GOS PODARST VO LETO XIX. ŠTEV. 520 CENA LIR 35 POST. PLAČ. V GOT. PETEK, 22. JANUARJA 1965 SPED. IN ABB. POSTALE GR. II TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38-933 Še kriza V italijanskem gospodarstvu? ^rostrano omrežje sovjetskih plinovodov Ljubljana - razstavišče jugoslovanske mode w i i-i " "" j* Tudi letos dve modni reviji Ključ je v rokah sindikalnih organizacij - Ugodnejša trgovinska bilanca Nino Lo Bello, sodelavec ameriškega lista «New York He-rald Tribune«, je za svoj list napisal iz Rima zanimivo poročilo o razvoju italijanskega gospodarstva ob vstopu v novo leto. Njegova izvajanja, ki so bila objavljena v gospodarski prilogi omenjenega lista bomo skoraj v celoti posneli za naše bralce. Ali se bo Italija dvignila in obvladala problem inflacije, piše v uvodu Nino Lo Bello, odvisi Od tega, kako krepko bo vlada nastopila v letu 1985, da bi savr-la stavke in zvišanje plač. Obeti za italijansko gospodarstvo niso v novem letu posebno ugodni. «Confindustria» (Združenje italijanskih industrij cev) meni, da ne bo mogoče najti gospodarske rešitve iz sedanje zagate brez sodelovanja delavstva. Ker ni verjetno, pravi rimski dopisnik ameriškega lista, da bi delavski sindikati upoštevali zahtevo ministrskega predsednika Mora, da bi se namreč sprijaznili s plafo-nom zvišanja delavskih plač največ za 12 odsto in tako pripomogli k zadržanju inflacije, kaže, da bo težavni gospodarski položaj prisilil predsednika Mora, da še to leto odstopi; zaradi takšnih razmer bodo Italijeni imeli še manj zaupanja v svojo vlado. VLOGA NEKOMUNISTIČNIH SINDIKATOV Marsikdo je računal, da se bodo nekomunistični delavski sindikati ločili od komunistov še to leto in ponudili pogojno sodelovanje predsedniku Moru pri pripravljanju nujnih ukrepov. Nekdo je sprožil misel, da bi poviške plač delavcem kreditirali in ta denar zanje nalagali, tako bi se ustvarjal kapital, ki ga italijansko gospodarstvo nujno potrebuje; toda s tem bi inflacija ne bila prizadeta, kajti delavstvu bi vsekakor bile povišane plače. Lira velja danes 7 odsto manj kakor lansko leto. In vendar ni mogoče rešiti gospodarskih vprašanj, ako se vrednost denarja ne ustali in to ne dovede do varčevanja oziroma nalaganja denarja v denarne zavode. VZPON INDUSTRIJE . . JE .POPUSTIL Vzpon italijanske industrije je lani popustil kot posledica upadanja proizvodnje tekstilnih tovarn ter tovarn orodnih strojev in kovinskih izdelkov. Industrijska proizvodnja je v letu 1964 napredovala za nekaj več kakor 3 odsto, medtem ko je napredek leto poprej dosegel 8,3 odsto in 10,7 odsto v letu 1962. Gradbena industriia j e nazadovala približno za 30 odsto. Vsekakor pričakujejo v prihodnjem letu izboljšanje na omenjenih industrijskih področjih. Proizvodnja italijanskih avtomobilskih tovarn ni lani dosegla pričakovanega vrhunca enega milijona vozil, ker je država lani ustavila kredite ter dvignila pristojbine za nakun avtomobilov (ti ukrepi so bili medtem razveljavljeni), da bi Zadržala domače naHm-ovar' :e t6r pripomogla k znižanju p rtič ani>iiaiq trgovinske bilance, s'kreni Morove vlade so prizadeli avtomobilske tovarne, ki so skra i.šale delovni čas svoiim nameščencem: tako je prišlo tudi do povečania brezposelnosti v drugih industrijah. POVEČAN IZVOZ Proti koncu lan=koea leta se je izvoz v Itali’0 razvijal u-sodno in tako so se ustvarili noeoji za uravnovešeni e nlačil-bilance; pridružili so se do-ti°dki iz turizma, povišale denarne pošiljke izseljencev, hkrati na tudi dohodki od uslug. Italijanski narodni bruto produkt, ki _ ic leta 1963 dosee°' 65.1 milijarde dolarjev, se je lanj dvignil za 4 odst., to ie približno za polovico v primeri z letom 1963 čeprav se ie nre-cei zboljšal položaj v kmetijstvu. OPTIMISTIČNA ZNAMENJA Najbolj optimistično znamenje na obzorju je gospodarski razvojni program (plan) 1965-1969. Gospodarski načrt za to razdobje predvideva naložbe v znesku 60 milijard dolarjev, od tega bo 53,2 milijarde iz zasebnega sektorja. Minister državnega zaklada Giovanni Pieraccini ie sporočil, da pojde 33 milijard za posredno proizvodnjo, medtem ko bo preostali znesek naložen za izvajanje socialnega programa. Sklad (blagajna) za razvoj južnih predelov (Cassa del Mezzogiomo) je hil podaljšan do leta 1980; dotacije bodo medtem časom podvojene. Ta sklad je doslej prispeval čez 3.5 milijarde dolarjev za izvršitev 240.000 raznih načrtov za dvig gospodarske in socialne ravni predelov južno od Rima in otokov, zaključuje Nino Lo Bello. UGODEN RAZVOJ ZUNANJE TRGOVINE Po uradnih podatkih se ie tudi v mesecu oktobru lanskega leta italijanska zunanja trgovina razvijala ugodno ter skoraj dosegla ravnovesje. Italija je namreč izvozila za 356 milijard, uvozila pa za 369 milijard lir blaga; izvoz uvoz je bil torej pokrit z izvozom v razmerju 99,2 odst. V primeri z izvozom istega meseca v letu 1963, so je izvoz povečal za 18,4 odst., medtem ko je uvoz nazadoval za 13,6 odst. V prvih desetih mesecih je izvoz dosegel 3.065,4 milijarde lir (17,6 odst. več kot leta 1963), medtem ko ie znašal uvoz 3.827,2 milijarde, to je 1,5 odst. manj kakor v prvih desetih mesecih letS 1963. Trgovinski primanjkljaj je konec oktobra znašal 761,8 milijarde ter je bil za 40 odst. manjši kakor v istem razdobiu prejšnjega leta. Strokovnjaki računajo, da se položaj v zadnjih dveh mesecih (novembru in decembru) ne bo bistveno spremenil, čeprav se utegne u-voz nekoliko dvigniti zaradi nabave potrebnih surovin. Po vsem tem bo celoletni primanjkljaj znašal okoli 850 milijard lir kar Domeni, da bo za čez 700 milijard manjši kakor leta 1963, ko je znašal okoli 1558 milijard lir. Računajo, da ie bila plačilna bilanca konec septembra leta 1964 aktivna za 182,2 milijarde lir, medtem ko ie primanjkljaj v istem času lanskega leta znašal 494,9 milijarde lir. Turistični promet ni bil lansko leto ugoden. Vrednost izvoženega blaga se ie dvignila tudi zaradi zvišanja cen posameznih vrst blaga, medtem ko ni mogoče glede cen uvoženega blaga zabeležiti razvoja v eni smeri. Tako npr. so se podražili surova nafta, meso in sladkor, znižala pa se je cena avtomobilov in nadomestnih delov. železa, železne in jeklene pločevine ter orodnih strojev. Leta 1963 je Italija nabavila manj koruze in manj semenskih oljnatih semen, ker je bila letina ugodna. Uvozila je okoli 469.000 olav žive goveje živine (vedno v prvih desetih mesecih leta 1963: 621 000) ter približno prav toliko svežega in zmrznjenega mesa kot prejšnje leto, toda po mnogo višjih cenah. Italija .ie pričela sama rediti več prašičev in perutnine. Napredoval je tudi izvoz živil, kar bi prišlo bolj do izraza, ko bi bile cene ustaljene. Italija je izvozila več povrinin in agrumov, trgovinska bilanca se je izboljšala zaradi upadanja uvoza avtomobilov m železarskih izdelkov, hkrati se Je povečal izvoz italijanskih avtomobilov ter je bilo na tem področju možno doseči prebitek 100 milijard lir. Minister Colombo o gospodarski politiki Minister državne zakladnice Colombo, ki mu v italijanski javnosti pripisujejo naivežii vpliv na gospodarsko politiko sedanje Morove vlade, je imel te dni v Zuerichu (na sedežu trgovinske zbornice) zanim vo predavanje o razvoju italijanskega gospodarstva v zadnjih letih. Colombo ie nravzaoraV izvai krizo prejšnje Morove vlade z znanim Pismom na predsednika vlade Mora. v katerem se je dejansko uprl gospodarski politiki, kakor so jo zahtevali socialisti ki so v koaliciji s krščanskimi demokrati tudi v drugi Morovi vladi. Colombo je tudi v Zuerichu naglasil, da je gospodarska politika vlade levega centra, kakršno so zahtevali socialisti (Colombo ni teh izrecno omenil) izzvala negativen vtis na italijanske proizvodne sloje (industrij ce). Poleg tega se ie v rokah delavcev in potrošnikov kopičilo čedalje več denar i a ki je pognal cene navzgor. To so pač inflacijski pojavi. Industrijska proizvodnost je pričela upadati, poslabšala se ie tudi plačilna bilanca, je ugotovil Colombo. Vsi ti pojavi so zahtevali protiikonjunkturno politiko. Vlada si je prizadevala, da bi ustalila vrednost denarja, ter je v ta namen pričela krčiti kredite; hkrati je bilo treba pritisniti davčni vijak ter no možnosti skrčiti izdatke v državnem proračunu. Protiko-njunktuma politika ie pokazala svoje sadove v letu 1964. V plačilni bilanci je bilo zopet doseženo ravnovesje in tudi precejšen prelit ek. To ie bil prvi_ uspeh vladne gospodarske politike. S posojilom ene mi-lijar-’e dolarjev s strani Mednarodnega denarnega sklada in criisiiic-ih bank so bila dana italijanski vladi v roke sredstva, s katerimi je lahko izvajala protikonjunkturno politiko. Vlada si ie prizadevala, da skrči denarna sredstva potrošnikov, vendar ni hotela s to politiko prizadeti delavskega sloja, pač .pa so davki zaden srednje in višje pridobitnike. Denar, ki ga je vlada 3 svojo politiko odvzela potrošnji, ie bil določen v produktivne namene in danes si vlada prizadeva, da bi dvignila proizvodnjo. Minister je naglasil, kako potrebno je varčevanje in nalaganje denarja v denarne zavode, ki naj potem služi za investicije. Ob zaključku ie Colombo poudaril, da ni mogoče dvigati delavskih plač, ako temu dvigu ne ustreza povečana proizvodnost. še bolj kakor mreža naftovodov se je v evropski Sovjetski zvezi sirita mreža naravnega plina, plinovodov. Rusi že pogosto zamenjujejo nafto s plinom in tudi že razmišljajo, kako bi tudi plin izvažali. Ugodno je, da se pri vrtinah nafte naleti skoro zmerom tudi na naravni plin. Dostikrat tečeta v Rusiji vzporedno naftovod in plinovod. Med velike naftovode in plinovode spada veliki naftovod, ki vodi direktno is Stavropola v Moskvo in ki mu precej časa dela družbo tudi plinovod. Zelo pomemben in močen je plinovod Tallin-Leningrad. Rusi nameravajo graditi tudi veliki naftovod, proti vzhodu, do Nahodke na Tihem Oceanu. Mreži naftovodov in plinovodov se dopolnjujeta in poganjata industrijske obrate posebno v Ukrajini in Povoložju. Za izgraditev obeh mrež za pogonsko kurivo so porabili Rusi velikanske količine jeklenih cevi. Znano je, koliko hude krvi so povzročile ruske trgovinske ponudbe da bi jim nekatere zahodne države dobavile potrebne jeklene cevi. Takrat je bila še ostra hladna vojna in so morali industrijci v marsikateri državi odpovedati že podpisane pogodbe za nabavo cevi. Kljub temu so Rusi prišli s svojim naftovodom prej do Bratislave in Schivedta kot pa velike zahodne petrolejske družbe iz Genove v srce Zahodne Nemčije v Karlsruhe in Ingolstadt. Konkurenca med tržaškim Devizno samofinantiranje v Jugoslaviji in francoskim naftovodom Zakaj so se zapadne družbe odločile za graditev tržaškega naftovoda Francoski tednik «L’Express» v svoji številki od 21.-27. decembra je ne samo registriral splošni francoski odpOr v tisku proti naftovodu Trst - Ingolstadt, ampak tudi odkril še nadaljnje nadrobnosti o načrtu TAL (Tram Alps Line). T.A.L. (naftovod Trst - Ingolstadt) : izza teh treh črk se odigrava ena največjih povojnih gospodarskih bitk. Na eni strani mogočna petrolejska koncentracija (Esso, Shell, Mobil - Oil in drugi velikani), na drugi strani francoska vlada. Pretekli teden se je en prizor odigral v Avstriji. Petrolejski magnat j e so obsedali avstrijsko vlado. Kaže, da so jo prepričali in dobili zase odločilno točko. Prejšnji mesec so v Haagu petrolejske mednarodne družbe uradno objavile svoj sklep, da bodo zgradile naftovod, ki bo zvezal Trst z Ingolstadtom. Dejansko pa je bil sporazum sklenjen že v Nevo Yorku ter imajo Američani večino delnic v družbi, ki so jo ustanovili, da izvrši načrt. TAL (Transalpski naftovod) bo dolg 480 km in bo njegova letna zmogljivost znašala 50 milijonov ton. Naftovod bo končan okoli 1968. Njegova zgraditev bi morala postaviti na glavo energetsko gospodarstvo Evrope. Iz francoskega tiska odseva jasno velika nevolja zaradi graditve naftovoda iz Trsta na Bavarsko (TAL) očitno iz prepričanja, da bo ta naftovod močno konkuriral naftovodu iz Lavere (pri Marseillu) čez Strassbourg in Karlsruhe do Ingolstadita, kjer se bo končal tržaški naftovod. Marsejski naftovod ima zmogljivost 30 milijonov ton. Francoski strokovnjaki menijo, da potrebe po petroleju v srednji Evropi, tako tudi v Porurju in Alzaciji-Loreni, res tako naglo naraščajo,- da bo treba poskrbeti za novo dovažanje petroleja, vendar bi bilo no njihovem mnenju bolj a rešitev, ko bi dejansko zgradili naftovodu Lavera-Strausbourg-Ingolstadt dvoinik, ki je tudi že predviden. Zato tudi gradijo v marsejskem pri- stanišču petrolejski komtiinat-FOS. Ta bo lahko sprejemal petrolejske tankerje do 100.000 ton. Dela bodo zaključena konec prihodnjega leta, a gradbeni stroški bodo dosegli 50 milijonov frankov. Spričo teh načrtov je Francoze presenetila vest o sporazumu za graditev naftovoda iz Trsta na Bavarsko, ki bo očitno konkuriral naftovodu La-vera (Marseille) - Karlsruhe (Ingolstadt). Zahodne., mednarodne družfbe so že sporočile', da ne bodo več iamčile za uporabe južnoevropskega naftovoda z izhodiščem v Marseillu, ko bo pričel delovati naftovod Trst-Ingolstadt. Sklep teh mednarodnih družb temelji bolj na političnem kot gospodarskem računu, meni francoski tisk. Računajo nam reč da bodo znašali gradbeni stroški za naftovod Trst-Ingolstadt (TAL) okoli 120 milijard lir (960 milijonov frankov, en kilometer 2 milijona frankov). Južnoevropski naftovod Mar-seille-lngolstadt je stal samo 800 milijonov frankov (101 milijardo 600 milijonov lir, po 760.000 frankov, to je 96 milijonov lir en kilometer. Ker mora naftovod TAL prekoračiti Alne in to na visokih prelazih do 2000 metrov, bo treba zgraditi 12 predorov. S finančnega vidika očitno odločitev za graditev naftovoda Trst - Ingolstadt, tako pišejo francoski listi, ni tako donosna. Toda TAL bo v rokah petrolejskih gospodarjev kot sredstvo za uspešno pritiskanje v vseh razgovorih s francoskimi oblastmi; te se ne strinjajo s petrolejskimi družbami slede nafte, glede zmogljivosti rafinerij, pa tudi ne glede evropske energetike politike snloh. Računajo, da bodo naftovod Trst-Bavarska gradili štiri do pet let. Ko bo ta nafpvoa dograjen. bo verjetno naftovod iz Marseilla opustil oreskrbo-vanje Bavarske ter se omejil na francoski notranji tre in na Porurje. Tako močna bo P° vsej verjetnosti konkurenca tržaškega naftovoda na Bavarskem. Pojasnila predsednika dr. Dragosavca Beograjski «Privredni pregled* je priobčil razgovor jugoslovanskih časnikarjev s podpredsednikom Zvezne gospodarske zbornice dr. Dušanom Dra-gosavcem glede uvajanja nekaterih sprememb v deviznem sistemu. O teh spremembah že delj časa razpravlja jugoslovanski tisk. Kakor je pojasnil dr. Dragosavac, pripravlja predlog za te spremembe v deviznem režimu Zvezna gospodarska zbornica. V glavnem je predlog že izdelan. Določena industrijska podjetja bodo lahko že to leto prešla na sistem deviznega samofinanciranja. Po novih določbah bodo takšna podjetja lahko zadržala več deviznih sredstev, ki so jih izkupila z izvozom,- ter jih uporabljala v svoje namene, kakor zlasti za nabavo reprodukcijskega blaga v tujini. Viške deviznih sredstev bi podjetja lahko prodajala. Da bi država preprečila špekulacijo s prodajo deviz ter nenormalen dvig cene deviznih sredstev, bo uveden progresivni davek na dohodek od prodanih deviznih sredstev. Višino deviznih sredstev, ki se si jih bodo industrijska podjetja lahko zadržala, bo določila skupnost. Podjetjem, ki bi se odločila za devizno samof inanciranje, bi dodelili začasen sklad sredstev in sicer kot brezobrestna posojilo. V Zvezni gospodarski zbornici so mnenja, da bi se v sistem samofinanciranja že letos lahko vključile lesna industrija, usnjarska industrija, prehrambena industrija in še nekatere druge. Tista podjetja, ki se ne odločila za vključitev v sistem samofinanciranja, bi poslovala po sedanjem sistemu. V bistvu predstavlja prehod na devizno samof inanciranj e samo izpopolnitev prakse, ki se je že uvedla s poslovnimi dogovori med Jugoslovansko banko za zunanjo trgovino in uvozniki .V smislu teh dogovorov imajo izvozniki pravico do deviznih sredstev, ki so jih pridobili z izvozom, vendar ne smejo z njimi prosto razpolagati: S to preosnovo hočejo spod buditi gospodarske organizacije. da bi povečale izvoz, hkra- ti pa bi tako ustvarili pogoje za prehod na svobodno oblikovanje cen na domačem trgu. MNOGI AMERIČANI NE VEDO ZA KITAJSKE KOMUNISTE Poseben ameriški odbor za zunanje zadeve je izvršil poizvedovanje pri Američanih glede razmer na Kitajskem. Ugotovil je, da 28 odsto Američanov sploh ne ve, da na Kitajskem vladajo komunisti; 39 odsto povprašanih oseb ni nikdar nič slišalo 6 nacionalistični Kitajski, a 20 odsto ni vedelo za državljansko vojno v Vietnamu. Med tistimi, ki so jim znane razmere na Kitajskem, se je 62 odsto zoperstavilo podeljevanju ameriške pomoči kitajskim nacionalistom; 75 odsto Američanov je za to, da ostane Amerika v Organizaciji združenih narodov tudi v primeru, ko bi se v njo včlanila komunistična Kitajska. Samo 5 odsto A-meričanov je za to, da bi se ZDA v tem primeru umaknile iz OZN. Deseti modni sejem na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, ki smo mu že zadnjič posvetili posebno poročilo, je odprl podpredsednik Zveze gospodarske zbornice dr. Dušan Dragosavac. Njegova izvajanja je poslušala številna množica iz raznih panog oblačilne in obutvene industrije. Posebno njegovo pripombo, da se vsako leto vključi v krog potrošnikov modnih artiklov okoli 200.000 novih mladih ljudi, ki se vključujejo v proizvodni proces, so številni strokovnjaki seveda vzeli na znanje z zadovoljstvom. A r-redsednik popravljalnega odbora Kamilo Marinc je v svojem govoru imel pred očmi najprej tisto maloštevilno skupinico optimističnih podjetnih ljudi, ki so se pred desetimi leti začeli ukvarjati z modnimi sejmi v Ljubljani. Leta 1965 pa ga skoraj ni količkaj pomembnega jugoslovanskega rod'etja iz tekstilne, obla mir- usniarske in obutvene ind!uF*riie, ki ne bi bilo zastopano na sejmu s svojimi izdelki. Nekaj po sistematičnem desetletnem organiziranju, nekaj po objektivnih pogojih, da so severni kraji Jugoslavije, med njimi vsa Slovenija in velik del Hrvaške, zelo visoko industrializirani ter da imajo največje povprečne dohodke v državi, ki dovoljujejo čedalje boljše oblačenje in izpolnjevanje tudi posameznih estetskih želja, je Ljubljana postala središče jugoslovanske mode. Pred vojno je bila Ljubljana središče srednjeevropskega krznarstva, zdaj pa jugoslovanske mode. Kajpada k temu pripomore tudi njena geopolitična lega med dvema zahodno-evropskima sredi-ščima: med Avstrijo z Dunajem, ki je bil nekoč središče predvojne evropske celinske mode, in Italijo, pri kateri se je njeno modno središče preselilo iz Turina v Firence in še vrglo izzivalno rokavico Parizu za prvenstvo mode na svetu. Redko kateri sejem v Jugoslaviji in seveda tudi v Sloveniji, je podvržen tako številni in ostri kritiki kakor sejem mode. Glavni očitek je tudi letos, da doslej ni bilo mogoče dobiti vseh artiklov, razstavljenih na sejmu, kasneje v trgovini. Industrijci pa odgovarjajo, da upajo, da je letos zadnje leto, ko se morajo toliko boriti za devize za nakupovanje reprodukcijskega materiala. Največ časa izgubijo, po njihovem -zatrjevanju, voditelji podjetij prav v tem finančnem prizadevanju, ko pa bi se raje bolj posvetili vzgajanju kadrov, ki bi znali streči vsem modnim okusom. še posebno pripombo obiskovalcem sejma iz Italije: Na sejmu so krasni izdelki usnjene galanterije (torbice, kovčki in drugi artikli) «Toko» iz Domžal, tovarne usnja iz Šmartnega, usnjene galanterije iz Gra-čaca, «Torbice» iz Ljubljane, usnjenih galanterij iz Visokega, Osijeka in okoli ducata drugih podjetij z usnjeno galanterijo. Obiskovalci iz Italije bodo tudi letos lahko ugotovili velik napredek pletilne industrije v Jugoslaviji, zlasti v Sloveniji. — ar — TUDI LETOS DVE MODNI REVIJI Kot že vrsto let spremljajo tudi letos sejem MODA 1965 modne revije, in sicer vsak dan do 23. januarja. Ob 16.30 je popoldanska revija, na kateri se bodo gledalcem predstavili zastopniki jugoslovanske konfekcijske industrije, lahke in težke. Na popoldanski reviji sodeluje 22 podjetij konfekcijske industrije, vrh tega pa še 15 podjetij z raznimi modnimi artikli (čevlji, dežniki, klobuki, nogavice itd.), skupno torej 37 podjetij. Na reviji nastopa 13 manekenk in 4 moški manekeni ter 2 otroka. Skupno bodo prikazali okrog 130 modelov za modno sezono 1965. V večernih urah (pričetek ob 20. uri) je prav tako v Festivalni dvorani druga modna revija, na kateri sodelujejo podjetja, ki proizvajajo metrsko blago, in sicer 28 podjetij, poleg tega pa še 15 podjetij z raznimi modnimi artikli. Na tej reviji, ki jo organizira prav tako kot popoldansko, Center za sodobno oblačenje v Ljubljani, prikazuje 13 ženskih in 2 moška manekena gledalcem modne vzorce tekstilne industrije. OZN ne more delovati brez denarja Glavna skupščina Organizacije združenih narodov, ki je proti koncu lanskega leta začasno prekinla svoje delo, se je spet sestala. Glavni tajnik U Tant je moral predstavnike včlanjenih držav zopet opozoriti, da še vedno ni rešeno vprašanje rednega plačevanja prispevkov včlanjenih držav za finančne potrebe OZN. V blagajni je še 14,6 milijona dolarjev, kar pomeni, da bo položaj v najkrajšem času postal kritičen. Za njim je povzel besedo sedanji predsednik Quaison-Sackey, ki je pravzaprav razložil gledišče afriških in azijskih držav. Po njihovem mnenju naj bi se zadeva rešila tako, da bi industrijsko razvite države prostovoljno vplačale določen znesek. Tako bi se izognili frontalnemu spopadu med Sovjetsko zvezo in Združenimi ameriškimi državami. Kakor znano, se je ZSSR postavila na Ljubljana, januar. — Po oceni Gospodarske zbornice SR Slovenije, ki je bila podana že lansko jesen, je bilo leta 1964 v gospodarskem pogledu zelo razgibano in zlasti značilno po naglem dvigu v vsakem pogledu in na skoro vseh gospodarskih področjih. To kažejo tudi končni rezultati, ki so že več ali manj znani in iz katerih je razvidno, da se je zlasti industrijska proizvodnja dvignila precej nad predvidevanji po gospodarskem programu. Leto 1964 je omenjena zbornica ocenila kot leto izredne konjunkture. Sočasno s tako oceno pa je republiška gospodarska zbornica Slovenije tudi opozorila gospodarske organizacije, da jih tako ugodni rezultati in gibanja ne smejo zapeljati, ker lahko pričakujemo v prihodnje umirjene jši razvoj in v nekaterih pogledih celo stagnacijo. To pa zlasti zato, ker bodo potrebni nujni ukrepi za umirjene jši gospodarski razvoj, ker so se do sedaj pokazale nekatere negativne posledice, zlasti pa to, da je bilo v mnogem porušeno notranje ravnovesje glede na razvoj posameznih gospodarskih dejavnosti. To je imelo in ima še vedno za posledico izredna nihanja posebno v proizvodnji, zlasti pa se vedno bolj veča GOSPODARSKO PISMO IZ JUGOSLAVIJE Umiritev v gospodarstvu prva naloga 1965 razlika med razpoložljivim blagom m povpraševanjem po njem. To seveda vpliva na cene, kar se najbolj odraža konč no na življenjski ravni prebivalstva. V mnogem se namreč cene hitreje odmikajo prejemkom, ki jim slede počasneje. To je tudi razumljivo in to je v takih primerih splošen pojav. VAŽNI ZAKONI SE PRIPRAVLJAJO Da bi v letu 1965 prišli do bolj umirjenega in bolj usklajenega razvoja, je bilo do sedaj sprejetih že mnogo ukrepov. Z naglico, ki ji do sedaj po osvoboditvi ni primere, pa se pripravljajo nadaljnji novi predpisi in zlasti zakoni s področja gospodarstva. S tem naj bi tudi vplivali na stabilnejše od-nošaje v prihodnje v primerjavi s prejšnjimi leti, ko so bila mnoga važna gospodarska vprašanja reševana kar z odloki u-pravnih organov. Sedaj so pred sprejetjem tako važni zakoni kot so zakon o podjetjih, zakon, ki naj bi urejal delovna razmerja, zakon o poslovnem sodelovanju in združevanju v gospodarstvu, pa zakona o blagovnem prometu na notranjem in zunanjem tržišču in drugi. Vsi ti in podobni predpisi predstavljajo podlago za ureditev poslovanja, to je zakonitega poslovanja v gospodarstvu in uzakonitev načela popolne odgovornosti za delo v gospodarstvu. Med zakoni, ki naj bi po svoje tudi vplivali na notranjo stabilizacijo, naj o-menimo tudi novi pokojninski zakon, ki je začel veljati ta mesec in s katerim je uveden nov pokojninski sistem, katerega o-snova je nov izračun pokojnin na podlagi prejemkov zadnjih — petih let pred upokojitvijo Obstoje sicer še druge inačice za izračun pokojnine, vendar je v zakonu vsebovano v načelu povprečje prejemkov petih let s predvideno valorizacijo, sicer tudi z namenom, da bi vplivali tako na večjo stabilnost v gospodarstvu. ZA DOSEGO GOSPODARSKEGA RAVNOVESJA Po splošni oceni so pogoji ob vstopu v novo gospodarsko leto ugodni in v nekaterih osnovnih elementih kaže razvoj že na določeno stabilizacijo. Mislimo tu zlasti na stalen, a enakomeren napredek industrijske proizvodnje, dalje na stalen porast delovne storilnosti, naraščajoči izvoz industrijskih izdelkov in drugo Negativen vpliv na razvoj je povzročila zlasti previsoka investicijska potrošnja in pa previsok uvoz investicijskega blaga. Vsako zase in oboje skupaj je imelo za posledici porušen j e notranjega ravnovesja in je narekovalo izredne ukrepe, da bi se stanje popravilo. O tem smo že govorili in ne bi ponavljali znanih dejstev, temveč bi se le omejili na ugotovitev, da kažejo že sedanji u- krepi na področju krčenja investicijske potrošnje ugodne posledice, zlasti pa postopno dviganje osebne potrošnje, pred tem pa seveda povečano proizvodnjo v tistih proizvodnih vejah, ki proizvajajo predmete za široko potrošnjo. POSLEDICE PRIMANJKLJAJA V PLAČILNI BILANCI Pri taki oceni stanja in ukrepov, ki jih zlasti osrednji u-pravni organi sprejemajo z naglico, lahko ugotavljamo, da bodo ti ukrepi uspešni, kolikor zadevajo urejevanja notranjih vprašanj. Težje je to trditi glede gospodarskih odnošajev s tujino, ker je trenutno stanje zaradi pomanjkanja deviznih sredstev vprav kritično. Visok pasivni saldo v plačilni bilanci predstavlja za gospodarske u-pravljalce problem, ki ga ni mogoče rešiti na način, kot je bilo to storjeno npr. na področju investicijske potrošnje. Nov zunanjetrgovinski sistem, ki naj bi temeljil na deviznem samo-fianciranju, zahteva postopno uvajanje. Zato lahko računamo, da bodo težave na tem področju še trajale, kar bo zlasti prizadelo tiste gospodarske dej a v- (Nadaljevanje na 2. strani stališče, da ne bo prispevala za stroške, ki jih je imela Organizacija OZN s svojimi raznimi posredovanji v Afriki, na Bližnjem vzhodu in drugod. Američani vztrajajo pri gledišču, da je treba uporabiti člen 19 pravil OZN, po katerem je treba vzeti pravico do glasovanja vsaki včlanjeni državi, ki je dve leti v zamudi s plačevanjem dolžnih prispevkov. Te dni je predstavnik ZSSR Federenko izročil glavnemu tajniku U Tantu sporočilo, da bo Sovjetska zveza bistveno, toda prostovoljno prispevala v pomožni sklad OZN, vendar pod pogojem, da se člen 19 ne uporablja več. Po izjavi predstavnika Združenih ameriških držav Stevensona sodeč vztrajajo ZDA pri prvotni zahtevi, da namreč Sovjetska zveza plača svoje obveznosti in da se člen 19 uporablja še nadalje. čeprav je zaradi te finančne zadeve prišlo do precejšnje napetosti med ZDA in ZSSR, ni verjetno, da bi zaradi finančnega vprašanja nastopila hujša kriza v Organizaciji združenih narodov. Pravzaprav ne gre samo za vprašanje prispevka Sovjetske zveze, glede plačevanja prispevkov so v zamudi tudi še druge države, in sicer Francija in 17 drugih. V načelu so Združene ameriške države, katerim se je pridružila tudi Velika Britanija, sprejele sovjetsko ponud-do, da Sovjetska zveza plača določen znesek, toda obe državi zahtevata, naj ZSSR takoj določi vsoto, ki jo misli plačati, pa tudi datum, kdaj misli poravnati svojo obvezo. Američani zahtevajo, da mora ta vsota ustrezati zahtevam člena 19. JAPONSKI AVTOMOBILI V EVROPO! Japonska avtomobilska družba Toyota Motor Company je najavila, da bosta februarja dve švedski tovorni ladji pričeli dovažati na evropski trg japonske avtomobile, in sicer po kakih 1.000 vozil na mesec. Obe 25.000-tonski ladji bo najel neki švedski brodar skupno s tremi a-genti omenjene japonske družbe, ki so pooblaščeni za prodajo japonskih avtomobilov na Nizozemskem, na Danskem in v Finski. Oj ta fabrika! Spet se je zaklad evropskih jezikov obogatil za nov ameri-kanizem: «baby - sitters». Ne vem, ali se mu bodo lahko u-spešno upirali francoski turisti, ki so se tudi prva leta po zmagi zavezniške vojske pod Eisenhowerjevim poveljstvom puntali proti amerikanizmom prav tako kakor se danes de Gaulle punta proti ameriški politični in gospodarski nadvladi v zahodni Evropi. «Baby-sitters»? Ker že vsi dobro veste, kaj je «baby» (po francosko «bebč»), ste takoj prišli na pestunjo. To pa ne drži, ker je «babysitter» lahko ženska ali moški. Zato jim rečemo raje varuhinje ali varuhi otrok. Prišli so v navado tudi v Italiji. Kako ne bi, ko pa se ves svet tako naglo standardizira. Za to skrbi moda, ki se kakor blisk širi po vsem svetu, a ne samo moda temveč tudi resnična potreba. Moda je sicer muhasta, a njene muhe niso kar tako slučajne. Navadno so premišljene, ne letijo samo iz domišljije domiselnih krojačev in šivilj v Parizu ali Florenci, temveč tudi iz računov indu-strijcev in poslovnih ljudi. Tako je tudi «babysitterje» prinesel v Evropo razvoj gospodarskega in socialnega življenja. Mož in žena, oče in mati hočeta biti — včasih tudi morata biti — oba v službi. Soproga bi vsaj včasih rada odšla zvečer v gledališče ali malo v družbo k znancem. A kje naj pusti otroka, ko pa so tudi pestunje in postrežnice odšle v tovarno! Na pomoč jim priskočijo «ba-bysitterji». še so ljudje na svetu, ki so potrebni zaslužka in zahajajo radi tudi v družino še posebno, ko ni treba tam ostati predolgo. Dovolj je, da gospa — ali gospod, ako se je že dovolj vnesel v zakonski jarem — stopi k telefonu in pokliče posredovalnico. «Nocoj greva v gledališče, prosim, «ba-bysitterja» za čas od devetnajste ure do polnoči.» Posredovalnica ima že naslov študentk in študentov — «babysitterjev», ki se vzdržujejo z babysitter-stvom, z varovanjem otrok proti ustrezni nagradi. Nov poklic torej ti «babysit-terji»! Neke vrste «babysitter-jev» imajo tudi že veleblagovnice. Gospodinja pride v veleblagovnico z malčkom, pa ne ve, kam bi z njim, ko mora v gneči nakupovati; prevzame ga nemudoma nameščenka veleblagovnice in odpelje v otroško igralnico. Tako najdeta čas ter človeška podjetnost in domišljija tudi za otroka prostora in nege. Morda je nega samo plačana, a človeška le ostane. Saj smo kljub trdim časom, ko nas vse požira tovarna, le ostali ljudje. Šli bomo še naprej! Prišli bomo tudi do tega, da bodo tovarne, ki že imajo menze, organizirale tudi začasna otroška zavetišča, kamor bodo starši pripeljali otroke za čas, ko bodo na delu v tovarni. To bodo morali storiti, sicer poročenci sploh ne pojdejo k njim na delo. Tako bo tovarna v resnici obvladala vsega človeka, tudi njegovo družino, le izfabriciratl ga ne bo mogla! —Ib— PO SVETU • KOMUNISTIČNA STRANKA TRKA NA VRATA. Krščanska demokracija je sklicala zasedanje vsedržavnega sveta, ki ima v prvi vrsti namen doseči večjo enotnost v stranki. Zasedanje se prične 28. januarja. Odbor stranke nameravajo razširiti od 15 na 31 članov, da bi lahko zajel predstavnike vseh struj v stranki, torej tudi levičarje, kakor fanfanijevce. Za razvoj notranjepolitičnih razmer v Italiji je značilen najnovejši govor glavnega tajnika komunistične stranke Longa. Treba je prenehati s politiko diskriminacije nasproti komunistični stranki, je dejal Longo. Sodelovanje med komunisti in socialisti pri vo-litvi predsednika republike je izzvalo ugoden odmev med članstvom obeh strank. Ustvarilo je ozračje boljšega medsebojnega razumevanja pri sestavljanju občinskih in deželnih odborov. Pri sestavljanju občinskega odbora v Milanu je treba zajeti š.irše demokratične in ljudske sile. Longo je zaključil: Absurdno je izključiti od političnega vodstva države ter uprave italijanskih mest in pokrajin Italijansko komunistično stranko in politične in socialne sile, ki ji sledijo. Nas je več kot 8 milijonov v vsej Italiji. Ni mogoče zgraditi nobenega zidu, ki bi nas lahko ločil od italijanskega naroda, h kateremu pripadamo. e CHURCHILL NA SMRTNI POSTELJI. IVinstona Churchilla, bivšega angleškega ministrskega predsednika, ki je vodil Anglijo v boju proti Hitlerju, je zadela možganska kap (tromboza). Od petka že leži v nezavesti. Zdravi ga njegov dolgoletni o-sebni zdravnik lord Moran, ki je sam že dosegel visoko starost 81 let. Zdravnik pravi, da ni več upanja, da bi Churchill ozdravel; moči mu dan za dnem naglo popuščajo. Ves angleški narod je zaskrbljen, množica Londončanov se zbira okoli njegove hiše, mnogi mu prinašajo tudi cvetje v znak spoštovanja in hvaležnosti. Politično življenje je iz spoštovanja do velikega državnika popolnoma zamrlo, parlament počiva, vlada je odpovedala vse sprejeme. • KDAJ SPORAZUM O JUŽNEM TIROLU? Sodelavci italijanskih listov naglašajo, da je mešani odbor, ki sta mu zunanja ministra zaupala nalogo, da v podrobnostih pripravi besedilo sporazuma med Italijo in Avstrijo glede Južnega Tirola, dokončal svoje delo in da je bil v njem dosežen tudi sporazum. Toda na sestanku v Parizu je avstrijski zunanji minister dr. Kreisky nastopil ž novimi zahtevami, ki jih zunanji minister Saragat ni mogel sprejeti. Italijanski listi izražajo upanje, da niso te nove zahteve v zvezi z namenom dr. Kreiskyja, da vso zadevo zopet spravi pred Organizacijo združenih narodov. Objava testamenta južnega Tirolca Amplatza, ki je bil ubit v neznanih okoliščinah v južnotirol-skih planinah, je sprožila novo polemiko med listi. Amplatz tr-ai, da je zunanji minister dr. Kreisky sprejel južnotirolske borce, med temi tudi rajnega Kerschmauerja; ter da se pri sprejemu ni pokazal nasprotnega atentatom na Južnem Tirol-sicem. Dr. Kreisky je te trditve zanikal, češ da ni. sprejel ne Amplatza ne drugih odgovornih njegovih tovarišev. Avstrijski list j pripominja, da kažeta slog in vseoina testamenta, da je Am-platzu politično oporoko narekoval nekdo drugi, ker sam ne obvlada tako dobro nemškega jezika. Testament so avstrijskim oblastem izročile bavarske oblasti, Avstrija pa ga je izročila Italiji, ker je bil Amplatz italijanski državljan. • PREDSEDNIK JOHNSON USTOLIČEN. V sredo je bilo v Washingtonu slovesno ustoličenje (innauguration) predsednika ZDA Lyndona Johnsona. Obred je pravzaprav zelo preprost. V Beli' hiši na Kapitolu se zberejo okoli predsednika in podpredsednika ter njihovih družin guvernerji vseh ameriških držav in predstavniki političnih skupin v Kongresu (predstavniškem domu in senatu). Predsednik Johnson, ki je bil izvoljen na zadnjih predsedniških volitvah z veliko večino proti republikanskemu kandidatu B. Goidwaterju, je pred predsednikom vrhovnega sodišča E-arlom VVarenom prisegel. V svojem nagovoru je poudaril svoje že staro politično načelo o potrebi edinosti in notranje enotnosti v državi. Seveda ne pomeni to, da ne bi vsak državljan, oziroma vsaka organizacija branila svojih pogledov. Predsednik je opozoril na velikanske spremembe, ki jih človeštvu prinaša današnja doba na področju znanosti, kakor polete v vesolje; tudi v tem tradicionalnem času naj državljani spoštujejo stata načela ameriškega naroda : pravičnost, svobodo in edinost. Danes nima več smisla boj med kapitalisti in delavci ter med mesti in deželo glede razdelitve dohodka. Ob koncu je predsednik, govoreč o zunanjepolitičnem položaju, posvaril vse ameriške nasprotnike, naj ne podcenjujejo življenjske moči Združenih ameriških držav. e SUKARNO NAJ SE NE PRENAGLI ! V Džakarti so veleposlaniki Jugoslavije, Združene arabske republike in Cejlona izročili predsedniku Indonezije dr. Sukamu skupno poslanico predsednika SFRJ Josipa Broza Tita, predsednika Gamala Abde-la Naserja in ministrske predsednice Cejlona Sirimavo Ban- daranaike, v kateri ti državniki pozivajo Sukama, naj ponovno preudari o svoji odločitvi, da Indonezija izstopi iz Organizacije Združenih narodov. Tito, Naser in Bandara-naike so sklicali kairsko konferenco; njene sklepe je sprejela tudi Indonezija. Oni razumejo položaj Indonezije, ki je nezadovoljna s svojim položajem v OZN, kakršen je nastal po izvolitvi Malezije v Varnostni svet. Toda Indonezijo opozarjajo, da bi njen izstop iz OZN lahko hudo ogrozil boj proti kolonializmu in neenakopravnosti, za katerega se je opredelila kairska konferenca. Omenjeni trije državniki so tudi zaprosili vse države udeleženke kairske konference, naj podpro njihov poziv Indoneziji. ® DRUGI PREDSEDNIK UMORJEN. V Bujumburi, glavnem mestu afriške države Burundi, je bil umorjen predsednik vlade Pierre Ngendandunvve, ko je zapuščal bolnišnico, v kateri leži njegova žena. Atentator je izstrelil od zadaj proti njemu dva revolverska strela. To je že drugi umor predsednika vlade. Oktobra 1961 je bil namreč umorjen ministrski predsednik Rwagashore, sin kralja Mvambuste VI. Takrat je bila država Burundi še pod pokroviteljstvom Belgije pod imenom Ruanda-Urundi. Leta 1963 je postal ministrski predsednik Ngen-dandunwe, vendar je bil aprila 1964 zamenjan s predsednikom Albinom Nyamoya, ki je bil prijateljsko razpoložen nasproti Kitajski. V začetku januarja 1965 je kralj vnovič imenoval Ngendandumveja za predsednika vlade. Ta je bil bolj zagovornik prijateljstva z zahodnimi državami. Kitajsko poslaništvo v Burunduju je zelo mnogoštevilno ter je povezano s svojimi pristaši v Kongu. e ZAH. NEMČIJA NIMA O-ZEMELJSKIH ZAHTEV PROTI CSSR. Zahodnonemški podkancler Mende je na svojem potovanju po Gornjem Frankovskem ob nemško-češkoslovaški meji izjavil izrecno v imenu vlade, da nima Nemčija nikak-šnih ozemeljskih zahtev nasproti češkoslovaški. Mende upa, da bo tudi češkoslovaška pokazala voljo za poravnavo z Nemčijo. Ne gre, da bi Nemce, ki potujejo na češkoslovaško zapirali samo za to, ker so v policijskih spiskih Sovjetske zveze. • KDO NAJ POSREDUJE: PAKISTAN ALI JAPONSKA? V zvezi z obiskom pakistanskega zunanjega ministra Bhutta v Londonu poročajo angleški listi, da je Pakistan pripravljen posredovati v sporu z Indonezijo, ako bi to željo izrazila sama Anglija. Napovedan je bil tudi sestanek Bhutta s predsednikom Wilsonom. Sicer so v Londonu mnenja, da bi bilo bolj primerno, ko bi med Malezijo in Indonezijo posredovala Japonska, ako bi bilo sploh umestno takšno posredovanje. Na Japonskem, to je v Tokiu so bili namreč že lansko poletje razgovori med Indonezijo in Malezijo, ki pa niso dovedli do ni-kakšnega zaključka. «Observer» dvomi, da bi novo posredovanje sploh uspelo, ker je Sukamu mnogo- do tega, da ne odpokliče svojih gverilcev iz Malezije, temveč da ti rovarijo še nadalje proti Maleziji. Ni verjetno, | da bi se Sukamo spustil v pravo vojno z Malezijo, oziroma v boj z angleškimi četami, ker so te dobro oborožene. • JAPONSKA POD VARSTVOM ZDA. O nedavnem obisku japonskega ministrskega predsednika Sata v Washingtonu, oziroma na njegovih razgovorih s predsednikom Johnsonom, je bilo objavljeno uradno poročilo. V njem je rečeno na splošno, da se pogledi obeh državnikov glede razvoja v Aziji ujemajo in da bo Amerika branila Japonsko pred vsakim napadom. Med Japonsko in Ameriko obstaja že obrambna pogodba, vendar so v njej navedeni nekateri pogoji, pod katerimi so ZDA pri pravljene braniti Japonsko. Zdaj teh pogojev Amerika ne postavlja več, temveč bo Japonsko branila v vsakem primeru. Samo uradno sporočilo ne pove mnogo, znano pa je, da so Japonci postali previdni, odkar so Kitajci razstrelili atomsko bombo. Japonci se hočejo zavarovati pred morebitno napadalnostjo Kitajske. Splošno vzbuja pozornost ugotovitev, da sta Johnson in Sato govorila o razvoju v vsej Aziji, torej ne samo o odnosih med ZDA in Japonsko. • PLEMENSKA OBRAČUNAVANJA V AMERIKI. Martin Luther, ki je črnec in protestantski pastor ter je dobil tudi Nobelovo nagrado za mir, se je hotel v spremstvu nekih desetih črncev nastaniti v hotelu «Albert)) v mestu Selmi, toda pri tem ga je neki fanatik napadel, ki je proti enakopravnosti med belimi in črnimi, udaril s pestjo. V ta hotel, ki je star že okoli 100 let, so doslej sprejemali samo belce. V vasi Jonesboru v Luisiani so zažgali 2 baptistični cerkvi za črnce. V teh cerkvah so bili nedavno sestanki, na katerih so zahtevali popolno enakopravnost tudi za črnce. V a-meriškem mestu. Meridianu (Mississippi) so zopet aretirali 18 oseb pod sumnjo, da so v zvezi z umorom treh Američanov, pristašev enakopravnosti med belimi in črnimi. Že poleti ko je prišlo do umora so zaprli 17 oseb izmed teh, ki so jih zdaj aretirali, vendar so jih tedaj kmalu izpustili. Med aretiranimi je tudi neki sodnik in njegov pomočnik. MEDNARODNA TRGOVINA Promet v treh jugoslovanskih lukah Gibanje tranzita čez Reko in Koper POCENITEV FOTO-iAPARA-TOV V NEMČIJI šest zahodnonemških tovarn fotografskih in kinematografskih aparatov je sklenilo s 1. januarjem 1965 znižati ceno svojim proizvodom. Svojo odločitev so sporočile Zveznemu uradu za cene, ki se ni do tega trenutka še izrekel glede tega. Kaže namreč, da bi pocenitev foto- in kinematografskih aparatov v teh šestih tovarnah znatno prizadela vse ostale tovarne tovrstnega blaga. Pri vsem tem je zanimivo, da ne bi vseh šest tovarn v enaki meri znižalo cen, ampak bi se pocenitev razlikovala od tovarne do tovarne IZVOZ NOVOGORIŠKEGA PODJETJA. Tovarna pohištva «Meblo» v Novi Gorici je lani dosegla 5 milijard dinarjev prometa. Izvoz pohištva je lani znašal 1,3 milijona dolarjev (leta 1963: 1 milijon). Letos bodo skušali izvoz še povečati. Tovarno so nedavno obnovili. TUDI IZVOZ POHIŠTVA PRIZADET Kakor poroča beograjska revija »Ekonomska politika« je zvišanje carine na uvoz nekaterih vrst blaga na Angleškem za 15 odst., močno prizadelo tudi izvoz jugoslovanskega pohištva. Nekateri izvozniki sploh nočejo več izvažati pohištva na Angleško. AMERIŠKI BOMBAŽ ZA ITALIJO Ameriško kmetijsko ministrstvo bo sprejelo prošnje doma- j čih operaterjev za naKup bombaža vr»te Upland, katerega bi nato dobavili Italiji v okviru načrta o kreditnem izvozu, katerega je pripravila Commodity Čredit Corporation. Kredite bo. do podeljevali za dobo 36 mesecev. MED ZSSR IN ROMUNIJO Romunska in sovjetska vlada sta te dni podpisali nov trgovinski protokol v okviru petletnega sporazuma o blagovni izmenjavi, ki poteče letos. V tem letu bo dosegla vrednost blagovne izmenjave med obema deželama 790 milijonov rubljev ali po uradnem tečaju 876,9 milijona dolarjev. Blagovna izmenjava med Romunijo in Sovjetsko zvezo se je v zadnjih petih letih povečala za 65 odsto v primeri s prejšnjimi leti. VEČ DELNIŠKIH DRUŽB V ITALIJI V lanskem letu je bilo ustanovljenih v Italiji 2.193 delniških družb, a 1.3-99 je bilo razpuščenih. Konec lanskega oktobra je bilo v vsej deželi 40.993 ■ delniških družb, kar pomeni ,7.94 družb -več, kakor v istem času leta 1963. KOLIKO BO KUBA PRIDELALA SLADKORJA Ameriški kmetijski strokovnjaki računajo, da bodo ra Kubi letos pridelali okrog 4,5 milijona kratkih ton sladkorja. Lani je znašal kubanski pridelek sladkorja zaradi slabih vremen-sih razmer samo 4 milijone ton. Df/VAI? DENARNI OBTOK POVEČAN. V mesecu novembru (dp 30. novembra) se je denarni obtok v Italiji povečal za 46 milijard v primeri s položajem v oktobru 1964 ter je znašal 3477 milijard lir. Eskomptirane vsote so se pri emisijskem zavodu Banca dTtalia znižale za 168 milijard lir; na drugi strani so se vloge na vezani tekoči račun zvišale od 133 na 1549 milijard, nevezane v tekočem računu pa so nazadovale za 30 milijard in dosegle 41 milijard lir. Dolg državne blagajne v tekočem računu se je povzpel na 552 milijard lir. PO RAZVREDNOTENJU KRU-ZBIRA. Iz Washingtona poročajo, da so ameriški gospodarski krogi pozdravili Sklep brazilske emisijske banke 'Banco do Bra-sil o razvrednotenju brazilske valute. Proti koncu leta je kru-zeiro notiral 1825-1850 kruzeirov za dolar, medtem ko je tečaj znašal poprej 1550-1850 kruzeirov. Predstavniki Mednarodnega denarnega sklada so se o najnovejšem razvrednotenju kru-zeira niso hoteli izjasniti. LADJE SPLOŠNE PLOVBE Motorna ladja «Bled» je 15. januarja odplula iz Gele proti zahodno - afriškim pristaniščem. Ladja »Bohinj« se je zasidrala 21. jan. v Abidjanu, nato pa je odpeljala proti Lomeju, Apapi in Lagosu. »Dubrovnik« je pristala 20. jan. v Splitu, od koder je nadaljevala plovbo proti Reki. »Pohorje« i,e 17. jan. odpotovala iz Monrovije proti Abidjanu in Ta-koradiju. »Zelengora« je 17. jan. odplula iz Dakarja proti Genovi, kjer pristane 27. jan., nato pa bo odpeljalap roti Jadranu. »Bovec« se je 22. jan. zasidrala v St. Vincentu, 2. februarja pristane v Benetkah, 3. feb. pa na Reki. »Ljubljana« pluje proti Genovi, kjer pristane 28. jan.., v Benetke dospe 1. februarja, v Trst 2. feb. in na Reko 3. februarja. NAPOVEDANE LADJE JUGOLINIJE Odhodi iz Trsta Proga Jadransko morie — Severna Amerika: »Črna gora« 23. januarja, »Novi Vino-dolski« 21. januarja; Proga Jadransko morje — Reka V prvih devetih mesecih leta 1964 je blagovni promet v reškem pristanišču dosegel 3,056.830 ton; od tega odpade 1,587.948 na tranzit, 1,188.391 na uvoz in 273.330 ton na izvoz. V tranzitnem prometu je zavzela prvo mesto češkoslovaška, nato sledijo Madžarska, nato Avstrija in Bolgarija. Blago splošnega tovora je zajelo 933.631 ton, žito 554.983 ton, rudnine 524.008 ton in nekovine 292.655 ton. Tuje ladje so prevozile 944.605 ton blaga v tranzitu, jugoslovanske pa 643.343 ton. telefonske zveze dogovor o razširitvi telekomunikacijskih zvez med Trstomi n Koprom ter Gorico in Novo Gorico. Sporazum sta podpisala z italijanske strani predstavnik ministrstva za pošto in telekomunikacije dr. A. Angelo Bella in z jugoslovanske predstavnik skupnosti za PTT promet v Beogradu M. Milič. V okviru novega sporazuma ne bo-do izvršili samo tehničnih zb olj-šav v telekomunikacijskih zvezah med obmejnima področjema sosednih dežel, ampak bodo uvedli tudi nekaj tarifnih o-lajšav. POCENITEV MEDMESTNIH TELEFONSKIH POGOVOROV Koper V prvih devetih mesecih lanskega leta je šlo čez koprsko pristanišče 527.085 ton blaga, to je 13 odsto več kakor v i-stem razdobju leta 1963. Tranzit je znašal 76.712 ton, to je 65 odsto več kakor v istem razdobju Teta 1963. Uvoz se je povečal za 12,2 odsto, medtem ko je izvoz nekoliko nazadoval, čez Koper je šlo največ blaga splošnega tovora, sledili so železarski proizvodi les in leseni izdelki. Delež jugoslovanskih ladij pri prometu čez Koper je znašal 374.674 ton, tujih ladij pa 152.411 ton. BAR Kakor poroča »Pobjeda« (Titograd), je lansko leto pristanišče Bar prevzelo okoli 150.000 ton prometa. Skoraj polovica tega prometa je bilo iz drugih jugoslovanskih republik. Promet ovirajo slabe prometne zveze, ki vežejo Bar z notranjostjo (Gradnja železnice Bar-Beograd napreduje počasi). Nedavno so se v Beogradu posvetovali predstavniki gospodarskih organizacij iz Srbije in Črno gore z voditelji barske luke. Ob tej priložnosti so prišli do zaključka, da bo Srbija letos dala Baru več prometa in sicer okoli 200.000 ton. Da bi zboljšali prometne zveze bo beograjsko avtomobilsko podjetje »Beograd« postavilo na cesto proti Baru 50 velikih vozil. Poleg tega bo črnogorsko podjetje »Rumijatrans« prevažalo blago v Bar, oziroma iz Bara s 30 tovornjaki. Italijanski medministrski odbor za cene je sklenil znižati ceno za medmestne telefonske pogovore. Odslej ne bodo več zaračunavali telefonskih pogovorov na osnovi dolžine telefonskih kablov med zadevnimi mesti, ampak na podlagi zračne razdalje med njimi. Tega bodo telefonski abonenti prav gotovo veseli, zlasti še taki, ki žive na hribovitih. področjih Telefonski kabli so namreč speljani čez vrhove vzpetin, zato so morali abonenti na takih področjih plačevati za medmesten razgovor na kratki kilometrski razdalji znatno več, kakor drugi abonenti za razgovor med mnogo bolj oddaljenima mestoma v ravnini. Razen tega bodo čas telefonskega razgovora po minimalni tarifi podaljšali (zdaj traja 3 minute), a med nekaterimi večjimi mesti bodo uvedli še teleselekcijo (avtomatski telefonski razgovor med dvema mestoma, pri katerem se ti ni treba obrniti za povezavo na zadevno telefonsko uslužbenko, ampak zadostuje, da pred zaželeno številko zavrtiš določeno '»predštevilko«, za Gorico npr. 0249). Najprej bodo teleselekcijo uvedli med Milanom in Rimom in minimalno tarifo 420 lir bodo znižali na približno 75 lir. Pocenitev medmestnih telefonskih pogovorov bodo izvedli po vsej verjetnosti že v začetku maja, seveda pa ne v vsej Italiji naenkrat, ampak postopoma. Obmejni pas nekoliko razširjen V Ljubljani se je te dni zaklju- čilo 11. zasedanje mešane jugoslovansko - italijanske komisije za izvajanje videmskega sporazuma. Na zasedanju so sprejeli več sklepov za okrepitev osebnega obmejnega prometa. Poenostavili bodo formalnosti za izdajanje in potrjevanje mejnih dovolilnic, uvedli bodo devizne olajšave in olajšave za bivanje na sosednjem čezmejnem področju, vzpostavili pa bodo tudi nekaj novih avtobusnih zvez med Italijo in Jugoslavijo. Člani komisije so se še sporazumeli glede vključitve novih krajev v območje, za katerega velja videmski sporazum. Na italijanski strani so vključili naslednje kraje: Turjak (Turiacco),. Viles (Villesse), Birsa (Versa), Pieris in Morozinski otok (Isola Mo-rosini); na jugoslovanski strani pa v občini Koper kraje Labor, Butari, Dvori, Movraž, Smokvica, Trebeše, Karli, Lukini, Muršiči, Gradin, Sirči, Pregara, Tr-sek, Topolovec, Olika, Pisari, Pe-raji, Sočerga, Sokoliči, šeki, Tu-Ijaki, Abitanti, Brezovica, Belvedur, Koromači in Močunigi; v sežanski občini Rakitovec, v občini Nova Gorica Preserje, a v Bujščini Baredine, Bijele Zemlje, Brda, Brič, Grožnjan, Kostanj ica, Krašice, Kuberton, Kuči-breg, Lozari, Makovci, Martinčiči, Maruši, Vrnjak, Za vrš j e, Cepiči, Sv. Ivan, Sv. Lucija, O-pertalj, Sargi, Šterna, Vižintini, Vižintini Vrhi, Zrenj in Žnidariči. _ ________ Telefonski dogovor med Italijo in Jugoslavijo V Kopru je bil te dni podpisan na osnovi določb videmskega maloobmejnega sporazuma in po priporočilu mednarodne VEČJA ZAPOSLENOST NA TRŽAŠKEM. Po naj novejših statističnih podatkih se je v lanskem novembru povečalo število zaposlenih v Trstu za 117 v primeri z oktobrom; znašalo je namreč 96,796 oseb. V gospodarski stroki je bilo 67, v javnih ustanovah 68 uslužbencev več kot mesec poprej. Konec novembra so našteli vsega 7.198 brezposelnih, kar pomeni, da se je njihovo število skrčilo za 585 v primeri z oktobrom in za 855 v primeri z novembrom 1963 (tedaj je bilo na Tržaškem 8.033 brezposelnih); LANI ZGUBLJENIH VELIKO DELOVNIH UR. Lansko leto je bilo glede živahnosti na italijanskem sindikalnem področju eno najbolj razgibanih v zadnjem petletju, pravzaprav je bilo v tem pogledu po vrsti drugo za 1962. letom. Tedaj so našteli kar 181 milijonov 732.000 delovnih ur, zgubljenih zaradi sindikalnih gibanj (stavk idr.). V prvih osmih mesecih lanskega leta je bilo zgubljenih 82.889 delovnih ur proti 55.969 v istem času prejšnjega leta in 91.158 v vsem letu 1963. Jasno je, da bo število delovnih ur zgubljenih v lanskem letu prekosilo število ur, ki so bile zgubljene v vsem prejšnjem letu. Leta 1960 so zabeležili 46.289, 1. 1962 pa 79.0127 zgubljenih delovnih ur. ODPUSTI PRI »PIAGGIU«. Vodstvo tovarn skuterjev v Piši in Pontederi, ki sta last znane družbe Piaggio, je najavilo, da bo v najkrajšem času odpustilo 200 uslužbencev. Vodstvo naglasa, da se je v zadnjem času prodaja »Vesp«, »Lambret« in drugih skuterjev Piaggia v tujini zmanjšala. Posebno velja to za nekatere azijske in afriške dežele, kjer so zaradi vojnega stanja izredno skrčili, a ponekod celo ukinili uvoz skuterjev. Južna Amerika: »Kvarner« 22. januarja; Proga Jadransko morje — Ciper in Izrael: »Labin« konec januarja; Proga Jadransko morje — Perzijski zaliv: Korana« 25. januarja, »Treči maj» v začetku februarja, »Marjan« v začetku marca; Proga Jadransko morje — Bengalski zaliv: »Romanija« konec februarja; Proga Jadransko morje — Indija in Daljni vzhod: «Ko-strena« 25. januarja, »Trebi-nje» 15. februarja; Proga Jadransko morje — Daljni vzhod: »Triglav« 25. januarja, »Lovčen« v začetku marca. Prihodi v Trst »Trepča« (zaliv ZDA) 20. januarja, »Trebinje« (Daljni vzh.) 2. februarja, »Črna gora« (Sev. Amerika) 23. januarja, »Ljubljana« (Južna Amerika) 2. feb. Obveščamo operaterje, da so urniki gori navedenih trgovinskih ladij podvrženi spremembam v zadnjem trenutku brez vsakršnega obvestila. POVPREČNI ZASLUŽEK 42 TISOČ DINARJEV. V delovnem načrtu železarne »Boris Kidrič« v Nikšiču za leto 1965 predvidevajo povprečni osebni dohodek delavcev 42.000 dinarjev na mesec ,to je 13.000 več kakor v letu 1964. CENE IN ŽIVLJENJSKI STROŠKI V FRANCIJI V zadnjem tromesečju leta 1963 so se cene življenjskih potrebščin, ki jih potrebuje srednja družina na Francoskem, dvignile za 0,3 odsto, od januarja do maja 1964 za 0,1 odsto, od junija do oktobra pa za 0,2 odsto, meseca oktobra in novembra za 0,4 odsto. Računajo, da so se cene življenjskih potrebščin v vsem letu 1964 zvišale za 2,4 odsto. Predvsem so se dvigile najemnine, mleko, meso, sadje in povrtnina, medtem ko so cene industrijskih izdelkov ustaljene, ker je to določeno z zakonom. Plače so se v prvem in drugem tremesečju 1964 dvignile za 1,9 odsto, v tretjem tromesečju za 1.2 odsto in prav za toliko verjetno v zadnjem tromesečju leta 1964, Celotno so se plače v vsem letu dvignile približno za 4 odsto. Krepak vzpon avstrijskega gospodarstva Države EGS najvažnejši trgovinski partner - Aktivna plačilna bilanca Dunajski dopisnik bavarskega lista «Sueddeutsche Zeitung» Guenther Hoffmann slika gospodarski položaj Avstrije ob koncu leta 1964 v glavnem takole: Avstrija je zopet eno leto zaman prebila v čakalnici Evropske gospodarske skupnosti, in to brez upanja, da bi kaj kmalu prišlo do pogajanj za pogodbo v kakršnikoli obliki. Tako traja negotovost v odnosih med Avstrijo in Evropsko gospodarsko skupnostjo že trstje leto. Ker so države Evropske gospodarske skupnosti najvažnejši trgovinski partner Avstrije, ovira ta negotovost nasproti EGS razvoj avstrijskega gospodarstva, vendar ni ta okolnost mogla splošno zavreti pravega gospodarskega nrospeha. Podjetja so si morala sicer toliko bolj prizadevati. da prekoračijo carinske ovire. NARODNI PROIZVOD SE JE DVIGNIL ZA 6 ODSTO V avstrijskem gospodarstvu se je v letu 1964 nadaljeval krepak vzpon, čeprav so postale gonilne sile nekoliko šibkejše. Od poletja dalje ni več zasebna potrošnja, ki že delj časa daje nejkrepkejšo pobudo, tako naglo rasla, ker so potrošniki pričeli varčevati ter se je zaradi povišanja cen zmanjšala njihova kupna moč. Tudi nakupi za zalogo so prešli vrhunec. Nasprotno je zopet krepkeje oživel izvoz in naložbe kažejo težnjo navzgor. Dejanski bruto narodni proizvod se ie dvignil za 6 odsto (v prejšnjem letu 4 odsto), čeprav se je kmetijstvo razvijalo izpod normale. Celotno ni bil v gospodarstvu dosežen takšen uspeh že od leta 1960. Industrijska proizvodnja se je dvignila povprečno za 8 odsto. Surovinska industrija, ki se je povzpela za 26 odsto v prvem tromesečju, v svoji rasti popustila; proizvodnja investicijskega blaga je narasla za 10 odsto, medtem ko je proizvodnja potrošnega blaga napredovala v primeri s prejšnjim letom za okoli 7 odsto. Upadanje na domačih trgih ie bilo mogoče nadomestiti s povečanjem izvoza. Gradbena dejavnost je spričo okrepljene racionalizacije napredovala ter je zaposlila okoli 1 odsto več ljudi. Rastlinska proizvodnja V kmetijstvu ie zaradi dobre letine narasla za 6 odsto, proizvodnja mesa pa je nazadovala za 4 do 5 odsto. Sečnja v gozdovih je bila za okoli 5 odsto večja. Zelo ugodno se je zopet razvil v lanskem letu turistični promet: število tujih turistov ie naraslo za 7 odsto, devizni priliv pa se je zaradi dviea cen v gostinskih obratih za nočitev in prehrano ter tudi zaradi večjih izdatkov turistov dvignil za 17 odsto. PROIZVODNOST SE DVIGA Povečanje celotne proizvodnje je bilo možno doseči, čeprav se število zaposlenih skoraj ni spremenilo, in sicer z naraščajočo proizvodnostjo v večini od gospodarskih vej. Nominalne plače delavstva so se le malo dvignile, dejanski bruto dohodki ljudi zaposlenih v industriji pa so se povišali za 9 odsto; plače dunajskih delavcev na uro so se dvignile za 10 odsto. Presenetljivo naglo dviganje cen je popustilo šele proti koncu leta. Povprečno so se cene v potrošnji dvignile za 4 odsto, tako je Avstrija zašla med države, kjer se cene relativno močno dvigajo. PREBITEK V PLAČILNI BILANCI Avstrijski izvoz se ie lani dvignil za 9 odsto (prejšnje leto za 5 odsto), uvoz pa za 11 odsto (prejšnje leto za 8 odsto). Primanjkljaj v trgovinski bilanci je torej prekoračil 10 milijard. Kljub temu ie bila plačilna bilanca aktivna, in sicer zaradi povišanja dohodkov od u-slug in turizma. Prebitek ie dosegel okoli 2 milijardi šilingov (polovico manj kakor leta 1963). Spričo tega pozitivnega razvoja je optimizem za h+n 1965 upravičen; obeta se povečanje narodnega proizvoda nekako za 5 odsto. V gospodarskih krogih upajo, da bo končno prišlo do pridružitve Avstrije k Evropski gospodarski skupnosti. Avstrijci popijejo mnogo piva Avstrijske pivovarne so proizvedle v sezoni 1963-64 6,43 milijona hektolitrov piva, to ie 4,1 cdsto več kakor prejšnjo sezono. Sezona 1958-59 je bila izredno slaba v tem pogledu, ker so v Avstriji pridelali mnogo vina in takrat ie proizvodnja nazadovala za 4,5 odsto. Lanska proizvodnja je nasproti letu 1958-59 napredovala kar za 37 cdsto. Dunajske pivovarne so proizvedle 1,740.000 hi piva in imajo torei največo , delež pri avstrijski proizvodnji: proizvodnja na Dunaju ie nanr°','w-v > samo za 1,6 odsto, v Vorarlbergu za 11 odsto, na Koroškem za 7,8 odsto, na Tirolskem za 6.2 odsto, na Salzburškem za 5.2 odsto. Največ piva so izto- čili v krajih, kjer 5- bil turistični promet najživahneiši. Piva v steklenicah so popili 4,89 milijona hi, to je 70,6 odsto. Uvoz piva iz tujine se ie v prvem polletju v pretekli sezoni dvignil za 23 cdsto ter je dosegel 20.900 hi. . Gospodarsko pismo (Nadaljevanje s 1. strani) nosti, ki so odvisne od uvoza surovin in drugega reprodukcijskega materiala. Kaj pričakujemo od novega bančnega sistema Banke so in še uživajo privilegiran položaj, o kaki poslovnosti bank skoro ne moremo govoriti; .Narodna banka Jugoslavije pa je celo po svoji Službi družbenega knjigovodstva nadzornik nad vsem finančnim poslovanjem bančnih komitentov, ki upravljajo družbeno premoženje. Med zakoni, ki so v pripravi, je tudi zakon o bankah in kreditnih poslih, o katerem je bilo že govora in ki je v osnutku doživel mnogo kritičnih pripomb. Zlasti je bilo poudarjeno, da bi bil že čas in da so pogoji za to že dozoreli, da bi tudi banke poslovale tako kot ostala podjetja in da bi bile enakopravni partnerji, ko bi sklepale pogodbe ali druge pravne akte z drugimi gospodarskimi organizacijami, če bi se sedanji razvoj nadaljeval, bi se namreč še povečal prepad, ki ga je v gospodarstvu ustvaril tak privilegiran položaj bank. Z novim bančnim in zlasti kreditnim sistemom je treba doseči normalnejše stanje v pogledu kratkoročnih kreditov, ki so v zadnjem 1~-L' ------^ Sloveniji kar je šestina vseh kratkoročnih kreditov; dalje je treba z novim, sistemom doseči, da bodo gospodarske organizacije bolj zainteresirane pri ustvarjanju 1 lastnih obratnih sredstev in., tu-1 di skladov za r>n. letu narastli samo v za nad 120 milijard, slovne banke irivešnrShjE To-' naj bi odobrava- Zopet kos naše zemlje? Vsedržavno združenje »Italia nostra« pripravlja zakonski osnutek za ustanovitev »kraškega nacionalnega parka«. Sestava osnutka je bila izročena podružnici omenjene organizacije v Trstu. Seveda ni nihče smatral za potrebno, da bi poprej stopil v stik s katerokoli slovensko organizacijo, čeprav gre za ozemlje, kjer prebivajo naši ljudje, in po vsej verjetnosti za njihovo zemljo. Zato nam vsebina zakonskega osnutka ni znana. Vsekakor je nevarnost, da bo komu padlo v glavo, da bo za ustanovitev takšnega nacionalnega parka skušal razlastiti zopet kos domače kraške zemlje. Tržaško kraško okolico bi res lahko spremenili v pravi nacionalni park, ko bi prenehali z graditvijo stanovanjskih blokov za priseljence prav po Krasu ter pričeli izvajati odlok vladnega komisarja za zaščito rastlinstva na Krasu. Informativna služba o stanju cest Kako nujno bi bilo treba organizirati informativno službo o stanju cest, vedo dobro samo lastniki avtomobilov, ki morajo po poslih iz mest ali pa bi radi odšli na nedeljski izlet. Tu pa tam objavi ta ali oni radio kakšno kratko vest o položaju na tej ali oni cesti, toda organizirane informativne službe ni. Ljubljanski radio npr. posveča tej službi precej pozornosti, toda še vedno premalo. Važna je v tem pogledu zlasti cesta Trst-Sežana-Ljubijana. Težava je tudi v tem, da se položaj na cestah naglo izpreminja, včasih so tudi zaradi poledice nevarni samo nekateri odseki cest. (Ker ni vedno lahko ujeti ljubljanskega radia, naj Tržačani poslušajo radio Koper). Ker ni lahko uloviti poročil radijskih postaj, bi morale biti o položaju na cestah obveščene sproti potovalne agencije. Mnogo je bilo že govora o potrebi sodelovanja z italijanske in jugoslovanske strani na področju turizma — naj omenimo samo številne zadevne pobude Slovenskega gospodarskega združenja — a do konkretnega sodelovanja na tem področju ni prišlo. Prav primer organizacije informativne službe na cestah, nam dokazuje, kako bi bilo potrebno takšno sodelovanje. ITALIJO OBISKUJE MNOGO ANGLEŽEV. Leta 1962 je letovalo v tujini 3,5 milijona Angležev, leta 1963 pa 4 milijoni 250.000. Po podatkih londonskega «Bri-tish Travel and Hollidays Tsso-ciation« je pol milijona Angležev predlanskim preživelo počitnice najprej v domovini, nato pa si je za nameček privoščilo še potovanje v tujino. Leta 1963 je 23 odsto angleških turistov obiskalo Španijo, a 19 odsto Italijo. Leta 1962 so zabeležili v tujini 64 milijonov angleških nočitev, leta 1963 pa že 70 milijonov. OKREPITEV TURIZMA V ČSSR. V prvi polovici lanskega leta je obiskalo Češkoslovaško približno 1,5 milijona turistov ali skoro še enkrat toliko kakor v istem času prejšnjega leta. Razen tega pa je obiskalo tedaj tujino 700.000 češkoslovaških državljanov. TURISTOM VEČJE UGODNOSTI PRI NAKUPU ITALIJANSKIH AVTOMOBILOV. Italijansko finančno ministrstvo je predložilo parlamentu zakonski osnutek, na osnovi katerega bi se poenostavile formalnosti za nakup italijanskih avtomobilov s strani inozemskih turistov. Čedalje več turistov nabavlja namreč med letovanjem v Italiji tukajšnje zasebne avtomobile in jih nato odpelje v domovino. Odslej bodo takim vozilom pri nas nataknili evidenčno tablico EE in bi se takoj po nakupu smatrala za izvoženo; od tega trenutka dalje bi zanje veljal pravilnik, ki velja za tuje avtomobile v začasnem uvozu, tujec bi namreč ne plačeval davka (razen če ne bi v določenem roku odpeljal avtomobila iz Italije). le v prihodnje res samo kratkoročne kredite za določene namene in ne bi smele imeti preveč odprtih svojih kreditnih »mošenj«, kot je to bilo do sedaj. Takega razvoja ni mogoče doseči samo z omejitvami, kot se je to primerilo z investicijami in s potrošniškimi krediti, ki so začeli po lanskoletnih restrikcij skih ukrepih resno padati. Odločilni morajo biti ekonomski pogoji, kajti drugačni posegi sicer na eni strani dosežejo navidezen uspeh, na drugi strani pa odpro nove probleme, kot se to dogaja po restrikciji potrošniških kreditov. Nastaja namreč vprašanje zastoja prodaje industrijskih izdelkov, zlasti tistih, za katere banke odobravajo posojila za tri do pet let. Zanimivo je, da je o tem vprašanju že govora komaj nekaj mesecev po restrikciji. Nov bančni in kreditni sistem, ki ne bo odvisen od ukrepov, temveč od ekonomskih pogojev, bi taka vprašanja urejal in uravnaval bolje in učinkoviteje. —zj— AVT0PREV0ZNIŠK0 PODJETJE A. POŽAR TRST - VIA BOCCACCiO, 3 TeL 28-373 Prevzemamo vsakovrstne pre-voze za tu in inozemstvo. — Postrežba hitra. — Cene ugodne. OBVESTILO TRADICIONALNI PRI MAGAZZINI BELI TEDEN T OLENTINO ' _ UL. XXX Ottobre št. 5 — Tel. 35-521 ta izbira pletenin, perila, brisač, prtov, IMPEKPORT UVOZ - IZVOZ • ZASTOPSTVA TRST, Ul. Cicerone 8 Telet 38-136 - 37-725 Oddelek za kolonialno blago Ul. del tiosco 20 ■ Tel. 50010 Telegr.: lmpexport - Trieste U VAŽ Ar VSAKOVRSTEN LES - CEMENT IN GRAD. BENI MATERIAL MESO IN ŽIVINO IZVAZA: TEHNIČNI MATERIAL - RAZNE STROJE TEKSTIL - KOLONIALNO BLAGO Specializirano podjetje za vsakovrstne konpenzacije Posreduje po tržaškem in goriškem sporazumu NA POLITIČNEM OBZORJU Nabrežinska kriza še ni rešena Vprašanje sodelovanja med Slovensko skupnostjo s Krščansko demokracijo in socialisti pri sestavi devinsko-nabrežin-skega občinskega odbora in pokrajinskega odbora še ni bilo razčiščeno. Slovenska skupnost se je odločila za ta pogajanja., čeprav je bila po občinskih volitvah (22. novembra) dana možnost, za sestavo občinskega odbora na stari podlagi (s sodelovanjem s komunisti in socialisti), v upanju, da bo s svojim sodelovanjem v vsedržavni koaliciji leve sredine dosegla splošno priznanje in uveljavljanje pravic slovenske narodnostne skupine. Goriški ((Katoliški glas» je v imenu Slovenske katoliške skupnosti, ki je sestavni del Slovenske skupnosti, naglasil, da je treba poskusiti. Po najnovejših vesteh so pogajanja za sodelovanje že močno dozorela, pod kakšnimi pogoji, nam ni znano: ni znano namreč. kaj je Slovenska skupnost pridobila za Slovence. Znano je le, da so pogajanja obtičala zaradi županskega mesta. Krščanska demokracija je namreč zahtevala župansko mesto zase, a Slovenska skupnost je prav tako vztrajala pri zahtevi po županu. Nato so socialisti prišli na dan s posredovalnim predlogom: priznati je treba načelo, da pripada župansko mesto strank z relativno večino (Krščanski demokraciji), upoštevati pa je treba tudi narodnostni značaj devinsko-nabrežinske občine; na tej osnovi naj bi veljavnost sporazuma med političnimi skupinami trajala pol mandatne dobe, nato bi pregledali, kako se je sporazum izvajal ter ponovno razpravljali o sestavi občinskega in pokrajinskega odbora. Po vsem tem bi postal župan devinsko-nabrežinske občine pristaš Krščanske demokracije, to je Italijan. Nabrežinska zadeva se je nato še bolj zapletla. Sporočilo Slovenske skupnosti namreč pravi, da je predstavnik socialistične stranke Pittoni sporočil predstavniku Slovenske skupnosti, da bodo socialisti šli v sodelovanje s Krščansko demokracijo in s socialnimi demokrati, a ko bi se Slovenska skupnost ne odločila za sodelovanje. Pittoni je nato izjavil sodelavcu ((Primorskega dnevnika«, da on tega ni izjavil, pač pa da so takšno sodelovanje ,med Krščansko demokracijo, socialisti in socialnimi demokrati (brez Slovenske skupnosti) predlagali Krščanski demokrati. Pittoni je dodal, da so bili predstavniki socialistične stranke pooblaščeni pogajati se izključno za sestavo omenjenih odborov ob sodelovanju vseh štirih političnih skupin. Vsekakor smatra Slovenska skupnost, da je zanjo nastal nov položaj in je zato sklicala novo posvetovanje med svojimi organizacijami v Nabrežini in Trstu. Kaže. torej, da je Slovenski skupnosti še vedno odprta pot k sodelovanju z dosedanjimi občinskimi svetovalci (komunisti in socialisti) za sestavo občinskega^ odbora v Nabrežini. Najnovejše vesti potrjujejo naše prepričanje, ki smo ga iznesli že zadnjič, da namreč Slovenska skupnost preoptimistič-no ocenjuje svoje moči, da bi lahko vplivala na politiko vsedržavnih italijanskih strank. PREDSTAVNIKI DEŽELNEGA SVETA PRI PREDSEDNIKU REPUBLIKE. V sredo je novi predsednik republike G. Saragat sprejel predsednike deželnih odborov in svetov ter deželne vladne komisarje, ki so mu izrekli novoletna voščila. Med predstavniki sta bila tudi predsednik deželnega odbora m predsednik deželnega sveta Furlanije - Julijske krajine. Predsednik Saragat se je zahvalil za' vpščila ter po deželnih predstavnikih poslal vsemu prebivalstvu najtoplejše pozdrave. POMIRJEVALNA POLITIKA Koroškega deželnega GLAVARJA. Dr. Valentin Inzko, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev, v katerem so organizirani katoliško usmerje- Jugoslaviji, oziroma slovenske manjšine v Italiji. Razprava, ki bo sledila, naj bi podrobneje osvetila načelna stališča glede cdnosov do manjšine, zahteve maj šine za uveljavljanje njenih pravic ter položaj manjšinskega šolstva, kulturnih in drugih organizacij. Na skupni sestanek bodo povabljeni tudi predstavniki krajevnega političnega življenja. Na sestanku izvršnega odbora SKGZ je bilo podano tudi poročilo o njenem delovanju v zadnjih treh mesecih, ki je vsebovalo predvsem podrobnosti ter se je nanašalo tudi na otvoritev in upravo Kulturnega doma v Trstu. Poročila naglasa, da je obisk otvoritvene in naslednjih gledaliških predstav presegel najbolj optimistična pričakovanja. Govora je bilo tu-di_ o trenutnem političnem položaju v zvezi s pogajanji za sestavo občinskih odborov in pokrajinskega odbora. Posebno poročilo je bilo podano o položaju slovenske manjšine na Goriškem in še posebno o akcijah, da se prepreči razlastitev zemljišč v štandrežu. Delovanje tržaške trgovinske zbornice Na zadnji seji odbora Tržaške trgovinske zbornice (13. januarja) je njen predsednik dr. R. Caidassi obširno poročal o delovanju zbornice v naj novejšem času. Omenil je sestanek pomorske sekcije, ki je razpravljala o uporabi rimske pogodbe za velika pristanišča Evropske gospodarske skupnosti. Z glavnim tajnikom dr. Steinbachom sta se sestala z deželnim odbornikom za načrtovanje Ginom Cocciani-jem, ki sta ga seznanila z deli, ki jih je italijansko združenje trgovinskih zbornic poverilo združenju trgovinskih zbornic Furlanije — Julijske krajine. Dr. Caidassi je v svojem poročilu omenil tudi prizadevanje za u-stanovitev medicinske fakultete. Dr. Caidassi je seznanil odbornike tudi s pripravami za sklicanje gospodarske konference, na kateri bo imel glavno poročilo prof. Forte. Predsednikovo poročilo omenja tudi vprašanje naftovoda Trst-Bavarska, kakor tudi korake dr. Caidassi j a v Rimu za graditev pomola VII. Vznemirjenje zaradi nameravane ukinitve ladjedehtke Lani je minister za trgovinsko , Značilno je, da vodstvo Fmcan-mornarico med drugim nagla-1 tieri ni takoj povedalo, kaj na-sil, da bo za ozdravitev ladje- j merava storiti, čeprav je to jas-delstva in sploh pomorskih služ- j no. Slepomišenje se bo očitno nosti v Italiji potrebno poleg ostalega potencirati najvažnejše ladjedelnice in pristanišča, nekatere ladjedelnice pa ukiniti, to se pravi preusmeriti njihovo proizvodnjo na kako drugo področje. To bo treba storiti, če se pri graditvi ladij ne izkoriščajo dovolj zmogljivosti ladjedelnic ter ne prinaša njihovo obratovanje nobene gospodarske koristi in tudi ne koristi zaposlovanju delovne sile. Pri tem naj bi vlada poskrbela, da ne bi ostali delavci teh ladjedelnic brez dela, češ da jih bodo zaposlili drugod. Vse kaže, da namerava vodstvo družbe Fincantieri dosledno izvajati preusmeritev ladjedelniške proizvodnje, in sicer na škodo milj-ske ladjedelnice Sv. Roka. Tu so že močno skrčili proizvodno dejavnost in veliko delavcev že premestili v Tržaški arzenal. SEDEŽ, TRST . ULICA FABIO FILZI ŠT. 8-1. - TELEFON ŠT. 37-808 SPOD\RSKF.GA ZORI J7EN.IA Na sestanku lesnih uvoznikov Na sedežu Slovenskega gospodarskega združenja je bil preteklo soboto sestanek tržaških lesnih trgovcev, ki so člani združenja. Na sestanku so proučili sedanji položaj na italijanskem, posebno pa tržaškem lesnem trgu, in sicer zlasti glede na uvoz lesa iz srednjeevropskega zaledja, tako. iz Jugoslavije, Avstrije, Češkoslovaške in Romunije. Zastopniki tukajšnjih lesnih podjetij so ugotovili, da nastopajo za lesno trgovino nove ovire zaradi rastočih cen uvoženega lesa. Razen tega je izbira lesa slabša kakor pred leti. Razpoložljivost s suhimi vrstami lesa je povsem nezadovoljiva, isto velja za tiste dimenzije lesa, po katerih je na italijanskem trgu naj večje povpraševanje. Primanjkuje zlasti debelega trdega lesa od 50 mm navzgor, prav tako mehkega boljšega lesa od 38 do 48 mm, - pač pa ponujajo avstrijski in jugoslovanski izvozniki mnogo lesa IV. razreda, po katerem pa na italijanskem trgu ne povprašujejo, ker je močno upadla gradbena dejavnost. Tržaški operaterji se pritožujejo raradi številnih nevšečnosti pri uvozu, tako npr. tičvažajo lesne pošiljke v Trst z znatnimi zamudami, kakovost uvoženega blaga pa se postopo-ma slabša. Glede tega tudi pred-videvanja za bodočnost niso prav nič razveseljiva. Na sestanku so se posebej dotaknili poslovanja z jugoslovanskimi operaterji. V zadnjem času se je pokazalo, da so se jugoslovanska lesna podjetja odločila za revizijo cen jelovmi, kar pomeni, za znižanje cen; tako hočejo uskladiti svoje cene zlasti s cenami avstrijskega lesa. Tudi glede cen trdega lesa bodo uvedli Jugoslovani določene spremembe. Proti koncu sestanka so naši operaterji sklenili zahtevati od jugoslovanskih kolegov boljše plačilne pogoje za nabavo blaga. Predvsem želijo, da bi se jugoslovanska izvozna podjetja zadovoljila s plačilom v GO do 90 dneh po izročitvi, medtem ko zdaj zahtevajo poravnavo že v 30 dneh po izročitvi lesa: saj je ta rok posebno glede na današnjo trgovinsko dinamiko povsem prekratek. Seveda zahtevajo tudi primerno bančno garancijo. Pri uvozu lesa iz srednjeevropskega zaledja, kakor tudi pri ostalih trgovinskih operacijah, prihaja često do nevšečnosti, ki zadevajo v prvi vrsti kako vos*:, pa tudi količino lesnih pošiljk Pogosto se namreč tukajšnji trgovci pritožujejo nad slabo kakovostjo ali pa nad dejstvom, da so pošiljke tudi količinsko pomanjkljive. Toda protesti se rešujejo zelo počasi., Zaradi tega je bil postavljen predlog, naj bi v našem mestu — ako to gre, ali pa v Milanu — ustanovili posebno mešano komisijo, katera bi s pristojnostjo in po najkrajši poti reševala proteste. V komisiji naj bi bili na eni strani italijanski uvozniki, a na drugi inozemski izvozniki. Stroške za delo komisije bi naprtili po arbitražnem sistemu «krivcem», to se pravi izvoznikom, ki bi zagrešili to ali ono nepravilnost pri odpremi blaga. Predlog ni na posvetovanju prodrl. Na sestanku so se končno dotaknili še vprašanja prevoznih stroškov, posebno gre za železniške prevozne tarife, ki so tako prikrojene, da stane prevoz na kratke razdalje razmeroma manj kakor na večje razdalje. Poleg tega imajo lesni trgovci, ki imajo svoja skladišča v tržaškem lesnem pristanišču, višje stroške z razkladanjem o-ziroma nakladanjem lesa, kakor na primer nekje v notranjosti, ker je delavstvo v Trstu organizirano v «kompanijah», ki zahtevajo za delo višje nagrajevanje. KREDITI TRGOVSKIM PODJETJEM Pod predsedstvom ministra za industrijo in trgovino senatorja Medicija se je nedavno sestal Medministrski odbor za podeljevanje kreditov malim in srednjevelikim trgovskim podjetjem. Odbor je sprejel 11 prošenj za prejem denarnih posojil v skupni vrednosti 155 milijonov lir. S pomočjo teh kreditov bodo trgovska podjetja izvršila za okrog 220 milijonov lir investicij. Od začetka veljavnosti zakona od 16. septembra 1960 št. 1016 o državni podpori za investicije pa do danes je bilo odobrenih vsega že 3.369 prošenj za prejem državne podpore v skupni vrednosti 21 milijard 505 milijonov lir; s to vsoto je bilo investiranih okrog 30 milijard 720 milijonov lir. ZA SNEGOM. Še nobeno nedeljo ni prešlo,, toliko Tržačanov mejo pri Fernečah, kakor prejšnjo nedeljo. Opremljeni so bili za pravi pravcati planinski šport. Na sneg so naleteli že takoj po prehodu meje, toda večina se jih je odpeljala do Senožeč, kjer se je zlasti mladina zabavala po bližnjih gričih s sankanjem in smučanjem. STAVKA CARINIKOV. Italijanske sindikalne organizacije so napovedale vsedržavno stavko carimsov v protest proti zakonskemu osnutku, ki ureja razne doklade. Organizacija SIP-DAD je napovedala 10-dnev-nol .DAUD pa 4-dnevno stavko, dočim se je katoliški sindikat SNAD-CISL, ki je bil prvotno stavki naklonjen, v zadnjem trenutku premislil, ker je minister Tremelloni dal zagotovila glede čimprejšnje rešitve spora. Stavka se je začela v sredo in je do danes že znatno oškodovala ves blagovni promet na Tržaškem in Goriškem. Na obmejnih blokih in pri drugih carinarnicah so ustavljene kar cele vrste tovornjakov, železniških vagonov, a v pristanišču tudi tovornih ladij z najrazličnejšim blagom. Carinsko o-sebje so zamenjali finančni stražniki. BODO STAVKALI TUDI ŽELEZNIČARJI? Tudi sindikati železničarjev nameravajo menda napovedati vsedržavno stavko. Trajala naj bi 24 ur in bi se začela 31. januarja. Železničarji zahtevajo od vodstva državnih železnic nekatere doklade, ki jim jih to nočč priznati. CENTER ZA TEORETIČNO FIZIKO pri Miramaru bo gradilo tržaško podjetje Canarutto. Na dražbi za podelitev tega dela je namreč predložilo naj višjo ponudbo. Obvezalo se je, da bo izvajalo popust 2,32 odsto na cenah, ki so označene v pogodbi o zakupu. Višina zneska za dograditev centra je znašala na dražbi 328.439.290 lir. PREDSEDNIK KOPRSKE OBČINE V TRSTU. Te dni je obiskal tržaškega župana dr. Fran-zila predsednik koprske občine Dušan Barbič. Moža sta se raz-govarjala o sodelovanju obeh občin. Srečanju, ki je bilo prvo v povojnih letih, sta prisostvovala tudi član tržaškega občinskega sveta inž. Visintin in član koprske občinske skupščine Kocjan. Dr. Franzil bo v doglednem času vrnil obisk. nadaljevalo vse dotlej, ko bodo ladjedelnico Sv. Roka ukinili. Te dni pa sta se na pobudo FIOM-a sestali vodstvi obeh tukajšnjih sindikatov kovinarjev, ki sta sklenili napovedati stavko v vsej kovinarski stroki. Stavka je bila pretekli ponedeljek, in sicer od 14. ure do polnoči. Stavkali so vsi delavci Združenih jadranskih ladjedelnic, pa tudi veliko število kovinarjev -iz drugih podjetij. Istega dne popoldne je bilo na trgu pred cerkvijo sv. Antona novega enotno sindikalno zborovanje, na katerem sta govorila tajnik FIOM Battilana in tajnik sindikata kovinarjev Delavske zbornice dr. Fabricci. Poprej je senator Vidali naslovil na ministra za trgovinsko mornarico in na ministra za državne udeležbe vprašanje, kaj namerava ukreniti vlada za zaščito tržaškega ladjedelstva. Senator Vidali predlaga, naj bi po dograditvi naftovoda Trst—Bavarska izvajali v ladjedelnicah Sv. Roka in Sy. Marka popravila petrolejskih ladij, ki bodo dovažale v Trst nafto. Kakor je znano, hočejo tukajšnje oblasti preusmeriti proizvodnjo v obeh omenjenih ladjedelnicah na mehansko področje. ZA TRST PREMALO BANAN. Po ukinitvi državnega monopola na banane bo Italija letos uvozila 1,800.000 ton banan. Od tega bodo skozi Trst uvozili samo 75 tisoč ton, a skozi druga italijanska pristanišča mnogo več, skozi Genovo npr. 370.000. Spričo tega je tržaški Konzorcij uvoznikov banan protestiral pri vladnih organih. (Ag. «Italia») Franc Caharija SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Večer slovenske sodobne dramatike NAŠE SOŽALJE Umrli so še: v Trstu 72-letna Frančiška Colja por. Makovič, 49-letni Ivan Kranjc, 65-letni Viktor Ceglar, 81-letna Marija Pečar vd. Milič, 51-letni Rudolf švagelj, 87-letna Ivanka Petaros vd. Godnič, 59-letna Marija Pečarič por. Križman, 83-letna A-lojzija Vodopivec vd. Žerjal, 74-letni Jakob Kajn, 75-letni Ivan Kovačič, 66-letni Anton Lorber Pred kratkim je v Trstu umrl v 62. letu starosti Franc Caharija. Pokojni se je rodil v našem mestu 3. julija 1902. Dovršil je gimnazijo za časa avstrijske nadoblasti. Dolgo je bil u-služben v tovarni dišav Kuech-ler v Rojanu, ki ji je posvetil skoro 40 let neutrudnega dela. Z vsemi močmi si je namreč prizadeval, da bi dvignil tovarno v važen industrijski obrat, toda za to mu je danes le malokdo hvaležen. Uslužbenci, ki so mu bili podrejeni se ga zelo radi spominjajo in bridko obžalujejo njegovo rano smrt. Zaradi svojega dobrega značaja in delavnosti je bil zelo priljubljen med vsemi, ki so ga poznali. Toda rajni ni vneto deloval samo v gospodarstvu, temveč se je zlasti po drugi svetovni vojni uveljavil tudi v prosvetnih organizacijah. Na prosvetnem področju je zlasti sodeloval s pok. prof. Josipom Kosovelom, s katerim so ga vezale tudi prijateljske vezi. Vsi njegovi prijatelji in znanci ga bodo ohranili v dobrem spominu. O krizi, ki je zajela italijansko gradbeno stroko in ki traja že precej časa, smo že večkrat poročali v našem listu. Ker nas je zanimalo, kakšne spremembe --------------------- -------so nastopile v gradbeni dejavni Slovenci,^ je v svojem poli- j nosti v zadnjem času, ki je bil poln pomembnih dogodkov (nastop nove vlade in novega predsednika republike), smo se obrnili na znanega slovenskega izvedenca v Trstu, ki se bavi zlasti s prodajo stanovanjskih poslopij in posameznih stanovanj. V prvi vrsti nam je povedal, da je današnji položaj v italijanskem stavbeništvu težak. Predvsem velja to za večja središča, kakor Milan in Rim, do-cim se zle posledice krize pri nas se niso pojavile v tolikšni meri. Na Tršašlcem so nastopile večje težave šele v drugi polovici lanskega leta. Stanovanja se vse teze prodajajo zaradi previsokih cen. To je narekovalo gradbenim podjetjem, tudi takim, ki imajo že odobrene načrte za graditev, da niso začela z zidanjem novih stanovanjskih poslopij. V čem pa tiči pravi vzrok vsemu temu? Podjetniki zvračajo krivdo za nastali položaj naravnost na vlado, češ da je s podržavljenjem električnih podjetij nakazala novo smer njene gospodarske politike, to je izzvalo določen preplah, kateremu je sledila gospodarska kriza, ki je zajela vsa produktivna področja gospodarstva. Življenjski stroški so pričeli naraščati, delovni kadri pa so začeli postavljati delodajalcem zahteve po zvišanju plač. V gradbeni stroki so se plače de-položaju italijanske manjšine v lavstvu povišale že za 25 odsto, Zakaj so se podražila nova stanovanja tičnem pregledu pod naslovom «V novo desetletje« zapisal «Našem tedniku-kroniki« tudi tole: «Pri reševanju manjšinskih vprašanj je v deželi dodeljena velika naloga in odgovornost deželnemu glavarju. Znano je, da sedanji deželni glavar Ferdinand V/edenig ne bo več Predsedoval novi koroški deželni vladi po deželnozborskih volitvah 14. marca 1965. Njegovo ime je vsled gojitve dobrih odnosov do koroških Slovencev ter kulturne izmenjave s sosednima državama Jugoslavijo in Italijo tesno povezano v manjšinsko politiko Avstrije v drugi republiki, ki je ubrala pri reševanju manjšinskih vprašanj ob uvidevnosti na obeh straneh, manjšine in večinskega naroda, drugačno pot kot npr. na Južnem Tirolskem. SREČANJE DVEH MANšINSKIH ORGANIZACIJ Na zadnji seji izvršnega odbora Slovenske kulturno-gospo-darske zveze v Trstu je predsednik Boris Race poročal o stikih z «Unijo Italijanov Istre in Reke«. V nedeljo, 24. januarja bo na sedežu Zveze (ulica Geppa 9) skupni sestanek izvršnih odborov obeh manjšinskih organizacij. Na njem bosta predsednik Unije prof. Borme in predsednik Racš poročala o a stroški za nabavo gradiva za 15 odsto. Globalni stroški v stav beništvu so tako narasli teoretično za 40 odsto, a v resnici tako pravijo podjetniki — so se povzpeli od razdobja pred krizo pa do danes kar za 50 odsto! Gradbeno dejavnost j e hudo prizadelo tudi omejevanje kreditov. Dočim je na primer Tržaška hranilnica (Cassa di rispar-mio) podeljevala pr.ed počet-kom krize bančna posojila v višini do 50 odsto, jih podeljuje zdaj kvečjemu še v višini do 30 odsto, m še pri tem skuša odvajati podjetnike z najrazličnejšimi utemeljitvami (na primer, da bodo morali predolgo čakati na kredite). Razen tega pa lahko prejme zasebnik bančno posojilo le za gradnjo stanovanja, ki ga bo sam uporabljal, ne pa tudi za gradnjo enega ali več stanovanj, katera namerava oddajati v najem. Splošno povpraševanje po stanovanjih ni danes med tržaškim prebivalstvom več tolikšno kakor pred nekaj leti. Ne gre še sicer za popolno nasičenje, ki je doseglo v večjih središčih že višek; kajti opaziti je še veliko potrebo po stanovanjih za nižje sloje, toda za te skrbijo razne ustanove, kakor INA-Casa, Občinski zavod za graditev ljudskih stanovanj itd. Nedvomno pa bo tudi pri nas v doglednem času prišlo do nasičenja. Dviganje cen stanovanjem so poleg navedenih činiteljev povzročile tudi rastoče cene stavb- nim parcelam. Cena zemljišču v središču mesta, ki se je še pred leti sukala pri nekaj tisočakih, se je na primer danes povzpela kar na 50 do 60 tisočakov za kv. meter, to pa je za Tržačane res predrago. Na drugi strani pa so tudi cene parcelam bodisi v mestu kakor v njegovem okolišu že dosegle višek in v bližnji bodočnosti bodo začele po vsej verjetnosti popuščati. Zato bo poskrbela tudi sama občina, ki hoče po uveljavitvi urbanističnega zakona — parlamentu je bil predložen šele njegov osnutek — razlastiti več zemljišč in jih nato razdeliti med zasebne graditelje; tako naj bi preprečila nadaljnji skok cen stavbnih parcel. Podjetniki menijo, da je za kaj takega danes že prepozno.. Kakšna pa so predvidevanja glede nadaljnje graditve stanovanj na Tržaškem? Gradbenih podjetij imamo po mnenju našega izvedenca mnogo preveč. Nujno bo tretjina podjetij propadla, druga tretjina bo morala znatno skrčiti svojo dejavnost, a preostala se bodo ohranila in dobro poslovala. V privatnem sektorju se bo torej gradnja stanovanjskih poslopij precej zmanjšala. Doslej se je preveč gradilo glede na dejansko finančno zmogljivost našega prebivalstva. Res je, da nimamo tako revnih družin, ki bi stanovale v lesenih, na pol podrtih bajtah, kot na primer v rimskem predmestju, prav tako pa ni- mamo niti toliko bogatašev, da bi bila intenzivna graditev stavb utemeljena. Računati je treba na to, da so osebni dohodki naših ljudi nižji kakor v večjih mestih Italije. Mnogo manj stanovanj v načrtu Po podatkih osrednjega statističnega zavoda v Rimu so v času od januarja do konca oktobra lanskega leta zgradili v občinah z nad 20.000 prebivalci (po ljudskem štetju iz 1. 1961) 196.638 stanovanj ali 7,1 odsto več kakor v prvih desetih mesecih prejšnjega leta. V samem oktobru lani je bilo zgrajenih 24.756 stanovanj, kar pomeni 18,9 odsto več kot v septembru in 2,4 odsto več kot v oktobru 1963. Od januarja do oktobra lani so zgradili v severozapad-nem predelu Italije 65.580 stanovanj (18,6 odsto več kot v istem času leto poprej), v severovzhodni in srednji Italiji 81.061 (0,9 odsto več) in v južni Italiji ter na otokih 49.997 (4,1 odsto več). Če se je na eni strani lani graditev stanovanj v Italiji povečala v primeri s prejšnjim letom, se je na drugi strani znatno skrčilo število stanovanj v načrtu. Od januarja do oktobra je bila namreč v občinah z več kot 20.000 prebivalci v načrtu graditev 245.483 stanovanj, to se pravi 24,9 odsto manj kakor v istem razdobju 1963. leta. V oktobru pa so napravili načrte za zgraditev 20.265 stanovanj ali 0,1 odsto manj kot v septembru in 37,1 odsto manj kakor v oktobru 1963. V priredbi in odrski postavitvi mojstra Jožeta Babiča nam je Slovensko gledališče v Trstu posredovalo 12. t.m. edinstven «Večer slovenske sodobne dramatike«. S tem se režiser-gost Jože Babič poslavlja za to sezono od svoje tržaške publike, ki z zadoščenjem spremlja njegov umetniški vzpon. Obljubil pa je, da bo po možnosti skušal še za to sezono vskočiti s primerno režijo. Zrežiral je prva tri dela letošnjega reper-torja. Publika in kritika nista štedili s priznanjem g',ede njegovih umetniških dosežkov. Vrhunska je bila uprizoritev prvih dveh del, to je Kreftovega dramskega scenarija iz Prešernovega življenja Po brezkončni poti in Ruzanteieve renesančne ((komedije o finem govorjenju« Moschete. Samega sebe pa je prekosil z zadnjo predstavo, glede katere moramo priznati dramaturgu SG zares posrečeno roko pri izbiri del. Sodim, da kljub drugačnim sed-bam sodobna slovenska dramatika doživlja določeno krizo, ki je pogojena tudi razvojni nujnosti. To med drugim dokazuje tudi dejstvo, da je bilo treba za priredbo takega večera seči tudi po televizijskem in radijskem delu, ki ju je Jože Babič zelo spretno priredil za oder. Res je, da gre za sorodne zvrsti, ki pa sta morali (sicer zelo uspešno) dopolniti repertoarno zamisel o prerezu skozi sodobno dramsko ustvarjanje v Sloveniji. Primož Kozak je pod vplivom Sartrove politične filozofije napisal tridejanko «Dialo-gi». Jože Babič jo je skrčil v enodejanko. Poznavalci pravijo, da je s tem delo samo pridobilo na učinkovitosti. Dialogi se ne odlikujejo po posebni učinkovitosti, vendar pomenijo nekaj novega, kar vnaša nemirno razgibanost v lenobnost zadevne motivike, ki smo jo lahko doslej opazovali v našem slovstvu, škoda, da nas Kozakovi Dialogi preveč spominjajo na ne preveč posrečene Sartrove ((Umazane roke«, ki smo •7 «MERCATI EUROPEI«. ’ To ' jč posebna številka milanske revije «Mondo Eocnomico», v kateri bodo bralci našli podatke zemljepisne in gospodarske narave iz evropskih držav, :n sicer podeljenih po raznih evropskih gospodarskih skupnostih, v katerih r-o organizirane. Tako so najprej podatki o državah Evropske gospodarske skupnosti (Belgije, Luksemburga, Francije, Zahodne Kemeiie. Italije in Nizozemske); nato o državah EFTA (AVutrije. Danske. Finske, Velike Britanije. Norveške, Portugalske, švedske in Švice); o državah, ki so pridružene k OECD (Organizaciji za sodelovanje in razvoj), ali pa imajo v niei opazovalca, in sicer o Grčiji, Irski, Španiji, Turčiji in Jugoslaviji. Zadnjo skupino predstavljajo države Sveta za vzajemno gospodarsko pomoč, in sicer Sovjetska zveza, Bolgarija, češkoslovaška, Vzhodna Nemčiia. Poljska, Romunija, Madžarska in Albanija. Nekatere države imajo še poseben noložai. tako je Finska samo pridružen član EFTA, Turčija pridružen član Evropske gospodarske skupnosti. prav tako Grčija. Švica je pridružen član Evropske skupnosti za premog in jeklo. Bralci bodo v tej obširni posebni številki, ki zajema 144 strani našli bogate zemljepisne podatke (o površni in prebivalstvu posameznih dežel), pa tudi jrodatke o demografskem razvoju in gospodarstva. Obširneje obravnava številka gospodarski razvoj v državah, še posebno zunanjo trgovino. Stane 1500 lir ter se naroča pri Societa Editoriale Mondo Eco-nomico. via Mercanti 2, Milano. VLADIMIR MURKO; «PRA-VO, GOSPODARSTVO, STATI-STIKA». študija je izšla kot poseben odtis iz zbornika «Slo-venska Matica 1864-1964». ■ VLADIMIR MURKO: «LES TARIFS DTMPOTS EN YOU-GOSLAVIE». Študija je izšla v reviji «Enquete sur les tarifs d’impots», ki izhaja v zbirki «Archives Inte-mationales de Finances Publiques» (Padova, Pariz, Tuebingen, Haag in Madrid) . JANEŽIČEV SKLAD Mohorjeva družba v Celovcu je ustanovila «Janežičev sklad», ki naj bi podpiral izdajanje slovenskih literarnih del na Koroškem. «Vemo, da bi morala slovenske beseda med nami prej ali slej zamreti, je izjavil dr. Valentin Inzko, predsednik narodnega sveta koroških Slovencev, ako bi je ne nenehoma poživljali domači glasniki — pesniki in pisatelji«. V nekaj tednih bosta s pomočjo ((Janežičevega sklada« izšli dve pesniški zbirki mladih koroških pesnikov. Mohorjeva družba je izbrala to ime, ker je Janežič kot urednik knjižnih izdaj Mohorjeve družbe pripomogel k vsestranskemu razmahu te najstarejše slovenske književne u-stanove. se z njimi seznanili v pretekli sezoni. Odrska postavitev je neoporečna, in to v glavnem po zaslugi Staneta Raztresena, ki nam je izvrstno podal lik Martina Karla Haymanna. Rado Nakrst kot Peter Sigismund, Jožko Lukeš kot Benedikt Min-sky, Silvij Kobal kot Lukas Mender in Edvard Martinuzzi kot Mathias so smotrno sekun-dirali Stanetu Raztresenu kot nosilcu osrednje vloge. Igor Torkar je znana osebnost v našem slovstvu. Za televizijo je pripravil psihološko študijo o doživljanju sodobne mladine z naslovom ((študentska soba». Delo je pred nami zaživelo v vsej polnosti ne samo zaradi režijskih prijemov, ampak tudi zaradi odlične igre Mire Sardočeve. Bila je čudovita Didi. Miranda Caharija kot Malka je prav tako blestela zaradi antitetične umirjenosti, s katero je nastopala ob psiho-patično razrvani partnerki, ki je preveč slabega in premalo domačnostnega okusila v svoji rani mladosti. Dušan Jazbec je v epizodni Izidorjevi vlogi spet dokazal znaten talent. Babičeva režija se je nato nezadržno sprostila v «Bernarde-ku» Saše Vuge. S pristnim humorjem je, Saša Vuga posegel v kritično obravnavanje družbenega dogajanja. Ni mu mar za veličine, ki upravičeno padajo pod njegovim peresom. S tem se je najbolje' oddolžil veličini žrtev tistih, ki so prispevali tudi k nastanku pojavov, ki so vredni prej pomilovanja kakor pa graje. Saša Vuga tiči v najboljšem izročilu naše ljudske dramatike, čeprav je mnogo globlji kot na primer kak Vornbergar. Ker je bilo delo zamišljeno kot radijska igra, je imel Jože Babič prav gotovo precej dela z njegovo odrsko priredbo, ki jo je izpeljal silno domiselno in učinkovito. A-lojz Milič je verjetno z vlogo Župana ustvaril lik, ki ga lahko postavimo poleg njegove najboljše stvaritve. Stane Raztresen kot Bernardek in Jožko Lukeš kot Pisar sta bila silno dobro pogojena. Prav tako moramo pohvaliti vse ostale, ki so bistveno omogočili odrski uspeh Vugovega dela: Silvij Kobal kot Kipar, Zlata Rodoškova kot Kristina, Rado Nakrst kot Ravnatelj, Edvard Martinuzzi kot Grobar, Leli Nakrstova kot Babica, Adrijan Rustja kot Smetar - in Kapelnik, Mira Sardo-čeva kot Učiteljica, Dušan Jazbec kot Mizar, Danilo Turk kot Sitnež in Miranda Caharija kot šivilja. Večeru sta prisostvovala avtorja Igor Torkar in Saša Vuga. škoda, da ni bil navzoč tudi Primož Kozak. Janko Jež Veter samospevov v Slovenskem klubu _ V okviru svojih torkovih večerov je Slovenski klub ta'teden priredil večer slovenskega samospeva. ‘Daniela Nedoh, gojenka Glasbene Matice, je pripravila izčrpno predavanje o glasbenem razvoju zlasti glede na nastanek slovenskega samospeva ter o vplivih velikih tujih skladateljev na ustvarjanje naših glasbenikov, opisala je različna razdobja, v katerih so ti živeli in se podrobneje zaustavila pri vidnejših tvorcih samospeva in vokalne glasbe na splošno. Prešla je nato na razlago skladb, ki so jih za ta večer pripravili pev-ci-solisti. Polna dvorana poslušalcev ji je za njena izvajanja izrekla prisrčno priznanje. Sopranistki Ljubica Košuta in Nerina Pelicon ter basist Darij Zlobec so nam nato zapeli vrsto samospevov od Vilharja, Benjamina Ipavca in Gerbiča preko Gojmirja Kreka, Adamiča in Pavčiča do Lajovica. Darij Zlobec je pokazal, da ima izdaten in prijetno barvan glas, ki se more v bodoče še prav lepo razviti. čim se bo otresel zadrege pred poslušalstvom, mu bo večja sproščenost podajanja omogočila v polni meri uveljaviti vse odlike svojega glasovnega materiala. Nerina Pelicon je že dobro poznana pevka. Saj smo jo pred leti poslušali v glavni vlogi operete ((Cardarska kneginja« S svojim solidno šolanim sopranom nam je prepričevalno podala svoj del programa. Njena prirojena muzikalnost je posebno prišla do izraza pri Lajovčevi «Mesec v izbi«. Prav tako nam je iz najrazličnejših nastopov dobro znana sopranistka Ljubica Berce-Košuta. Prav veseli smo, da smo jo to pot spet videli angažirano pri resni glasbi. V interpretaciji solospevov je pokazala vse nemale odlike svojega izobraženega glasu in svojo inteligentno razumevanje za intencije skladateljev. Naj po-sebe omenim posrečeno izvedbo Pavčičeve ((Pastirice« in Lajovčevega «Tkalca». Vse pevce je pri klavirju spremljal dr. Gojmir Demšar, diskretno in razpoloženju posameznih skladb primerno. Zadovoljno poslušalstvo je vsem izvajalcem izreklo toplo priznanje. Spet smo na tem večeru spoznali, da razpolagamo z odličnimi pevskimi silami, katere bi mogli uporabiti za še zahtevnejše naloge, kot je bil ta večer. Res je škoda, da jim ne nudimo več možnosti za uveljavljanje! njim in slovenskemu glasbenemu življenju v korist. vu PRVA REVIJA SLOVENSKIH VOKALNIH OKTETOV V ' TRSTU V prvi polovici maja letošnjega leta priredi prosvetno društvo »Slavko Škamperle« pri Sv. Ivanu prvo revijo slovenskih vokalnih oktetov. Revije se lahko udeleži vsak slovenski oktet iz dežele Furlanije — Julijske krajine. Prijave za nastop je treba poslati na naslov: Prosvetno društvo «Slavko Škamperle«, Vr-delska cesta 7, Trst, in to naj-kasneie do 28. februarja 1965. Partitura obvezne pesmi je na razpolago v Tržaški knjigarni, v Ulici sv. Frančiška 20. SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Predstave v Kulturnem domu VEČER SLOVENSKE SODOBNE DRAMATIKE Primož Kozak DIALOGI Igor Torkar ŠTUDENTSKA SOBA Saša Vuga BERNARDEK Priredba in odrska postavitev: JOŽE BABIC V soboto, 23. jan. 1965 od 20.30 V nedeljo, 24. jan. 1965 ob 16. uri (abonma II. popoldanski) Predstava v nedeljo, 31. januarja odpade. Prodaja vstopnic vsak dan od 11. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma. ZIMSKI ŠPORT V ČRNEM VRHU. Slovensko planinske društvo v Trstu sporoča, da bodo 7. februarja v črnem vrhu smučarske in sankaške tekme. Obiščite CASINO VIL LA ROSALIA OPATIJA Odprt vsak dan od 17. ure dalje, ob nedeljah in praznikih od 15. ure. □ ROULETTE □ BACCARA Hotel «SL0N LJUBLJANA, Titova HOTElL V STROGEM CENTRU MESTA Internacionalna restavracija — narodne specialitete — Nočni bar z mednarodnim artističnim programom. Lastna kavama z glasbo, klubski prostori in slaščičarna. — Uslužbenci hotela govore vse svetovne jezike — RIM Slovenski HOTEL «BLED ITALIJA Lastnik Vinko LEVSTIK ROMA, Via S. Croce in Gerusaiemme 40 — Tel. 777-102, 7564783 Blizu železniškt postaje — Direktna zveza z avtobusom št. 3 — Domača kuhinja — Vse sobe s prhami. PRENOVLJENI Hotel POŠTA TRG OBERDAN 1 — Tel. 24-157, 35-786 (v centru mesta) Udobne sobe s kopalnico - Telefon v vseh sobah Dvigalo — Centralna kurjava Stran 4 TRŽNI PREGLED Trgovina z žitom med državami EGS Italijanski trg Italijanski trg s pšenico je bil v začetku prejšnjega tedna miren, toda pozneje se je začel o-življati. Zelo živahne so kupčije s koruzo in moko, pa tudi druge vrste žitaric se dobro prodajajo. Na živinskem trgu je povpraševanje po goveji živini živahno, vendar so cene bodisi za klavno kot živino za rejo zmerne. Kupčije s prašiči so zaradi epidemije še vedno slabe. Povpraševanje po mlečnih izdelkih se je poleglo, toda cene nikakor nočejo popustiti. Na trgu s perutnino in jajci prevladuje ponudba in cene težijo navzdol. Cene olju so zelo čvrste; to velja za vse vrste olja. Kupčije z vinom v bistvu so še vedno slabe. Na zelenjavnem trgu cene nekoliko nihajo, toda v bistvu ni večjih sprememb. ZELENJAVA IN SADJE MILAN. Cene veljajo za kg. vštevši embalažo. Jabolka 30 do 60, vrste delicious 70—120, re-nette 70—120, hruške 80—120, pomaranče vrste taroki 90—150, rumene pomaranče 50—90, rdeče 95—130, mandarine 40—90, limone 75—100; suh česen (netto) 100—200, pesa 60—80, rdeča pesa 70—140, korenje 70—120, cvetača 70—120, čebula 90—120, olupljene čebulice (netto) 150—180, dišeča zelišča (netto) 200—350, karčofi 75—80 (lir za kos), cikorija 40—80, solata 50—100, rdeč radič 150—250, solata trokadero 40—250, radič 85—150, paradižniki 150—300, peteršilj 100—200, zelena 40—90, špinača 80—170, buče 80—120 lir za kg. ŽIVINA ZA REJO IN KLAVNA ŽIVINA MANTOVA. Cene veljajo za kg žive teže: voli za zakol I. 360 do 400, II. 280—300, krave I. 330 do 360, II. 210—250, junci I. 420 do 460, II. 360—380, biki I. 410 do 460, II. 350—400, teleta 50—70 kg težka 600—650, 70—90 kg težka 650—670, čez 90 kg težka 690 do 730; živina za rejo: neodsta vi jena teleta 50—70 kg težka 750 do 850, 70—100 kg težka 700—750, junice 95—100.000 lir glava, krave mlekarice 180.000—280.000, navadne krave 150—160.000; prašiči: neodstavljeni prašiči 370 suhi prašiči 40—60 kg težki 340, 60—80 kg 340, debeli prašiči 125 do 145 kg težki 365, čez 180 kg težki 359 lir za kg. KRMA MANTOVA. Seno majskega reza 2500—2700 lir za stot. II. reza 2400—2600, III. reza 2300—2500, detelja I. reza 2200—2300, II. reza 2200—2300, slama v balah 1350 do 1400, sestavljena krma za krave mlekarice 6100—6500, za prašiče in svinje 6300—6600, koruzne krmne pogače 5800—5900, pogače iz pese 4900—5100, koncentrirana krma za govejo živino 9300—9600 lir za stot. PERUTNINA IN JAJCA PADOVA. Domače kokoši 680 do 720, umetno krmljene kokoši 450—500, naravno krmljeni piščanci 780—820, umetno krmljeni piščanci 280—300, purani I. 660—700, II. 600—640, pure I. 850—950, II. 750—850, gosi 550 do 600, race 480—520, domače pegatke 950—1050, kapuni 1000 do 1100, zajci I. 520—560, II. 500 do 520, golobi 900—1000 lir za kg. Sve :a domača jajca 20.000 do 21.000 za 1000 jajc. VINO MILAN. Rdeče piemontsko vino 10—11 stop. 660—720 lir za stop/stot, Barbera 830—880, mantovansko rdeče vino 9—10 stop. 610—660, Valpolicella Bar-dolino 690—760, Soave belo 9 do 11 stop. 660—740, Raboso 10 stop. Kako se bodo oblikovale cene po najnovejšem sporazumu v Bruslju Kakor smo že poročali, je komisija Evropske gospodarske skupnosti sporazumno s kmetijskimi ministri dežel članic sklenila, da uveljavi s 1. julijem leta 1967 «enotno evropsko ceno« za žito. Ceno mehki pšenici so določili na 42,5 marke (6.587 lir) za stot, kar pomeni, da bo nekoliko nižja od sedanje italijanske (7.100 lir) in nemške cene, toda višja od francoske. Po vsej verjetnosti se ne bo sedanja cena mehki pšenici v Italiji mnogo spremenila. Cena koruze bo po novem sporazumu znaša, a 36,25 marke (5.618 - lir) za stot; sedanja italijanska cena se suče okrog 4.10 lir in se to v prihodnjih letih le počasi vzpenjala, dokler ne bo čez 7 let dosegla evropskega povprečja. Glede cene trde pšenice, ki jo uporabljajo predvsem pri izdelavi testenin in jo pridelujejo večinoma na italijanskem jugu, je obveljal italijanski predlog, po katerem naj se ohrani minimalna cena, ki je zajamčena pridelovalcem; na drugi strani pa bi razliko do cene v Itadji poravnali s kritjem iz posebne- MEDNARODNA TRŽIŠČA CHICAGO 6.1.65 12.1.65 19.1.65 Pšenica (stot. dol za 60 funtov) 150 Vi 149 V2 147,- Koruza (stot. dol. za 56 funtov • • 125 % 126 Vi 126 •% NEW YORK Baker (stot. dol. za funt) . . . 47,— 44,— 41,— Cin (stot. dol. za funt) ... 161,75 175,- 172,50 Svinec (stot. dol. za funt) . . . 16,- 16,— 16,— Cink (stot. dol za funt) . . . 15,75 15,75 15,75 Aluminij (stot. dol. za funt) . . 24,50 24,50 24,50 Nikelj (stot. dol. za funt) . 79,- 79,— 79,— Antimon (stot. dol. za funt) . . 44- 44,— 44,— Lito železo i stot. dol. za funt) . 63,50 63.50 63,50 Živo srebro (dol za steklenico) 495,- 495,— 495,— Bombaž (stot. dol. za funt) . . 31,92 31 92 31,80 Volna (stot. dol. za funt) 168 2 168,- 168, 2 Kava »Santos 2» i stot. dol. za funt) . 44,— 45 % 46,— Kakao (stot. dol. za funt) . . . 21.01 20,53 19,89 Sladkor (stot. dol. za funt) . . 2,49 2,57 2,27 LONDON Baker i funt šter za d. tono) . 375,— 375,— 330,— Cin (funt šter za d. tono) 1275,- 1290,— 1210,— Cink (funt šter za d. tono) . . 115,— 118.50 118,- Svinec (funt šter za d tono) . 121,— 125,— 127,— Kavčuk (penijev za funt) . . . 21 % 21 % 21,— SANTOS Kava »Santos D« (kruzejrov za 10 kg) 6700,- 6700,— 6700,— V preteklem tednu je na mednarodnih borzah s surovinami prevladovala v gibanju tečajev rahla težnja navzdol, v prvi vrsti zaradi zmanjšane napetosti v ' jugovzhodni Aziji. Operaterska dejavnost je bila razmeroma slabotna, kajti uvozniki, ki poslujejo s severnoameriško trgovinsko zvezo raje čakajo, da se uredi spor med pristaniškimi delavci in delodajalci glede obnovitve delovnih pogodb v ameriškem zalivu. Na področju barvastih kovin so zabeležili znatne zgube, predvsem je nazadoval tečaj bakru in činu. Na trgu z železarskimi proizvodi je bilo še kar živahno, zlasti v Združenih ameriških državah, kjer je povpraševanje tolikšno, da so jeklarne pod nenehnim pritiskom naročnikov, potreba pa znatno prekaša razpoložljivost. Na tržišču s kavčukom je zavladalo mrtvilo in tečaji polagoma nazadujejo. Med živili je cena sladkorju nestalna in kaže, da bo še nadalje popuščala: Tečaj kavi se neredno giblje, dočim je kakavu še dovolj trden. Pri žitaricah je cena pšenici nestanovitna, a koruzi trdnejša. KOVINE Cena bakru je popustila, ker sta dva ameriška senatorja predlagala, naj vlada podeli za prost odkup 190.000 ton rdeče kovine. šele konec tedna se je tečaj kolikor toliko utrdil, zaradi vesti, po kateri nameravajo v Čilu »nacionalizirati« rudnike bakra. Tečaj dnu se je nekoliko znižal spričo zmanjšane napetosti v jugovzhodni Aziji. General Services Administration je na štirih dražbah razpečala 1.035 ton (po 1.016 kg) cina iz strateških zalog po ceni, ki se je sukala med 152,125 in 161 stotink dolarja za funt. Rahlo sta padli tudi ceni cinku in svincu, zlasti na london- VALUTE V MILANU 12.1.65 19.1.65 Amer. dolar 623,50 623,50 Kanad. dolar 576,— 576,— Nem. marka 156,75 156,70 Francoski fr. 127,25 127,25 Švicarski fr. 144,45 144,30 Avstrijski šil. 24,16 24,16 Avstral. funt 1379,50 1379,50 Egipt, funt 775,— 775,— Funt št. pap. 1738,— 1738,— Funt št. zlat 6250,— 6250,— Napoleon 5850,— 5850,— Zlato (gram) 718,— 718,— Dinar (100) — Trst drobni 62-64 debeli 62-64 BANKOVCI V CURIHU 19. januarja 1965 ZDA (1 dolar) 4,29 Anglija (1 funt št.) 11,95 Francija. (100 n. fr.) 87,00 Italija (100 lir) 0,70 Avstrija (100 šil.) 16,55 CSSR (100 kr.) 9,50 Nemčija (100 DM) 107,50 Belgija GOO b. fr.) 8,60 švedska (100 kr.) 82,75 Nizozemska (100 gold.) 119,00 Španija (100 pezet) 7,00 Argentina (100 pezov) 1,70 Egipt (1 eg. funt) 5,40 Jugoslavija (100 din) 0,55 Avstralija (1 av. funt) 9,50 ski borzi. Tečaj platini se je znižal za 5 šilingov, zdaj se suče v Londonu pri 50 do 51 f. šterlingih za unčo troy. To pripisujejo nenadnemu skrčenju v povpraševanju. Sovjeti prodajajo platino po nespremenjeni ceni 142,50 dolarja GIF Evropa ali okrog 51 f. šterlingov. Omenjena Gen. Serv. Administration namerava izprazniti strateške zaloge živega srebra. Kot smo že poročali, je pred kratkim postavila na trg 4.000 jeklenk ž. srebra in zanje je prejela naročila 64 tvrdk. Cene jeklenkam se sučejo med 25 do 451 dolarjev, posamezne tvrdke pa morajo nabaviti najmanj 25 in največ 300 posod. GSA proučuje zdaj naročila; cena, no kateri bo prodala ž. srebro, bo veljala tudi za minimalno ceno. po kateri bo razpečala še nadaljnih 10.000 posod živega srebra. KAVČUK V Singapuru je tečaj naravnemu gumiju popustil, in sicer v prvi vrsti zaradi zmanjšanja politične napetosti v jugovzhodnem predelu Azije. Operaterska dejavnost je bila slabotna in trgovci povprašujejo predvsem po cenenih vrstah kavčuka, katerih pa je le malo na razpolago. V Londonu je tečaj kavčuku padel za osmino penija pri funtu. Spričo negotovosti glede vrednosti funta šter-linga (angleški valutni položaj je bil tedaj še zelo nejasen) se je tečaj nato snet povzpel za četrtino penija, v zadnjih dneh nreteklega tedna r>a zopo(' "a koliko popustil. V New Yorku je cena kavčuku razmeroma trdna. ŽIVILA Tečaj sladkorju je na new-yorškem trgu pokazal rahlo težnjo navzdol. Konec tedna je bila tržna bilanca nekoliko pasivna; tečaj razpoložljivemu sladkorju (surovemu) je v Londonu obtičal pri 24 f. šterlingih za dolgo tono GIF, v New Yorku pa pri 2,42 stotinke dol. za funt FOB; rafiniran razpoložljiv sladkor v Parizu pa je stal 250 frankov za tono. Povpraševanje po kakavu je slabotno, tečaj je pretekli teden zelo peredno nihal. V Londonu je tečaj kakavu popustil za okrog 2 šilinga Operaterji so zaskrbljeni, ker se zaloge tega živila v deželah proizvajalkah kopičijo preko mere, razpoložljivost na mednarodnih trgih pa je zato povsem nezadostna. Po neuradnih podatkih bo letos zahodna Afrika imela rekorden pridelek kakava. Na trgu s kavo vlada skoro popolno mrtvilo, tečaji neredno nihajo. Povpraševanje je zelo slabotno. V bivših francoskih kolonijah so za 20 odsto znižali izvozne kontingente za to leto. kar na ni imelo bistvenega odmeva na mednarodnih borzah, ŽITARICE Na čikaškem trgu je predvsem tečaj pšenici nazadoval, v manjši meri pa *-”di ostalim vrstam žita. Zabeležili so znatno povpraševanje po koruzi, tako da se je njena cena konec tedna spet rahlo povzpela. 615 625, Merlot 10—12 stop. 605 ga evropskega kmetijskega skla- rin 706 Rpo-oriann Q_10 c+nn RAn ___t-i—,-. do 705, Reggiano 9—10 stop. 640 do 650, modensko vino 11 stop. 630—690, belo vino iz Romagne 10 stop. 550—560, rdeče 10 stop. 500—520, toskanski Chianti 12 do 13 stop. (proizv. 1962) 420—470, za steki., nav. tosk. vina 10—11 stop. 610—660, Aretino belo 10 stop. 590—610, belo vino iz Mark 9—10 stop. 590—620, rdeče 9—10 stop. 600—610, belo vino iz Sardinije 12 stop. 565—585, rdeče 13—15 stop. 615—645 lir za stop stot. OLJE PIACENZA. Oljčno olje extra 75—80.000 lir za stot, surovo o-Ije iz zemeljskih lešnikov 36.500 do 36.800, iz soje 29.800—30.500, iz koruze 27 600—28.000, iz tropin 28.400—28.800, laneno olje za industrijsko porabo 22.600—22.800, ricinusovo olje 31.300—32.100, jedilno olje iz zemeljskih lešnikov 40.900—42.000, jedilno olje iz kokosa 23.300—24.100 lir za stot. ŽITARICE LODI. Fina mehka domača pšenica 7400—7500 lir za stot, dobra merkantile 7000—7100, fina trda domača pšenica 9500—9900, Manitoba 9500—9600, fina domača koruza 6400—6700, navadna 4800—4850, uvožena koruza 4800 do 4950; neoluščen riž Arborio 7000—7800, Vialone 8700—9000, Carnaroli 8600—8900, Vercelli 6900—7700, Rizzotto 7300—7500, R,B..7400—£100; oluščen riž Arborio 15—15.100, Vialone 18.200 do 18.900, Carnaroli 18.100 do 18.900, Vercelli 15.600—15.900, R. B. 14.800—15.500, Rizzotto 14.600 do 14.900; uvožen ječmen 4550 do 4650, domač oves 4750—5100, uvožen 4750—4900, domača rž 6100—6300, uvoženo proso 4450 do 4600, pšenična moka tipa «00» 10.100—11.400, tipa «0» 9600 do 9700, tipa «1» 9100—9300, koruzna moka 6200—6300 lir za stot. MLEČNI IZDELKI LODI. Maslo iz centrifuge 1010 do 1020 lir za kg. uvoženo maslo 980—1000, lombardsko maslo 970 do 980, emilijsko 960—970; sir grana proizv. 1962 1230—1260, proizv. 1963 1140—1190, proizv. 1964 980—1040, grana svež (od 1 do 30 dni) 800—830, uležan (od 30 do 60 dni) 850—890, sbrinz svež 710—740, uležan 790—820, Emmenthal svež 760—780, uležan 860—890, originalen švicarski Emmenthal 980—1020, avstrijski 900—920, francoski 880—910, pro-volone svež 700—710, uležan 750 do 790, italico svež 610—640, uležan 750—760, crescenza svež 510 do 520, uležan 610—630, gorgonzola svež 580—590, uležan 830 do 880, taleggio svež 520—550, uležan 700—740 lir za kg. Jugoslavija izvaža več tobaka Jugoslovani pridno pridelujejo tobak in ga čedalje več tudi izvažajo. Od januarja do konca oktobra lanskega leta so izvozili 14.294 ton surovega tobaka alj 33,5 odst. več kot v istem času prejšnjega leta (10.707 t.). Na Poljsko so izvozili 3.184 ton. v Vzhodno Nemčijo 2.736, na Češkoslovaško 2.591, v Sovjetsko zvezo 1.973, v Združene ameriške države 1.987 in drugam 1.823 ton. V omenjenih petih deželah so prodali 87 odst., a v deželah vzhodnega bloka 13 odst. izvoženega tobaka. Globalna vrednost izvoza je znašala 7 milijard 973 milijonov dinarjev. Značilno je ,da se je lani odkupna cena jugoslovanskemu tobaku na mednarodnem trgu povzpela na 557,8 dinarja za kg proti 539 din. 1. 1963, dočim prav tedaj povprečna cena tobaka pridelanega v vzhodnih deželah popustila za 6 do 10 odst.. Lani se je jugoslovanski izvoz povečal predvsem na račun obilnega pridelka v prejšnjemu letu (1963), ki je znašal 54.000 ton. Lanski pridelek je navrgel okrog 70.000 ton, toda kakovostno je bil slabši od predlanskega. LANI MANJ MOTORNIH VOZIL Od januarja do konca oktobra lanskega leta je proizvodnja italijanske avtomobilske industrije nanesla 934.029 motornih vozil (zasebnih avtomobilov, tovornjakov, traktorjev, avtobusov itd.) proti 990.909 vozilom v prvih desetih mesecih prejšnjega leta. da (prvotno je komisija EGS predlagala za trdo pšenico ceno 580 mark za tono ali okoli 78 tisoč 500 lir). Vse navedene cene so v skladu z maksimalnimi evropskimi cenami, toda za vsako področje bodo določili še «dodatne» cene nižje, glede pač na deficitarnost posameznih področij. Italija bo za dobo 5 let uživala denarno podporo 30 mark za tono «za pristaniške stroške«. ŽITNE CENE EST OD LETA 1967 DALJE (v lirah za stot) Vrsta žita Sed. cena v Italiji Razlika za Italijo Mehka pšenica: 6.587 7.100 513 manj Trda pšenica 8.990 8.550 440 več Ječmen: 5.657 4.100 1.557 več Koruza: 5.618 4.100 1.518 več Opomba: Italijansko ceno ječmena in koruze bodo postopoma približali evropski ceni: leta 1967 bodo plačevali italijanskim pridelovalcem ječmena in koruze 4.960 lir pri stotu, v letih 1968 in 1969 4.998 lir, leta 1970 in 1971 pa 5.153 lir. RAZLIKA MED NOVIMI IN SEDANJIMI CENAMI Na osnovi oblikovanja poenotenih cen se bo cena pšenice v Nemčiji znižala za 11 do 15 odsto; v Franciji bo narasla cena pšenice in ječmena za 8 do 10 odsto, a koruze se ne bo bistveno premaknila; v Italiji bo cena pšenice popustila za 11 odsto, dočim se bo ječmena in koruze dvignila za 10 do 20 od- sto. Glede italijanske koruze so se dogovorili, da bo smela Italija še nadalje uvažati po nizki ceni krmno koruzo in se bo tako lahko izognila podražitvi mesa. FINANČNE KOMPENZACIJE Finančne kompenzacije v okvi. ru EGS pridelovalcem, ki bodo utrpeli znižanje cene, bodo pokrili s sredstvi iz evropskega kmetijskega sklada od leta 1967 do leta 1970. Razlikovale pa se bodo od državnih podpor, ki so zlasti v Nemčiji. Delež posameznih dežel je bil določen že v rimski pogodbi in je sledeč: Francija, Nemčija in Italija 28 odsto globalne vsote vsaka, Belgija in Nizozemskega 7,9% vsaka in Luksemburg 0,2 odsto. Nemčija bo prejela leta 1967 560 milijonov mark, leta 1968 374 mil. mark, leta 1969 pa 187 mil. mark; Italija 260, 176 in 88 mil. mark in Luksemburg 5, 3 in 2 mil. mark. FINANČNI PRAVILNIK Od leta 1967 dalje bo evropski kmetijski sklad skrbel za kritje vseh stroškov na žitnem trgu (denarne podpore za uničevanje presežkov v žitnih zalogah in podpore za vzdrževanje strokovnih tečajev). V prvi polovici letošnjega leta bodo sestavili natančen razpored količnikov za financiranje v prihodnjih, letih. Značilno je, da bodo po novem pravilniku operaterji dežel evropske skupnosti uvažali po nižjih cenah, zato pa bodo morali izročiti evropski blagajni v Bruslju carinske pristojbine, prislužene pri uvozu kmetijskih proizvodov iz tretjih držav. Delež, ki ga bo Italija prispevala v evropski kmetijski sklad, je bil določen na 18 odsto (namesto predvidenih 28 odsto) za leto 1965 in na 22 odsto za leto 1966. KLAVZULA O REVIZIJI Pred 1. julijem 1967 bo komisija Evropskega skupnega tr- žišča revidirala cene žita, da jih uskladi, če potrebno, s tedanjim razvojem žitnega trga, upoštevajoč stroške za operacije in cene. Na osnovi novega sporazuma o žitnih cenah ne bodo nikakor omejevali trgovine s predelanimi kmetijskimi proizvodi (svi-nina, jajca, perutnina) v notranjosti dežel članic EGS, ker so cene teh proizvodov v vseh deželah šestorice enake. Skupni trg s povrtninami in sadjem bodo v doglednem času učinkovito zaščitili pred konkurenco tretjih držav. ODMEVI SPORAZUMA Značilen je različen odmev, ki ga je sklenitev novega sporazuma o žitnih cenah povzročila v Franciji, Nemčiji in Italiji. Kaže, da so najbolj zadovoljni Francozi, o katerih pravijo Nemci, da so zmagali v »kmetijski maratoni«. Francoski kmetovalci bodo namreč z novimi cenami prislužili 10 odsto več kot poprej. Kakor znano, velja Francija za žitnico zahodne Evrope in je zanjo značilna stalna nadprodukcija. Odslej se bodo dohodki francoskih pridelovalcev žita povečali in to jih bo podžigalo k nadaljnjemu večanju pridelka. Pravijo tudi, da pomeni novi sporazum za francosko vlado pomemben politi čen uspeh. Nemški pridelovalci so silno zamerili svojemu predstavniku v Bruslju, da se ni dr žal dane obljube. Nemška vla da je namreč prvotno zagotavljala, da ne bo pri oblikovanju cene mehki pšenici šla pod 440 mark za tono, a v resnici je pristala na to, da bo od 1. julija leta 1967 dalje nemška cena mehke pšenice prešla od 475 na 425 mark za tono. V Italiji vlada v splošnem zadovoljstvo, vendar so nekateri zaskrbljeni, češ da bo prosta trgovina z žitom v EGS zdrobila krhko strukturo italijanskega kmetijstva. Drugi, in ti so v večini, pa z zanosom naglašajo, da bo šele sedaj mogoče modernizirati italijansko kmetijstvo in ga končno postaviti na trdnejše in racionalne temelje. Po dograditvi dveh železarn v Italiji Proizvodnja EGS rekordna Na osnovi najnovejših podatkov o poteku italijanske železarske dejavnosti v minulem decembru ugotovimo določeno težnjo navzgor. Po cenitvah železarskega združenja ASSIDER so decembra v italijanskih železarnah proizvedli 367.000 ton litega železa ali 19,5 odsto več kot v decembru 1963 (307.000 ton) in 935.000 ton jekla, kar pomeni 15,6 odsto več kakor v decembru prejšnjega leta (809.000 ton). Prav zaradi proizvodnega napredka v zadnjih mesecih lanskega leta je celotna lanska proizvodnja surovega jekla po še Razvoj kmetijstva Važno za cvetličarje Pokrajinsko kmetijsko nad-zorništvo (Ul. Ghega 6) je začelo sprejemati v ponedeljek, 18. t. m., prošnje za nakup gomoljev gladijol (perunik ali po domače mečev) najboljših vrst iz Holandije. Prizadeti morajo naročiti najmanj 500 gomoljev, ob naročilu morajo izplačati za vsak gomolj predujem 10 lir, ob prejemu gomoljev pa ostalo vsoto. Nadzorništvo bo sprejemalo naročila vse dotlej, ko bodo pošla za to namenjena denarna sredstva. Ako bodo pristojni organi določili v ta namen primemo vsoto denarja kakor v preteklosti, bodo prejeli naročniki za nakup gomoljev prispevke do 50 odst. UMETNO OSEMENJEVANJE OVAC IN KOZ Francoski list »Agriculture« piše. da se razmnožuje govedo v Franciji skoro izključno z umetnim osemenjevanjem. V zadnjem času pa so se začeli posluževati umetnega osemenjevanja tudi za razmnoževanje ovac in koz. Živinozdravnik, ki je pooblaščen za osemenjevanje, mora v času, ko se ovce mrkajo, ostajati ves čas v njihovi čredi, kjer zbira ovnovo seme. Težave pa imajo pri iskanju ovac, ki se mrkajo. V ta namen vzdržujejo nekaj poskusnih ovnov, ki iščejo take ovce, jih pa ne oplajajo. Takim ovcam nataknejo okoli vratu posebne spoznavne znake. IZVOZ KMETIJSKIH PRIDELKOV IZ JUGOSLAVIJE Po začasnih podatkih se je kmetijski izvoz kakor tudi izvoz prehrambene industrije in tobačnih tovarn iz Jugoslavije lani povečal za 7,7 odst. ter je dosegel 80,2 milijarde dinarjev. Sam kmetijski izvoz se je povečal za 3,7, prehrambene industrije za 17 odst., tobačnih izdelkov pa za 15,8 odst. Skrčen uvoz vina na Angleško Vse kaže, da je povišanje carine na uvoz nekaterih proizvodov na Angleško (za 15 odst.) deloma zavrlo tudi uvoz vina, saj je ta še posebno meseca novembra precej nazadoval; uvoz alkohola je ostal na prejšnji ravni. Meseca novembra je u-voz namreč v primeri z mesecem novembru 1963 nazadoval za 200.000 galon — ena galona drži 4,5 litra — ter je znašal 1,61 milijona galon. Nekateri domnevajo, da ne gre tega upadanja uvoza vina spravljati v zvezo s povišanjem carine, ki je bila vpeljana meseca oktobra. Po njihovem mnenju, so se uvozniki vina že poprej založili z vinom; vino nvo-ženo meseca novembra pride de-jnasko v potrošnjo šele po božičnih praznikih, medtem ko so se za potrošnjo med prazniki trgovci založili že poprej. Nekatere vrste vina so se na Angleškem podražile. Šibkejša vina npr. za 3 do 4 penije, šampanjec pa za 1 do 3 šilingov. Iz Bordeamca poročajo, da so se boljše vrste francoskega vina nekoliko podražile. Kupčije so tam bolj živahne. Vina iz predelov Cotes du Rhone, in sicer pridelka 1964 je bilo že prodanega 60 odst.. SLABA LETINA ZA GOBE Zavod za raziskovanje gob v Muenchenu sporoča, da je bilo lani zaradi presuhega vremena in vročine malo gob. Nemške tovarne niso imele za konservi-ranje dovolj domačih gob. Zato so jih uvažale zlasti iz Avstrije (1500 ton); iz vzhodnoevropskih držav, ki so bile sicer močne dobaviteljice gob je prišlo lani v Zahodno Nemčijo samo 400 ton. Tudi v vzhodnih državah je suša ovirala razvoj gob. Vreme in letina v kmečkih pregovorih Sredozimski svetniki mrzli ledeniki. S v, Fabjan in Sebastjan gotovo, zimski je ta dan. Ko je sveta Neža je tudi mrzla veža. Zaroka Device Marije ura konec zimi bije. Sv. Pavel spreobrnik zimski zadnji je svetnik. neuradnih cenitvah bila samo za 3,6 odsto nižja od predlanske, znašala je namreč 9,788.000 ton proti 10,157.000 ton v letu 1963; proizvodiija litega železa pa je dosegla 3,498.000 ton ali 6,5 odsto manj kot leta 1963 (3 mil. 741.000 ton). Imamo pa uradne podatke o železarski proizvodnji v enajstih mesecih lanskega leta; proizvodnja surovega jekla 8.853.000 ton ali 5,3 odsto manj kakor prejšnje leto (9,348.000), a proizvodnja litega železa 3 mil. 131.000 ton, t.j. 8,8 odsto manj (3,434.000). Konec lanskega leta se je proizvodna krivulja v italijanskem železarstvu dvignila predvsem zaradi izgraditve novih železarn v Bagnoliju in Taran-tu. Iz istega razloga se je tudi izboljšal položaj v zunanji trgovini, saj se je uvoz skrčil, dočim je izvoz napredoval. Značilno je, da je bilo konec preteklega leta povpraševanje na domačem železarskem trgu slabotno in v železarnah je bilo dela predvsem za tuje naročnike. V decembru so na primer italijanske železarne prejele iz inozemstva naročila za 860.000 ton železarskih proizvodov. PROIZVODNJA JEKLA V EGS REKORDNA Po podatkih Visoke oblasti Evropske skupnosti za premog in jeklo so v lanskem letu zabeležili v deželah Evropske skupnosti rekordno jeklarsko proizvodnjo: 82,828.000 ton ali skoro 10 milijonov ton več kakor leta 1963. V prejšnjih letih se je povprečna letna proizvodnja EGS sukala pri 73 milijonih ton. Italija je edina dežela, kjer je proizvodnja nazadovala v primeri s prejšnjim letom. V Nemčiji so proizvedli 37,338.000 ton jekla (leta 1963: 31,597.000 ton), v Franciji 19,779.000 ton (17 mil. 550.000), na Nizozemskem 2.646.000 ton (2,342.000), v Belgiji 8,724.000 ton (7,523.000), in v Luksemburgu 4,559.000 ton (4 mil. 32.000). GOSPOD ARST VO“ Izhaja tedensko • Uredništvo in uprava: Trst, Ulica Geppa », tel. 38-933 • Cena: posamezna številka lir 35.—, za Jugoslavijo din 25.—. Naročnina: letna 1300 lir, polletna 700 Ur Pošt. tek ra e. »Gospodarstvo« št. 11-9396 Za Jugoslavijo letna 1200 din, polletna 600 din. Naroča se pri ADIT, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stari Irg 3-1, tek. rač. 600-14-603-86 Za ostalo inozemstvo 4 dolarje letno. Cene oglasov: za vsak mm višine v širini enega stolpca 60 lir • Odgovorni urednik: dr Lojze Berce. Založnik: Založba »Gospodarstva« • Tiskarna Založništva tržaškega tiska (ZTT) • Trst, Ul. Montecchi 6 URARNA IN ZLATARNA Ml KO L J KAREL TRST Čampo S. Uiacomo 3. tel. 95-881 Ure najboljših znamk velika izbira zlatih okraskov za vse prilike TRANSTRIESTE Soc. a r. I. TRST - TRIESTE, Via Donota 3 - Tel. 38-827,31-906,95-880 UVAŽA; vse lesne sortmane in produkte gozdne industrije. IZVAŽA; vre proizvode FIATove avtomobilske industrije in rezervne dele - Vse vrste gum tovarne G E AT in vse proizvode najvažnejših italijanskih industrij. PRIZNANO MEDNARODNO AVT0PREV0ZNIŠK0 PODJETJE LA GORIZIANA Gor a Via D. d’Aosta N. 180 Tel. 28-45, 54-00 • Gorica PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo SPLOSNA PLOVBA PIRAN VZDRŽUJE Z MODERNIMI TOVORNO - POTNIŠKIMI LADJAMI REDNO PROGO JADRAN — JU2NA AMERIKA, JADRAN — ZAHODNA AFRIKA, REDNO LINIJO OKOLI SVETA ter nudi ladijske prevoze po vsem svetu z modernimi tovornimi ladjami od 8.000 do 18.000 ton nosilnosti. Za vse mlormacije se obrnite na upravo podjetja: SPLOŠNA PLOVBA, PIRAN. Župančičeva 24, Telegrami: PLOVBA-PIRAN, Telexi: 035-22 m 035-23, Telefoni: 73-470 do 73-477 In na naše agente po vsem svetu. JnixAuiAGfUi. KofveA, MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN TRANSPORT KOPER - TELEF. 21-830 - TELEX 03517 PREDSTAVNIŠTVO v Trstu, via Roma, 15 - Tel. 37-823 Dodajanje ledu In vskladiščenje blaga — Kvantitativni prevzem — Poslovanje na mednarodnih sejmih in razstavah — Redni zbirni promet iz evropskih centrov — Mednarodni cestni transport blaga z lastnimi kamioni po kopnem, po morju, po rekah m zraku — Carinjenje blaga — Transportno zavarovanje blaga — booking ladijskega prostora — Kontrola transportnih dokumentov — strokovno pakiranje. FILIALE: Koper, Ljubljana, Maribor, Zagreb, Zagreb-sejem, Sežana, Kozina, Prevalje, Nova Gorica, Rožna dolina, Jesenice, Rijeka, Beograd. Novi Sad. Subotica, Celje. Podgorje, Sarajevo, Bar, Zrenjanm, Dimitrovgrad. II I j h K A Jugoslavija Za časa bivanja na Jugoslovanski jadranski obali, ne zamudite tzle tov z ladjami Jadrnimi,je Poslužujte se ladij Jadrohnije za redne proge, kakor tudi za izredne izlete Ta potovanja bodo o boga tila vaš letni odmor z novimi vtisi m vam bodo pomagala spoznati lepote jadranske obale Za mlormacije obrnite se na agencije Jadro lini je v vkrcnib pristaniščih ali pa na potovalne agencije. Uestisce i servizi merci e passeggeri sulle Unee: ADRIATICU — NORD EURUPA (servizio celere ed espresso) partenze da Rtjeka ogni 1 giorni ADRIA 1 ICO NOItlJ 4M6lllt,š (Norih ot Hatteras) partenze ogni 10 giorni ADRIATICU — SUD AMERICA partenze ogni 20 giorni ADRIATICU - LEVANTE partenze ogni 't giorni ADRIATICU - IRAN - IRAtj partenze ogni 20 giorni ADRIATICU — INDIA — PAKISTAN - BURMA partenze ogni 20 giorni ADRIATICU - ESI REMU ORIENTE partenze ogni 20 giorni ADRIATICU ~ GOLFU MESS1CO partenze ogni 20 giorni con 55 moderne e rapide navi, 562 cucette e 351.313 B.R.T. La »JUGOLINIJA« accetta U crasporto di merci anche ln porti fuori delie linee regolar TRASP0RTATE LE MERCI E VIAGGIATE CON LA ---- «JUGOLINIJA » - RIJEKA —