Vladimir Mustajbašiæ
Beograd / Srbija
BOJAN ADAMIÈ U BEOGRADU
Imao sam sreæu da, u više navrata, saraðujem s Bojanom Adamièem. Prvi put 1966.
godine, kada sam, kao mladi hornist, uz njegovo voðstvo svirao u simfonijskom /
revijskom orkestru Umetnièkog ansambla JNA na turneji po Sloveniji, više puta na
Festivalima vojnièkih pesama i koraènica i snimanjima u studiju Radio Beograda i, zadnji
put 1975. godine, kada je posetio Reprezentativni orkestar Garde JNA, kojim je tada
rukovodio maestro, potpukovnik Franc Klinar.
O boravku i radu Bojana Adamièa u Beogradu razgovarao sam s ljudima sa kojima je
maestro Adamiè najviše saraðivao – pukovnikom muzièke slube JNA u penziji
Budimirom Gajiæem, tada mladim dirigentom Umetnièkog ansambla JNA, kompozitorom
Emilom Glavnikom, tada muzièarem u Orkestru Garde i Umetnièkom ansamblu JNA i,
maestrom Vojislavom „Bubišom“ Simiæem, tada dirigentom Dez orkestra Radio
Televizije Beograd. Traio sam podatke o Bojanu Adamièu u SOKOJ-u, nasledniku
SAKOJ-a (Saveza kompozitora Jugoslavije) i Udruenju kompozitora Srbije, ali, na
alost, nisu imali saèuvanu odgovarajuæu dokumentaciju. U Narodnoj biblioteci Srbije
uspeo sam pronaæi neke podatke u Biltenima Saveza kompozitora Jugoslavije (1970.
-1975. god.), èasopisu Zvuk (br. 2 iz 1973.) i Ilustrovanom vojnom listu FRONT (1965. i
1966. god.). Zahvaljujuæi ljubaznosti direktora Radio Beograda Dušana Raduloviæa i
njegovih saradnika, dobio sam podatke o snimcima kompozicija èiji je autor ili koje je
dirigovao Bojan Adamiè, a koji se èuvaju u Fonoteci Radija. Naviše podataka saèuvano je
u dokumentaciji Umetnièkog ansambla JNA koja se nalazi u Istorijatu Muzièkog
odjeljenja DSNO, koji se èuva u Vojnom arhivu u Beogradu.
Zahvaljujem Ministarstvu odbrane Republike Srbije – Upravi za odnose sa javnošæu i
Umetnièkom ansamblu „Stanislav Binièki“ na odobrenju za uvid u dokumente koji se
odnose na rad Bojana Adamièa u Umetnièkom ansamblu JNA, a koji su još uvek pod
zaštitom Zakona o arhivama Republike Srbije. Posebno se zahvaljujem naèelniku
Umetnièkog ansambla „Stanislav Binièki“, potpukovniku Stanislavu Stojiljkoviæu i
naèelniku Vojnog arhiva u Beogradu, pukovniku. Miloradu Sekuloviæu i njihovim
saradnicima, na zainteresovanosti za projekt i svesrdnoj pomoæi u radu.
Iz dostupnih podataka vidljivo je da je Bojan Adamiè za vreme boravka u Beogradu
bio aktivan u više oblasti:
– Kao èlan i potpredsednik upravnog odbora Saveza kompozitora Jugoslavije;
– Kao èlan struènog irija, dirigent i araner Omladinskog festivala u Subotici;
– Kao kompozitor muzike za filmove srpskih reisera;
– Kao savetnik Muzièkog odeljenja SSNO;
– Kao gost dirigent revijskog orkestra i mešovitog hora Umetnièkog ansambla
JNA i
– Kao kompozitor i araner muzike za revijski orkestar Umetnièkog ansambla
JNA, za vojne duvaèke orkestre i vojne zabavne orkestre.
Bojan Adamiè je bio èlan Saveza kompozitora Jugoslavije od osnivanja 1947 godine, èlan
Upravnog odbora i potpredsednik 1973. godine. Posetnicu s tom funkcijom dao mi je
81
Vladimir Mustajbašiæ, BOJAN ADAMIÈ U BEOGRADU
prilikom posete Reprezentativnom orkestru Garde u kojem sam tada bio prvi solo hornist i
povremeno nastupao kao dirigent. Seæam se da je imao na raspolaganju sobu na IV spratu
zgrade SAKOJ-a u Mišarskoj ulici u Beogradu.
U Biltenima Saveza kompozitora Jugoslavije za 1971. godinu (urednica Marija Koren)
spominje se uèešæe Bojana Adamièa na Simpoziju o jugoslovenskoj muzici s temom
„Poloaj kompozitora i njegovog umetnièkog dela“ (odranom na Zlatiboru u aprilu
1971.). Referenti „O organizacionim problemima današnje jugoslovenske muzike“ bili su
Boris Urlih, Ivo Vuljeviæ i Bojan Adamiè (popularna muzika). Na VI kongresu SAKOJ-a
odranom u septembru 1971. godine u Prnu, u Crnoj Gori, predsedavao je popodnevnom
sednicom prvog dana kongresa.
Zanimljive su opaske Bojana Adamièa zabeleene u èasopisu Zvuk br. 2 iz 1973.
godine, gde zahvaljuje svome bivšemu profesoru Slavku Ostercu na toleranciji i
priznavanju vrednosti svakoj vrsti muzike, istakavši da svaki kompozitor stvara muziku
svoga podneblja. Takoðe se osvrnuo na razvoj deza i popularne muzike zapaajuæi kako
stvaraoci trae nove, modernije puteve, što ih udaljava od široke publike kojoj je
najprivlaènija tradicija koja se se sporo menja i napreduje. Istakao je nedovoljnu brigu
odgovornih institucija za oblikovanje ukusa najšire publike, naroèito mlade, gde, kao
stihija uspevaju „biznismeni“ koji su narodnu dušu ulovili u svoje mree. Posebno je
naglasio da „zabavnjaci“ kod nas retko dobiju društvena priznanja.
Da, to je bilo vreme kada se sva muzika koja nije bila simfonijska ili operska, smatrala
manje vrednom.
Ipak, vredno je spomenuti da je Savez kompozitora Jugoslavije delegirao struèni iri
za Omladinski festival u Subotici i na taj naèin pomagao stvaralaštvo kvalitetne popularne
muzike. Uz Vojislava Simiæa, Dragišu Dukiæa, Aleksandra Koraæa, ivka Dimitrijeviæa,
Stevana Radosavljeviæa, Vanju Lisaka, Miroslava Antiæa i druge poznate muzièare i
pesnike, Bojan Adamiè je bio èlan i predsednik struènog irija festivala od 1962. do 1974.
godine. Bio je angaovan i kao araner, ali su u dokumentaciji subotièkog festivala ostale
zabeleene samo neke pesme: 1964. – Prvi školski dan (Svetozar Radiæ) i Tiha luna, 1972.
– Pastirica (Jovica Škoro), 1973. – Tri enske (Marko Brecelj) i Kara Te Gozlum (Husein
Kazas). Sve pesme s festivala 1971., 1972. i 1973. godine Bojan Adamiè je snimio s
Velikim zabavnim (revijskim) orkestrom Radio Televizije Beograd, o èemu postoji
detaljna dokumentacija i snimci u Fonoteci Radio Beograda.
Kako se seæa Vojislav Simiæ, koji je od prvoga dana bio s Adamièem u struènom iriju,
jedne godine je na konkurs pristiglo 560 kompozicija. Iako je veæina bila pisana
diletantski, Bojan Adamiè je zahtevao da se svaka pregleda i prosvira, da ne bi sluèajno
promakao kakav zanimljiv referen. Jednom je, na ruèku u domu Vojislava Simiæa u
Beogradu, Bojan Adamiè rekao svom kolegi i saborcu za afirmaciju deza i popularne
muzike da, svako ko se eli ozbiljno baviti ovim poslom ne moe obedovati i spavati „po
satu“, nego kada mu muzika dopusti. Simiæ se seæa da je Bojan spavao po dva sata i budio
se oran da nastavi rad. Takoðe se seæa i Adamièeve brze vonje u njegovoj Alfa Romeo
Ðuliji, kada su mu se leða zalepila za naslon sedišta. Usput, tako sam se i ja oseæao kada
me je, s još dvojicom kolega iz Umetnièkog ansambla JNA, Bojan Adamiè 1966. godine
vozio od Kranja do Ljubljane.
U Fonoteci Radio Beograda postoji 96 snimaka koje je Bojan Adamiè uradio kao
dirigent. Od toga 44 je snimljeno u studijima RT Ljubljana, sa simfonijskim, plesnim,
82
BOJAN ADAMIÈ (1912–1995)
zabavnim, revijskim i dez orkestrima RT Ljubljana i Vojnim orkestrom u Ljubljani, a 52
snimka nastala su u studijima Radio Beograda, sa zabavnim, plesnim, revijskim i dez
orkestrima RT Beograd, revijskim orkestrom i horom Umetnièkog ansambla JNA,
Reprezentativnim (duvaèkim) orkestrom JNA i orkestrom Tihomira Petroviæa. (Prilog 1.)
U istoj ustanovi evidentiran je kao autor na 40 snimaka od kojih je jedan nastao u Skoplju
(dirigent Aleksandar Dambazov) , 22 u Ljubljani (dirigenti: Bojan Adamiè, Mario
Rijavec, Joe Privšek, Ati Soss i Pavle Brzulja) i 17 u Beogradu (dirigenti: Ilija Geniæ,
Budimir Gajiæ, Vojislav Simiæ, Franc Klinar, Mirko Šouc i Milica Pešiæ). (Prilog 2.)
Kao kompozitor filmske muzike koji svakom filmu daruje muzièku prepoznatljivost,
Bojan Adamiè je bio traen od mnogih reditelja, pa i od onih koji su delovali u Srbiji. U
Katalogu DVD izdanja Narodne biblioteke Srbije navedeni su sledeæi filmovi:
1958. godine:
1. „Crni biseri“ – reditelj Toma Janjiæ, scenario Jug Grizelj;
2. „Èetiri kilometra na sat“ – reditelj Velimir Bata Stojakoviæ, scenario Ratko
Ðuroviæ;
3. „Te noæi“ – reditelj Jovan ivanoviæ, scenario Miroslav Subotièki;
1960. godine:
4. „Ljubav i moda“ - koautori muzike Bojan Adamiè i Darko Kraljiæ, reditelj
Ljubomir Radièeviæ, scenario Nenad Jovièiæ;
5. „Bolje je umeti“ scenario i reija Vojislav Nanoviæ:
1961. godine:
6. „Karolina rijeèka“ – reditelj Vladimir Pogaèiæ, scenario Zvonimir Berkoviæ;
7. „Prvi graðanin male varoši“ – scenario i reija Mladen „Puriša“ Ðorðeviæ;
1963. godine:
8. „Operacija Ticijan“ – reditelj Radoš Novakoviæ, scenario Vlastimir Radovanoviæ;
1964. godine
9. „Slubeni poloaj“ – scenario i reija Fadil Hadiæ;
1967. godine:
10. „Diverzanti“ – reditelj Hajrudin Krvavac, scenario Hajrudin Krvavac i Vlastimir
Radovanoviæ;
11. „ Bokseri idu u raj“ – reditelj Branko Æeloviæ, scenario Slobodan Markoviæ;
1968. godine:
12. „Bekstvo“ – reditelj Radoš Novakoviæ, scenario Oskar Davièo i Radoš
Novakoviæ;
13. „Brat doktora Homera“ – reditelj ika Mitroviæ, scenario Vanja Bjenjaš;
1976. godine:
14. „Devojaèki most“ – reditelj Miomir Stamenkoviæ, scenario Petar Duloviæ.
83
Vladimir Mustajbašiæ, BOJAN ADAMIÈ U BEOGRADU
Muzika u svakom filmu je osobena. Nije samo zvuèna ilustracija nego i deo karaktera
liènosti i dramske radnje.
Još za vreme NOB Bojan Adamiè je za vojni orkestar aranirao i komponovao „s
mirisom deza“ i postizao zvuk drugaèiji od tada standarnog za duvaèki orkestar. U
seæanjima Bojana Adamièa (Muzika i muzièari u NOB, Beograd 1982.) zabeleeno je
kako je Muzika IX korpusa JA na meðunarodnom festivalu vojnih orkestara u Trstu 1945.
godine, na kojem su bili i amerièki i britanski orkestar, ocenjena najboljom jer je Bojan
Adamiè koraènicu priredio i za sviranje i za pevanje.
Jednom prilikom isprièao mi je zgodu kada je, odmah nakon svršetka II svetskog rata,
nastupao s dez orkestrom u jednom hotelu na Bledskom jezeru. U dvorani je, za jednim
stolom, sedela grupa pripitih oficira, od kojih je najstariji imao èin poruènika. Poèeli su
dobacivati orkestru i dirigentu kako su, eto, oni ratovali i oslobaðali zemlju dok su
muzièari samo svirali, moda i neprijatelju. Za vreme pauze Bojan Adamiè se popeo u
sobu i obukao svoju partizansku bluzu, s èinom kapetana. Kada se pojavio u sali i prišao
onim oficirima, isti su skoèili i stali „mirno“. - Ne znam što ste bili pre rata i èime ste se
bavili – rekao im je Adamiè – a muzièari koje slušate i pre rata su bili muzièari, a u NOB
ilegalci, komandiri i komesari. Zato, ili slušajte ili izlazite! - Ostali su. Jedan od njih
kasnije je bio na visokom poloaju u JNA i pruao znaèajnu podršku razvoju vojnih
orkestara i muzièke kulture u JNA.
Krajem pedesetih godina dvadesetog stoleæa došlo je u Jugoslaviji do politièkog,
vojnog, privrednog i kulturnog otvaranja prema Zapadu. Prvi muzièki kolor film prikazan
u Jugoslaviji, „Bal na vodi“, pokazao je, uz prekrasnu Ester Viliams i oèaravajuæu muziku
velikog dez ansambla s nenadmašnim trubaèem Harijem Demsom. Šezdesetih su ovde
gostovali Oskar Piterson, Luis Armstrong, Vudi Herman i drugi velikani deza.
I Vojislavu Simiæu i Bojanu Adamièu pripisuje se anegdota da su Tita na jednom
sveèanom prijemu na kojem je nastupio dez orkestar, pitali da li je istina da on ne voli
dez, a da im je on odgovorio da to nije taèno i da ima ploèe Glena Milera i drugih velikana
deza. Navodno su posle toga i ostali rukovodioci slièno govorili. Taèno je da je od tada
porasla popularnost zabavne i dez muzike. Veliki dez orkestri delovali su pri radio
stanicama u Beogradu, Zagrebu, Sarajevu i Ljubljani, ali su osnivani i u brojnim manjim
mestima, pri Kulturno-umetnièkim društvima i, u Vojnim orkestrima.
1961. godine, na velikom putu u zapadnu Afriku (Gana, Liberija, Gvineja, Maroko,
Tunis i Egipat), Tita je, na brodu „Galeb“, pratio i Orkestar Garde. Duvaèkim i salon
orkestrom dirigovao je potpukovnik Gvido Uèakar, a velikim zabavnim (dez orkestrom)
potporuènik Budimir Gajiæ. Upravo s dez orkestrom postignut je najveæi uspeh. A sve je,
po seæanju pukovnika i naèelnika Muzièke slube JNA u penziji, Budimira Gajiæa, poèelo
traenjem saveta od Bojana Adamièa i Vojislava Simiæa. Ocenjeno je da se muzièka
kultura u vojsci treba unaprediti, kako bi se pribliila savremenim zahtevima vojnika,
starešina i graðana, pa su krajem pedesetih godina osnovani mali zabavni orkestri u skoro
svim garnizonima, a u vojnim orkestrima (èiji je broj smanjen) muzièari su, pored
duvaèkog i simfonijskog orkestra, svirali i u malim zabavnim i velikom zabavnom (dez)
orkestru. Bilo je normalno da se za takav rad angauju struènjaci iz graðanstva, pa je na pr.
orkestru u Ljubljani pomagao Bojan Adamiè, u Zagrebu Miljenko Prohaska, u Beogradu
Vojislav Simiæ i Milan Kotliæ …
84
BOJAN ADAMIÈ (1912–1995)
U cilju podsticanja novog vida muziciranja, koje je još uvek kod starijih muzièara i dela
graðanstva izazivalo otpor i negodovanje, organizovana su takmièenja vojnih zabavnih
orkestara i festivali vojnièkih pesama i koraènica. Prvo takmièenje vojnih zabavnih
orkestara odrano je 1962. u dvorani Doma sindikata u Beogradu. Na drugom takmièenju
1963. godine u Zagrebu, najbolji je bio zabavni orkestar iz Ljubljane, kojemu je pomogao,
aranmanima i savetom, Bojan Adamiè. U godišnjem izveštaju Muzièkog odelenja DSNO
za 1963. godinu, a u osvrtu na Festival vojnih orkestara, istièe se “da je za uspeh
Ljubljanskog orkestra najzasluniji Bojan Adamiè”. Na tom, II festivalu, prvi put nastupio
je i Revijski orkestar Umetnièkog ansambla Doma JNA iz Beograda. Treæi festival odran
je 1964., u Ljubljani, a èetvrti 1965., u Skoplju. Od 1966. godine festivali vojnièkih
pesama i koraènica odravani su u Beogradu. Mali zabavni orkestri su, usled kadrovskih
problema, postupno ukidani, a 1969. godine poèelo je odravanje Festivala vojnih
duvaèkih orkestara u Sarajevu, koji je kasnije prerastao u meðunarodnu manifestaciju. Do
1975. godine, kada je, na alost, prestao da se odrava, pored jugoslovenskih vojnih
orkestara uèestvovali su i orkestri iz Velike Britanije, Francuske, SAD, SSSR-a,
Rumunije, Maðarske, DR Nemaèke, Libije, Poljske, Kube, Meksika, Alira, Egipta, Iraka
i Irana.
Na prvom festivalu u Sarajevu 1969., na stadionu „Kovaèi“ izvedena je simfonijska
poema Bojana Adamièa 4. Juli. U izvoðenju su uèestvovali svi jugoslovenski vojni
orkestri, uèesnici festivala – oko 500 muzièara i odelenje mitraljezaca. Dirigovao je
naèelnik muzièkog odelenja DSNO, pukovnik Vinko Savnik. Zanimljivo je da je Adamiè
tada, prvi u Jugoslaviji, upotrebio aleatoriku (u doivljaju haosa borbe) u kompoziciji za
duvaèki orkestar.
Budimir Gajiæ kae da je svaki Adamièev boravak u Beogradu koristio da „ukrade“
znanje iz poznavanja stila i metodike rada s dez i revijskim orkestrom i veštinu
komponovanja i araniranja zabavne i dez muzike. To mu nije bilo teško jer je Bojan
nesebièno darivao svoje znanje i iskustvo.
Šezdesetih godina došlo je do otopljavanja odnosa sa zemljama Varšavskog ugovora.
Vojni orkestri i umetnièki ansambli Bugarske, Poljske, Èehoslovaèke, Demokratske
republike Nemaèke, Rumunije, Maðarske i SSSR-a gostovali su u Jugoslaviji, a prethodna
ili uzvratna gostovanja u tim dravama i u Švedskoj, imao je Umetnièki ansambl JNA sa
simfonijskim / revijskim orkestrom, mešovitim horom i instrumentalnim i vokalnim
solistima. U prvom delu programa bile su ozbiljnije kompozicije Stevana Mokranjca,
Jakova Gotovca, Oskara Danona, Dušana Radiæa, Josipa Slavenskog, Borisa
Papandopula, Todora Skalovskog i Rudolfa Bruèija, koje su, uz dramske i vokalne
umetnike – Miru Stupicu, Jovana Milièeviæa, Julijanu Anastasijeviæ i solisticu hora
ansambla Misku Šæepanoviæ, dirigovali Franc Klinar i Mladen Jagušt ( u SSSR-u Angel
Šurev), a u drugom, revijalnom delu – vojnièke i obrade narodnih pesama i igara. Taj
drugi, revijalni deo, stvaralaèki i metodièki pripremao je Bojan Adamiè, a na tri turneje - u
Poljskoj (25. maja do 12. juna 1965.), Maðarskoj (april 1966.) i Rumuniji (maj 1966.) i
dirigovao. Inaèe je za taj deo programa pripremao Budimira Gajiæa, koji je dirigovao na
ostalim gostovanjima. Na primjer, odmah nakon gostovanja u Maðarskoj i Rumuniji, a u
okviru turneje po Jugoslaviji s nastupima u više gradova u Sloveniji, Hrvatskoj,
Makedoniji i Kosmetu, poslepodnevnim koncertima za vojnike i omladinu dirigovao bi
Budimir Gajiæ, a veèernjim, za starešine i graðanstvo, Bojan Adamiè. Na turneji po
85
Vladimir Mustajbašiæ, BOJAN ADAMIÈ U BEOGRADU
Sloveniji 1966. - u Postojni, Ljubljani (direktan TV prenos), Kranju, Tolminu, Ajdovšèini
i Vipavi na programu su bile sledeæe kompozicije:
Milan Subota / B.Adamiè: NA DLANU NEBA;
Bojan Adamiè: KIŠA PADA NEVEN VENE, suita
Mario Nardelli: PESMA MORNARA U NOÆI;
Josip Škorjanec: VOJNIÈKA BALADA;
Ðorðe Karaklajiæ / B.Adamiè: MAKEDONSKO ORO;
J. Horvat: PESMA BUDIMPEŠTE ;
Rodzik / B.Adamiè: OLNIERSKA PIOSENKA;
Arr. Bojan Adamiè: NA OKNU GLEJ...
Arr. Rado Simoniti: BOLEN MI LEI
Arban / B. Adamiè: VENECIJANSKI KARNEVAL
za 5 truba i orkestar
Vokalni solisti su bili Marjana Deraj, Anica Zuboviæ, Minja Subota i Nikola Karoviæ, a
instrumentalni – Miodrag Mitroviæ i Ðorðe Kotlarevski – klarineti, Vladeta Kandiæ –
harmonika, te trubaèi Ivica Hlapèiæ, Janko Biškup, Borivoje Kovaèevski, Miroslav
Blaeviæ i (tada vojnik) Anton Grèar.
Baš zbog spomenutih gostovanja na sluenje vojnog roka bili su pozvani veæ
afirmisani vokalni i instrumentalni solisti – Arsen Dediæ, Zvonko Špišiæ, Vice Vukov,
ivan Miliæ, Ivica Krajaè, Milan „Minja“ Subota, kvartet „4 M“ (Miro Ungar, eljko
Ruiæ, Branko Buliæ i Branko Marušiæ), trombonist Iæo Kelemen, trubaè Anton Grèar,
dez pianist Vaso Beloševiæ … Meðu drugim vokalnim solistima bili su Nikola Karoviæ i
Nikola Kneeviæ (obojica solisti hora Umetnièkog ansambla), Vasilija Radojèiæ, Anica
Zuboviæ, Majda Sepe, Marjana Deraj, Tereza Kesovija idr.
Evo kako je uloga Bojana Adamièa zabeleena u godišnjim izveštajima Umetnièkog
ansambla JNA u Istorijatu Muzièkog odelenja DSNO 1963. – 67. (Vojni arhiv in. br.
2533, predato 1971.):
1963.:
Revijski orkestar i hor nastupili su 10.12.1963. na II Festivalu zabavnih orkestara JNA u
Studentskom centru u Zagrebu. Za uspeh Ljubljanskog orkestra najzasluniji je Bojan
Adamiè.
1964.:
3. juna – prvi koncert Revijskog orkestra Umetnièkog ansambla JNA u Domu sindikata u
Beogradu.
Na programu:
Ulrich Sommerlate – METROPOLIS,
Adinsell – VARŠAVSKI KONCERT – solistica Nada Vujièiæ, klavir,
KONI MAMBO,
arr. V.Simiæ – MOJ DILBERE - solistica Vasilija Radojèiæ,
Milutin Vandekar – RAPSODIJA ZA TRUBU I ORKESTAR – solist Borivoje
Kovaèevski, truba. Dirigent – Mladen Jagušt.
86
BOJAN ADAMIÈ (1912–1995)
3. – 10. oktobra turneja u Bugarskoj. Dirigenti Mladen Jagušt, Franc Klinar i Budimir
Gajiæ (pripremao Vojislav Simiæ).
20. novembra u Ljubljani III festival zabavnih orkestara JNA i vojnièkih pesama i
koraènica. Kompozicije Bojana Adamièa i Joeta Privšeka sa velikim uspehom izveo
zabavni orkestar iz Ljubljane. Adamièeva pesma SPOMENAK nagraðena je za najbolji
aranman. Takoðe je aranirao pesme L. Leška – GLAS SA MORA, B. Kovaèièa –
ÈAKAM TE, M. Rijaveca – REKA i, za orkestar MOST NA RECI KVAJ.
1965.:
4. – 20. januara gostovanje u Èehoslovaèkoj – 11 koncerata pred 13.500 slušalaca u
gradovima Bratislava, Nitva, ilana, Ostrava, Plzen, Brno, Hradec Kralove, Usti na Labi,
Litomerice i Prag.
25. maja – 12. juna gostovanje u Poljskoj – 11 koncerata pred 31.200 slušalaca u
gradovima Varšava, Rembertovo kraj Varšave, Loð, Vroclav, Legnice, Opole, Zabe,
Katovice, Krakov, Radom i Deblin. (Za ovo gostovanje Bojan Adamiè je aranirao
nekoliko poljskih pesama. U zvaniènom izveštaju i u èlanku u Ilustrovanom vojnom listu
FRONT ne spominje se kao dirigent, ali je prepoznatljiv na fotografiji s jednog koncerta –
izgleda da su navoðena samo imena dirigenata u vojnoj slubi. [nap.V. M.])
Kompozicije snimljene s revijskim orkestrom i mešovitim horom – dirigent B. Adamiè:
B. Adamiè: NARODNI KOKTEL – solisti: Ivica Hlapèiæ – truba, Natalija Jureèiè –
flauta i Ðorðe Kotlarevski – klarinet;
B. Adamiè: KIŠA PADA NEVEN VENE – solo violina Rudolf Jagiæ;
S. Binièki / B.Adamiè: MARŠ NA DRINU;
Radzik / Adamiè: OLNIERSKA PIOSENKA (poljska);
V. Avsenik / B. Adamiè: ZVEZDE PADAJU U NOÆ;
P. I. Èajkovski / B.Adamiè: ANDANTE CANTABILE;
Arr. B.Adamiè: OKA (poljska narodna);
Arr. B.Adamiè: NA OKNU GLEJ (po španski narodni)
B. Adamiè: ÈUDNI TAJ IVOT;
E. Glavnik / B. Adamiè: ARMIJA RADA;
M. Subota / B.Adamiè: NA DLANU NEBA
B. Adamiè: MARŠ SPENTA (skitnice);
B. Konovalski: MARŠ POLONJO;
B. Konovalski: LEPA NAŠA POLJSKA CELA
16. – 26. novembra, u Skoplju, IV festival zabavnih orkestara JNA i novih vojnièkih
pesama. U okviru završnog koncerta odrano je savetovanje na temu „Vojni zabavni
orkestri i pesme pisane na teme iz vojnièkog ivota“ U diskusiji su uèestvovali kompozitor
Bojan Adamiè, muzièki urednik RTB ivko Dimitrijeviæ i pukovnik bugarske armije
Nikolov (koji je dao laskavu ocenu festivala). Istaknuto je da su se zabavni orkestri, u elji
da postignu što veæi kvalitet, orjentisali na dez kompozicije. Time su programi umetnièki
sadrajniji, ali manje interesantni za publiku.
Nove pesme na festivalu:
B. Adamiè / S. Jakševac / B. Adamiè: ÈUDAN JE TAJ IVOT – Ivica Krajaè;
87
Vladimir Mustajbašiæ, BOJAN ADAMIÈ U BEOGRADU
A. Dambazov / S. Jociæ / B. Adamiè: MOJ DRUGI DOM – Zafir Hadimanov;
A.Vuèer / D. Britviæ / B. Adamiè: PRIÈA – Nina Spirova;
M. Šouc / A.Koraæ / B. Adamiè: TVOJI KORACI – Marjana Deraj;
A. Dambazov / J. Smiljan / B. Adamiè: USAMLJENA KARAULA – Z. Hadimanov;
B. Adamiè / B. Karakaš / B. Adamiè: IZVIÐAÈI – hor
(Hor i orkestar Umetnièkog ansambla, dirigent poruènik Budimir Gajiæ)
1966.:
Te godine odrane su dve festivalske priredbe u Domu sindikata u Beogradu
16. decembra odrano je finalno takmièenje vojnih duvaèkih i velikih zabavnih (dez)
orkestara – najbolji je duvaèki orkestar garnizona Ljubljana, najbolji veliki zabavni iz
garnizona Sarajevo, a najbolji solista, Zdenko Magajne, klarinet, iz orkestra Garde.
17. decembra, pod nazivom „Peti festival vojnièkih pesama“ odrana je celoveèernja
festivalska priredba iz jednog dela, sastavljenog samo od vojnièkih pesama i koraènica.
Oslonac festivala bili su revijski orkestar i hor Umetnièkog ansambla JNA s dirigentom
Budimirom Gajiæem. Tada je prvi puta izvedena Aviza Bojana Adamièa koja æe postati
zaštitni znak svih kasnijih festivala.
13. – 28. aprila gostovanje u Maðarskoj, u gradovima Peèuj, Kapošvar, Naðkanjia,
Zalaegerseg, Vesprem, Maæašveld, Budimpešta, Sekešfehervar, Keèkemet,
Kišluntelethaza i Segedin.
18. maja do 3. juna gostovanje u Rumuniji, u gradovima Bukurešt, Konstanca, Mangalija,
Galac, Brašov, Hunedsara, Temišvar, Rešica i Pitešt.
14. – 20. juna – turneja po Sloveniji, u gradovima Postojna, Ljubljana, Kranj, Tolmin,
Ajdivšèina i Vipava;
27. jula do 4. avgusta – turneja po Srbiji i Makedoniji, u gradovima Niš, Kumanovo, Štip,
Bitolj, Prilep i Ohrid:
Iste jeseni bile su još dve turneje – po Hrvatskoj, u gradovima Sisak, Karlovac, Zagreb,
Varadin i Breice i, po Kosmetu, u gradovima Priština, Kosovska Mitrovica, Prizren,
Peæ, Ðakovica, Lipljan, Obiliæ i Vuèitrn.
Meðu novoizvedenim djelima u 1966. godini navode se:
Arr. B. Adamiè: ÈAJ ŠUKARIJE;
E. Glavnik: SPLITE MOJ;
E. Glavnik: VOJNIÈKI ÈAÈAÈA;
Dinicu / B. Adamiè: HORA STACCATO – za trubu i orkestar;
Arr. B. Adamiè: VENECIJANSKI KARNEVAL – za 5 truba i revijski orkestar;
Arr. B. Adamiè: PEVAJ GOLUBICE – za glas i ork.;
Arr. B. Adamiè: TUNA MEKSIKANKA – za glas i ork.;
Arr. B. Adamiè: POÐIMO NJETI ITO – za glas i ork.;
Arr. B. Adamiè: JEVSIA (Ciganka);
1967.:
Pet turneja po zemlji; 1. – 15. juna turneja po NDR (Nemaèka Demokratska Republika), u
9 gradova 10 koncerata pred 10.450 slušalaca – Berlin, Egersdorf, Ajzenah, Erfurt,
88
BOJAN ADAMIÈ (1912–1995)
Hajligenštat, Vajzenfels, Lajpcig, Volfan i Magdeburg. Solisti su bili Arsen Dediæ i
Marjana Deraj.
Turneja u Sloveniji 1966. je ranije elaborisana, a o ostalima nema više detalja u dostupnoj
dokumentaciji. Knjiga nastupa Umetnièkog ansambla JNA, u kojoj su bili upisani svi
nastupi s programima, izvoðaèima i dirigentima, na alost je izgubljena ili nema traga gde
je arhivirana.
Nije mi poznato da li su saèuvane note Adamièevih aranmana pesama “Omladinskog
festivala” u Subotici (snimane s Velikim zabavnim orkestrom Radio Beograda), a od nota
kompozicija i aranmana koje su izvoðene i snimane s Revijskim orkestrom Umetnièkog
ansambla JNA, malo je saèuvano:
Èaj šukarije (1962., izgubljena);
Moj dilbere (1963., izgubljena);
Ne okreæi se sine (pesma iz filma, 1963., izgubljena);
Kiša pada neven vene – svita (1964., izgubljena);
Na oknu glej obrazek bled (1964., izgubljena);
Pesma o Volgi (1964., izgubljena);
Potpuri ruskih pesama (1965., izgubljeno);
Igre iz istoène Srbije (1965., izgubljeno);
Venecijanski karneval za 5 truba i revijski orkestar (1965., izgubljeno, saèuvano u preradi
Josipa Cerovca za duvaèki orkestar);
Èuvari mira (postoji u U.A. „Binièki“, ork. materijal bez partiture);
Najveæa igranka na svetu – suita (postoji u U.A. „Binièki“, ork. materijal, nekompletna
partitura);
Marš na Drinu (izgubljeno);
Valter (muzika iz filma, izgubljeno);
Koktel (1966, postoji u U. A. „Binièki“ u preradi Angela Šureva za simf. ork., a i u
Sloveniji, završno oro, u preradi B. Gajiæa za duvaèki orkestar);
Devojke naše èete (festival, izgubljeno);
Svi smo jedna armija (Branko Karakaš, (postoji u U. A. „Binièki“);
Kanonirska (festival, izgubljeno);
Mlada krila (festival, izgubljeno);
Pilotov pozdrav (festival, izgubljeno);
Pismo vojniku (festival, izgubljeno);
Titovi mladi piloti ( festival, izgubljeno);
Slovo ( Emil Glavnik, festival, izgubljeno);
Veèe u krugu (Andor Sabo, festival, izgubljeno);
Mladim graditeljima Skoplja (festival, izgubljeno);
4. Juli – simfonijska poema za duvaèki orkestar (postoji u Orkestru garde u Beogradu);
Divertimento za klarinet i orkestar (nepoznato postojanje);
Fiæfiriæ – polka za pikolu i duvaèki orkestar – izdanje Muzièkog odelenja DSNO, izvodi
se u Sloveniji,
Tra-ta-ta – koraènica (rukopisni prepis postoji u orkestru Garde, izvodi se u Sloveniji),
Usamljeni trubaè – bila je na repertoaru Vojnog orkestra Ljubljana, nepoznato da li je
saèuvana.
89
Vladimir Mustajbašiæ, BOJAN ADAMIÈ U BEOGRADU
Bojan Adamiè je radeæi s ustanovama i pojedincima pre, za vreme i nakon boravka u
Beogradu i Srbiji, ostavio dubok trag. Kako je i u uvodu navedeno, iz dostupnih podataka
vidljivo je da je Bojan Adamiè bio aktivan u više oblasti:
– Kao èlan i potpredsednik upravnog odbora Saveza kompozitora Jugoslavije;
– Kao èlan struènog irija, dirigent i araner Omladinskog festivala u Subotici;
– Kao kompozitor muzike za filmove srpskih reisera;
– Kao savetnik Muzièkog odeljenja SSNO;
– Kao gost dirigent revijskog orkestra i mešovitog hora Umetnièkog ansambla
JNA i
– Kao kompozitor i araner muzike za revijski orkestar Umetnièkog ansambla
JNA, za vojne duvaèke orkestre i vojne zabavne orkestre.
Ono što nije zapisano u dokumentima nego saèuvano u seæanju svih ljudi s kojima je
saraðivao je njegovo ogromno znanje i veština u primeni istoga, skromnost i duhovitost u
ophoðenju i veèita radoznalost da vidi, èuje, sazna, oseti, doivi... Njegova Haseblat
kamera, koju je uvek i svuda nosio, zabeleila je, èini mi se, svaki trenutak njegovog
ivota. Verovatno æe saèuvane fotografije i filmovi lepše svedoèiti nego i jedna reè koju
sam napisao o njemu.
Bila je èast poznavati Bojana Adamièa.
90
BOJAN ADAMIÈ (1912–1995)
Prilog 1. RADIO BEOGRAD – FONOTEKA
BOJAN ADAMIÈ - DIRIGENT
1. Trajanje 4,21
Kompozitor DUŠAN PORENTA
Naziv originala TRIDESET LET, VRAÈA SE POMLAD
Ansambl original REVIJSKI ORKESTER RTV LJUBLJANA
Dirigent BOJAN ADAMIÈ
Izvoðaèi OTO PESTNER - VOKAL
2. Trajanje 3,38
Kompozitor BOJAN ADAMIÈ
Naziv originala BELA PRAVLJICA, MED ISKRENIMI LJUDMI
Ansambl original ZABAVNI ORKESTAR RADIA LJUBLJANA
Dirigent BOJAN ADAMIÈ
Izvoðaèi MAJDA SEPE - VOKAL
3. Trajanje 3,04
Kompozitor MOJMIR SEPE
Naziv originala POLETNA NOÈ (SLOVENSKA POPEVKA 64.)
Ansambl original PLESNI ORKESTAR RADIA LJUBLJANA
Dirigent BOJAN ADAMIÈ
Izvoðaèi MARJANA DERAJ - VOKAL
4. Trajanje 2,25
Kompozitor BOJAN ADAMIÈ
Naziv originala TO JE MOJ ZLATI SIN, POLETNA NOÈ, SLOVENSKA
POPEVKA 62.
Ansambl original ZABAVNI ORKESTAR RADIA LJUBLJANA
Dirigent BOJAN ADAMIÈ
Izvoðaèi MARJANA DERAJ - VOKAL
5. Trajanje 2,35
Kompozitor VILKO AVSENIK
Naziv originala ZVEZDE PADAJO V NOÈ, POLETNA NOÈ, SLOVENSKA
POPEVKA 62.
Ansambl original REVIJSKI ORKESTAR RTV LJUBLJANA
Dirigent BOJAN ADAMIÈ
Izvoðaèi MARJANA DERAJ - VOKAL
6. Trajanje 2,45
Kompozitor JANI GOLOB
Naziv originala ÈEKAM DAN
Ansambl original REVIJSKI ORKESTAR RTV LJUBLJANA
Dirigent BOJAN ADAMIÈ
Izvoðaèi BRACO KOREN
7. Trajanje 2,59
Kompozitor BOJAN ADAMIÈ
Naziv originala KOSTANJI
Ansambl original REVIJSKI ORKESTAR TRV LJUBLJANA
Dirigent BOJAN ADAMIÈ
Izvoðaèi OTO PESTNER
91
Vladimir Mustajbašiæ, BOJAN ADAMIÈ U BEOGRADU
8. Trajanje 3,55
Kompozitor JOVANOVIÆ
Naziv originala JOŠ MALO (OMLADINA 72.)
Ansambl original REVIJSKI ORKESTAR RTB
Dirigent BOJAN ADAMIÈ
Izvoðaèi LUTAJUÆA SRCA – TRIO
9. Trajanje 4,03
Kompozitor VANÈO TARABUNOV
Naziv originala KRISTINA
Ansambl original REVIJSKI ORKESTAR RTB I VOK.ANS.
Dirigent BOJAN ADAMIÈ
Izvoðaèi RODOLJUB VULOVIÆ
10. Trajanje 3,30
Kompozitor JOVICA ŠKARO
Naziv originala PASTIRICA (OMADINA 72.)
Ansambl original REVIJSKI ORKESTAR RTB
Dirigent BOJAN ADAMIÈ
Izvoðaèi JOVICA ŠKARO
11. Trajanje 2,43
Kompozitor STEVO PRODANOVIÆ
Naziv originala RASPEVANA GITARA (OMLADINA 72.)
Ansambl original REVIJSKI ORKESTAR RTB, VOK. TRIO
Dirigent BOJAN ADAMIÈ
Izvoðaèi MIJA MURATOVIÆ
12. Trajanje 2,00
Kompozitor PARAT ANTE
Naziv originala 527 ITD. (OMLADINA 72.)
Ansambl original REVIJSKI ORKESTAR RTB
Dirigent BOJAN ADAMIÈ
Izvoðaèi O´HARA - VIS
13. Trajanje 2,48
Kompozitor KUKI BOROTIŠ
Naziv originala SAMO LJUBI (OMLADINA 72.)
Ansambl original REVIJSKI ORKESTAR RTB, VOK. ANS.
Dirigent BOJAN ADAMIÈ
Izvoðaèi MAJA ODAKLIJEVSKA
14. Trajanje 2,37
Kompozitor LJUBIŠA LOLIÆ
Naziv originala BUDAN NE MOGU TE NAÆI (OMLADINA 72.)
Ansambl original REVIJSKI ORKESTAR RTB
Dirigent BOJAN ADAMIÈ
Izvoðaèi LJUBIŠA LOLIÆ
15. Trajanje 3,35
Kompozitor NIKICA KALOGJERA
Naziv originala LJUBLJANSKI ZVON
Ansambl original REVIJSKI ORKESTAR RTV LJUBLJANA
Dirigent BOJAN ADAMIÈ
Izvoðaèi LJUPKA DIMITROVSKA
92
BOJAN ADAMIÈ (1912–1995)
16. Trajanje 3,05
Kompozitor TOMOR BERIŠA
Naziv originala SRETNA DECA SMO BILI (OMLADINA 72.)
Ansambl original REVIJSKI ORKESTAR RTB
Dirigent BOJAN ADAMIÈ
Izvoðaèi MILICA MILISAVLJEVIÆ
17. Trajanje 3,08
Kompozitor DJUROSLAV BAKIÆ
Naziv originala KAKO DA TE OSTAVIM (OMLADINA 72.)
Ansambl original REVIJSKI ORKESTAR RTB, VOK. ANS.
Dirigent BOJAN ADAMIÈ
Izvoðaèi MARJAN DUGEC
18. Trajanje 4,48
Kompozitor NIKICA KALOGJERA
Naziv originala NE ZABORAVI (BEOGRADSKO PROLEÆE 72.)
Ansambl original REVIJSKI ORKESTAR RTB
Dirigent BOJAN ADAMIÈ
Izvoðaèi LJUPKA DIMITROVSKA
19. Trajanje 3,05
Kompozitor BOJAN ADAMIÈ
Naziv originala NAJINO POLETJE, SLOVENSKA POPEVKA 72.
Ansambl original REVIJSKI ORKESTAR RTV LJUBLJANA, VOK.ANS. STRUNE
Dirigent BOJAN ADAMIÈ
Izvoðaèi MARTINE CLEMANCEAU
20. Trajanje 3,56
Kompozitor NENAD VILOVIÆ
Naziv originala ZAR STVARNO (OMLADINA 71.)
Ansambl original REVIJSKI ORKESTAR RTB, VOK. ANS.
Dirigent BOJAN ADAMIÈ
Izvoðaèi TIHOMIR BRALIÆ
21. Trajanje 2,56
Kompozitor FRANCO SQUARCIA
Naziv originala DOÐI JOŠ JEDNOM (OMLADINA 71.)
Ansambl original REVIJSKI ORKESTAR RTB, VOK. ANS.
Dirigent BOJAN ADAMIÈ
Izvoðaèi TANJA KOKEZA
22. Trajanje 3,06
Kompozitor BLAGOJE RADIVOJEVIÆ
Naziv originala VRATI SE MENI (OMLADINA 71.)
Ansambl original REVIJSKI ORKESTAR RTB, VOK. ANS.
Dirigent BOJAN ADAMIÈ
Izvoðaèi NENAD CENERIÆ
23. Trajanje 2,53
Kompozitor NEVEN MIJAT
Naziv originala DAM DI DI DAM (OMLADINA 71.)
Ansambl original REVIJSKI ORKESTAR RTB, VOK. ANS.
Dirigent BOJAN ADAMIÈ
Izvoðaèi SNEANA MISIÆ
93
Vladimir Mustajbašiæ, BOJAN ADAMIÈ U BEOGRADU
24. Trajanje 3,10
Kompozitor MIŠA MARKOVIÆ
Naziv originala DOÐI DEVOJKO BEZ LICA (OMLADINA 71.)
Ansambl original REVIJSKI ORKESTAR RTB, VOK. ANS.
Dirigent BOJAN ADAMIÈ
Izvoðaèi MIŠA MARKOVIÆ
25. Trajanje 3,41
Kompozitor DJUROSLAV BAKIÆ
Naziv originala VREDI IVETI (OMLADINA 71.)
Ansambl original REVIJSKI ORKESTAR RTB, VOK. ANS.
Dirigent BOJAN ADAMIÈ
Izvoðaèi MILOŠ MILAKOVIÆ
26. Trajanje 3,30
Kompozitor MIODRAG COKIÆ
Naziv originala ZAŠTO NAS GLEDAJU SVI (OMLADINA 71.)
Ansambl original REVIJSKI ORKESTAR RTB, VOK. ANS.
Dirigent BOJAN ADAMIÈ
Izvoðaèi DRAGAN NEDIMOVIÆ
27. Trajanje 3,08
Kompozitor TOMA DOMICELJ
Naziv originala JUTRO BO VSE DOBRO (OMLADINA 71.)
Ansambl original REVIJSKI ORKESTAR RTB, VOK. ANS.
Dirigent BOJAN ADAMIÈ
Izvoðaèi TOMA DOMICELJ
28. Trajanje 3,15
Kompozitor WILLIAMS
Naziv originala BAŠ JE TUNO TO (WHEN I DEAD AND EDNE)
Ansambl original REVIJSKI ORKESTAR RTB
Dirigent BOJAN ADAMIÈ
Izvoðaèi SENKA VELETANLIÆ
29. Trajanje 3,20
Kompozitor ZORAN RAMBOSEK
Naziv originala VOLEO SAM CURU BOSU
Ansambl original REVIJSKI ORKESTAR RTB, VOK. OKTET
Dirigent BOJAN ADAMIÈ
Izvoðaèi ZORA MILIVOJEVIÆ
30. Trajanje 3,57
Kompozitor ALEKSANDAR NEÆAK
Naziv originala DOK ÈETA SNIVA (FESTIVAL JNA 1967.)
Ansambl original REVIJSKI ORKESTAR DSNO
Dirigent BOJAN ADAMIÈ
Izvoðaèi MIODRAG JEVREMOBIÆ
31. Trajanje 2,43
Kompozitor ZDENKO RUNJIÆ
Naziv originala KAD SE VRATI BROD (FESTIVAL JNA 1967.)
Ansambl original REVIJSKI ORKESTAR DSNO
Dirigent BOJAN ADAMIÈ
Izvoðaèi NINA SPIROVA
94
BOJAN ADAMIÈ (1912–1995)
32. Trajanje 2,44
Kompozitor MIHAJLO IVANOVIÆ
Naziv originala PESMA MOM DRUGU (FESTIVAL JNA 1967.)
Ansambl original REVIJSKI ORKESTAR DSNO
Dirigent BOJAN ADAMIÈ
Izvoðaèi ÐORÐE MARJANOVIÆ
33. Trajanje 2,22
Kompozitor JANEZ JEMEC
Naziv originala KLIC IZ DAVNIN (SLOVENSKA POPEVKA 1967.)
Ansambl original REVIJSKI ORKESTAR RTV LJUBLJANA
Dirigent BOJAN ADAMIÈ
Izvoðaèi TATJANA GROS
34. Trajanje 2,20
Kompozitor MILIVOJ KERBLER
Naziv originala TI KOJOJ STIHOVE PEVAM
Ansambl original JAZZ ORKESTAR RTB
Dirigent BOJAN ADAMIÈ
Izvoðaèi D.DAVIDOVIÆ – ALT SAKS., F. JENÈ – TRUBA
35. Trajanje 2,58
Kompozitor MIHAJLO IVANOVIÆ
Naziv originala NEK NAS NOSI VAL
Ansambl original JAZZ ORKESTAR RTB
Dirigent BOJAN ADAMIÈ
Izvoðaèi D. DAVIDOVIÆ – ALT SAKS., F. JENÈ – TRUBA
36. Trajanje 2,52
Kompozitor BOJAN ADAMIÈ
Naziv originala TEMA IZ FILMA PUKOTINA RAJA
Ansambl original ZABAVNI ORKESTAR RTV LJUBLJANA
Dirigent BOJAN ADAMIÈ
37. Trajanje 4,01
Kompozitor BOJAN ADAMIÈ
Naziv originala JESENSKA PESEM
Ansambl original ZABAVNI ORKESTAR RTV LJUBLJANA
Dirigent BOJAN ADAMIÈ
38. Trajanje 2,28
Kompozitor BOJAN ADAMIÈ
Naziv originala THE SPRINGTIME IN THE SWINGTIME
Ansambl original ZABAVNI ORKESTAR RTV LJUBLJANA
Dirigent BOJAN ADAMIÈ
39. Trajanje 3,46
Kompozitor ATI SOSS
Naziv originala HIŠA MOJIH SANJ
Ansambl original ZABAVNI ORKESTAR RTV LJUBLJANA
Dirigent BOJAN ADAMIÈ
40. Trajanje 3,40
Kompozitor VILI ÈAKLEC
Naziv originala MILI (OPATIJA 1962.)
95
Vladimir Mustajbašiæ, BOJAN ADAMIÈ U BEOGRADU
Ansambl original ZABAVNI ORKESTAR RTV LJUBLJANA
Dirigent BOJAN ADAMIÈ
Izvoðaèi NADA KNEEVIÆ
41. Trajanje 4,30
Kompozitor TOMOR BERIŠA
Naziv originala TEUTA LJUBAVI MOJA (OMLADINA 71.)
Ansambl original REVIJSKI ORKESTAR RTB
Dirigent BOJAN ADAMIÈ
Izvoðaèi LJUBOMIR NINKOVIÆ
42. Trajanje 2,58
Kompozitor TOONG
Naziv originala IL CIELO IN UNA STANZA (NEKO U SOBI)
Ansambl original ZABAVNI ORKESTAR RTV LJUBLJANA
Dirigent BOJAN ADAMIÈ
Izvoðaèi ELDA VILER
43. Trajanje 2,07
Kompozitor NEIL SEDAKA
Naziv originala HAPPY BIRTHDAY SWEET SIXTEEN (ŠESNAESTOGODIŠNJA)
Ansambl original ZABAVNI ORKESTAR RTV LJUBLJANA
Dirigent BOJAN ADAMIÈ
Izvoðaèi LIDIJA KODRIÈ
44. Trajanje 2,22
Kompozitor XXX
Naziv originala UN RICORDO PER TE (USPOMENA ZA TEBE)
Ansambl original ZABAVNI ORKESTAR RTV LJUBLJANA
Dirigent BOJAN ADAMIÈ
Izvoðaèi LIDIJA KODRIÈ
45. Trajanje 3,35
Kompozitor DUŠAN PORENTA
Naziv originala NA PLESU
Ansambl original ZABAVNI ORKESTAR RTV LJUBLJANA
Dirigent BOJAN ADAMIÈ
Izvoðaèi PETER AMBRO
46. Trajanje 5,55
Kompozitor VINKO GLOBOKAR
Naziv originala LIÈNO
Ansambl original ZABAVNI ORKESTAR RTV LJUBLJANA
Dirigent BOJAN ADAMIÈ
Izvoðaèi VINKO GLOBOKAR – TBN.
47. Trajanje 2,08
Kompozitor JURE ROBENIK
Naziv originala ZIMSKI BLUZ
Ansambl original ZABAVNI ORKESTAR RTV LJUBLJANA
Dirigent BOJAN ADAMIÈ
Izvoðaèi MOJMIR SEPE – TP.
48. Trajanje 2,58
Kompozitor BOJAN ADAMIÈ
96
BOJAN ADAMIÈ (1912–1995)
Naziv originala IMIRZADA
Ansambl original ZABAVNI ORKESTAR RTV LJUBLJANA
Dirigent BOJAN ADAMIÈ
Izvoðaèi GABY NOVAK
49. Trajanje 5,03
Kompozitor BOJAN ADAMIÈ
Naziv originala NE OKREÆI SE SINE (MUZIKA IZ FILMA)
Ansambl original ZABAVNI ORKESTAR RTV LJUBLJANA
Dirigent BOJAN ADAMIÈ
Izvoðaèi MOJMIR SEPE – TP., URBAN KODER – TP.
50. Trajanje 2,40
Kompozitor JANEZ GREGORC
Naziv originala MLIN
Ansambl original PLESNI ORKESTAR RTV LJUBLJANA
Dirigent BOJAN ADAMIÈ
Izvoðaèi ATI SOSS – AS., MOJMIR SEPE – TP.
51. Trajanje 3,00
Kompozitor VILKO AVSENIK
Naziv originala ZVEZDE PADAJU U NOÆ
Ansambl original ZABAVNI ORKESTAR RTV LJUBLJANA
Dirigent BOJAN ADAMIÈ
Izvoðaèi ZBOR MIŠKA HOÈEVARJA
52. Trajanje 2,57
Kompozitor BOJAN ADAMIÈ
Naziv originala KUÆA U PREDGRAÐU
Ansambl original PLESNI ORKESTAR RTV LJUBLJANA
Dirigent BOJAN ADAMIÈ
53. Trajanje 3,03
Kompozitor MILUTIN VANDEKAR
Naziv originala VOLIM KIŠU (OPATIJA 1962.)
Ansambl original ZABAVNI ORKESTAR RTV LJUBLJANA
Dirigent BOJAN ADAMIÈ
Izvoðaèi KVARTET 4 M
54. Trajanje 2,58
Kompozitor ALEKSANDAR DAMBAZOV
Naziv originala LJUBAV I MOTOR (OPATIJA 1962.)
Ansambl original ZABAVNI ORKESTAR RTV LJUBLJANA
Dirigent BOJAN ADAMIÈ
Izvoðaèi KVARTET 4M
55. Trajanje 2,36
Kompozitor MARIO BOGLIUNI
Naziv originala PRODAVC NOVINA (OPATIJA 1960.)
Ansambl original ZABAVNI ORKESTAR RTV LJUBLJANA
Dirigent BOJAN ADAMIÈ
Izvoðaèi MARKO NOVOSEL
56. Trajanje 1,32
Kompozitor LJUBO KUNTARIÆ
97
Vladimir Mustajbašiæ, BOJAN ADAMIÈ U BEOGRADU
Naziv originala U NEDLJU ANE (OPATIJA 1960.)
Ansambl original ZABAVNI ORKESTAR RTV LJUBLJANA
Dirigent BOJAN ADAMIÈ
Izvoðaèi PREDRAG GOJKOVIÆ
57. Trajanje 3,10
Kompozitor MIHAJLO IVANOVIÆ
Naziv originala PRIÈA SATA
Ansambl original PLESNI ORKESTAR RTV LJUBLJANA
Dirigent BOJAN ADAMIÈ
Izvoðaèi TIHOMIR PETROVIÆ
58. Trajanje 3,42
Kompozitor JANEZ GREGORC
Naziv originala GREYHOUND (OPATIJA 1980.)
Ansambl original REVIJSKI ORKESTAR RTV LJUBLJANA
Dirigent BOJAN ADAMIÈ
Izvoðaèi MILE KOS – VN., ANDREJ ARNOLT – AS.
59. Trajanje 3,45
Kompozitor JOVICA ŠKARO
Naziv originala KATE LJUBAVI (OMLADINA 73.)
Ansambl original REVIJSKI ORKESTAR RTB + VOK. ANS.
Dirigent BOJAN ADAMIÈ
Izvoðaèi JOVICA ŠKARO
60. Trajanje 2,42
Kompozitor TOMA MANCINI
Naziv originala ZEMLJA SE VRTI (OMLADINA 73.)
Ansambl original REVIJSKI ORKESTAR RTB
Dirigent BOJAN ADAMIÈ
Izvoðaèi META MOÈNIK
61. Trajanje 2,58
Kompozitor DRAGAN MIJALKOVSKI
Naziv originala VRATI SE DOMA (OMLADINA 73.)
Ansambl original REVIJSKI ORKESTAR RTB + VOK. ANS.
Dirigent BOJAN ADAMIÈ
Izvoðaèi LENA TRAJKOVSKA
62. Trajanje 4,01
Kompozitor BOJAN ADAMIÈ
Naziv originala FLAVTIJANA (FESTIVAL OPATIJA 79.)
Ansambl original ZABAVNI ANSAMBL RTV LJUBLJANA
Dirigent BOJAN ADAMIÈ
63. Trajanje 2,25
Kompozitor BOJAN ADAMIÈ
Naziv originala NA ROÈNI POGON
Ansambl original PLESNI ORKESTAR RTV LJUBLJANA
Dirigent BOJAN ADAMIÈ
Izvoðaèi ATI SOSS, AS., SILVO ŠTINGL, PNO.
64. Trajanje 2,58
Kompozitor ZORAN CRKOVIÆ
98
BOJAN ADAMIÈ (1912–1995)
Naziv originala SLOBODNO PROLEÆE (SLOVENSKA POPEVKA 77. CELJE)
Ansambl original REVIJSKI ORKESTAR RTV LJUBLJANA
Dirigent BOJAN ADAMIÈ
Izvoðaèi ZORAN CRNKOVIÆ
65. Trajanje 3,06
Kompozitor BOJAN ADAMIÈ
Naziv originala PRVI APRIL (FESTIVAL SLOVENSKE POPEVKE 77. CELJE)
Ansambl original REVIJSKI ORKESTAR RTV LJUBLJANA, VOK.ANS. STRUNE
Dirigent BOJAN ADAMIÈ
Izvoðaèi MARJETA RAMŠAK – VOKAL
66. Trajanje 4,53
Kompozitor DUŠAN PORENTA / BOJAN ADAMIÈ
Naziv originala ŠEL POPOTNIK V DALJNI TUJI SVET
(SLOVENSKA POPEVKA 77. CELJE)
Ansambl original REVIJSKI ORKESTAR RTV LJUBLJANA
Dirigent BOJAN ADAMIÈ
Izvoðaèi SESTRI JERMAN – VOK. DUO
67. Trajanje 2,39
Kompozitor K. BOROŠ / S. RADOSAVLJEVIÆ
Naziv originala NOÆ NAŠE LJUBAVI (OMLADINA 72.)
Ansambl original REVIJSKI ORKESTAR RTB
Dirigent BOJAN ADAMIÈ
Izvoðaèi MARIJA BABIÆ
68. Trajanje 3,33
Kompozitor M. BOINOVSKI / D. ÐAKONOVSKI
Naziv originala KAI MI (OMLADINA 72.)
Ansambl original REVIJSKI ORKESTAR RTB
Dirigent BOJAN ADAMIÈ
Izvoðaèi MIROLJUB MARKOVIÆ
69. Trajanje 2,47
Kompozitor Ð. MITRAKOVIÆ / N. KALOGJERA
Naziv originala JOŠ ÆU NOÆAS ÈEKATI (OMLADINA 72.)
Ansambl original REVIJSKI ORKESTAR RTB
Dirigent BOJAN ADAMIÈ
Izvoðaèi NIKI ŠUNDIÆ
70. Trajanje 3,27
Kompozitor S. NEÆAK / AMALIJA PETROVIÆ
Naziv originala TVOJA IGRA (OMLADINA 72.)
Ansambl original REVIJSKI ORKESTAR RTB
Dirigent BOJAN ADAMIÈ
Izvoðaèi MARIJA KOVAÈ
71. Trajanje 3,42
Kompozitor V. TARABUNOV/ VOJISLAV SIMIÆ
Naziv originala VRATI SE DOMA (OMLADINA 72.)
Ansambl original REVIJSKI ORKESTAR RTB
Dirigent BOJAN ADAMIÈ
Izvoðaèi VANÈO TARABUNOV
99
Vladimir Mustajbašiæ, BOJAN ADAMIÈ U BEOGRADU
72. Trajanje 3,00
Kompozitor K. MANDUKA / S. KALOGJERA
Naziv originala IAKO SI MALA (OMLADINA 72.)
Ansambl original REVIJSKI ORKESTAR RTB
Dirigent BOJAN ADAMIÈ
Izvoðaèi ZORAN PAVKOVIÆ
73. Trajanje 4,06
Kompozitor T. DOMICELJ / T. HABE
Naziv originala MRTAV IN BEL (OMLADINA 72.)
Ansambl original REVIJSKI ORKESTAR RTB
Dirigent BOJAN ADAMIÈ
Izvoðaèi TOMA DOMICELJ
74. Trajanje 3,33
Kompozitor F. KOVAÈ / G. VARGA
Naziv originala MINDEN FOLYO (OMLADINA 72.)
Ansambl original REVIJSKI ORKESTAR RTB + VOK. ANS.
Dirigent BOJAN ADAMIÈ
Izvoðaèi LADISLAV MEZEI
75. Trajanje 3,04
Kompozitor T. BOJADIJEV / M. IVANOVIÆ
Naziv originala SPOMEN MOJ DALEÈEN (OMLADINA 72.)
Ansambl original REVIJSKI ORKESTAR RTB + VOK. ANS.
Dirigent BOJAN ADAMIÈ
Izvoðaèi VELE MATEVSKI
76. Trajanje 3,16
Kompozitor DEÈO GUR / DUŠAN VELKAVERH
Naziv originala ON JE KAZAO SUNCE (SLOVENSKA POPEVKA)
Ansambl original REVIJSKI ORKESTAR RTV LJUBLJANA, VOK. ANS. STRUNE
Dirigent BOJAN ADAMIÈ
Izvoðaèi MARJETA FALK
77. Trajanje 3,20
Kompozitor DEÈO GUR / ANDREJ BRVAR
Naziv originala TO JE OVA STVAR (SLOVENSKA POPEVKA)
Ansambl original REVIJSKI ORKESTAR RTV LJUBLJANA, VOK. ANS. STRUNE
Dirigent BOJAN ADAMIÈ
Izvoðaèi NADA GUR
78. Trajanje 3,15
Kompozitor MOJMIR SEPE / DUŠAN VELKAVERH
Naziv originala GDE SE ZAVRŠAVA OSMEH
(SLOVENSKA POPEVKA 77. CELJE)
Ansambl original REVIJSKI ORKESTAR RTV LJUBLJANA, VOK. ANS. STRUNE
Dirigent BOJAN ADAMIÈ
Izvoðaèi EDVIN FLISER
79. Trajanje 2,58
Kompozitor ZORAN GRGURIÆ
Naziv originala VRATI SE DOMA (OMLADINA 73.)
Ansambl original REVIJSKI ORKESTAR RTB + VOK. ANS.
Dirigent BOJAN ADAMIÈ
100
BOJAN ADAMIÈ (1912–1995)
Izvoðaèi SENADA KOSPIÆ
80. Trajanje 3,24
Kompozitor NENAD PAVLOVIÆ
Naziv originala PRED KRAJ NEBA (OMLADINA 73.)
Ansambl original REVIJSKI ORKESTAR RTB + VOK. ANS.
Dirigent BOJAN ADAMIÈ
Izvoðaèi NENAD I TAMARA PAVLOVIÆ – DUO
81. Trajanje 3,29
Kompozitor LADISLAV MEZEI
Naziv originala NE RECI DA JE KRAJ (OMLADINA 73.)
Ansambl original REVIJSKI ORKESTAR RTB + VOK. ANS.
Dirigent BOJAN ADAMIÈ
Izvoðaèi ZORAN MILIVOJEVIÆ
82. Trajanje 2,50
Kompozitor VLADO MILOŠ
Naziv originala TI NE ZNAŠ DOM GDE IVI ON (OMLADINA 73.)
Ansambl original REVIJSKI ORKESTAR RTB + VOK. ANS.
Dirigent BOJAN ADAMIÈ
Izvoðaèi JADRANKA STOJAKOVIÆ
83. Trajanje 2,58
Kompozitor BOIDAR VUÈUR
Naziv originala NEKAD SI BILA U MOM SRCU (OMLADINA 73.)
Ansambl original REVIJSKI ORKESTAR RTB + VOK. ANS.
Dirigent BOJAN ADAMIÈ
Izvoðaèi BRANIMIR KUZMIÆ
84. Trajanje 2,11
Kompozitor V. MARKOVIÆ - LOVRIŠ
Naziv originala LUTANJA (OMLADINA 73.)
Ansambl original REVIJSKI ORKESTAR RTB + VOK. ANS.
Dirigent BOJAN ADAMIÈ
Izvoðaèi VLADA I BAJKA – DUO
85. Trajanje 2,15
Kompozitor KOŠI HALIM
Naziv originala KROZ TUNU UMORNU JESEN (OMLADINA 73.)
Ansambl original REVIJSKI ORKESTAR RTB + VOK. ANS.
Dirigent BOJAN ADAMIÈ
Izvoðaèi RATKO KRALJEVIÆ
86. Trajanje 2,55
Kompozitor GABOR LENÐER
Naziv originala NEK SE LJUDI ÈUDE (OMLADINA 73.)
Ansambl original REVIJSKI ORKESTAR RTB + VOK. ANS.
Dirigent BOJAN ADAMIÈ
Izvoðaèi LJUBIŠA LOLIÆ
87. Trajanje 2,55
Kompozitor SRÐAN MARJANOVIÆ
Naziv originala TRAIM (OMLADINA 73.)
Ansambl original REVIJSKI ORKESTAR RTB + VOK. ANS.
101
Vladimir Mustajbašiæ, BOJAN ADAMIÈ U BEOGRADU
Dirigent BOJAN ADAMIÈ
Izvoðaèi SRÐAN MARJANOVIÆ
88. Trajanje 2,55
Kompozitor ALEKSANDAR NEÆAK
Naziv originala MOJA TAJNA
Ansambl original JAZZ ORKESTAR RTB
Dirigent BOJAN ADAMIÈ
89. Trajanje 2,47
Kompozitor BOJAN ADAMIÈ
Naziv originala PRELUDIUM
Ansambl original JAZZ ORKESTAR RTB
Dirigent BOJAN ADAMIÈ
90. Trajanje 11,49
Kompozitor SAVATIJE LJUBIÈIÆ
Naziv originala JUGOSLOVENSKA RAPSODIJA
Ansambl original SIMFONIJSKI ORKESTAR RTV LJUBLJANA
Dirigent BOJAN ADAMIÈ
91. Trajanje 28,28
Kompozitor JANEZ GREGORC
Naziv originala ICA (PREVOD)
Ansambl original SIMFONIJSKI ORKESTAR RTV LJUBLJANA
Dirigent BOJAN ADAMIÈ
Izvoðaèi SILVO STINGL – PNO., TONE JANŠA – TS. I SS.
92. Trajanje 3,38
Kompozitor CAMILLE SAINT SAENS
Naziv originala ROMANSA ZA ROG I ORKESTAR
Ansambl original SIMFONIJSKI ORKESTAR RTV LJUBLJANA
Dirigent BOJAN ADAMIÈ
Izvoðaèi JOE FALOUT - ROG
93. Trajanje 6,20
Kompozitor BOJAN ADAMIÈ
Naziv originala SLOVENSKA RAPSODIJA
Ansambl original VOJNI ORKESTAR LJUBLJANA
Dirigent BOJAN ADAMIÈ
94. Trajanje 1,23
Kompozitor NIKOLAJ RIMSKI - KORSAKOV
Naziv originala BUMBAROV LET
Ansambl original ORKESTAR TIHOMIRA PETROVIÆA
Dirigent BOJAN ADAMIÈ
95. Trajanje 28,28
Kompozitor FRANZ SCHUBERT
Naziv originala SERENADA
Ansambl original ORKESTAR TIHOMIRA PETROVIÆA
Dirigent BOJAN ADAMIÈ
Izvoðaèi ÐURÐEVKA ÈAKAREVIÆ – MECOSOPRAN
96. Trajanje 1,50
102
BOJAN ADAMIÈ (1912–1995)
Kompozitor POLAKIN
Naziv originala KANARINAC
Ansambl original ORKESTAR TIHOMIRA PETROVIÆA
Dirigent BOJAN ADAMIÈ
Izvoðaèi SLAVOLJUB KOVANDIÆ - VIOLINA
103
Vladimir Mustajbašiæ, BOJAN ADAMIÈ U BEOGRADU
Prilog 2. RADIO BEOGRAD – FONOTEKA
KOMPOZICIJE BOJANA ADAMIÈA
1. Trajanje 2,17
Kompozitor BOJAN ADAMIÈ
Naziv originala MOJIM PRIJATELJIMA U SKOPLJU
Ansambl original PLESNI ORKESTAR RTV SKOPLJE
Dirigent ALEKSANDAR DAMBAZOV
2. Trajanje 3,23
Kompozitor BOJAN ADAMIÈ
Naziv originala DIVLJE SUZE, BEOGRADSKO PROLEÆE 74.
Ansambl original REVIJSKI ORKESTAR RTB
Dirigent ILIJA GENIÆ
Izvoðaèi RADOJKA ŠVERKO
3. Trajanje 2,59
Kompozitor BOJAN ADAMIÈ
Naziv originala KOSTANJI
Ansambl original REVIJSKI ORKESTAR RTV LJUBLJANA
Dirigent BOJAN ADAMIÈ
Izvoðaèi OTO PESTNER
4. Trajanje 3,05
Kompozitor BOJAN ADAMIÈ
Naziv originala NAJINO POLETJE, SLOVENSKA POPEVKA 72.
Ansambl original REVIJSKI ORKESTAR RTV LJUBLJANA, VOK.ANS. STRUNE
Dirigent BOJAN ADAMIÈ
Izvoðaèi MARTINE CLEMANCEAU
5. Trajanje 3,00
Kompozitor BOJAN ADAMIÈ
Naziv originala RANO POLPODNE, OPATIJA 70.
Ansambl original ZABAVNI ORKESTAR RTV LJUBLJANA
Dirigent BOJAN ADAMIÈ
Izvoðaèi ELDA VILER
6. Trajanje 3,41
Kompozitor BOJAN ADAMIÈ
Naziv originala KANONIRSKA, FESTIVAL JNA 1969.
Ansambl original REVIJSKI ORKESTAR DOMA JNA
Dirigent BUDIMIR GAJIÆ
Izvoðaèi LADO LESKOVAR
7. Trajanje 2,25
Kompozitor BOJAN ADAMIÈ
Naziv originala VESELA SRCA
Ansambl original REVIJSKI ORKESTAR DOMA JNA
Dirigent BUDIMIR GAJIÆ
Izvoðaèi MUŠKI HOR DOMA JNA
8. Trajanje 2,40
Kompozitor BOJAN ADAMIÈ
104
BOJAN ADAMIÈ (1912–1995)
Naziv originala IZVIÐAÈI
Ansambl original DIKSILEND ANS. SRETENA STEVANOVIÆA
9. Trajanje 1,41
Kompozitor BOJAN ADAMIÈ
Naziv originala ŠPICA ZA VESELO VEÈE, TREÆA VERZIJA
Ansambl original INSTRUMENTALNI ANSAMBL
Izvoðaèi GRUPA GLUMACA
10. Trajanje 4,48
Kompozitor BOJAN ADAMIÈ
Naziv originala MELODIJA
Ansambl original JAZZ ORKESTAR RTB, SOLISTIÈKA GRUPA
Dirigent VOJISLAV SIMIÆ
11. Trajanje 2,09
Kompozitor BOJAN ADAMIÈ
Naziv originala PRELUDIJ V
Ansambl original JAZZ ORKESTAR RTB
Dirigent BOJAN ADAMIÈ
12. Trajanje 2,37
Kompozitor BOJAN ADAMIÈ
Naziv originala DALEKA STARA ÈENJA, PESMA IZ FILMA LJUBAV I MODA
Ansambl original ZABAVNI ORKESTAR RTV LJUBLJANA
Dirigent BOJAN ADAMIÈ
Izvoðaèi LOLA NOVAKOVIÆ, IVO ROBIÆ
13. Trajanje 3,38
Kompozitor BOJAN ADAMIÈ
Naziv originala SPOMENAK
Ansambl original REVIJSKI ORKESTAR DOMA JNA
Dirigent BUDIMIR GAJIÆ
Izvoðaèi IVAN MILIÆ – VOKAL
14. Trajanje 3,38
Kompozitor BOJAN ADAMIÈ
Naziv originala LIPOVA RUMBA
Ansambl original REVIJSKI ORKESTAR RTV LJUBLJANA
Dirigent MARIO RIJAVEC
Izvoðaèi SIMEON GUGULOVSKI - VOKAL
15. Trajanje 3,25
Kompozitor BOJAN ADAMIÈ
Naziv originala IMIRZADA
Ansambl original REVIJSKI ORKESTAR RTV LJUBLJANA
Dirigent BOJAN ADAMIÈ
Izvoðaèi GABY NIVAK - VOKAL
16. Trajanje 2,57
Kompozitor BOJAN ADAMIÈ
Naziv originala NE OKREÆI SE SINE – MUZIKA IZ FILMA
Ansambl original REVIJSKI ORKESTAR RTV LJUBLJANA
Dirigent BOJAN ADAMIÈ
Izvoðaèi MOJMIR SEPE, TP., URBAN KODER, TP.
105
Vladimir Mustajbašiæ, BOJAN ADAMIÈ U BEOGRADU
17. Trajanje 2,35
Kompozitor BOJAN ADAMIÈ
Naziv originala KAKO JE BILO LEPO
Ansambl original ANSAMBL BOJANA ADAMIÈA
18. Trajanje 5,03
Kompozitor BOJAN ADAMIÈ
Naziv originala KUÆA U PREDGRAÐU
Ansambl original PLESNI ORKESTAR RTV LJUBLJANA
Dirigent BOJAN ADAMIÈ
19. Trajanje 3,12
Kompozitor BOJAN ADAMIÈ
Naziv originala BANI, BANI
Ansambl original PLESNI ORKESTAR RTV LJUBLJANA
Dirigent JOE PRIVŠEK
20. Trajanje 2,05
Kompozitor BOJAN ADAMIÈ
Naziv originala ŠPICA ZA VESELO VEÈE
Ansambl original INSTRUMENTALNI ANSAMBL
Izvoðaèi GRUPA GLUMACA
21. Trajanje 4,01
Kompozitor BOJAN ADAMIÈ
Naziv originala FLAVTIJANA (FESTIVAL OPATIJA 79.)
Ansambl original ZABAVNI ANSAMBL RTV LJUBLJANA
Dirigent BOJAN ADAMIÈ
22. Trajanje 2,25
Kompozitor BOJAN ADAMIÈ
Naziv originala NA ROÈNI POGON
Ansambl original PLESNI ORKESTAR RTV LJUBLJANA
Dirigent BOJAN ADAMIÈ
Izvoðaèi ATI SOSS, AS., SILVO ŠTINGL, PNO.
23. Trajanje 3,30
Kompozitor BOJAN ADAMIÈ
Naziv originala PROLEÆU U ZAGRLJAJ (FESTIVAL SLOVENSKE POPEVKE)
Ansambl original REVIJSKI ORKESTAR RTV LJUBLJANA
Dirigent ATI SOSS
Izvoðaèi VOKALNI KVARTET ULTRA
24. Trajanje 3,06
Kompozitor BOJAN ADAMIÈ / ELZA BUDAU
Naziv originala PRVI APRIL (FESTIVAL SLOVENSKE POPEVKE 77. CELJE)
Ansambl original REVIJSKI ORKESTAR RTV LJUBLJANA, VOK.ANS. STRUNE
Dirigent BOJAN ADAMIÈ
Izvoðaèi MARJETA RAMŠAK - VOKAL
25. Trajanje 3,35
Kompozitor BOJAN ADAMIÈ
Naziv originala SENTIMENTALNOST V ES
Ansambl original PLESNI ORKESTAR RTV LJUBLJANA
Dirigent JOE PRIVŠEK
106
BOJAN ADAMIÈ (1912–1995)
Izvoðaèi ATI SOSS SS., SILVO ŠTINGL, PNO.
26. Trajanje 3,10
Kompozitor BOJAN ADAMIÈ
Naziv originala VEÈER
Ansambl original ZABAVNI ORKESTAR RTV LJUBLJANA
Dirigent MARIO RIJAVEC
Izvoðaèi SONJA BERCE – VOKAL
27.Trajanje 2,37
Kompozitor BOJAN ADAMIÈ
Naziv originala LE V KUP UBOGA GMAJNA
Ansambl original MEŠOVITI HOR I SIMFONIJSKI ORKESTAR U.A. JNA
Dirigent BUDIMIR GAJIÆ
Izvoðaèi MIROSLAV ÈANGALOVIÆ – BAS
28. Trajanje 3,47
Kompozitor BOJAN ADAMIÈ
Naziv originala FIÆFIRIÆ, POLKA ZA PIKOLO I ORKESTAR
Ansambl original VOJNI ORKESTAR LJUBLJANA
Dirigent PAVLE BRZULJA
Izvoðaèi PETRE NAUMOVSKI – PIKOLO
29. Trajanje 2,25
Kompozitor BOJAN ADAMIÈ
Naziv originala CIK-CAK, POLKA ZA KSILOFON I ORKESTAR
Ansambl original VOJNI ORKESTAR LJUBLJANA
Dirigent PAVLE BRZULJA
Izvoðaèi RAJKO STOJKOVIÆ – KSILOFON
30. Trajanje 2,42
Kompozitor BOJAN ADAMIÈ
Naziv originala TRATATA - KORAÈNICA
Ansambl original REPREZENTATIVNI ORKESTAR JNA
Dirigent FRANC KLINAR
Izvoðaèi HOR PITOMACA VOJNE MUZIÈKE ŠKOLE
31. Trajanje 2,19
Kompozitor BOJAN ADAMIÈ
Naziv originala PO JEZERU
Ansambl original VOJNI ORKESTAR LJUBLJANA
Dirigent PAVLE BRZULJA
Izvoðaèi ANTON GRÈAR – TRUBA
32. Trajanje 6,20
Kompozitor BOJAN ADAMIÈ
Naziv originala SLOVENSKA RAPSODIJA
Ansambl original VOJNI ORKESTAR LJUBLJANA
Dirigent BOJAN ADAMIÈ
33. Trajanje 8,20
Kompozitor BOJAN ADAMIÈ
Naziv originala TITOV NAPRIJED
Ansambl original VOJNI ORKESTAR LJUBLJANA
Dirigent PAVLE BRZULJA
107
Vladimir Mustajbašiæ, BOJAN ADAMIÈ U BEOGRADU
Izvoðaèi TIHOMIR PETROVIÆ- BARITON, RECITATORI ALENKA
PIJEVEC, BERT SOTLAR
34. Trajanje 2,4
Kompozitor BOJAN ADAMIÈ /Vilim Markoviæ
Naziv originala TRATATA, ZDAJ IGRA NAŠA MUZIKA
Ansambl original REPREZENTATIVNI ORKESTAR JNA
Dirigent FRANC KLINAR
35. Trajanje 2,33
Kompozitor BOJAN ADAMIÈ
Naziv originala SVRAKE (CIKLUS)
Ansambl original ZABAVNI ORKESTAR RTB
Dirigent MIRKO ŠOUC, MILICA PEŠIÆ
Izvoðaèi DEÈIJI HOR KOLIBRI
36. Trajanje 2,52
Kompozitor BOJAN ADAMIÈ
Naziv originala TEMA IZ FILMA PUKOTINA RAJA
Ansambl original ZABAVNI ORKESTAR RTV LJUBLJANA
Dirigent BOJAN ADAMIÈ
37. Trajanje 4,01
Kompozitor BOJAN ADAMIÈ
Naziv originala JESENSKA PESEM
Ansambl original ZABAVNI ORKESTAR RTV LJUBLJANA
Dirigent BOJAN ADAMIÈ
38. Trajanje 2,28
Kompozitor BOJAN ADAMIÈ
Naziv originala THE SPRINGTIME IN THE SWINGTIME
Ansambl original ZABAVNI ORKESTAR RTV LJUBLJANA
Dirigent BOJAN ADAMIÈ
39. Trajanje 2,57
Kompozitor BOJAN ADAMIÈ
Naziv originala KUÆA U PREDGRAÐU
Ansambl original PLESNI ORKESTAR RTV LJUBLJANA
Dirigent BOJAN ADAMIÈ
40. Trajanje 6,20
Kompozitor BOJAN ADAMIÈ
Naziv originala SLOVENSKA RAPSODIJA
Ansambl original VOJNI ORKESTAR LJUBLJANA
Dirigent BOJAN ADAMIÈ
108
BOJAN ADAMIÈ (1912–1995)
Vladimir Mustajbašiæ
Beograd / Srbija
BOJAN ADAMIÈ V BEOGRADU
Imel sem sreèo, da sem veèkrat sodeloval z Bojanom Adamièem. Prviè leta 1966, ko sem
kot mlad rogist igral pod njegovim vodstvom pri simfoniènem oziroma revijskem orkestru
Umetniškega ansambla JLA po Sloveniji, na festivalih vojaških parad in pesmi, snemanjih
v studiu Radia Beograd in nazadnje leta 1975, ko je obiskal Reprezentativni orkester
Garde JLA, ki je takrat deloval pod vodstvom maestra, podpolkovnika Franca Klinarja.
O bivanju in delovanju Bojana Adamièa v Beogradu sem govoril z ljudmi, s katerimi je
maestro Adamiè najveèkrat sodeloval, in sicer z upokojenim polkovnikom, zadolenim za
glasbene dejavnosti v JLA, Budimirjem Gajiæem, nekdanjim dirigentom Umetniškega
ansambla JLA, skladateljem Emilom Glavnikom, nekdanjim glasbenikom v orkestru
Garde in èlanom Umetniškega ansambla JLA ter z maestrom Vojislavom »Bubišem«
Simièem, nekdanjim dirigentom jazz orkestra RTV Beograd. Podatke, povezane z
Bojanom Adamièem sem iskal tudi na SOKOJ-u, nasledniku SAKOJ-a (Zveza
skladateljev Jugoslavije) in v Društvu skladateljev Srbije, vendar na alost ustrezne
dokumentacije, ki bi osvetlila delovanje B. Adamièa v Beogradu, ne hranijo. V Nacionalni
knjinici Srbije sem uspel najti nekaj podatkov v Biltenu zdruenja skladateljev
Jugoslavije (1970–1975), v èasopisu Zvuk (št. 2 iz leta 1973) in v Ilustrirani vojni reviji
FRONT (letnik 1965 in 1966). Zahvaljujoè naklonjenosti direktorja Radia Beograd
Dušana Raduloviæa in njegovih sodelavcev sem dobil informacije o posnetkih skladb pod
dirigentskim vodstvom Bojana Adamièa, ki se hranijo v glasbeni knjinici oziroma
fonoteki beograjskega radia. Najveè podatkov je bilo mogoèe dobiti v dokumentaciji
Umetniškega ansambla JLA v Arhivu glasbenega oddelka DSNO, ki se nahaja v
vojaškem arhivu v Beogradu.
Zahvaljujem se Ministrstvu za obrambo Republike Srbije - Uradu za javne zadeve in
Umetniškemu ansamblu »Stanislav Binièki« za odobritev vpogleda v dokumente, ki se
nanašajo na delo Bojana Adamièa v Umetniškem ansamblu JLA in ki so še vedno pod
zašèito Zakona o arhivih Republike Srbije. Posebno bi se rad zahvalil naèelniku
Umetniškega ansambla »Stanislav Binièki«, podpolkovniku Stanislavu Stojiljkoviæu in
naèelniku Vojaškega arhiva v Beogradu, polkovniku Miloradu Sekuloviæu in njihovim
sodelavcem, ki so pokazali zanimanje za projekt o Bojanu Adamièu in mi nudili pomoè pri
delu. Iz dostopnih podatkov je razvidno, da je bil Bojan Adamiè v èasu bivanja v
Beogradu aktiven na veè podroèjih. Deloval je kot:
– èlan upravnega odbora in podpredsednik Zveze skladateljev Jugoslavije;
– èlan irije, araner in dirigent Festivala mladih v Subotici;
– skladatelj glasbe za filme srbskih reiserjev;
– svetovalec Glasbenega oddelka SSNO;
– gostujoèi dirigent revijskega orkestra in mešanega zbora Umetniškega
ansambla JLA in
– skladatelj in araner glasbe za revijske orkestre Umetniškega ansambla JLA, za
vojaške pihalne orkestre in vojaške zabavne orkestre.
109
Vladimir Mustajbašiæ, BOJAN ADAMIÈ V BEOGRADU
Bojan Adamiè je bil èlan Zveze skladateljev Jugoslavije od njene ustanovitve leta 1947,
èlan Upravnega odbora in podpredsednik pa je bil leta 1973. Vizitko s to funkcijo mi je dal
med obiskom Reprezentativnega orkestra Garde, v katerem sem bil takrat prvi solo rogist
in obèasni dirigent. Spomnim se, da je imel na razpolago sobo v èetrtem nadstropju stavbe
SAKOJ-a v Mišarski ulici v Beogradu.
V Biltenih Zveze skladateljev Jugoslavije iz leta 1971 (urednica Marija Koren) je
Bojan Adamiè omenjen kot udeleenec simpozija o jugoslovanski glasbi na temo "Poloaj
skladatelja in njegovega umetniškega dela" (potekal je v Zlatiboru aprila 1971). Referenti
na temo "O organizacijskih problemih današnje jugoslovanske glasbe" so bili Boris
Ulrich, Ivo Vuljeviæ in Bojan Adamiè (popularna glasba). Na VI. kongresu SAKOJ-a, ki
je potekal septembra 1971 v Prnu, Èrna gora, je Adamiè predsedoval popoldanskemu
zasedanju prvega dne kongresa.
Zanimive so Adamièeve navedbe, zabeleene v drugi številki èasopisa Zvuk iz leta
1973, kjer se svojemu bivšemu profesorju Slavku Ostercu zahvaljuje za tolerantnost in
priznavanje vrednot vsaki vrsti glasbe, ob tem pa poudarja, da vsak skladatelj ustvarja
glasbo po meri svojega okolja. Opozoril je tudi na razvoj jazza in popularne glasbe, pri
èemer je izpostavil svoja opaanja, da ustvarjalci išèejo nove, bolj moderne poti, kar jih
oddaljuje od širšega obèinstva, kateremu je najprivlaènejša tradicija, ki pa se poèasi
spreminja. Opozoril je tudi na to, da odgovorne institucije ne skrbijo dovolj za oblikovanje
okusa najširše publike, še posebej mladih, pri katerih so po njegovem mnenju
najuspešnejši "poslovnei", ki so nacionalni duh ulovili v svoje mree. Posebej je
poudaril, da izvajalci "zabavne glasbe" pri nas redko prejmejo drubena priznanja.
Da, to je bil èas, ko se je vsa glasba, ki ni bila simfonièna ali operna, obravnavala kot
manj vredna.
Vendar pa je treba omeniti, da je Zdruenje skladateljev Jugoslavije v Adamièevem
èasu bistveno pripomoglo k ustvarjanju kakovostne popularne glasbe, med drugim s tem,
ko je doloèilo kompetentno strokovno irijo za Festival mladih v Subotici. Poleg
Vojislava Simiæa, Dragiša Dukiæa, Aleksandra Koraæa, ivka Dimitrijeviæa, Stevana
Radosavljeviæa, Vanje Lisak, Miroslava Antiæa in drugih znanih glasbenikov in pesnikov
je sodeloval tudi Bojan Adamiè, ki je bil èlan in predsednik irije festivala od leta 1962 do
1974. Angairan je bil tudi kot araner, vendar so v dokumentaciji festivala v Subotici
zabeleene samo nekatere pesmi: za leto 1964 Prvi školski dan (Svetozar Radiæ) in Tiha
luna, leta 1972 Pastirica (Jovica Škoro), leta 1973 pa Tri enske (Marko Brecelj) in Kara
Te Gozlum (Husein Kazas). Vse pesmi iz festivala iz leta 1971, 1972 in 1973 je Bojan
Adamiè posnel z Velikim zabavnim (revijskim) orkestrom RTV Beograd, o èemer je na
voljo podrobna dokumentacija, ohranjeni pa so tudi posnetki v glasbeni knjinici Radia
Beograd.
Kot se spominja Vojislav Simiæ, ki je bil z Adamièem na festivalu v Subotici veèkrat v
strokovni iriji, je na enega izmed nateèajev prispelo kar 560 skladb. Èeprav je bila veèina
amaterskih, je Bojan Adamiè zahteval, da jih pozorno pregledajo in zaigrajo, da ne bi
spregledali kakšnega zanimivega refrena. Nekoè je Adamiè na kosilu na domu Vojislava
Simiæa v Beogradu svojemu kolegu in borcu za promocijo jazzovske in popularne glasbe
izrazil mnenje, da vsi, ki se elijo resno ukvarjati s tem poslom, ne morejo obedovati in
spati "na uro", temveè takrat, ko jim glasba to dopušèa. Simiæ se spominja, da je Bojan spal
po dve uri in kljub temu e zgodaj zjutraj nadaljeval z delom. Prav tako se spominja
110
BOJAN ADAMIÈ (1912–1995)
Adamièeve hitre vonje v njegovem Alfa Romeu Giulia, ko se mu je hrbet kar prilepil na
sede. Mimogrede, tako sem se poèutil tudi sam, ko me je Bojan Adamiè skupaj z dvema
kolegoma iz Umetniškega ansambla JLA leta 1966 vozil od Kranja do Ljubljane.
V fonoteki Radia Beograd obstaja 96 posnetkov z Bojanom Adamièem kot
dirigentom. Od tega jih je 44 posnetih v studiih v Ljubljani v razliènih zasedbah, kot so
simfonièni, plesni, zabavni, revijski in jazz orkester RTV Ljubljana in ljubljanski Vojaški
orkester, 52 posnetkov pa je nastalo v studiih Radia Beograd, in sicer z zabavnimi,
plesnimi, revijskimi in jazz orkestri RTV Beograd, z revijskim orkestrom in zborom
Umetniškega ansambla JLA, Reprezentativnim (pihalnim) orkestrom JLA in z orkestrom
Tihomira Petroviæa. (Priloga 1). Adamiè je z ansambli JLA pogosto sodeloval, z njimi
snemal ali jim dirigiral. Na arhiviranih posnetkih je kar štirideset krat zabeleen kot avtor.
Eden od posnetkov je nastal v Skopju (dirigent Aleksandar Dambazov), 22 jih je iz
ljubljanskega studia (dirigenti: Bojan Adamiè, Mario Rijavec, Joe Privšek, Ati Soss in
Pavle Brzulja) in 17 iz Beograda (dirigenti: Ilija Geniæ, Budimir Gajiæ, Vojislav Simiæ,
Franc Klinar, Mirko Šouc in Milica Pešiæ). (Priloga 2).
Kot skladatelja filmske glasbe, ki je vsakemu filmu dodal izrazito glasbeno
prepoznavnost, je bil Adamiè iskan med številnimi reiserji, vkljuèno pri tistih, ki so
delovali v Srbiji. V katalogu DVD Narodne knjinice Srbije so navedeni naslednji filmi:
leta 1958:
1. „Crni biseri“ – reiser Toma Janjiæ, scenarij Jug Grizelj;
2. „Èetiri kilometra na sat“ – reiser Velimir Bata Stojakoviæ, scenarij Ratko
Ðuroviæ;
3. „Te noæi“ – reiser Jovan ivanoviæ, scenarij Miroslav Subotièki;
leta 1960:
4. „Ljubav i moda“ - soavtorji glasbe Bojan Adamiè in Darko Kraljiæ, reiser
Ljubomir Radièeviæ, scenarij Nenad Jovièiæ;
5. „Bolje je umeti“ - scenarij in reija Vojislav Nanoviæ:
leta 1961:
6. „Karolina rijeèka“ - reiser Vladimir Pogaèiæ, scenarij Zvonimir Berkoviæ;
7. „Prvi graðanin male varoši“ - scenarij in reija Mladen "Puriša" Ðorðeviæ;
leta 1963:
8. „Operacija Ticijan“ - reiser Radoš Novakoviæ, scenarij Vlastimir Radovanoviæ;
leta 1964:
9. „Slubeni poloaj“ - scenarij in reija Fadil Hadiæ;
leta 1967:
10. „Diverzanti“ - reiser Hajrudin Krvavac, scenarij Hajrudin Krvavac in Vlastimir
Radovanoviæ;
11. „Bokseri idu u raj" - reiser Branko Æeloviæ, scenarij Slobodan Markoviæ;
111
Vladimir Mustajbašiæ, BOJAN ADAMIÈ V BEOGRADU
leta 1968:
12. „Bekstvo“ - reiser Radoš Novakoviæ, scenarij Oskar Davièo in Radoš
Novakoviæ;
13. „Brat doktora Homera“ - reiser ika Mitroviæ, scenarij Vanja Bjenjaš;
leta 1976:
14. „Devojaèki most“ - reiser Miomir Stamenkoviæ, scenarij Petar Duloviæ.
Adamièeva glasba je v vsakem filmu nekaj posebnega. Ni zgolj zvoèna ilustracija, temveè
tudi oris znaèaja posameznih osebnosti in dramskega dela v celoti.
e v èasu NOB je Bojan Adamiè za vojaške godbe oziroma orkestre araniral in
skladal »s pridihom jazza« ter dosegel zvok, ki je bil drugaèen od takrat obièajnega za
pihalne sestave. V spominih Bojana Adamièa (glej v: Glasba in glasbeniki v NOB,
Beograd 1982) je zabeleeno, kako je bila glasba pihalnega sestava IX. korpusa JLA na
mednarodnem festivalu vojnih orkestrov v Trstu leta 1945, na katerem sta sodelovala tudi
ameriški in britanski orkester, ocenjena kot najboljša, ker je Bojan Adamiè koraènico
priredil za igranje in za petje.
Nekoè mi je pripovedoval zgodbo, kako je po koncu 2. svetovne vojne nastopal z jazz
orkestrom v nekem hotelu ob Blejskem jezeru. V dvorani naj bi za eno od miz sedela
skupina opitih oficirjev, od katerih je imel najstarejši èin poroènika. Èlani omizja so proti
orkestru in dirigentu klicali glasne opazke, kako so se oni borili in osvobajali dravo,
glasbeniki pa da so medtem samo igrali, morda celo sovraniku. V odmoru je Bojan
Adamiè odšel v sobo in oblekel svojo partizansko bluzo, s èinom kapetana. Ko se je
pojavil v dvorani in se priblial glasnim in opitim oficirjem, so le-ti v hipu stali »mirno«.
»Ne vem, kaj ste bili pred vojno ali kaj ste delali«, jim je rekel Adamiè, »glasbeniki, ki jih
poslušate, so bili glasbeniki tudi pred vojno, v NOB pa so bili ilegalci, komandirji in
komisarji. Zato poslušajte ali odidite!« In so ostali. Eden izmed njih je bil kasneje na
visokem poloaju JLA in je zagotovil pomembno podporo razvoju vojnih orkestrov in
glasbene kulture v JLA.
Ob koncu petdesetih let 20. stoletja je prišlo v Jugoslaviji do politiènega, vojaškega,
gospodarskega in kulturnega odpiranja proti zahodu. Prvi glasbeni barvni film, prikazan v
Jugoslaviji, imenovan Water Ball, je poleg odliène Esther Williams vseboval privlaèno
glasbo velikega jazz ansambla z nepozabnim trobentaèem Harryjem Jamesom. V
šestdesetih letih so v Jugoslaviji gostovali Oscar Peterson, Louis Armstrong, Woody
Herman in drugi velikani jazza.
Vojislavu Simiæu in Bojanu Adamièu se pripisuje anekdota, kako sta Josipa Broza Tita
na zaèetku 50. let na nekem slavnostnem sprejemu, na katerem je nastopil jazz orkester,
vprašala o tem, èe je res, da ne mara jazza. Menda je odgovoril, da nasprotno, saj da ima
celo plošèe Glenna Millerja in drugih velikanov jazza. Seveda so potem drugi voditelji
govorili podobno. Res je, da se je v 50. letih priljubljenost zabavne glasbe in jazza
poveèevala. Veliki jazz orkestri so delovali pri radijskih postajah v Beogradu, Zagrebu,
Ljubljani in Sarajevu, številni pa so bili ustanovljeni tudi v manjših mestih,
kulturnih-umetniških društvih in v okviru vojaških orkestrov.
Leta 1961 je Josipa Broza Tita na velikem potovanju v zahodno in severno Afriko
(Gano, Liberijo, Gvinejo, Maroko, Tunizijo in Egipt) na ladji "Galeb" spremljal tudi
112
BOJAN ADAMIÈ (1912–1995)
Orkester Garde. Pihalnim in salonskim orkestrom je dirigiral podpolkovnik Gvido
Uèakar, velikim zabavnim (jazz orkestrom) pa podporoènik Budimir Gajiæ. Najveèji
uspeh je bil doseen prav z jazz orkestrom, kar naj bi bila po besedah upokojenega
polkovnika in naèelnika Glasbene slube JLA Budimirja Gajiæa zasluga Bojana Adamièa
in Vojislava Simiæa, ki sta bila ansamblu odlièna svetovalca. Na splošno je prevladovala
ocena, da je treba glasbeno kulturo v vojski izboljšati in jo pribliati takratnim zahtevam in
prièakovanjem vojakov, èastnikov in dravljanov, zato so v poznih petdesetih letih v
skoraj vseh enotah ustanavljali majhne zabavne orkestre. Vpeljana je bila praksa, da so
èlani vojaških orkestrov (ki jih je bilo manj) glasbeniki igrali tudi v majhnih in velikih
zabavnih (jazz) orkestrih. Za tovrstno prakso so obièajno angairani strokovnjake in tako
je npr. orkestru v Ljubljani pomagal Bojan Adamiè, v Zagrebu Miljenko Prohaska, v
Beogradu Vojislav Simiæ in Milan Kotliæ ...
Da bi spodbudili nove oblike glasbenega poustvarjanja, ki so pri starejših glasbenikih
in nekaterih poslušalcih še vedno naletele na neodobravanje, so zaèeli organizirati
tekmovanja vojaških zabavnih orkestrov ter festivale vojaških pesmi in koraènic. Prvo
tekmovanje vojaških orkestrov je potekalo leta 1962 v dvorani Doma sindikatov Beograd.
Na drugem tekmovanju leta 1963 v Zagrebu je bil najboljši zabavni orkester iz Ljubljane,
ki mu je z nasveti in aranmaji pomagal Bojan Adamiè, kakor je zapisano tudi v letnem
poroèilu Glasbenega oddelka DSNO za leto 1963. Na tem festivalu je prviè nastopil tudi
Revijski orkester Umetniškega ansambla Doma JLA v Beogradu. Tretji festivalu je
potekal leta 1964 v Ljubljani, naslednji (1965) pa v Skopju. Od leta 1966 so ti festivali
potekali v Beogradu. Mali zabavni orkestri so bili zaradi pomanjkanja osebja postopoma
ukinjeni, kar pa ni vplivalo na porast in pomen velikih vojaških orkestrov. Tako se je od
leta 1969 zaèel odvijati Festival vojaških pihalnik orkestrov v Sarajevu, ki je kasneje
prerastel v mednarodni dogodek. Do leta 1975, ko je bil na alost ukinjen, so na njem
poleg jugoslovanskih vojaških orkestrov sodelovali podobni ansambli iz Velike Britanije,
Francije, ZDA, Sovjetske zveze, Romunije, Madarske, Nemške demokratiène republike,
Libije, Poljske, Kube, Mehike, Alirije, Egipta, Iraka in Irana.
Na prvem sarajevskem festivalu je bila na tamkajšnjem stadionu "Kovaèi" izvedena
simfonièna pesnitev Bojana Adamièa 4. julij. Pri izvedbi so sodelovali vsi jugoslovanski
vojaški orkestri. Med udeleenci festivala je bilo okoli 500 glasbenikov in oddelek
mitraljezcev. Dirigent je bil naèelnik glasbenega oddelka DSNO polkovnik Vinko Savnik.
Zanimivo je, da je Adamiè takrat kot prvi v Jugoslaviji v sestavu pihalnega orkestra
uporabil aleatoriko, in sicer kot doivljanje kaosa bitke.
Budimir Gajiæ pravi, da je vsak Adamièev postanek v Beogradu izkoristil za "krajo"
njegovega znanja oziroma spoznavanje stila in metodike pri delu z jazzovskim in
revijskim orkestrom ter spretnosti skladanja in araniranja zabavne in jazz glasbe. Gajiæ
dodaja, da povzemanje Adamièevih prijemov ni bilo teko, saj je Bojan velikodušno
razdajal svoje znanje in izkušnje.
V šestdesetih letih je prišlo do otoplitev odnosov z dravami Varšavskega pakta.
Vojaški orkestri in umetniški ansambli Bolgarije, Poljske, Èeškoslovaške, Nemške
demokratiène republike, Romunije, Madarske in Sovjetske zveze so gostovali v
Jugoslaviji, medtem ko je imel povratna gostovanja v teh dravah in na Švedskem
Umetniški ansambel JLA s simfoniènim/revijskim orkestrom, mešanim zborom ter
instrumentalnimi in vokalnimi solisti. V prvem delu programa so bile obièajno skladbe
113
Vladimir Mustajbašiæ, BOJAN ADAMIÈ V BEOGRADU
resnejšega znaèaja skladateljev Stevana Mokranjca, Jakova Gotovca, Oscarja Danona,
Dušana Radiæa, Josipa Slavenskega, Borisa Papandopula, Todora Skalovskega in Rudolfa
Bruèija, v katerih so sodelovali tudi dramski in vokalni umetniki, kot so bili Mira Stupica,
Jovan Milièeviæ, Julijana Anastasijeviæ in solistka zbora Miska Šæepanoviæ. Veèinoma sta
dirigirala Franc Klinar in Mladen Jagušt (v ZSSR Angel Šurev). V drugem, revijskem delu
pa so izvajali vojaške pesmi ter priredbe ljudskih pesmi in plesov. Drugi del je vsebinsko
in metodièno pripravil Bojan Adamiè, ki je na treh turnejah - na Poljskem (25. maj–12.
junij 1965), Madarskem (april 1966) in v Romuniji (maj 1966) tudi dirigiral. Sicer je za ta
del programa pripravil tudi Budimira Gajiæa, ki je dirigiral na ostalih gostovanjih. V
okviru turneje po Jugoslaviji je z nastopi v veè mestih v Sloveniji, na Hrvaškem, v
Makedoniji in na Kosovem na popoldanskih koncertih za vojake in mladino dirigiral
Budimir Gajiæ, za èastnike in mešèane pa v veèernih urah Bojan Adamiè. Na turneji po
Sloveniji leta 1966 - v Postojni, Ljubljani (televizijski prenos v ivo), Kranju, Tolminu,
Ajdovšèini in v Vipavi so bile na programu naslednje skladbe:
Milan Subota / B.Adamiè: NA DLANU NEBA;
Bojan Adamiè: KIŠA PADA NEVEN VENE, suita
Mario Nardelli: PESMA MORNARA U NOÆI;
Josip Škorjanec: VOJNIÈKA BALADA;
Ðorðe Karaklajiæ / B.Adamiè: MAKEDONSKO ORO;
J. Horvat: PESMA BUDIMPEŠTE ;
Rodzik / B.Adamiè: OLNIERSKA PIOSENKA;
Ar. Bojan Adamiè: NA OKNU GLEJ ...
Ar. Rado Simoniti: BOLEN MI LEI
Arban / B. Adamiè: VENECIJANSKI KARNEVAL za
5 trobent in orkester
Vokalni solisti so bili Marjana Deraj, Anica Zuboviæ, Minja Subota in Nikola Karoviæ,
instrumentalni solisti pa Miodrag Mitroviæ in Ðorðe Kotlarevski - klarineta, Vladeta
Kandiæ - harmonika, trobentaèi pa Ivica Hlapèiæ, Janko Biškup, Borivoje Kovaèevski,
Miroslav Blaeviæ in (takrat vojak) Anton Grèar.
Zaradi omenjenih gostovanj so bili na sluenje vojaškega roka povabljeni takrat e
uveljavljeni instrumentalni in vokalni solisti - Arsen Dediæ, Zvonko Špišiæ, Vice Vukov,
ivan Miliæ, Ivica Krajaè, Milan (Minja) Subota, Kvartet 4 M (Miro Ungar, eljko Ruiæ,
Branko Buliæ in Branko Marušiæ), trombonist Ièo Kelemen, trobentaè Anton Grèar, jazz
pianist Vaso Beloševiæ … Med drugimi vokalnimi solisti so bili Nikola Karoviæ in Nikola
Kneeviæ (oba solista zbora Umetniškega ansambla), Vasilija Radojèiæ, Anica Zuboviæ,
Majda Sepe, Marjana Deraj, Tereza Kesovija idr.
V nadaljevanju navajam, kako je vloga Bojana Adamièa zabeleena v letnem poroèilu
Umetniškega ansambla JLA v Arhivu vojaškega oddelka DSNO od leta 1963 do 1967
(Vojaški arhiv Beograd, inv. št. 2533, v arhiv predano l. 1971):
1963:
Revijski orkester in zbor sta nastopila 10.12.1963 na II. festivalu zabavnih orkestrov JLA
v Študentskem centru v Zagrebu. Za uspeh ljubljanskega orkestra je najzaslunejši Bojan
Adamiè.
114
BOJAN ADAMIÈ (1912–1995)
1964:
3. junij - prvi koncert Revijskega orkestra Umetniškega ansambla JLA v Domu sindikatov
v Beogradu.
Na sporedu:
Ulrich Sommerlate - METROPOLIS,
Adinsell - VARŠAVSKI KONCERT - solistka Nada Vujièiæ, klavir,
KONI MAMBO,
ar. V. Simiæ - MOJ DILBERE - solistka Vasilija Radojèiæ,
Milutin Vandekar - RAPSODIJA ZA TRUBU I ORKESTAR - solist Borivoje
Kovaèevski, trobenta. Dirigent - Mladen Jagušt.
3.-10. oktober turneja po Bolgariji. Dirigenti Mladen Jagušt, Franc Klinar in Budimir
Gajiæ (pripravil Vojislav Simiæ).
20. novembra III. festival zabavnih orkestrov JLA in vojaških pesmi ter koraènic v
Ljubljani. Skladbe Bojana Adamièa in Joeta Privška je z veliki uspehom zaigral zabavni
orkester iz Ljubljane. Adamièeva skladba SPOMENAK je bila nagrajena za najboljši
aranma. Prav tako je araniral skladbe L. Leška - GLAS SA MORA, B. Kovaèièa -
ÈAKAM TE, M. Rijavca - REKA in za orkester MOST NA RECI KVAJ.
1965:
4.-20. januar gostovanje na Èeškoslovaškem - 11 koncertov pred 13.500 poslušalci v
mestih: Bratislava, Nitra, ilana, Ostrava, Plzen, Brno, Hradec Kralove, Usti na Labi,
Litomerice in Praga.
25. maj-12. junij gostovanje na Poljskem - 11. koncertov pred 31.200 poslušalci v mestih:
Varšava, Rembertovo v bliini Varšave, Lod, Wroclaw, Legnica, Opole, Zabrze,
Katovice, Krakov, Radom in Deblin
(Za to gostovanje je Bojan Adamiè araniral nekaj poljskih skladb. V uradnem
poroèilu in v èlanku Ilustrirane vojaške revije FRONT se Adamièa ne omenja kot
dirigenta, vendar je prepoznaven na fotografiji z nekega koncerta in kot se zdi, so v
poroèilih oziroma dokumentih navedena samo imena dirigentov, ki so bili v vojaški
slubi. [op. p.])
Skladbe, posnete z revijskim orkestrom in mešanim zborom - dirigent B. Adamiè:
B. Adamiè: NARODNI KOKTEL - solisti: Ivica Hlapèiæ - trobenta, Natalija Jureèiè -
flavta in Ðorðe Kotlarevski - klarinet;
B. Adamiè: KIŠA PADA NEVEN VENE - solo violina Rudolf Jagiæ;
S. Binièki / B. Adamiè: MARŠ NA DRINU;
Radzik / Adamiè: OLNIERSKA PIOSENKA (poljska narodna);
V. Avsenik / B. Adamiè: ZVEZDE PADAJU U NOÆ;
P. I. Èajkovski / B. Adamiè: ANDANTE CANTABILE;
Ar. B. Adamiè: OKA (poljska narodna);
Ar. B. Adamiè: NA OKNU GLEJ (po španski narodni);
B. Adamiè: ÈUDNI TAJ IVOT;
E. Glavnik / B. Adamiè: ARMIJA RADA;
M. Subota / B. Adamiè: NA DLANU NEBA;
B. Adamiè: MARŠ SPENTA (skitnice);
115
Vladimir Mustajbašiæ, BOJAN ADAMIÈ V BEOGRADU
B. Konovalski: MARŠ POLONJO;
B. Konovalski: LEPA NAŠA POLJSKA CELA
16.–26. november v Skopju, IV. festival zabavnih orkestrov JLA in novih vojaških pesmi.
Na zakljuènem koncertu je potekal simpozij o "Vojaških zabavnih orkestrih in pesmih,
napisanih na temo vojaškega ivljenja". V razpravi so sodelovali skladatelj Bojan
Adamiè, glasbeni urednik RTB ivko Dimitrijeviæ in polkovnik bolgarske vojske
Nikolov (ki je pohvalil festival). Poudarjeno je bilo, da so se zabavni ansambli z
namenom, da bi postali bolj kakovostni, usmerili v jazzovske skladbe. Tako so programi
postali umetniško bolj smiselni, vendar manj zanimivi za obèinstvo.
Nove pesmi na festivalu:
B. Adamiè / S. Jakševac / B. Adamiè: ÈUDAN JE TAJ IVOT - Ivica Krajaè;
A. Dambazov / S. Jociæ / B. Adamiè: MOJ DRUGI DOM - Zafir Hadimanov;
A.Vuèer / D. Britviæ / B. Adamiè: PRIÈA - Nina Spirova;
M. Šouc / A.Koraæ / B. Adamiè: TVOJI KORACI - Marjana Deraj;
A. Dambazov / J. Smiljan / B. Adamiè: USAMLJENA KARAULA - Z. Hadimanov;
B. Adamiè / B. Karakaš / B. Adamiè: IZVIÐAÈI - zbor
(zbor in orkester Umetniškega ansambla, dirigent poroènik Budimir Gajiæ)
1966:
V tem letu sta se v Beogradu v Domu sindikatov odvijali dve festivalski prireditvi.
16. decembra je potekalo zakljuèno tekmovanje vojnih pihalnih in velikih zabavnih (jazz)
orkestrov - najboljši pihalni orkester je bil pihalni orkester Ljubljana, najboljši veliki
zabavni orkester je bil orkester Sarajevo in najboljši solist Zdenko Magajne, klarinet, iz
orkestra Garda.
17. decembra se je pod nazivom "Peti festival vojaških pesmi" odvijala celoveèerna
festivalska prireditev v enem delu, sestavljena le iz vojaških pesmi in koraènic. Jedro
festivala sta bila revijski orkester in zbor Umetniškega ansambla JLA z dirigentom
Budimirjem Gajiæem. Takrat so prviè izvedli skladbo Bojana Adamièa, Aviza, ki je
postala zašèitni znak vseh kasnejših festivalov.
13.-28. april gostovanje na Madarskem, v mestih Pécs, Kaposvár, Nadkania,
Zalaegerszeg, Veszprém, Maæašveld, Budimpešta, Szekesfehervar, Kecskemét, Szeged in
Kišluntelethaza.
18. maja do 3. junija gostovanje v Romuniji, v mestih Bukarešta, Constanta, Mangalia,
Galati, Brasov, Hunedsara, Timisoara, Resita in Pitesti.
14. - 20. junij - turneja po Sloveniji, v mestih Postojna, Ljubljana, Kranj, Tolmin,
Ajdovšèina in Vipava.
27. julij do 4. avgust - turneja po Srbiji in Makedoniji, v mestih Niš, Kumanovo, Štip,
Bitolj, Prilep in Ohrid:
Isto jesen sta bili še dve turneji - po Hrvaškem, v mestih Sisak, Karlovac, Zagreb,
Varadin in Breice, po Kosovem v mestih Priština, Kosovska Mitrovica, Prizren, Pech,
Ðakovica, Lipljan, Obilic in Vucitrn.
Na novo izvedena dela v letu 1966 so bila:
116
BOJAN ADAMIÈ (1912–1995)
Ar. B. Adamiè: ÈAJ ŠUKARIJE;
E. Glavnik: SPLITE MOJ;
E. Glavnik: VOJNIÈKI ÈAÈAÈA;
Dinicu / B. Adamiè: HORA STACCATO - za trobento in orkester;
Ar. B. Adamiè: VENECIJANSKI KARNEVAL - za 5 trobent in revijski orkester;
Ar. B. Adamiè: PEVAJ GOLUBICE - za vokal in orkester
Ar. B. Adamiè: TUNA MEKSIKANKA - za vokal in orkester
Ar. B. Adamiè: POÐIMO NJETI ITO - za vokal in orkester
Ar. B. Adamiè: JEVSIA (Ciganka)
1967:
Tega leta je potekalo pet turnej; 1. - 15. junij turneja po NDR (Nemška Demokratièna
Republika), v 9 mestih 10 koncertov pred 10.450 poslušalci - Berlin, Egersdorf, Eisenach,
Erfurt, Heiligenstadt, Weißenfels, Leipzig, Volfan in Magdeburg. Solista sta bila Arsen
Dediæ in Marjana Deraj.
Turneja po Sloveniji leta 1966 je bila pripravljena e prej, o ostalih turnejah v dostopni
dokumentaciji ni podatkov. Knjiga z nastopi Umetniškega ansambla JLA, v kateri so bili
zapisani vsi nastopi s programi, izvajalci in dirigenti, je na alost izgubljena oziroma ni
znano, kje je shranjena. Prav tako ni znano, èe so ohranjene partiture Adamièevih
aranmajev skladb "Mladinskega festivala" v Subotici (posnete z Velikim zabavnim
orkestrom Radia Beograd), ohranilo se je tudi zelo malo skladb in aranmajev, izvedenih
in posnetih z Revijskim orkestrom Umetniškega ansambla JLA:
Èaj šukarije (1962, izgubljena);
Moj dilbere (1963, izgubljena);
Ne okreæi se sine (pesem iz filma, 1963, izgubljena);
Kiša pada neven vene - suita (1964, izgubljena);
Na oknu glej obrazek bled (1964, izgubljena);
Pesma o Volgi (1964, izgubljena);
Potpuri ruskih pesama (1965, izgubljena);
Igre iz istoène Srbije (1965, izgubljena);
Venecijanski karneval za 5 trobent in revijski orkester (1965, izgubljena, ohranjeno v
priredbi Josipa Cerovca za pihalni orkester);
Èuvari mira (obstaja v U.A. "Binièki", ork. material brez partiture);
Najveæa igranka na svetu - suita (se nahajajo v U.A. "Binièki", ork. material, nepopolno);
Marš na Drinu (izgubljena);
Valter (glasba iz filma, izgubljena);
Koktel (1966, se nahaja v U. A. "Binièki" v priredbi Angela Šureva za simf. ork., tudi v
Sloveniji, tudi v priredbi B. Gajiæa za pihalni orkester);
Devojke naše èete (festival, izgubljena);
Svi smo jedna armija (Branko Karakaš, (se nahaja v U. A. "Binièki");
Kanonirska (festival, izgubljena);
Mlada krila (festival, izgubljena);
Pilotov pozdrav (festival, izgubljena);
Pismo vojniku (festival, izgubljena);
Titovi mladi piloti ( festival, izgubljena);
117
Vladimir Mustajbašiæ, BOJAN ADAMIÈ V BEOGRADU
Slovo ( Emil Glavnik, festival, izgubljena);
Veèe u krugu (Andor Sabo, festival, izgubljena);
Mladim graditeljima Skoplja (festival, izgubljena);
4. Julij - simfonièna pesnitev za pihalni orkester (se nahaja v arhivu Orkestra garde v
Beogradu);
Divertimento za klarinet in orkester (ni znano, kje se nahaja);
Fièfiriè - polka za pikolo in pihalni orkester - izdaja Glasbenega oddelka DSNO, se izvaja
v Sloveniji
Tra-ta-ta - koraènica (rokopisni prepis se nahaja v orkestru Garde, se izvaja v Sloveniji),
Usamljeni trubaè - bila je na repertoarju Vojaškega orkestra Ljubljana, ni znano, ali je
ohranjena.
Bojan Adamiè je s svojim sodelovanjem z ustanovami in posamezniki v èasu bivanja v
Beogradu in Srbiji, pa tudi kasneje pustil globok peèat. Kot je navedeno e v uvodu, je iz
dostopnih podatkov razvidno, da je bil aktiven na veè podroèjih, in sicer kot:
– èlan upravnega odbora in podpredsednik Zveze skladateljev Jugoslavije;
– èlan irije, araner in dirigent Festivala mladih v Subotici;
– skladatelj glasbe za filme srbskih reiserjev;
– svetovalec Glasbenega oddelka SSNO;
– gostujoèi dirigent revijskega orkestra in mešanega zbora Umetniškega
ansambla JLA in
– kot skladatelj in araner glasbe za revijskih orkestre Umetniškega ansambla
JLA, za vojaške pihalne orkestre in vojaške zabavne orkestre.
Tisto, kar ni zapisano v dokumentih in je ohranjeno zgolj v spominih, sta predvsem
njegovo široko znanje in vsestranska sposobnost, ob tem pa skromnost in duhovitost pri
glasbenem raziskovanju, kar je vplivalo na njegovo veèno radovednost, da vidi, sliši,
spozna, zaèuti, doivi ... Njegova Haseblat kamera, ki jo je vedno nosil s seboj, je
zabeleila, tako se mi zdi, vsak trenutek njegovega ivljenja. Verjetno bodo ohranjene
fotografije in filmi še boljši prièevalci njegovega ivljenja od tukaj zapisanega.
Bilo mi je v èast poznati Bojana Adamièa.1
118
BOJAN ADAMIÈ (1912–1995)
1 Prevod Boris Pirš.
Bojan Adamiè in Belgrade
Summary
Bojan Adamiè spent an important part of his life in Belgrade, although this productive
period, mainly spanning the years from the 1960s to the 1970s, remains relatively
unknown to a wider audience, as it is mainly connected with military ensembles. As
records of their activity are kept in the Yugoslavian military archives, they are difficult to
access. The article reveals numerous details collected either from the archives or taken
from the author's experiences with the Belgrade music scene of the time, when Bojan
Adamiè was at his most active. He was a member and the vice president of the
administrative committee of the Composers Association of Yugoslavia, a member of the
jury, conductor and arranger for the Youth Festival in Subotica, a film music composer for
the film production of Serbian directors, guest conductor of the revue orchestra and of the
Mixed Choir of the Artistic Ensemble of the Yugoslav People's Army, as well as a
composer and an arranger for the military, revue, wind and entertainment orchestras. The
article delivers detailed data on archive recordings of Adamiè's own compositions, those
on which he collaborated as a conductor and that are kept in the archives of Belgrade
Radio. Adamiè collaborated most often with the Guard Orchestra and the Artistic
Ensemble of the Yugoslav People's Army, and, as a conductor, with the Jazz Orchestra of
Belgrade Radio and Television. Even today, his musical style, his approach to working
with ensembles and his all-round talent are considered to have positively encouraged
numerous musicians from the Belgrade area.2
119
Vladimir Mustajbašiæ, BOJAN ADAMIÈ V BEOGRADU
2 Prevod Aljoša Vršèaj.