Poštnina plačana v gotovini. Štev. 46 Ljubljana, petek, 7. decembra 1928. Leto MII. Posamezna številka Din 1*5 l> Izhaja vsak petek. Naročnina 6 Din mesečno, 15 Din četrtletno. Za inozemstvo 10 Din mesečno. Uredništvo in uprava Ljubljana- Delavski dom. Karla Marksa trg 2, dvorišče. Čekovni račun 14.577. Lastnik in izdajažaij Alojz Kusold, Ljubljana. — Odgovorni urednik Ivan Saje, Glince IV. štev. 2. — Tiska tiskarna »Slovenija«. Predstavnik za tiskarno: Albert Koiman v Ljubljani. Vsak obrat, vsaka vas imej dopisnika za „ENOTNOST“. ENOTNOST DELAVSKO-KMEČKI LIST Delavci, kmetje In vsi zatirani narodi, združite sel Delovno ljudstvo hoče državo, ki bo njemu, delovnemu ljudstvu, služila, njegovi svobodi, njegovim pravicam, njegovi zaščiti pred grabežljivim kapitalom, ono hoče državo delovnega ljudstva, deiav-sko-kmečko državo! Volne pripraw© ifšipariešiisnia preši S^vleiskl Pilili. Antisovjetski blok. — Francosko-angleški imperializem »rešuje« krize v Rumuniji in Jugoslaviji. — Belgrajska vlada na verigi iranc. imperializma. Svetovni imperializem, čigar najmočnejši predstavniki (takozvane velesile) so Anglija, Amerika, Francija in Japonska, se oborožuje na kopnem in na vodi, pod vodo in v zraku mnogo bolj kot se je oboroževal pred svetovno vojno. To oboroževanje pa imperialisti spremljajo s svečanimi izjavami o miru, s konferencami o razorožitvi in s podpisovanjem paktov o »večnem miru«. Tako tudi topot imperialisti, medtem ko najenergičnejše pripravljajo vojno, govoričijo o miru, a teinu govoričenju — izgleda — danes nihče več ne veruje razen so-cialpatriotov, ki se delajo, da verujejo, da bi tako mogli opravičili pred delavci svoje sodelovanje pri imperialističnem pripravljanju vojne. Obnova vojne zveze med Anglijo in Francijo je napravila, da so vojne priprave v Evropi postale skoro odkrite in da se je pripravljanje vojne začelo po načrtu izvaiati v vseh evropskih državah, ki so odvisne cd francoskega in angleškega imperializma. Na eni strani je zveza Anglije in Francije naperjena proti Združenim Državam Amerike, ki vedno boij ogrožajo angleške svetovno gospodstvo, na drugi strani pa je v še večji meri ta voina zveza naperjena proti delavsko-kmečki državi Sovjetski Uniji. Francoski generali in angleški bankirji ustvarjajo protisovjetski blok iz držav, ki se nahajajo popolnoma v njihovih rokah, kot so Poljska, Ru-munija, Jugoslavija, Madžarska, čehoslovaška itd. Francoski general Leronde je prepotoval vse te države, se posvetoval z vladami teh držav, a še več z neodgovornimi militarističnimi klikami, ki imajo v večini teh držav popolno nadoblast. V zvezi s temi pripravami vojne proti Sovjetski liniji je tudi padec Bratianove vlade v Rumuniji. Londonska in pariška borza sta postavili v Rumuniji na vlado takozvano »nacionalno kmečko« stranko (dr. Mania), ki ,se je zavezala, da bo ponižno služila vojnim namenom francosko-angleškega imperializma. In ta »kmečka« vlada v resnici nima v svojem programu ničesar kmečkega, kajti kupovanje vojnih eroplanov, okrepitev zveze s fašistično diktaturo Pilsudskega, sklepanje posojila pod zelo težkimi .pogoji v svrlic pripravljanja vojne proii Sovjetski Uniji, vse to se pač ne more imenovati kmečka politika. Vlada Maniu ni rekla niti besedice o izvedbi agrarne reforme, torej bo ostala zemlja še naprej v rokah bojarov. Tu vidimo, da buržuazne stranke, pa naj imajo tudi kmečko ime, ne morejo dati ničesar kmetu, temveč ga samo predajajo v roke imperialistov in pripravljajo nova klanja. In to vlado dr. Maniu podpirajo rumunsk; socialpatriotje, ki so celo napravili ž njo volilni blok, t. j. vlada jim prepusti 9 mandatov, oni bodo pa agitirali med delavstvom, da glasuje za vlado. Tako vrše rumunski socialpatriotje vlogo agentov rumunske imperialistične buržuazije med delav- j stvom! Kot so pri »reševanju« rumunske krize bili najvažnejši faktorji pariški in londonski bankirji in generali, tako bodo tudi v jugoslovanski krizi igrali važno vlogo. Tako je že napravljen dogovor med Schneider-Creuzotom (francoski fabri-kant municije) in Škodovimi tovarnami za gradbo fabrik municije v Jugoslaviji in general Leronde je bival tudi v Belgradu in se razgovarjal z najvišjimi vojnimi osebami. Kot je v Rumuniji, je tudi v Belgradu ostala viada brez denarja, a antantni (angleški in francoski) imperialisti in bankirji bodo dali posojilo, samo treba je, da se najde boljša garancija za to posojilo, kot so iiegemordsti v Belgradu, ki imajo proti sebi ves hrvaški narod. Angleški imperialistični list »Daily Mail« je objavil, da je pariška vlada pozvala v Pariz najvišje osebe iz Belgrada, »da točno povedo, v koliko je politični razdor t’ Jugoslaviji oslabil vojsko kot bojno silo«. Torej francoskim imperialistom ie mnogo na tem, da ima belgrajska vlada vojsko sposobno za vojno preti Sovjetski Uniji za interese irancosko-angleškega imperializma. Vodja radičevcev dr. Maček je dal o tem sledečo izjavo: »Francija nije ustvarjala zveze z Jugoslavijo zaradi česa drugega, temveč le iz vojnih interesov. A jasno je, da država, v kateri sta dve tretjini ljudstva ogorčeni do skrajnosti, ne more biti nikak zaveznik, ker v slučaju spopada ne more pomagati n.ti sama sebi, a kam šele, da — pomaga komu drugemu, jasno je, da je skrb Francije popolnoma na mestu. Toda ali bo iz tega zaključila potrebne konsekvence (zaključke), ki bi privedli do KONČNE konsolidacije razmer v kraljevini SHS, do katere konsolidacije pa ne more priti brez popolnega priznanja opravičenih zahtev po svobodi in enakopravnosti Hrvaške in ostalih prečanskih dežel, to bomo videli.« Torej iz vojnih interesov Francija potrebuje konsolidirano Jugoslavijo in zato se v Parizu nahajata tudi od Kmetsko-Demokratske Koalicije (KDK) Trumbič in Kežman, da bi v sporazumu s francoskim imperializmom uredila razmere v Jugoslaviji in jo napravila sposobno za vojno. Tako kot v Rumuniji, bo tudi pri nas imperializem »rešil« krizo, t. j. dal bo neke drobtine hrvaškim kapitalistom, a mogoče celo enakopravnost v razdelitvi kapitalističnega plena, zato da : bodo oni skupno z belgrajskimi militaristi povedli delovno ljudstvo vseh narodov Jugoslavije i’ boj in klanje za interese imperializma — proti Sovjetski Uniji. Delavci in kmetje pa nočejo vojne in najmanj še vojne proti ruskim delavcem in kmetom! Tem- j več oni hočejo svobodo vseh narodov, uničenje vsakega imperializma in gospodarsko osvobojen je delovnega ljudstva! ZAGREB ZA POLITIČNE PRAVICE HRVAŠKEGA NARova: Kri na zagrebških ulicah. — Režim Korošca ne j more brez krvi! — »Temne sile« v uniformi izri- j vaio demonstrante. — Policija taji svoja nasilja. < 1. dec. 1918 se je utemeljila kraljevina SHS. Politične pravice hrvaškega in slovenskega naroda so bile tega dne žrtvovane srbijanski hegemoniji. Rezultati desetletnega razvoja dovolj očito govore, da je likvidirana vsa demokracija v tej državi, ki je na zunaj vazal imperialističnih velesil, da je proletariat obrezpravljen popolnoma. Le sleparski in zaslepljeni reakcionarni šovinisti, nacionalisti in kapitalisti pojejo slavospeve. Slovenska meščanska javnost na čelu z SLS in SDS je proslavljala 1. dec. s sklonjenim hrbtom. 1 ako kot je slovenska buržuazija hlapčevala Dunaju in reakcionarni Avstriji, hlapčuje danes Belgradu. Iz ponižnosti molči o političnih pravicah Slovencev, ki Uh m nikjer vkljub »osvobojenju«. V Mariboru so napravili veliko parado (s četrtino vozne cene), skupno klerikalci in demokrati, skupno so ustanovili Narodno odbrano . . . Gliha vkup štriha! In kdaj ne bo več na Slovenskem delavcev in kmetov, ki se puščajo slepiti s takozvano »načelno« borbo med klerikalci in demokrati? ZAGREB pa je demonstriral 1. decembra za politične pravice hrvaškega naroda. Potek dogodkov je pač že toliko znan, da nam ni treba objavljati podrobnega opisa. En mladi delavec, Slovenec, je bil ubit od kroglje detektivovega revolverja in večje število težko in lahko ranjenih. 1 o naj bi po mnenju Korošca poučilo hrvaški na- rod, da ni upravičen zahtevati političnih pravic, da je upravičen samo ponižno čakati in Sprejemati, kar mu bo dala hegemonija srbijanske buržuazije Posebna izdaja »Slovenca« je pisala, da so Hrvatje »v vrtincu zaslepljenosti« in je pozivala Slovence v obrambo države, da ona ne postane »plen komunističnih špekulantov«. Zatirani narodi zahtevajo svobodo in svoje pravice, delavci in kmetje zahtevajo politično ir; socialno svobodo, svoje politične in socialne pravice, a državotvorci odgovarjajo »Država je v nevarnosti!« Haha, državotvornost! V nevarnosti je hegemonija srbijanske buržuazije, v nevarnosti so temne sile. v nevarnosti je režim zakona o zaščiti države in sistem glavnjače, v nevarnosti je barbarsko kapitalistično izkoriščanje delavstva in iz-mozgavanje kmetov, v nevarnosti so vojne priprave in namere. In to tvori za vas, državotvorce, državo! Le kričite, le bijte plat zvona! Delovno ljudstvo vas bo spregledalo in ono želi, hoče državo, ki bo njemu, delovnemu ljudstvu, služila, njegovi svobodi, njegovim pravicam, njegovi zaščiti pred grabežljivim kapitalom, ono hoče, državo delovnega ljudstva, delavsko-ktnečko državo'. In proletariat vse države je z zatiranim hrvaškim narodom! On ve, da bo hrvaška buržuazija ta boj izdala in se sporazumela na račun hrvaškega delovnega ljudstva. Toda to ljudstvo bo skupaj s proletariatom vseh narodov vodilo boj za samoodločbo in za socialno osvobojenje izpod jarma kapitalizma naprej! Štrajk železniških delavcev v Brodu za povečanje plač, ki znašajo 18 do 25 Din dnevno. Država trdi, da ne more povečati teh plač, s katerimi more delavstvo same stradati. Toda režim nasilja rabi denar za žan-darmerijo za preganjanje delavstva, a delavci s svojimi družinami naj stradajo! Doklej. Mišica giasmlaca. Pred tremi tedni je bil aretiran v Nišu s. Lazar Dedijer in kaznovan od žandarmerije na 15 dni zapora zaradi »zoperstavljanja oblastem«. Potem ko je odsedel 7 dni, so ga žandarji začeli ponovno zasliševali, pri čemer so ga barbarsko pretepli, tako da ni mege! niti vstati in so ga vrgli v vlažno celico. Policija ni dopustila niti ženi niti njegovi deci niti odvetniku, da ga obiščejo. Čuje se, da je policija storila to grozno divjaštvo nad s. Dedijem po nalogu ministra za vere Dragiše Cvetkoviča, dič-nega soministra Koroščevega. S. Dedijer je še zaprt, kljub temu, da je že odsedel 26. nov. naloženih mu 15 dni, in še vedno nikogar ne puščajo k njemu, da prej izginejo sledovi batin in mučenja. Pot delavskih borcev je pot trpljenja, pot na Goigoto! Zločinov Koroščevega režima nad proletariatom Jugoslavije je vedno več. Sistem Glavnjače vedno bolj dviga glavo, i oda vprašanje je: Doklej? POŽIG DELAVSKEGA DOMA V NIŠU. Krvavi hegemonistični režim je proslavil deset let svoje nasilne vlade z ubijanjem (v Zagrebu) in požiganjem (v Nišu)! Poročilo po meščanskem »Jutarnjem listu«: »Niš 1. dec. — V teku noči je izbruhnil požar v Del domu. ki je bil že tri mesece zaprt in zapečaten po policiji. Na proteste delavstva so odgovarjali, da dom ne bo otvorjen nikoli več, a če se odpre, ga bo "nekdo požgal in porušil. Na take pretnje je reagiral preko tukajšnjega lista »Niški giasnik« predsednik delavskih organizacij, da policija preti, da bo požgala Delavsk dom. To vest ni nihče demantiral do danes, čeprav je bila objavljena pred enim mesecem. Danes je dom v razvalinah. V mesni vladž prepričanje, da je dom zažgan, da bi se na ta način onemogočilo vsako r.adaljno delo delavskih organizacij, ki so imele v njem prostore. Policija noče dati nobenega obvestila o požaru.« Tako poroča zagrebški meščanski list. Balkanski fašizem pod iirmo duhovnika Korošca hoče očividno nadkriliti italijanskega! Proletariat, strni svoje vrste in pripravljaj se na borbo proti temu fašistovsko militarističnemu režimu. SLAVNI PISATELJ PANAIT ISTRAT1 piše svojemu prijatelju sledeče pismo iz Sovjetske Unije: »Sigurno veš, da stalno potujem: od 15. julija sem bil dvakrat v Leningradu, potem v Kareliji, v Murmonski, a sedaj sem v Moldavski. 8000 kilometrov z železnico in 700 kilometrov z avtom po nemogočih cestah. Mnogo vas je doma, ki me dobro poznate. Poznate me kot svobodnega človeka, kakršen sem vedno bil, ki ga ni moglo spremeniti niti 30 let bede in uspehov. Ako bi Sovjetska Unija ne odgovarjala moiemu življenju' in idealom, kaka sila bi me mogla tu zadržati? Ni okrog mene dvomljivcev! Tudi ne onih, ki hočejo razkošja! A tu je cel svet, ki dela, se trudi, se ruie s surovo materijo in jo idealizira, fanati-ziran z vsakdanjim bojem in ojeklenel v nevarnosti od sovraga, ki ga obkoljuje. Ah, ta sovrag! Sigurno dobro čuti smrt, ki mu prihaja, ko preliva toliko tinte, ko brusi toliko bajonetov. A lahko je siguren, da tudi Sovjetska Unija ne spi. Ko bi moral napisati knjigo o materialnem napredku v Sovjetski Uniji, veruj, prijatelj, da je vsaka taka knjiga zastarela, kakor hitro izide. S tako brzino tu vse napreduje.« (Nadaljevanje pisma je v zagrebški »Borbi« bilo zaplenjeno.) Sidvenski proSeSariat oropan posS r®žisa©tn dr. Korošca pravic. Pravico strokovnega združevanja je belgraj-ski nasilni režim oropaj proletariatu Slovenije leta 192-1 z razpustom neodvisnih strok, organizacij v Sloveniji. Ta rop je ponovno sankcioniral Koroščev režim, ki je zabranii ustanovitev stavbinske in radarske strok, organizacije. Proti tej prepovedi so ljubljanski stavbinski delavci sklicali javni protestni shod v petek 30. nov. ob 7. uri. Letak je bil izdan s parolami: »V obrambo pravice strokovnega združevanja! Proti' odvzemanju pravice strokovnega združevanja slovenskemu delavstvu? Proti prepovedi ustanovitve stavbinske in rudarske organizacije! Za pravico borbe za večji kos kruha! Za izvajanje čl. 33 ustave, ki jamči delavstvu pravico strokovnega organiziranja!« Ta shod je ljubljanska policija »z ozirom na mir in red« PREPOVEDALA in blokirala v petek' zvečer Mestni dom! Tako je proletariat Slovenije oropan tudi pravice \'zborovanja pod režimom dr. Korošca. Pravica združevanja in zborovanja, ki je oropana proletariatu, pa je seveda skrbno očuvana zaveznikom režima, SOCIALPATRiOTOM, ki od podpore režima živijo i in se skupno s klerikalci in demokrati šopirijo po takozvanih »delavskih« institucijah. Dol z nezakonitim režimom Korošca! Dol s socialpatrioti! Dol z zvezo režima in socialpatriotov! Živele neodvisne strokovne organizacije! Za legalizacijo neodvisnih strokovnih organizacij v Sloveniji! Kongres delavskih zbornic. Y luksuzni novi palači, ki jo je reformistična birokracija dobila kot nagrado za svoje služenje vladajočemu režimu — seveda na račun delavskih grošev — se je vršil ta kongres zborničarske birokracije, ki je v jarki luči osvetlil vso sramotno vlogo, katero ta birokracija igra v delavskem po-kretu. Z dnevnega reda so odstranili obe najvažnejši točki: Poročilo o delu delavskih zbornic in o gospodarskem položaju Jugoslavije. Zakaj? Saj so imeli svojo mameHuško večino! Razlog je ta, da so reformisti zbežali od diskusije o teh dveh vprašanjih, boječ se kritike predstavnikov neodvisnih strok, organizacij, ki so šli na kongres, da pokažejo reformistično izdajalsko delo! Vendar je predstavnikom neodvisnih strokovnih organizacij uspelo, da odkrijejo GLOBOKI in NEPREMOSTLJIVI prepad, ki zija med neodvisno strok. org. kot borbenimi organizacijami delavskega razreda in pa reformistično birokracijo, ki je pod zaščito policijskega ministrstva zapcsedla vse delavske socialno-politične institucije. Predstavniki neodvisnih strok. org. so predložili kongresu resolucije: O pravici združevanja delavcev, o gospodarskem položaju in o delovanju delavskih zbomrc. Zborničarska birokracija je nastopila proti tem resolucijam v ZAŠČITO režima ter je predsedstvo izključilo od kongresa s. Milutinoviča. Na mig To-paloviča se je vrgla organizirana tolpa birokratov s fizično silo nad s. Milutinoviča in ga izrinila iz dvorane. Nato so vsi predstavniki neodv. strok. org. s protestom zapustili kongres DZ. Predložena resolucija o pravici združevanja delavcev naglaša, kako reakcionarni režim protizakonito terorizira in preganja delavski' razred in zlasti neodvisne strok, org., da je nasilje pod današnjo Koroščevo vlado še naraslo, navaja konkretne primere nasilj in nezakonitosti ter zahteva od vlade: 1.) da se preneha z režimom terorja, preganjanj in nasilja nad delavskim razredom in zlasti nad neodv. strok, org.; 2.) da se neodv. strok. org. kot vsemu delavskemu razredu zagarantira popolna svoboda delovanja, organiziranja in zborovanja, kot je to v ustavi; 3.) da se odpro še zaprti delavski domovi (v Nišu, Leskovcu, Novem Sadu itd.), da se vrne zaplenjena imovina del. org. in da se dopusti popolna svoboda delovanja neodv. strok. org. kot tudi vsem drugim v vsej državi. To resolucijo so odbili zborniški birokratje na čelu s pandurjem vladajočega režima Topaiovi-čem. S tem so ZOPET enkrat DOKAZALI, da so v službi tega NASILNEGA režima proti delavskemu razredu. Ravnotako so odbili tudi resolucijo k delovanju del. zbornic, na kateri se zahteva: 1.) da se takoj razpišejo popolnoma svobodne volitve v vse delavske zbornice in na ta način omogoči, da del. zbor. pridejo v delavske roke; 2.) da se vsi reakcionarni volilni redi del. zbor. anulirajo in da se OMOGOČI svobodno vlaganje list brez vsakih OMEJEVANJ; 3.) da se zasigura popolna avtonomija delavskih zbornic in da se razširijo njihove pravice zlasti glede kontrole nad izvajanjem delavske zaščitne zakonodaje. Glede ostalega »dela« kongresa DZ ni izgubljati veliko besed. Zadostovalo bo, če navedemo nekaj stavkov iz lista Radničko Jedinstvo«, ki ga izdaja sarn zaveznik sociapatriotov zedinjaš Milo jkovič: »Dvorana palače Del. zbornice, ki je koštala 6 milijonov Din, je blestela v lepoti in svetlobi... A na žalost, vse, kar se je na tem kongresu delalo in sklepalo,- ni imelo in nima nobenega pomena za naš delavski razred . . . Kolikor je kateri delavec o tem kongresu slišal, se je sigurno z začudenjem vprašal: Kdo je odobril 6 milijonov Din za zidanje palače v Belgradu ob času, ko tisoči delavcev in njih družin propadajo t' najstrašnejši brezposelnosti in bedi iv ko država ne daje stvarno ničesar za pomoč tem brezposelnim in lačnim delavcem? . . . Del. zbornice so se spremenile in se vedno bolj spreminjajo v orodja proti del. razredu . . .« Če tako piše g. Milojkovič, zaveznik socialpatriotov in ursovec, si lahko mislimo, kako strašen je že bankrot zborniške birokracije, ki jo je režim spravil delavskemu razredu na pleča, da ga izkorišča in izdaja! Poljsko-madžarska pogodba. — 30. nov. je prišel v Varšavo madžarski zunanji minister Valko, da podpiše dogovor o »arbitraži«. Torej še ena razširitev protiso-vjotskega bloka in zveza insd fašistom Pilsudskim in krvavim Hortijem. Poljska naj bi bila posrednik med Madžarsko in Romunijo. LOŽA SRBSKEGA MILITARIZMA V SLOVENIJI. — SLS — DEKLA TEMNIH SIL. Na dan proslave desetletnice ujedinjenja so v Mariboru ustanovili Narodno odbrano. Ustanavljali so jo generali (Maister, Spasič, Colovič) skupno s klerikalci (dr. Schaubach, vel. župan, dr. Leskovar, oblastni preds., dr. Juvan, župan, Žeboit, prelat dr. Kovačič »in drugi odlični dostojanstveniki« — po »Slovencu«). Pozdravila sta ustanovitev loie srbskega militarizma predstavnika klerikalne študentarije in predstavnik demokratske štu-dentarije. SLS se je danes pod Korošcem z dušo in telesom zapisala — srbski hegemoniji, kot se je pod Šušteršičem — avstrijskemu dvoru. Po 6-letni demagoški opoziciji je zopet pokazala svoje ultrareakcionarno bistvo. Izdala je politične interese slovenskega naroda, izdala vso demokracijo, sploh vse, kar je ljudstvu govorila in se udinjala kot dekla temnim silam. Korošec je izvrševatelj volje temnih sil. Kakor je Puniša Račič po volji teh sil streljal v parlamentu, tako je Korošec po njih volji poostril izjemni režim nad de-• lavskim razredom in skuša upogniti odpor hrvaškega naroda. i Orli so v Mariboru skupaj z Orjuno slavili desetletnico. Klerikalci in demokrati so skupaj ustanavljali in pozdravljali Narodno odbrano. V slovenskem ljudstvu je duh servilnosti, duh hlapčevstva, ki so ga bičali vsi veliki duhovi slovenski, zlasti Ivan Cankar, še zelo ukoreninjen. Tako slovenska buržuazija pada v hrbet nacionalni borbi hrvaškega naroda, špekulirajoč na račun Hrvatov dobiti od vladajočega hegemonističnega režima drobtinic ... Edinole slovenski proletariat zastopa (seveda tudi v boju proti režimsocializmu!) borbo proti hegemoni-stičnemu režimu, za nacionalne in demokratične pravice, za samoodločbo narodov, za interese vsega delovnega ljudstva. Čeprav je slovenska hlapčevska buržuazija v nacionalnem oziru politično bankrotirala, politična moč s i’.; venskega proletariata danes še ne odgovarja njegovi socialni vlogi in misiji. Potreba je podeseterjenega dela na vzdramitvi proletarskih mas, da dvignejo zastavo berbe za nacionalno in socialno svobodo! V. U. Ivam Cankar, i. NACIJONALISTIČNA PROSLAVA V MARIBORU. Da izkoristim četrtinsko vozno ceno v Maribor pri-likom proslave »osvobojenja* Maribora in proslave 1. decembra, sem se odpeljal v Maribor z ostalimi izletniki. Ugodna prilika potovanja za 28 dinarjev v Maribor in'nazaj, je privlekla maso ljudi, vseh slojev in poklicev. Tretji razred nabito poln. V drugem in prvem pa nisem bil. Že med vožnjo do Zidanega mostu sem imel priliko govoriti z nekim učiteljem, ki mi je razlagal svoje nazore. Človeštvo je pokvarjeno, ljudje morajo postati nesebični, plemeniti in slično me je prepričeval. Dejal mi je med ostalim, da se morajo ljudje osvoboditi duševno, prepojiti se z medsebojno ljubeznijo, potem bomo res osvobojeni. Pustil sem mu njegovo dobro vero in ga samo napotil, da poskusi prodreti s svojimi nauki pri prvem bogatašu. V Zidanem mostu nas je čakala gruča rudarjev-iz-seljencev, namenjenih v Belgijo, ki nam je s svojimi shuj- : postav;?;;:: posameznikov pstiu - Or junc Lepa naša -domovina« in »Hej Slovani« živo pripovedovala, kakšne so dobrote »osvobojenja« za delavski razred. Bilo je spogledovanja in razmišljanja opaziti ob tej priliki med izletniki dovolj. V Mariboru dopoldne 1. decembra velike množice ljudi na cestah in v vseh javnih lokalih. Sprevod je bil za tako množico skromen. Invalidov in starih vojakov ni bilo v sprevodu. Mesto njih so bile nekake garde iz Prekmurja. Interesantna je bila tabla z napisom »P. V.«, za katero je korakalo 8 ljudi. Koliko je danes jugoslovanskih »P. V.« v Mariboru? Razpoloženje množic ie bilo kljub lepemu solnčnemu dnevu zelo mlačno, ravnodušno. Vzkliki »živeli!« in slično, padajoči iz vrst šolske dece in Orjune, niso našli odziva. Niti najsveeanejši moment, odkritje spomenika, ni vzbudilo v množici nobenega navdušenja. Maribor je pokazal, da je čas nacionalističnega navdušenja minil. Množice, med katerimi je bila absolutna večina kmečkega prebivalstva, se za proslavo niso- mogle vneti. Videl sem, da je vsa ta množica prišla ta dan v Maribor iz istega vzroka kot jaz. Proslava je bila za to množico le clij radovednosti, ki razen tega v njej ni vzbudila nobenih čuvstev. Čutil sem se v tej množici kot z njo tesno spojeni člen, kateremu je bil edini cilj, za nekaj potlačiti v sebi rastoče skrbi in strah pred ne-sigurnestjo lastne eksistence. Zato in samo zato za te množice ta praznik ni 'bil praznik osvobojenja, ker ga niso In ga ne morejo v svoji notranjosti občutiti. Samo temačno se zavedajo, da pravega osvobojenca še ni. HEGEMONISTIČNI KORUPCIONAŠI. Anketna komisija narodne skupščine za preiskavo afer v poslovanju ministrstva za šume in rude je končala svoje delo. Njeno poročilo se drži v tajnosti, a nekaj je vendar že prišlo na svetlo. Tako pišejo opoz. mešč. časopisi, da je država od ugotovljenih malverzacij utrpela škodo 7000 milijonov Din. Anketna komisija obtožuje tri bivše ministre šum in rud in veliko število poslancev, uradnikov in privatnih nameščencev. Hegemonistični belgrajski režim poleg sistema glavnjače že iO let izvaja v tej zemlji tudi sistem korupcije in ropa. Parlament in mešč. časopisje je tolikokrat kričalo o korupciji in objavljalo najstrašnejša dejstva, a do danes ni bil niti eden krivcev kaznovan. Isti korupcio-naši (ki so državotvorni in hegemonistični elementi) so ostali še naprej na vladi. Tako bo najbrže tudi s to najnovejšo anketo. Bo nekaj krika in vika, potem bo pa nastal molk, ker kcrupcionaška vlada ne more kaznovati korupcionašev. A delovno ljudstvo mora krvavo plačati to korupcijo in obenem prenašati najhujši teror s strani te ko-rupcionaške klike. Doklej? BELI TEROR V SLOVENIJI Priskava proti desetim mladim delavcem v Ljubljani v zvezi z demonstracijami ob 11. obletnici Sovjetske Unije se nadaljuje. Kot žrtve reakcionarnega režima trpe v zaporih brez vsake podlage! Izpuščeni so bili že v prejšnjem tednu vsi trije vrhniški sodrugi: Mlinar, Plahtar in Langof. Preiskava je ustavljena. Bili so v preisk. zaporu nad en mesec dni. Izpuščen je bil začetkom prejšnjega tedna tudi s. Arih po 17 dnevih zapora v Kranjski gori. Proti sodrugom Brezniku Albinu, Breznikovi Mariji in Aleksandru Kropiču se vrši razprava danes v petek ob pol 9. na mariborskem okrožnem sodišču. Na meji sta bila aretirana dva delavca: Ciliga Josip in Duževič Josip. Sedaj sta zaprta v Mariboru. Državni pravdnik zahteva proti njima postopanje po zakonu o zaščiti države. Ker ni nobene podlage, je preiskovalni j sednik to odklonil. Zadeva še ni rešena. Komunistična stranka Sovjetske Unije je imela od 16. do '14. nov. sejo plenuma centralnega odbora. Raz-i pravljala so se vprašanja: Kontrolne številke gospodar-| stva, uvajanje 7-urnika, razvoj stranke. Deset je let kar je umrl Ivan Cankar, ki je po pravici uvrščen med največje, najplemenitejše in najpogumnejše pesnike-borce ponižanih in razžaljenih. Vseh ponižanih in razžaljenih med katere je štel tudi ves slovenski narod, ki je o njem trdil, da je »narod proletarcev v katerem tvori buržuazija le tenko plast«. Ta okolnost, ki daje pečat vsej žalostni zgodovini slovenskega ljudstva, nam pove kje je Cankar iskal in kje je dobil vezi s katerimi je ne-razdružijivo spojil krivico pod katero ječe najbed-nejši s krivico, ki je delala in se dela slovenskemu ljudstvu. S svojo veliko dušo je objel in združil v harmonično enoto bol vseh teptanih in zatiranih. In to je storil na način kakor more le človek, ki je spoznal temeljni vzrok vseh krivic in boli. Ivan Cankar je bil socialist po svojem globokem prepričanju do katerega je prišel potom študija in potom življenja med proletariatom. Njegov socializem ni bil prazna umetniška poza in tudi ne demagoška vizitka, ki naj bi mu bila odprla pot med delavstvo. »Bil bi hinavec in iažnjivec, če bi se imenoval socialista, pa bi v globočini svoje duše ne veroval v svoje ideale«. Tako je Cankar zaključil svoje predavanje v Trstu dne 20. aprila 1918. Motil bi se tudi kdor bi mislil, da je Cankar pristal na socialistični ideal šele potem ko je bil občepriljub-Ijeni pisatelj in da si je upal na dan s svojimi nazori šele pod zaščito svojega slovesa. Cankir je bil že v svojihmladih letih član socialdemokratične stranke na Dunaju in je svojo disciplinarnost pokazal tudi s tem, da je v dunajskem delavskem domu, pri volitvah pred splošno volilno pravico, pisal naslove volilcev katerim se je pošiljal socialistični volilni proglas. Ivan Cankar je bil marksist. V njegovih spisih, posebno v onih socialne vsebine, je vse polno umetniško zoblikovanih marksističnih idej. Pri či-tanju njegovih spisov se človek ne more oprostiti mnenja, da je marksistični razvojni nauk nanj zeio ulival. Cankar gleda na potek in razvoj dogodkov in še posebej na razvoj proletarskega gibanja skozi očala marksističnih teorij. V vseh njegovih spisih se dogodki razvijajo jemajoč v poštev objektivne in subjektivne sile katere je znal Cankar mojstrsko združiti v skladno celoto. Povsod nam kaže kako in v kaki meri objektivni pogoji vplivajo na miselnost in položaj posameznikov'. »Hlapec Jernej« je ves zgrajen na osnovni marksistični ideji, ki uči, da je delo vir vsega bogastva. V »Na klancu«, kjer je Cankar v globoki ljubezni in pijeteti do svoje matere zapel zajedno tudi visoko pesem matere proletarke, nam slika propadanje slovenskega obrtnika in kmeta ob nastajanju kapitalističnega gospodarstva v slovenskih mestih in trgih. V drami »Hlapci« nam v tistih par besedah, ki jih izgovori kovačevo roko motreči učitelj pove, kje vidi in kakšno vidi Cankar bodočnost. In vse njegove črtice in novele zajete iz proletarskega in podproletarskega življenja; in njegove bogate misli posejane po vseh stranicah njegovih knjig; in tista rdeča nit, ki veže od prvega do zadnjega vse Cankarjeve spise, vse to nam kaže, da Cankar ni bi! le po naravi ustvarjen in po življenskih razmerah usposobljen za proletarskega umetnika, namreč, da si je to nalogo tudi sam iskal, da se je tc svoje naloge zavedal in se nanjo vedno in vedno v vseh ozirih pripravljal. Cankar je bil proletarski pesnik-borec. Seveda Cankar ni bil teoretik; tudi marksistični teoretik ni bil. Ali v njem je bilo toliko proletarskega borca in Marksovega učenca, da je z paz-nim in veščim očesom motril tudi naše domače delavsko gibanje, katerega se je direktno udeleževal. Nad tem delavskim gibanjem ni bil in ni mogel biti vesel. Ali gledal je na to gibanje pravilno. Na predavanju v Trstu dne 20. aprila 1918 je o delavskem gibanju, ki je bilo takrat vse združeno v Jugoslo-venski soc. dem. stranki, dejal: »Teli prvih bori-teljev za osvobojenje slovenskega delavstva izpod kapitalističnega jarma, nepozabljiva zasluga je. da se je delavstvo pričelo dramiti, začelo se organizirati ter se s silo svoje organizacije povzdignilo iz suženjstva do človeškega, res skromnega, pa vendarle človeškega življenja. To je bilo veliko, bilo pa je obenem vse. Politično prebujenje delavstva v socialistični smeri se je omejilo na par »šlagerjev« na par fraz kar mimogrede pobranih iz Marx in Engelsa.« In še: »Socialna demokracija na Slovenskem je tudi po slabotnih začetkih svoje politične organizacije ostala kar je bila: zveza strokovnih organizacij in v idejnih načelih nekakšna verska sekta.« — »Temeljna načela socializma in zadnji cilji njegovi so last vseh narodov; toda pota, ki vodijo do teh ciljev, si more začrtati ie vsak narod zase, po svojih domačih gospodarskih, političnih in kulturnih razmerah.« — »Prvi naši bojevniki za socialistično idejo so bili kakor proroki iz tuje dežele, podobni so bili človeku, ki bi bil kratkomalo presadil palmo na Kras ter si prav nič ne ogledal kraja in tal.« (Konec prih.) Beležke. SOCIALIST ALBERT THOA1AS ČESTITA RABLJEM KITAJSKEGA PROLETARIATA. Konservativni »Journal des Debats« prinaša brzojavko iz Šanghaja, ki poroča, da je tja dospel ravnatelj mednarodnega urada dela v Ženevi Albert Thomas v spremstvu šefa svojega kabineta g. Vipla. List poroča, da je Albert Thomas izrazil voditeljem Kuomintanga in odgovornim vladnim članom( ki so pomorili od leta 1925—1927 87 tisoč kitajskih revolucionarjev) svojo zadovoljstvo in radost, da so končno razumni (reakcionarni) elementi dobili prevlast in udušili revolucionarno gibanje. Kaj pravite socialistični delavci k temu? Nova obsodba po zakonu o zaščiti države. V Osijeku je bil obsojen 21-letni Leon Sonnenschein radi komunistične propagande na leto dni ječe. Ušteli so mu 6 mesecev preiskovalnega zapora. Francoski vojni krediti. — Francoski parlmaent je odobril vojne kredite v iznosu 7 in pol milijard frankov. Komunisti, ki so glasovali seveda proti kreditom, so dokazali, da vojni proračun Francije danes znaša trikrat toliko kot 1. 1914. Del. pevsko društvo »Cankar« priredi 11. decembra to je na dan desetletnice smrti pisatelja Iv. Cankarja proslavo. Literarnemu delu proslave bo sledil koncert društvenega zbora, ki bo izvajal novejše zborovske skladbe. Želeti bi bilo, da se delavstvo udeleži te proslave, da se tako oddolžimo spominu velikega proletarskega pisatelja Iv. Cankarja. Obenem prosimo sorodne kulturne organizacije, da vsaj na ta večer ne prirejajo sličnih prireditev. Proslava se bo vršila v dvorani »Fil-hartaoBične družbe«. Kako se v delavski zbornici „trudijo“ za proletariat. Ivan Makuc: FOTOGRAFIJA DVEH SEJ. 2. Seja upravnega odbora DZ dne 14. nov. t. L Navzoči: preds. M. Goba!, ravnatelj konzuma v Zagorju. podpr. A. Sedej, magistralni uradnik, R. Celešnik 1'radnik boln. blagajne, Ošlak, ravnatelj Ljudske tiskarne, F. Svetek, tajnik konz. društva, Vospernik, kavarnar, odnosno kavarnarjev sin, Jakomin, tajnik Občega Radnič-kexa Saveza, Makuc, železničar v pokoju: dalje od klerikalcev: F. Žužek, uradnik Borze dela, Gajšek, uradnik oblastnega odbora. Terseglav, urednik »Slov enca« (je manjka!) in 1. Silvester, uradnik: od demokratov pa: Juvan. magistratu! uradnik, dr. Bohinc, ravnatelj boln. blagajne; in od JSDb Leskošek, vodja pekovske zadruge v Celju. Navzoč je bil seveda tudi Uratnik, tajnik DZ (Delavske Zbornice). Čobal kot predsednik imenuje Makuca in Gajška za overovatelja zapisnika. Sporoči sklep seje ravnateljstva, da se nakaže 20.000 dinarjev kulturnim organizacijam, da prirede slavnost na dan otvoritve nove palače DZ. Uratnik poda poročilo o stavki steklarjev, o spo-zumu, ki se ie napravil v papirnici v Vevčah in sporoča, da pragmatike minister še ni potrdil. Makuc: Nekatere postavke v proračunu za prvo tromesečje so že prekoračene. Zlasti delegacijski stroški so prekoračeni že za 40 odstotkov celega proračuna. Juvan: Čudno je res to, da se upravnemu odboru s strani uprave nikdar ne poroča, kje in zakaj intervc% I nirajo delegati DZ. Makuc: 2e na neki seji soc. kluba sem stavil predlog in tega danes ponavljam, naj se imenuje ena komisija, v kateri naj bodo zastopane vse strok, zveze, ki naj se vsak teden enkrat sestane in naj preišče vse slučaje nameravanih intervencij ter jili dovoli, v kolikor so potrebne. Samo v nujnih slučajih naj odloča g. tajnik sam, o čemer pa mora na prihodnji seji upr. odbora poročati. Lahko se v gotovih slučajih pooblasti delavske zaupnike, da interveniralo v imenu DZ. Strok. org. se danes slabe in živijo skoro od samih intervencij. Kar se teh tiče, je moje mnenje: Klerikalci imajo danes vlado v svojih rokah in če bi oni hoteli za delavstvo kaj napraviti, bi bile njihove intervencije pri vladi najuspešnejše. Leskovšek; Jaz sem že davno opozarjal na brezsmiselno razmetavanje delavskega denarja za razne ta-kozvane intervencije in reprezentacije brez vsake kontrole. Ugotovil sem slučaje, da so razni partizani naročali intervencije brez da bi bila resnična potreba, največkrat so bile politične potrebe. Strinja se s predlogom Makuca. Ošlak; Makučev predlog je neumesten in neizvrš-ljiv. Komisija, ki jo hoče on, bi bila preneokretna in predraga. češ. da bi se moralo vsakemu za vsako sejo plačati Din 60. Dr. Bohinc, Sedej in Gajšek povdarjajo, da je res potrebna ena kontrola in vestnejše poročanje o uspehih in neuspehih intervencij. Bohinc stavi predlog, naj vsak. kdor intervenira v imenu DZ. napiše pismeno poročilo ter naj na prihodnji seji tajnik poroča: odločevati o tem, kdo naj intervenira, pa sme samo tajnik. Makuc: Ni treba, da se vse te seje plačajo, zlasti sedaj, ko se vsi tajniki nahajajo pod eno streho in bi s temi sejami ne izgubili nič na svojem zaslužku. Končno tudi ni lepo, da bi moral biti vsak korak plačan, ki ga napravijo funkcionarji DZ. Ako hočemo pred delavstvom kaj veljati, se tudi ne smemo tak,> obnašati, kot so se nekateri delegati in uradniki DZ na vlaku na poti iz skupščine v Mariboru nazaj. Da so se pojedine mariborskega župana udeležili meščanski delegati, je razumljivo, iii pa to razumljivo za one, ki pravijo, da so socialisti. Tudi obnašanje uradnika Tokana na kongresu Obč. Radn. Saveza v Zagrebu je bilo škandalozno. Ko je tam Harami-na govoril, da morajo biti strok. org. popolnoma socialistične, je Tokan upadal z medklici vame. Ako trdite, da je DZ napol oiicialna državna institucija in da je urad-ništvo pod nadzorstvom ministra za socialno politiko, morate priznati, da je to uradništvo plačano od vsega delavstva in da se mora temu primerno tudi obnašati. Svetek (Makucu): Tudi s tabo bomo kmalu obračunali! Ošlak; V Mariboru smo s kričačem (?) že obračunali. Upam, da bomo tudi s teboj!« Predlog dr. Bohinca se sprejme z vsemi glasovi proti mojemu. Celešnik opozarja, da je v par zadnjih mesecih sprejel Uratnik za potovanja Din 6000, Kopač pa 7500. Nakaže se obrok 50.000 Din strok. org. za strokovne šole. Uratnik: Za delegacijo na kongres Radničkih Komor je denarja na razpolago 28.000 Din. Razdeli se po ključu: socialistom 14.460 Din, klerikalcem 8390 Din. demokratom 5.120 Din. Makuc: Nimam priložnosti, da bi se branil pred nesramnimi napadi »Del. politike* in posameznikov v tej zbornici. Konstatiram naj, da bi me bilo sram biti še nadalje član socialističnega kluba v DZ. Odslej naprej nočem več molčati k tem nesramnostim. Korupcija, ki se vrši s temi delegati, zasluži najostrejšo obsodbo. Ako se že gre na kongres, naj gredo predvsem delavci člani zbornice, da vas bodo kontrolirali, kaj govorite in kaj delate na takih pohodih. Včeraj ste govorili v soc. klubu, da dobi vsak delegat polovično vozovnico in da je 1500 dinarjev premalo in naj bi prispevale Strok, zveze še po Din 300 za vsakega tajnika. Moje mnenje je: DZ naj pošlje vseh 18 delegatov, kakor ji pripadajo, pošlje naj po večini delavce iz tovaren, vsakemu naj se da poleg polovične vozovnice še dnevno Din 200. Pri glasovanju so vsi odborniki glasovali za razdelitev po ključu in proti Makučevem predlogu. Leskovšku so pa naročili, naj se obrne s prošnjo na soc. klub ako hoče iti v Beograd. Makuc: Veseli me, da ste tako složno glasovali proti mojemu predlogu in s tem pokazali, da tvorite skupaj enotno fronto proti delavstvu za buržuazijo. Delavstvo vas je poslalo sem, da njega zastopate. Ko pa bo spoznalo, da mesto njega zastopate sami sebe, se vam bo j lepo zahvalilo za tako zastopstvo m vas bo pognalo! i Komentar ni potreben. Zapisnika obeh sej govorita j sama zase. kako se v delavski zbornici (DZ »trudijo*, j socialpatrfoti složno z demokrati in klerikalci za prole- ] tariat, t. j. za to, kako bi si lepše razdelili denar, delavski i denar... Kaj so pa delali, na kongresu delavskih zbor- i nic v Belgradu. pa poglejmo poročilo o tem. Kal pišejo delavci in kmetie? ALI JE CERKEV NA STRANI LJUDSTVA? V 47. št. »Domoljuba« se očita »Enotnosti«, da ni dosledna, ker se zaganja v Vatikan, ki ne stori ničesar za po fašizmu zatirane Slovence in pravi da vsa zgodovina kaže, da je cerkev vedno stala na strani zatiranih. Če pa pogledamo zgodovino, bomo videli, da je to bilo res ie v prvi dobi krščanstva, ko med njimi še ni bilo farizejev, ko med njimi še ni bilo pohlepa po oblasti in denarju, ko ie med njimi še vladal duh ustanovitelja, ki je hodi! peš I letariatu. in bos iz kraja v kraj, ter se družil s trpečimi in ponižanimi. Današnji krščanski farizeji pa stojijo na strani ljudstva samo tako dolgo, dokler se to ljudstvo pusti od njih voditi in goniti, dokler se pusti izkoriščati, kako je njih volja. Cerkev stoji na strani ljudstva tako kakor gospodar zvestemu psu. le dokler je pokoren, kakor hitro pa pokaže zobe, tedaj gorje mu. Čeprav sem le preprost delavec in nisem ime! možnosti, da bi študiral zgodovino, NEKAJ SLUČAJEV V TEH DESETIH LETIH. Buržujski časopisi se pečajo toliko s proslavami, paradami itd. in govore o desetletnici osvobojenja. Osvobo-jenja nima proletariat nikjer drugje razen v delavsko-kmečki državi, v Sovjetski Uniji. In delavski razred po-drugod ga ne bo dosegel, če ne bo enoten v borbi. In dobro vemo, katera »delavska« stranka pomaga kapitalističnemu razredu v boju proti revolucionarnem pro- Povedati hočem nekaj primerov, ki sem jih doživel j * v teh desetih letih, in ki pričajo, kako sociaipatriotje de Ziirich, Švica. — Kakor v Jugoslaviji in na Češkem smo imeli letos tudi v Zurichu stavko steklarjev. Steklarji so tu organizirani v »Zvezi stavb, in lesnih delavcev« in potom te org. so zahtevali ureditev plač in sklenitev delovne pogodbe. Do seda.i so gospodarji sklepali pogodbe direktno z neorganiziranimi delavci; organizirane se je sistematično odpuščalo. Tako se je v minulem poletju odpustilo najprej enega člana odbora, ki ie bil od delavcev izvoljen in od organizacije pooblaščen, da se pogaja z gospodarji in čez nekaj časa od ravnoistega odbora še druga dva. Iz solidarnosti z odpuščenimi so steklarji stopili v delno stavko, ki je trajala od 19. julija do 4. avgusta t. 1. Medtem so se vršila pogajanja. Steklarski mojstri so hoteli preizkusiti svojo moč in niso na upravičene del. zahteve niti odgovarjali. Ošabnost steki, mojstrov je privedla do splošne stavke steklarjev, katera je bila proglašena 3. oktobra t. 1. in ki je bila uspešno zaključena dne 23. novembra, z delom se je pričelo šele 27. novembra t. 1. Kakor v vsak stavki, tako so se tudi v tej znašle kupljene duše — stavkolomci, da vršijo najbolj umazano nalogo krumirstva. Razumljivo, da so stavkujoči stali na straži! Bil je neki steklar Dorsch, ki je kljub opominom le naprej vršil posel štrajkbreherja. Da bo pa stavka imela takšen epilog, kakršnega je, si ni nihče mislil. V petek zjutraj dne 23. nov. je že imenovani Judež šel zopet na delo. Zasledovan od zavednih del. je Dorsch zbežal v depot tramvaja na Burg\viesu, kamor nezaposleni nimajo vstopa. O tem opozorjen od tramvajskega uslužbenca Antona Kluckerja je Dorsch potegnil izpod plašča revolver in oddal smrtonosen strel nedolžnemu Kluckerju, ki je zadet v srce se mrtev zgrudil. Štrajkbreher morilec! je šel glas do poslednjega proletarca. To je bil hud udarec za steki, podjetnike, ki so se posluževali štrajkbreherjev. Sedaj so morali popustiti in ugoditi stavkujočim. V pondeljek se je vršil pogreb razrednozavednega tovariša Antona Kluckerja. katerega se je udeležilo okrog 7000 ljudi in še toliko jih ie tvorilo špalir. Na dan pogreba popoldne so vsi obrati počivali, strokovni svet (Gewerkschaftskartel) je napovedal splošno stavko. Tako zna ceniti proletariat svoje žrtve! — Jekleni. ' ' Guštanj - Ravne. Tudi tu pri nas so delavske razmere vsak dan slabše: tako je podjetje jeklarne na Ravnah začelo zniževati akordne cene v večjih oddelkih. Na '\drusii strani se mezdne plače držijo tako nizko, da je delavstvo primorano indirektno vgrizniti v kislo jabolko (akord). Več ali manj so si delavci sami krivi teh razmer, ker garajo in šuftajo v akordu. Poznati in razumeti bi morali nemški pregovor: Akord ist Mord. Zaupniki nimajo nobene moči in vpliva pri podjetju razen prosjačenja. To pa radi tega, ker se delavci prokleto malo ali pa nič ne zanimajo za svoje borbene organizacije. Potem ni čuda, da so zadnje čase postali klerikavzarji zelo ošabni napram delavskim zaupnikom. Kaka nesramna gonja se zadnje čase vrši proti soc. županu, to ve danes vsak prebivalec v Guštanju. Čeravno ne spadam k njegovi stranki, ampak mislim, da vsak pošten marksist mora obsojati tako postopanje od strani buržoazije napram proletarcu. Slični posestniki na drugi strani mečejo naše najboljše borce sodnijsko iz stanovanja brez vzroka. Obžalovanja vredno je samo to: da delavci ne spregledajo takih napadov. Take trgovce je treba pustiti pri miru. Kdor zaničuje in obrekuje delavske zaupnike, ta ni vreden, da občuješ ž njim. Zato pa imamo svoje delavske prodajalne. Če si hočemo delavske razmere vsaj nekoliko zboljšati, je naša proletarska dolžnost, da si zavihamo rokave in začnemo agitirati za strokovno organizacijo. V strokovni organizaciji je zbirališče vseh izkoriščanih delavcev brez razlike političnega ali verskega prepričanja. Če si hočemo priboriti večji kos kruha in se obvarovati napadov buržuazije, moramo vstopiti v razredno bojevrn: organizacije. Če bo opozicija dekalistov v strokovni or- la jo. L. 1919. smo v Kočevju rudarji hoteli ustanoviti kon-zum in to smo javili centrali soc. konzuma v Ljubljano. . Ta nam je poslal nekoga (imena se ne spominjam), ki. je po kratkem razgovoru izjavil, da moramo najprej poslati 200.000 K v Ljubljano, šele potem se bodo razgo-variali z nami naprej. In dostavil je. da bo o vsem od-vendar lahko naštejem nekaj momentov, ki jasno kažejo j ločala centrala. Tudi Čobal je poslal nekega svojega de-kako ščiti cerkev zatirane mase pred njihovim osvobo- j iegata k nam in še sam je prišel, ter je tudi naše pred-jenjem. Poglejmo špansko inkvizicijo. Natezali in sežigali i loge odklonil. so v masah ljudi, ki niso zakrivili drugega kot to. da ni- I Pozneje sem doživel še marsikaj od socialistov, a so ugajali ali pa so bili napoti posameznikom takozvanim najlepše v Tržiču. Moj preddelavec in obratovodja v Kristusovim namestnikom. V Francoski revoluciji je Cer- predilnici sta bila socialista (celo socialistična občinska kev zvesto stala na strani fevdalne aristokracije proti odbornika). Ker sem proti socialpatriotom na shodih go- liudstvu, ki se ie borilo za Svobodo, Bratstvo, Enakost, voril, se mi delo odkaže V svetovni vojni je stala na strani imperializma in na- j P- v Guštanju smo S£ na'dan , ,naja ig2T zbra|j de_ mesto, da ,o prepovedala vsem svojim vernikom ubijanje. . lavci na do!očenein posK.ru. Začeli smo se urejati za ma- oder j ganizaci.ii dosti močna, bo odstranila gnilo in razredne-j mu boju sovražno vodstva in postavila druEVJ. delavsko : vodstvo, ki bo vodilo strokovno gibanje v marksističnem i smislu. Le če bomo solidarni, bomo lahko odbili slične napade, kakoršni se zadnje čase dogajajo. Drugič več. I Opozarjati pa moram delavce v Guštanju, da se bolj po- j primete dela za idejo revolucionarnega proletariata za j Belavsko Kmečki Republikanski Blok. Treba bo, da za- : } čnemo tudi mi zopet z nabiranjem tiskovnega sklade J j »Enotnosti«, ker to je naše orožje. De!u čast in oblast. — ! Novi dekalist M. Z. Tobačna tovarna v Ljubljani. — Sedaj delavci in delavke lahko vidite ponosne številke v »Slovencu« št. • 265 z dne 18. nov. 1928, ki izkazujejo dohodke državne- j ga podjetja in sicer 6.631,000.000 Din, torej za 201 mili . .. .... ... ... —na aoiocenem pos.oru. z.acen smo se urejati za LnsJS l ’ 3 0T7l m " JV* Zma*° kr‘l Aifestacijski pohod skozi trg, teda.i pa stopi na < scanskega orožja nad drug,m. V Rus,! ae cerkev (pra- socialističlli župan in reče: >>Dobil sem „ak>K, da je voslavna in katoliška) stala na strani cnrskeirn nhsnlii- i.~ in katoliška) stala na strani carskega absolu tizma proti delavcem in kmetom, ki so zahtevali svoje pravice in jih po ogorčeni borbi tudi dosegli. In v Mehiki hoče cerkev dobiti nazaj fevdalne predpravice in bogastvo cerkvene aristokracije, ki je razkošno živela na račun ljudstva, kar ji je ljudstvo odvzelo. Če »Domoljub« misli, da cerkev na ta način šči;i ljudstvo, potem se tudi ni mogoče čuditi, če obenem tarna nad izstopi iz cerkve, katerih je vedno več in jih bo vedno več. To pa, kar je Kristus pred 1900 leti začel. t. j. izganjati farizeje iz templja in rušiti izkoriščanje človeka po človeku, to bo dovrši! v nadaljni bodočnosti proletariat. — Del. dop. Poravnajte naročnino! po- hod prepovedan in jaz kot župan moram naredbe upoštevati. Na tem prostoru sc ne sme obdržati shod, temveč tam za plankami v leseni baraki.« Delavci ga pa nismo poslušali in obhod se je vršil v najboljšem redu Po programu. V jami je nek preddelavec (or.iunaš) delavce šikaniral ki niso šli v Sokola, zavedne delavce je celo brez razloga odpuščal. Na strokovnem shodu se je o priliki zopet takega odpusta predlagala protestna resolucija na podjetje. Zgcraj omenjeni župan pa pravi: j *trsnKe> 311 le v Potre »Sodrugi, to je preveč ostro, mi moramo bolj lepo po- 'ot oruei’ a vsi s*a'I> stopati. (Nato se mu je beseda odvzela). — A. K. sednica obratnih zaupnikov, ali predsedniki organizacij ali posamezni odborniki organizacij. Mi vsi skupaj moramo v najkrajšem času odločiti se za skupen enoten nastop delavcev in delavk tobačne tovarne, tako. da bo cdJočaia skupna ljudska volja. To je pravo mišljenje. Kaj nam prinaša novi pravilnik, ki je tako reakcijonaren, da bi človek kmalu ne vedel, kam se obrniti, ko je tako zamotan v raznih reakcijonarnih točkah, čeravno smo poslali resolucijo monopolni upravi, da sc popravijo točke. s katerimi je delavstvo najbolj prizadeto. Apeliram naj bo delavstvo toliko disciplinirano in naj zabtva, da bomo šli v borbo vsi v enotni ironti! V upanju, da se/ zavzamete vsi delavci in delavke, da dosežemo, kar je nam vsem enako in najboij potrebno. Vam gospodarjem pa kličemo: Dajte nam naš vsakdanji kruh! Trbovlje. — Položaj pri novi zračni železnici Neža— Plesko—Retje je sledeč: Monterska dela so se pričela meseca junija t. 1. in delavstvo zaposleno pri monterjih je bilo pod strogo kontrolo in slabo plačo. Plače so bile arzdeljene po sledečem ključu (na 8-urnik): Din 42, 40, 38 in 36. Dva monterja sta od tvrdke Kladno—Dunaj, Nemca, izobražena in delavstvo jima izreka zahvalo zato, ker sta jako previdna pri vsem delu in pri pretečih nevarnostih. Zato se lahko zabeleži, da pri montiranju nove zračne žel. še dosedaj ni bilo nobene nesreče ali težko poškodbe (bili sta samo dve lažji poškodbi), medtem ko so po drugih revirjih zelo pogoste nesreče in poškodbe in to večinoma radi neprevidnosti in čezmerne pertiranosti. Omenjam slučaj na Doberni, kjer je dne 23. nov. zasulo rudarja K. do mrtvega. Kakor se sliši, je bil zelo priden delavec, ki je tudi celo stavko pridno na delo hodil in ie posestnik... Ko omenjamo novo zračno železnico, je potrebno navesti, da je okrog 15 delavcev zaposlenih pri montiranju in med temi en preddelavec, ki je delal kakor drugi delavci in še prav dobro ščitil dobičke TPD. Kakor omenjeno delavstvo pripoveduje, gre delavstvo največ v propast zaradi korito-plastva. — Rudar. Vrhnika. Tukajšnji demokrati so pred nekaj dnevi tarnali v »Jutru«, da se jim dela velika krivica, če se premesti davčni urad v Ljubljano. Nam se zdi, da so povzročili to javno jadikovanje premožni in dobro situirani domačini, ki jim s službovanjem v Ljubljani ne bo ostajalo toliko časa delati naklepe po gostilnah in spletkariti zoper delavce, kakor so se s tem odlikovali za časa PP režima, ko je Orjuna javno nastopala. Či-tali smo, da se je za to zavzel celo demokratski oblastni poslanec na seji oblastne skupščine. Nas delavce in male kmete poiščejo biriči tudi iz Ljubljane, natn ne gre za to, kje davkarija stoji, temveč zato, da nas ne izmozgajo popolnoma z davki, ki gredo — za militarizem in za zasužnjevanje nas samih. Značilno pa .je za to gospodo belo in črno, da se proti razpustitvi ekspoziture ekrož. urada za zavarovanje delavcev' niso pritoževali j ampak so se s tem strinjali. Pri Okrožnem uradu nima- j mo delavci tistih samoupravnih pravic, ki nam pripadejo, j zato ga tudi takšnega kakor je sedaj, ne zagovarjamo. ! Vrhniški kapitalisti pa so se radi iznebili takega urada, j To je za kapitalistično mentaliteto razumljivo, kajti delovne sile je dovolj na razpolago in zakaj 'bi imeli v bližini urad, ki naj bi jih nadzoroval in jih nadlegoval z brigo za zdravje delavcev. Lire — tranke — dinarje — avto — razkošje — letovišče — poleti Bled. pozimi Italija... Kdo se bo ukvarjal z delavskim zdravjem — ko stoje vsak dan nove delavne sile pred vrati in se ponujajo za košček kruha. Drugič opišem še nekaj iz našega kraja. Guštanj. — Oblasti se tudi pri nas ne zanimajo za to, da bi se obrtni lokali odpirali in zapirali po naredbi velikega župana. Mi sami, delavci (pomočniki), moramo nastopati za izvajanje te naredbe! Posebno je omeniti tudi brivnico tik pred orožniško postajo, ki krši to na-redbo. — Opazovalec. Moje izkušnje z razširjanjem »Enotnosti« v Srbiji. — Lansko leto »Enotnost« še ni bila znana v Kruševcu. Pa sem jaz prinese! svoje prečitane štev. «Enotnosti« v Delavski dom, da bi jih sodrugi čitali. Obenem sem predlagal, da se naroči »Enotnost« za v Delavski dom, pa »odrusi funkcionarji sprva niiaa hili sem le prodrl in danes ie v Kruševcu »Enotnost« že lepo razširjena med tamošnjimi slovenskimi delavci. — V Smederevski Palanki sem ravnotako predlagal, da se naroči »Enotnost« v Delavski dom, s čimer bi se pritegnilo v pokret slovenske delavce, pa je sekretar odklonil, ker da srbski sodrugi slovensko ne razumejo. — Prišel sem v centralo SRMI i O v Beograd, da piačam članarino za oktober in videl sem, da so tam belgrajski in zagrebški delavski listi, »Enotnostih pa ni bilo. Ko sem rekel, da bom jaz svoje prečitane »Enotnosti« prinesel, mi sodrugi odgovore, saj imamo »Enotnost«. In pokažejo mi v drugo sobo, kjer se vrše seje. Na vprašanje, zakaj je Jesenice. — Delavski oder Svobode - Ljubljana otvaria svojo sezono. Ker dvorana >;zyez<< socialistične smeri, često pa tudi drugih po-pripraivija. da na čindaraški način otvori hišo ljub- j Mičnih in strokovnih smeri, kakor n. pr. anarhistične, ljanske občine, i nosi na svojem malo okusnem ’ sndikalistične in republikanske. Da bi se lažje čelu ponosen naslov Delavska zbornica, smatramo, j or£aniziral strokovni boj (stavke, manifestacije, da ne bo odveč, da ob tej priliki povemo onemu I proletarska gibanja itd.), so si postavile vse te »fe-delavstvu. ki bo gotovo v dobri veri. da spolnjuje i deracije« in »zveze« v istem industrijskem centru svojo najsvetejšo razredno in bojevno dolžnost, i skupen organ, ki se je imenoval »delavska zborni-navdušeno prvič korakalo skozi portal novega ko- [ ca<< kamera del lavoro). losa. Kaj so delavske zbornice in kaj bi mu morale j Delavske zbornice so bile torej lokalni strokov-biti. lo je tem bolj potrebno, ker je zgrajeno to j in organizmi, sestavljeni iz zastopnikov vseh kra-poslopje deloma tudi iz tistih pri ustih mu pritrganih j jevnih strokovnih organizacij dotičnega industrij-grižljajev, ki bi jih bili morali dobiti naši mnogo- j skega centra. V delavski zbornici so bile lahko za-številni brezposelni v teh teških časih splošne go- [ stopane strokovne organizacije različnih delavskih spodarske krize in ker se iz njihovih žuljev vzdr- j političnih smeri, vendar pa samo take, ki so v svo-žuje ta meščanski aparat, ki v ogromni meri zavira | jem programu stale na stališču razrednega boja. odpor in ideološki razvoj delavskega razreda v j Krščanske ali nacionalistične, t. j. strokovne orga- Sloveniji. Delavske zbornice se se razvile najlepše v la-itnskih deželah, v Italiji in Franciji in sicer čisto logično iz strokovnih organizacij, kot nujen bojevni in krajevni organizem strokovnih organizacij. Zato bomo njihov pomen in njihovo funkcijo najlažje razumeli, če si predočimo delavske zbornice, katere teh dežel. Vzemimo si torej za vzgled najbližjo nam latinsko deželo, sosedno Italijo. Deiavske zbornice v Italiji pred zmago fašizma. V Italiji so bili delavci strokovno organizirani v tako zvanih »federacijah« (federazioni) in »zvezah« ■ nizacije. ki jih ie organiziral in vodil kapital, niso j mogle biti članice delavskih zbornic. In to je čisto J naravno: delavske zbornice v latinskih deželah : so bile organizmi razrednega boja, so bile lokalna ! kolektivna zastopstva delavskih interesov, ki so nezdružljivi z interesi kapitala, z interesi buržu- nov.Vsaka krajevna strokovna organizacija je plačevala delavski zbornici za vsakega svojega člana določen prispevek in ta vplačila so bila kontrola za zastopstvo pri sestavljanju sveta delavske zbornice. Svet delavske zbornice si je izvolil iz svoje srede poseben odbor, tako zvano strokovno komisijo, ki je vodila tekoče posle delavske zbornice. . Vsaka delavska zbornica je imela svojega (plačanega) tajnika in drugo pomožno osobje. Tajnik je bil član sveta in izvoljen v odbor. V svetu delavke zbornice je veljalo načelo proletarske demokracije. Odbor (strokovna komisija) se je volila z naivadno večino glasov iz najboljših sodrugov in neglede na različnost panog in političnih smeri posameznih »federacij« in »zvez« Manjšina se je vedno podrejevala večini. Delavske zbornice so torej bile vrhovni gene-deve, ves razredni boj proletariata v dotičnem industrijskem centru, oziroma v njegovem okolišu. Delavska zbornica je vršila intervencije pri delodajalcih. napovedovala in vodila stavke v svojem področju, sklepala kolektivne tarifne pogodbe, sklicevala velika protestna zborovanja, vodila strokovne manifestacije itd. O vsakem večjem mezdnem gibanju je sklepala strokovna komisija ali pa celo svet delavske zbornice. Strokovne organizacije so samostojno vodile samo taka gibanja, ki so bila omejena zgolj na dotično delavsko profesiio, oziroma dotično industrijsko panogo. Delavske zbornice so torej bila vrhovni generalni štab strokovnih organizacij dotičnega kraja. One so bili nositeljice strokovne politike, direkcije strokovne politike proletariata dotičnega centra. Ljubljana, Kongresni trs 15 Svan Pakiž, Ljubljana Pred Škofijo 15. = DstsDovijeio 1912. Na zalogi precizne žepne ure: „Schaffhausen“, „Omega“, „Zenith“, „Doxa‘, „ftngelo“, „Lagendorf“, „Cortebert“, zlatnina, srebrnina, briljantov, jedilnega orodja. Srebrna žepna ura . . Din 250.-Nikelnasta žepna ura . Din 48.- Budiika..................Din 60- 14 kar. zl. damska ura Din 360.- 3. letna garancija. azije. Samo po sebi je tudi razumljivo, da ni buržu- j dočim so bile strokovne organizacije tehnični orga- azija niti oddaleč pomišljala na to, da bi bila svoje organizacije včlanjevala v teh delavskih zbornicah. ni delavskega razreda. Strokovne organizacije so mezdno delavstvo zbirale, organizirale, skrbele za Najvišji organ delavskih zbornic je bil svet ! redno plačevanje prispevkov, pazile na to. da se delavske zbornice. V svetu delavske zbornice je bila zastopana vsaka razredna krajevna strokovna organizacija proporcionalno po številu svojih čla- ie podjetnik drži tarifnih pogodb, zbirale statistične in druge podatke v industriji svoje stroke itd. (Dalje prih.) 99 PODPIRAJTE DOMHČE PODJETJE! LE KOT BOŽIČNI DAR” PRAVOČASNO OPOZORILO. Od 1. do 25. decembra 1928. bodemo izdelovali nekatere naše zelo vpeljane fasone čevljev v bloku po 500 PARO , VSAKE VRSTE in jih bomo“radi tega prodajali ZA 10 DO 20 °|o NIŽ3E, KOT DO SEDAJ. Ženski polčevlji ali na špango iz boksa Din 150.— Ženski polčevlji ali na špango iz laka Din 175.-Ženski polčevlji ali na špango iz ševro-a Din 145.— Ženski polčevlji ali na špango iz sivega usnja, lesena peta...........................Din 140,— Možki polčevlji iz boksa........................Din 150.- Moški polčevlji iz laka . • » • . . Din 200.— Otroški čevlji, sivi, be/ge i. t. d. . . Din 50 — Moški čevlji z dvojnimi podplati za zhno, posebni odpor za vsakdanje slabo vreme, se prodajajo, brez posebnega doplačila. Razen tega se bodo prodajali po zelo NIZKI CENI, izaranžirani artikli, kakor tudi desortirane vrste in posebno pa RflZNE VZORCE Z 50% POPUSTOM. Na pr. Fantovski čevlji, raznih velikosti od Din 40.— do 150.— Damski čevlji, raznih fason . • Din 100.— naprej. Moški čevlji, raznih fason ... od Din 130.— naprej. Desortirani ženski čevlji ... od Din 60.— naprej. Desortirani moški čevlji ... od Din 80.- naprej. Povrh dobi vsak kupec po 3 para gumipeta, vezalke, pasto za čevlje ali kaj podobnega v vrednosti od Din 15.— do 20.— Detaljna prodaja Ljubljana Tovarne čevljev in konfekcija tvrdke Carl Pollak D. D. Dunajska cesta št. 23 na dvorišču.