenutek nato je privozil mimo vojaški avto in težko ranjenega Uršiča odpeljal v civilno bolnico. Žrtev fašističnega nasilja so takoj operirali. Vseh 5 strelov je dobil v želodec, zato je njegovo stanje zelo resno. Ista skupina je pred napadom na Uršiča napadla Beltino hišo, v kateri so slovenski stanovalci, na vogalu N. Sauro in 24. maja. Razen tega Je ta tolpa po ulicah legitimirala mimoidoče ljudi. Kako dolgo bo še trajalo tako stanje, da bodo pod ZVU zločinci po goriških ulicah legitimirali mirno prebivalstva. ZUNANJI MINISTRI DOSEGLI sporazum o internacionalizaciji Trst t Aretacija članice okrožne SIAU Danes je bila aretirana članica odbora SIAU za Goriško okrožje, tov. Neva Adazzi. Vzrok aretacije ni znan. Zveza primorskih partizanov sporoča družinam padlih in pogrešanih partizanov naslednje: ob vandalskem razdejanju naših uradov, ki so ga izvršile neofašistične tolpe 30. junija so bili uničeni skoraj vsi spisi o padlih in progrešanih partizanih ter njihove slike. Arhiv bomo čimprej obnovili. Pri tem prosimo družine, naj z nami sodelujejo. Podrobneje bo. mo poročali v dnevnem časopisju. Slovensko narodno g'edallšče za Trst In Primorje priredi 7. t. m. ob 18. uri v Solkanu Jurčičevega »Desetega brata» na prostem. Ta predstava bo gotovo pri. vabila veliko število Solkancev, Goričanov in okoličanov. Sodeloval bo ves ansambel, pomnožen s pevskim domačim zborom in gosti. Režiral bo Košič. V četrtek 11. t. m- bodo v Mirnu igraji »Raztrgance*. 12. t. m. ob 21.30 bo ta predstava tudi v Prvačini. To bo petdeseta uprizoritev te drame, kar Je pravi rekord za naš oder. Režira tov. | Košuta. Komanda vipavskega področja JA nas Je zaprosila, da objavimo seznam tovarišev, kt jih Je odlikovalo Predsedstvo ustavodajne skup. ščine FLRJ, Odlikovanci naj se zglasijo na omenjeni komandi, da dvignejo odlikovanja. _ , , Tovariši, ki so odlikovani, so na- sveti ln pesem zanosno ln strastno slednji: o morju in Soči, o Trstu ln Gorici, 114 odlikovanj borcem za svobodo naše zemlje da niso čutili meje med bitjem in nebltjem, tako so bili zamaknjeni v zarjo bodočega dne. ko so omahnili v navdušenem zaletu. Vidim njih oeteklenele oči, kako zro nepremično ln strme skozi rušo in ne morejo razumeti, da tako, vroča ljubezen naleti na tako hladne račune, da je mogoče tako svete stvari »prejemati ■ tako mrzlim sroem, tako čist« žrtve s tako o-žabno dvignjeno glavo. Oni imajo potuho, ki »o bili še včeraj verni in zvesti zavezniki naj-groznejžim krvnikom, kar se jih je izkotilo v najtemnejših, dobah. Tisti, ki Jim je poverjena skrb za red v teh krajih, nočejo skrbeti za red -ln pcmagajo njim, ki se znajo znašati nad nebogljenimi otroki, nad šibkimi ženskami, nad neoboroženi, mi, mirnimi ljudmi, ki divjajo nad zavodi, postavljenimi s poštenim delom, nad ustanovami ljudstva, vnetega za kulturo in napredek. Kako značilno: maščujejo se nad knjigami, ker knjige razodevajo ljudstvu resnico, ker mu prižigajo luč idej vodnic, ker ga uče spoznavati svet ln sile, kt ga vladajo, ln prezirati brezdušno mišljenje nacistično fašistične eamogoltnosti, spoštovati pravico in ljubiti domovino in nje svobodo. Ali slišite, pl-satelji sveta? Na grmado z njimi! Na grmado z idejo, pravico, svobo. do! Ali slišite, pisatelji vsega sveta? Vpričo vsega sveta se ne sramujejo uganjati teh ostudnih or. gij besnega sovraštva in zasleplje. nega divjaštva. Toda, prepričan sem, da ves pošteni svet vidi z nami vred, kako se iz plamena zmagovito dviga ptič Fen(s, neumrljl. vi, s svetlobo obdan. Ali at Je mo. goSe misliti, da svet to nespodobno, poniglavo početje gleda ln ga ns oceni primemo, to se pravi ga n« obsodi in prekolne ln zavrže? Bvet se ne more tako globoko pogrezniti, da bi take metode odobril »ORDEN ZASLUGE ZA NAROD* 1) podporočnik Bratina F. Maks, 2) zastavnik Kordež F. Avgust, 3) zastavnik Konestabo I, Mirko, 4) zastavnik MohorCifl A. Alojz, 5) za--stavnlk Pahor J. Ivan, 6) at.vod. nik Zadnik M. Rudolf, 7) st.vodnlk Jurca J. Miroslav, 8) st.vodnik Ro. bič J. Anton, jU st.vodnlk Ravbar J. Rudi, 10) st.vodnlk Rot F. Franc, 11) st.vodnlk Ostrouška I. Fre*c, 12) st.vodnik Bezin F. Franc, 13) st.vodnik Maglar A. Ivan, 14) st.vodnik Matajna P. I-van,»15) stvodnik Cuk J. Karel. 16) st.vodnik Uršič L» Josip, 17) st.vodnik Bolje A. Drago, 18) »t. vodnik Poženel F. Karol, 10) st. vodnik Arko I. Franc, 20) st.vod-nik Polanc I. Franc, 21) st.vodnik Levstik F. Frane, 22) st.vodnlk MarviC M. Viktor, 23) st.vodnik Drmota J. Stanislav, 24) st.vodnik Podobnik J. Jožef, 25) st.vodnlk Letnar A. Janez, 26) stvodnik Mia. kar A. Anton, 27) vodnik Vodo. | rec Brezavšek A. Alojz, 58) borec pivec R. Marija, 28) vodnik Raz- Slokar R. Kristjan, 59) borec Pod-pet J. Ciril, 29) vodnik StefanCC gornik H. Marjan, 60) borec Mra. A. Avguštin, 30) vodnik Simčič R. Rudolf, 31) vodnik Štucin J. Ivan, 32) vodnik LjubiC J. Franr> 33) vodnik Hrast I. Anton, S4> vodnik RcdečiC M. Nikolaj, 35) vodnik Maver F. Justin, 36) ml.vodnik Repar I. Franc, 37) ml.vodnik Pišot R. Jožef, 38) ml.vodnik Bratuš A. Ivan, 39) ml. vodnik Skrt G. Pa. vel, 40) vodnik Pevčič I. Ivan, 41) ml.vodnik Llplčer A. Albert 42) desetar Terpln- M. Jakob, 43) bo-ec Faganel V. Vinko, 44) borec Jazbec V. Milan, 45) borec TertiC V. Mirko, 46) borec Smld F. Franc, 47) borec Suklan M. Jožef, 48) bo- rec FiliplC E. Radlvoj, 49) borec MariniC R. Rudolf, 50) borec Pan- ter T. Franc, 51) borec BolClč F. Franc, 52) borec Mikulin R. Rajmund, 53) borec Rodeleč P. Cele. stino, 54) borec MilariC A. Anton, 55) borec Furlan J. Danilo, 56) bo- ObvesMo delodajalcem Zavod za bolniško’ podporo delavcev javlja, da Je ZVJU odredila, naj ostane plačevanje zavarovalnine proti bolezni na sedanji višini (6% za delavce in 3 ali 3.507« za uradnlžtvo), ki se zaračuna na vse prejemke v smislu določil splošnega ukaza st. 47 z dn* 20. marca t. 1. Odredba ima veljavnost prve plače po 23. maju t. 1. Za nadaljnje informacije naj se delodajalci obrnejo na zavod (ulica Nordib 15, soba rft. 2). / Dijakom! POSEBNI TEČAJI ZA UCENCE, KI IMAJO IZPITE V JESENI. Roditeljski svet za slovenske srednje žole poziva učence teh šol, ki Imajo kak popravni izpit jeseni, da se javijo v petek 5. t. m. ali v soboto 6- t. m. od 11. do 12. ure v uilicl F. Filzi st. 10, I nastr. Roditeljski svet bo skučal organizirati posebne tečaje za te učence pod strokovnim vodstvom. RADIO TRST II. ČETRTEK, 4. JULIJA 17.30 simfonični koncert; 18 ženska ura; 18.30 folklorna glasba; 19 BBC v slov.; 19.15 J. Linhart: »Zupanova Micka* - igra; 20 napoved časa - vesti v slov.; 20.15 vesti v ital.; 20.30 Mozart: »Figarova svatba* III. dejanje; 21.15 zaključek. Danes bo oddajala tržaška radijska postaja od 13.15 do 14.30 poseben spored v proslavo proglasitve ameriške neodvisnosti 4. julija leta 1776. V prvi oddaji bo na sporedu 15 minut ameriških maršov. Od 13.30 do 14.10 bo samo radijska postaja Trst I. oddajala ameriško enodejanko »Iz dobre druitne*. Tej oddaji bo na obeh radijskih postajah sledila pol ure amerišk^ operna glasbe. Purlč Gratton Gluseppina daruje na grob svojega krščenca Purtča Antena iz Repna 47, ki Je padel kot borec za domovino, 400 lir za Dečji dan. kič I. Ciril,# 61) borec Bratuš J. Alojz, 62) borec Skok I, Franc, 63) borec Grojn J. Jožsf, 64) borec Koncut A. Ivan, 65) borec Suc F. Alojz, 66) borec Pičutln F. Emil, 67) borec Velikonja J. Jožef, 68) borec Špacapan A. Jožef, 69) borec Mihel J. Leopold, 70) borec Arčon F. Milan, 71) borec Črnigoj A. Venčeslav, 72) borec Mohorič F. Jožef, 73) borec Repe J. Vinko, 74) borec Grgič J. Anton, 75) borec Simčič J. Anton, 76) borec Birsa F. Vladimir, 77) borec Lahajner I. Ivan, 78) borec Kosmač I. Jožef, 79) boreč Furlan K. Aleksander, 80) borec Grilanc A. Albin, 81) bo. rec Vižintin J. Leopold, 82) borec Čepar I. Rudolf, 83) borec Oepak A. Ernest, 84) borec Sušter Martin, 85) borec Komel J. Marko, 86) borec Krota J. Mario, 87) borec Jurca F. Janez, 88) borec Birsa F. Vladimir, 89) borec Kumar A. Anten, 90) borec Mlakar A. Tone, 91) bo. rec Stale A. Jakob, 92) borec Žerjal D. Srečko, 93) borec Munih A. Ciril, 94) borec Scrgo A. Josip, 95) borec Mesec ali Kesec M. Marjan, 96) poročnik Pefejan A. Stanko, 97) borec Cotič J. Viktor, 98) borec Hreščak A. Jernej, 99) boreč Paravel I. Ivan (Znak hrabrosti), 100) borec Gruhonja A. Stanko (Znak hrabrosti), 101) vodnik Stanič R. Cvetko. »ORDEN ZA HRABROST* 1) poročnik Perger A. Albin, 2) zastavnik Kordež F. Avgust, 3) borec Drole J. Jožef, 4) borec Stale A. Jakob, 5) borec Fornazarič A. Jožef, 6) p.poroč. Goljuf A. Lojze. »MEDALJA ZA HRABROST* 1) borec Kurinčič F. Alojz. 2) borec Fajfel V. Valentin, 3) vodnik Leščak M. Ivo, 4) borec Furlan J. Albin, 5) st.vodnlk Rot F. F^-ane, 6) st.vodnlk Rot A. Andrej, 7) st, vodnik Lasič L. Emil. Smrt fašizmu — Svobodo narodu Sef Pers. odseka - poročnik: Muslov't Stanko Politkomisar • kapetan: Birman A. Dušan Pariz, 3. — »Reuter* sporoča, ka. kor se je izvedelo od delegatov, ki so odhajali od zasedanja, da so se štiri zunanji ministri danes popoldne sporazumeli na podlagi ameriškega osnutka za internacionalizacijo Trsta. Delegati so tudi izjavili, da so se ministri sporazumeli o vprašanju italijanskih kolonij, niso pa hoteli navesti podrobnosti. «Reuter» dodaja, da so zunanji ministri štirih velesil sprejeli v glavnem načrt izjave o bivših, italijanskih kolonijah, ki ga je predložil britanski zunanji minister Ernest Bevin. Predali ga pa bodo odboru za kolonije, da izdela popravke. Po «Reuterju» Molotov ni hotel pristati na določitev dneva za mirovno konferenco 21 narodov, dokler ne bi dosegli sporazuma o vprašanju italijanskih reparacij. Delegati, ki so dali to izjavo, eo izrazili zaupanje, da bodo določili dan konference v nekaj dnevih. Po poročilu agencije »Reuter* je načrt o mednarodnem, nadzorstvu Trsta, ki so ga danes sprejeli zu. nanji ministri štirih velesil in ki vsebuje prejšnje predloge Molotova in Bidaulta, sledeči: 1) Zunanji ministri so se sporazumeli o ustanovitvi svobodnega tržaškega ozemlja, ki bo obsegalo vse ozemlje zahodno od predlagane francoske črte od Devina do južno Podgrada. 2) Neločljivost in neodvisnost tega svobodnega ozemlja bosta zagotovljeni s strani Varnostnega sveta Združenih narodov. 3) Imenovali bodo posebno komisijo, sestavljeno iz predstavnikov štirih velesil pri Varnostnemu svetu, ki bo imela nalogo, staviti mirovni konferenci predloge o u-pravljanju, potem ko se bo posvetovala s predstavniki Italije in Jugoslavije. 4) Ustavo ozemlja bo odobril Varnostni svet, ki bo o tem poročal glavni skupščini Združenih na- rodov na podlagi člena št. 15 listine Združenih narodov. 5) Predloge za začasno vlado in za trajno ustavo svobodnega tržaškega ozemlja bodo predložili na mirovni konferenci. 6) Glavna načela za začasno vlado in za trajno ustavo svobodnega ozemlja bodo sledeča: guvernerja za ozemlje bo imenoval Varnostni svet po posvetovanju s predstavniki Italije in Jugoslavije; zakonodajne in sodne organe začasne vlade bodo določili po demokratskih načelih; spoštovali bodo pravice državljanov, kar se tiče vere, jezika, tiska, šole ln namestitve v javni službi; guverner bo predložil poročilo Varnostnemu svetu. 01. 15 listine Združenih narodov se glasi: Glavna skupščina bo prejemala in preučila letna in, posebna poročila Varnostnega sveta. V teh poročilih bo govora o ukre- | pih, katere je Varnostni svet odlo-; čil sprejeti, da se ohranita mir in mednarodna varnost. Besedilo Bevinovega čl- 0 nijah, ki ga je treba vključiti v J rovno pogodbo z Italijo se g' J 1) Italija se odreka vsem^j cam do svojih ozemeljskih P0*^ v Afriki. 2) V pričakovanju dokončne ločitve! bodo še nadalje poč 1 njo upravo. 3) Končno usodo teh pPfB bodo odločile skupno glavne niške veksile v enem leta panju v veljavo pričujoče P°S na način, ki je obrazložen v izjavi, ki so jo danes priob® glavne zavezniške velesile. Torkova seij je prinesla v tržaškem vpraSa™* Slovenski narod krivične meje ne bo priznal Tiskovna konferenca Franceta Bevka v Parizu Pariz, 2. — Dopisnik Tanjuga poroča: Danes dopoldne je delegacija Julijske krajine, ki je v Parizu, priredila tiskovno konferenco, kateri so prisostvovali številni dopisniki domačih in tujih listov. Na konferenci sta podala izjavo France Bevk, predsednik PNOO-ja za Slov. Primorje in Trst ter Giuseppe Pogassi, italijanski advokat, predsednik MOS-a in podpredsednik SIAU. Predsednik France Bevk je izjavil, da želi delegacija iznesti svoje stališče o internacionalizaciji Trsta, t j. o francoskem predlogu, ki ne odreja samo internacionalizacije Trsta temveč 'tudi velikega dela ozemlja, ki je kompaktno naseljeno s slovenskim in hrvaškim prebivalstvom. Podčrtal je, da bi hoteli nekateri ustreči Italiji in ji ponovno dati del ozemlja vzdolž zapadne jugoslovansko - italijanske meje, ki je naseljena s Slovenci, odtrgati Gorico od popolnoma slovenskega ozemlja, odtrgati Vipavsko dolino in velik del Krasa, ki imata v Gorici svoj starodavni gospodarski in politični center. Nato je izjavil, da zadostuje vreči pogled na zemljevid, da se vidi vsa nesmiselnost. Bevk Je dejal, da postavlja Svetu zunanjih ministrov vprašanje, po kakšnem kriteriju in s kakšno pravico hočejo odtrgati — kakor predvideva Bidaultov načrt — od Jugoslavije pokrajine med fran- Hodža prispel v Tirano Tirana. 3. AFP. — Prvi minister Albanije Enver Hodža je prispel včeraj zjutraj po obisku Jugosla. vije v Tirano. Več kot 30.000 ljudi ga je spre. jelo z vzkliki: »Živel maršal Tito!*. Nosili »o velike napise: «7.ivclo sodelovanje albanske narodne armade z Jugoslovansko!* Minister Enver Hodža je Izjavil, da pomeni njegovo bivanje v Jugoslaviji in srečanje z maršalom Titom najvažnejše dni albanske zgodovine. »To prijateljstvo, ki je bilo potrjeno s prijateljsko pogodbo in pogodbo o medsebojni pomoči, bomo čuvali kot zenico v očesu. Naša bodočnost je gotova, ker imamo močne prijatelje. Storili bomo vse za utrditev tega prijateljstva*, je končal Enver Hodža. Češkoslovaška proti razde-lltvl Evrope v dva tabora London, 3 - AFP — Christopher Buckley, posebni poročevalec »Daliji Telegrapha* v Pragi, je imel intervju s predsednikom Benerfom, ki mu je dejal, da bo češkoslovaška politika stremela za tem, da prepreči nevarnost razdelitve Evrope v dva sovražna tabora. Dejal je, da se je po prvi svetovni vojni vedno boril proti politiki, ki je povzročila Izolacijo Rusije. To se ne sme več ponoviti. Podoben razvoj bi imel kot neizbežno posledico novo Vojno. Zmota Je Imeti CSR za državo med zapadom tn vzhodom. V resnici je država med Rusi in Nemci. Bencš misli, da nemški nacizem ni mrtev in da poraz ni spremenil nemške psihologije. Nemška vzgoja ne bo dokončana, dokler se Nemci ne bodo zavedali neprecenljive škode ki Jo Je njihova debela povzročila svetu Nevarnost ponovnega nemškega napada bo pripomogla k temu, da se obdrži enotnost med vzhodom ln zapadom. Bcneš je izjavil, da ostane načelo o izgonu Nemcev v veljavi v Sudetski pokrajini. Okrog 200.000 alt 300.000 Nemcev bo nedvomno smelo ostati iz gospodarskih razlogov in zaradi njihovih an. »fašističnih čustev. Približno enakemu številu Madžarov bo dovoljeno ostati v Sudetih, če postanejo češkoslovaški državljani. * cosko linijo in zapadno narodnostno mejo. Pr.b.valstvo tega dola Julijske krajine je po večini slovensko, kakor kaže popis iz leta 1910. Med francosko črto in narodnostno mejo biva 161.409 Slovencev in samo 20.628 Italijanov, od katerih jih živi 14.812 v Gorici. Zaradi teh 14.812 Italijanov se daje Italiji 60.000 Slovencev. Glede na to, je dejal Bevk, bo narod slovenskega Primorja kaznovan zato, ker je petindvajset let trpel pod italijanskim jarmom, ker s? je štiri leta beril proti italijanskemu fašizmu, ker je prvi prijel za orožje in se boril na strani zaveznikov teT dal ogromne žrtve. Italija bo nagrajena, ker je toliko let brutalno zatirala slo- venski narod, ga masakrirala, požigala njegove domove in na zadnje zato, ker se je borila na strani Nemcev. V imenu naroda Slovenskega Primorja izjavljam, da slovenski narod te meje, ki ga meče v ponovno suženjstvo, ne bo priznal in-da se bo vrgel v ponovno borbo, dokler njegove želje ne bodo izpolnjene. Kdor izgubi svobodo, izgubi vse in se nima ničesar več bati, ker nima več kaj izgubiti. S svobodo bo dosegel vse, čeprav za ceno trpljenja in žrtev. Zato gleda ljudstvo Slovenskega Primorja v tem trenutku z zaupanjem v bodočnost, ker ve, da je volja ljudstva v zgodovini prej ali slej zmagala. Pariz, 3. Tass. — Dopisnik j* sa* javlja iz francoske presto «Seja sveta zunanjih n dne ;2. julija je bila v celoti čena vprašanji!' Jugoslovani jenske meje in Trsta. Zdi se’^ med razgovori prišlo o« j zbližanja stališč poedinih dc*c™ d v tem vprašanju. Predvsem so si bile vse clje edine v teml da je ^relt0ne8 ternacionalizirati Trst hi 0 0 , Glede bodoče meje te avto#® pokrajine mesta Trst so dok*"1 kozvano francosko črto. Jf Amerikanska delegacija je £j| lagala, naj se predloži vptjj ki se tiče,,bodočega statuta krajine mirovni konferenci ^ predhodnega razpravljanja n* . ferenej štirih zunanjih mlnis Parizu. jij Vendar je sovjetska ^ ^ y ponovno poudarila nujnost, j določi osnutek statuta te J avtonomne dežele mesta T7***1 ■ d fmfl zaradi tega, ker so zunanji podrobno razpravljali o vPra‘ |j rtdr Lel ( » italijansko-jugoslovanske Pismo delegacije Julijske krajine in Trsta štirim zunanjim ministrom Delegacija Julijske krajine in Trsta je izročila dne 17. junija 1946 gg. t BEVINU, ministru za zunanje zadeve Združene kraljevine; MOLOTOVU, ministru za zunanje zadeve ZSSR; BYRNESU, tajniku Združenih držav; ameriških BIDAULTU, ministru za zunanje zadeve francoske vlade; sledeče pismo: • Izvoljeni zastopniki vseh narodnosti Slovenskega Primorja, Trsta in Istre, izražamo trdno voljo in željo prebivalstva Primorja, da se celotna Julijska krajina, kot prirod-na enota, priključi Jugoslaviji. Zemljepisni, zgodovinski, etnični in ekonomski razlogi, katere tu ne bomo navajali, ker smo jih ie neštetokrat obrazložili in dokazali, podpirajo naSe zahteve. Podčrtamo le, da smo bili ie po prvi svetovni vojni proti naši volji priključeni Italiji, ki je v predfašistični in faSistiCmi dobi nasilno poskušala uničiti našo narodno manjšino. Ko smo se borili za svoj narodnostni obstanek, smo dolga leta zaman skušali vzbuditi vest vse citnlizirane Evrope, ki je bila slepa in gluha za vse naše klice. Da se reši iz tega pbupnega položaja, je prebivalstvo Julijske krajine v toku te zadnje vojne zagra. bilo za orožje ter si v skupni borbi z ostalimi narodi Jugoslavije priborilo svobodo. Upali smo, da bo svet upošteval težke materialne žrtve, človeške žrtve, katere smo doprinesli, ter trdno voljo Slovencev in Hrvatov, da se priključijo svojim bratom, kar Je njihova prirodna pravica. Tudi smo upali, da se bo upoštevala volja italijanskih' demokratičnih množic, ki so se z borbo na naši strani, kakor tudi s številnimi manifestacijami izrazili za priključitev k Jugoslaviji. Presenečeni smo, da priznava javnost upravi, čenost naših navedb ter utemeljenost naših zahtev, da pa kljub temu slednje ne dobe mednarodnega priznanja. Ne razumemo, zakaj naj bi se razbila prirodna in zgodovin, ska celota te pokrajine; zakaj naj bi se tisoči Slovenoev in Hrvatov ponovno izročili na milost (n nemi. lost Italije; zakaj naj bi se Julijska krajina odrezala od svojega starodavnega političnega, upravnega, gospodarskega in kulturnega centra — Trsta —, ki ga je vendar zgradilo ter mu dalo ves razmah zaledje, (n ki je bil v preteklosti vedno sestavni del slovenskih dežel. Ali naj bo ljudstvo, ki je toli. ko pretrpelo ter »a dosego skupnih ciljev toliko žrtvovalo in ki danes ne zahteva drugega kakor pravico, — ali naj bo to ljudstvo po. plačano za vse trpljenje in & ve * novim suženjstvom, katero bi zanj ne pomenilo le politične podrejenosti, marveč ustavitev vsega kulturnega m ekonomskega razvoja ter ogrožanje njegovega narodnostnega obstoja. Spričo odločne in eno. dušne ljudske volje bi bil to zločin proti demokraciji in obenem nova krivica, ki je ne bi mggl\ nikoli priznati. Ob odločilni uri, ko se odloča njegova usoda, upa primorsko ljudstvo, da bo vprašanje Julijske krajine rešeno v pravičnem tn demokratskem duhu, to se pravi v smislu volje In teženj prebivalstva. Samo ta rešitev bo zadovoljila večino prebivalstrm ter bo v interesu mednarodnega miru ter kulturnega in ekonomskega napredita de. žele. Hkrati bo taka rešitev tudi vez za splošno in trajno zbližanje med Italijo in Jugoslavijo ter odprta vrata za izmenjavo kulturnih in gospodarskih dobrin med zapadom in vzhodom. V nasprotnem primeru ne bo ljudstvo Julijske krajine ono, ki ho nosilo pred zgodovino odgovornost za usodne posledice odločitve. Delegacija Julijske krajine: Bevk France Pogassi Giuseppe Piščanec Anton Destradi Alessandro Milanovič Božo Kocjančič Mario Faragona Dino Ob odločilni uri, ko se odloča njegova usoda, upa primorsko ljudstvo, da bo vprašanje Julijske kra. jine rešeno v pravičnem in demo. kratskem duhu, to se pravi v smislu volje in teženj prebivalstva. Samo ta rešitev bo zadovoljila večino prebivalstva ter bo v interesu med. narodnega miru ter kulturnega tu ekonomskega napredka dežele. Hkrati bo taka rešitev tudi vez za splošno in trajno zbližanje med Ita. H Jo in Jugoslavijo ter odprta vrata za izmenjavo kulturnih ln gospodarskih dobrin med zapadom in vzhodom. V nasprotnem primeru ne bo ljudstifo Julijske krajine ono, ki bo nosilo pred zgodovino odgovornost za usodne posledice odlo. čitve. Češkoslovaška in Trst Praga, 8. Tanjug. — Dopisnik »Tanjuga* opisuje vtise čcškoslova. škega tiska o konferenci štirih ministrov v Parizu ln komentira zadnje predloge ministrov o vprašanju Trsta. Češkoslovaški tisk poudarja predloge sovjetskega zunanjega ministra Molotova ln posebno njegovo zahtevo, da bi bila med ostalimi narodi tudi Češkoslovaška zastopana pri reševanju problema tega mesta, ker je najbolj zatnteresl-ann na tržaškem pristanišču, ki teži k Srednji Evropi, Itt# * Trsta ter Culi dvakrat mnenj® stavnikov Jugoslavije ln Podrobnosti dokončnega bodo morale izdelati ob nju Italije in Jugoslavije. ^ ^ statut* soA']c* Da bi mogel Svet zunanj**' i, na*™. nlstrov odločiti lnternacio® ^ jo mesta, je razumljivo, - ^ Svet vedeti, pod kakimi vi ^ ^ na kakšni podlagi se natnef* ^ vršiti internacionalizacij®- cipi. naj bi bili: ^ 1) avtonomrro pokrajino ^ morali upravljati po statuta lanem od štirih velesil; ^fš 2) statut avtonomne Trst mora sloneti na °r®8 JK oblasti po demokratičnih jpo- 3) guvernerji te pokraj'0* rajo biti imenovani sp°r , or1, .. ._ t« St. med Jugoslavijo in ItalU0 *(!«" siirib meru nesporazuma po silah, varjajoč nilt ur Amerikanski zastopa . predl°!> varjajoe sovjetskemu r- Mfidl izjavil, da je lnternacion® jj- tani mesta Trsta sprejemljiv® \-tut-j mo v primeru ako izdelaj0 9naj(0f| imenujejo guvernerja P0** stvem ZN. .us & Značilno je, da je brit®®- «> gacija, ki je včeraj P1"*9 sovjetski predlog, ki g® r#11 za skupno tazo sporazum8\j5J* zagovarjala amerikansko 8 Ob koncu seje je fran°o8 kofflPf i stavnik stavil svoj k°nii"rJtl predlog, da bi premosti1' ^ — .. .______An D' .e n* Ta predlog gre za tem, č® ' jjfj nomlja mesta Trst slonel® tutu, katerega bt Prc("a!’l, |/ 'giei ‘Sftz organizacija ZN. velesile ln pregledala rnlr0'[^*;I ferenca v F*9nzu, retiflc * 170 let ameriške neod^ t Danes slavijo Združene mertke svoj največ ji Prazn' 170 leti so si ameriški 1,0 naški borbi, ki prečesto d ^ drobnostili spominja na srvbodilno borbo jug°s ■ narodov, priborili neoi 9 •>' 'd1 ..i. britanskega imperija i* P^fiPj melje federaoiji severno0*^ jrj držav. Danes prod 11° ioti -iP vodstom Jurija WashMt0Tt svojo pot (n s srnjimi racija ameriških rep J r - - * (A mi obilo prispevala v . naramiih bogastev k veštva s svojo miselnostjo ^ trj t šr.nn ml/irls a a. rnrlll 8^0^ ||JKa naravnih bogastev k a'*?' nosijo * - . usi/i vega mlad' ga rodu s vidualnosti proti silam ■ pj čene narave in proti i j čiižuftUffi diun.t/t* “v* jš ngvaga sveta, ki je P°ka ^ . mnogih tradicionalnih evropske družbe in n®