STEV.—NUMBER M7.
MO SVOJE OBOAHIZAOU*
• OBADE, DELAVSKI PA PODIRAJO.
joUkor popolnejša j« podjetni-& organizacij*, (oliko bolj trpe
delavci.
— ■ •
Hfciladelphia, P». — William J. lU, solastnik Nicetown Dye orlu, je izdelal poročilo, ki po-ksoje, koliko je v štirih letih ko-fcila tekstilnim podjetnikom ifiaizaeija Philadelphia Teatile Bofacturers Association. Or-aizacija je zalagal« podjetnike delavci in sicer v p* sto tride-tii tovarnah. Podjetniška or-iisacija ima zdaj zabeležene •datke o 132,000 delavcih, ne da tovarnarji izdali le posebej klen denar za ta zanje izredno ien materijah
Ti podatki povedo podjetni-«, koliko Časa je delaveo delal eni tovarni, kako ae je obnašal
jUrci so tudi razdeljeni po njih teinoatih in.delu, ki ga opravijo v tekstilni indnitrij«. Skoraj vseh v tekstilnih tovar-h v Philadelphiji je .Predena prU delavnica, tovarnarji so so veseli tega poročila, kajti aj imajo o vaakem delavcu po-rtke, ki so jih že zdavnej iz srca leli.
V zadnjem letu ae je podjetni-i organizaciji pridružilo 48 kitilnih tovarnarjev. Ampak organizirani delavci v liladelphiji pravijo, da ae ošr-totanje deUveev vrši veliko ilj uspešno, odkar ao ae podjetji organizirali. nau&u som,
j« organizacija v aH ki vred&O-
* tirteth, W japorgamsifah. *<r vztrajajo pri tem, da je or-
aiucija za podjetnike pripo-' Hjira, delavske organizacije j «e pa uničijo. Ako bi delav-Uko atvar razumeli* zakaj ae t*ba organizirati, kot jo ra-wjo podjetniki, k! kmalir ne • me odprte delavniee r Zdru-pik državah.
»poroke se nnože Ni kakor poroko.
bfoo poročilo pravi, da Je it«. Jo divoraov naraotlo 11%, J*ilo porok pa 8% ▼ prošlem
tobiagton, D. 0. — Razporo-r Ameriki »e bolj mno£e'kakor To je razvidno iz poro-»» p h je objavil biro aa ljud-dne 9. novembra. Po-,<J rla*i, da je bilo v leto \ 1223,825 porok v Zdrnie-vtavah, dočim je bilo v letu M.129,045 porok. Na drugI 111 J" bilo v prejšnjem letu razporok, v letu 1*22. pa
ml«),
si^ii, fe jt itc1rilo ^
»k n« r».iio »najst ^atotkov, ',0 pa samo nekaj čes
■ odstotkov«
»0PA1UEII ZOPET OD-L02SVA.
"^k j« meidA tspor^ #
Plenu $1,200,000. I". - Ko je imela pri-
^r.vnov,	p||tlh, ^
pri Homlootu oropa-»lak, ja Breat Olaaeooek
'< k ji« jf .HHi reUki p,#n
^'dnik j« odredil, da
Odloll.	'
ALI JE Ollllf KlinSf
Htnmmf, <HJ - Najvišjo kalifornijsko eodišše ko «m»ra'o edlešitl, Oko je eerkev blzolška orgentzaeija v sadovi Ckarl*. Kuba« kae, U je pooeerešll, ko je po-previjal tfrefeo In je aaktevai od-šfcodoiao MedišAe je priznalo En-baokatt adškodol««, odklonile je pa defiaJtlvne izjave o vpraša-
nnafiU v
"padejo v »ploinom Z'': *> '»padla všeraj v
« kjr, M vrW# „ ^
d " ^»rkiett m krmilo, •oriali^l dobili voš
^ ^	14,000 veš
Ste: -
E^sj Manj. '
M«*"**? ***** >
Ckietge la »kotira • t lelHot deUma »blatno In mrslo. Neverni vrt rovi. »>lime wd* ok §M, M-
PBOSVETA
Pomenljive M ginriti p * v Vithingtom. T ^
V potttttnlh krofih relotajo, prt-
O.O. (Fed. Preoa.) ' — Nobeno ufibanje, kako prod' ••dnik Coolidgo. resdeli sadove KUfi mod političerji store gsr ni prffcnipino in presenofljl-' jO. Noj gre čloeek, komor M#, v pioorne t BeU m, v bodnlko dr-žamete depertmento, ▼ pioorne * eeoatorjsr ali ilenor kabineta, t >;*Ie<Ulill| tli po t piearno kon-"grešnik odsekov, povsod »lili po-
ibinet i«
SREDA, 12. NOVEMBRA, 192|.
Belo kilo in nasanjajo krok v leta 1926. Oni loupejo Detreso rim, JfellOnovim in Coolidgerim ljudem, do podere jo stebre srojs loetne poHtifcSe itorbe v prihod njih dveh Iltiif teko, do pode no-
■Tt '*> '£1
mornariSki
do dobimo nor kobi kako bodo razdeljeni odseki greese tbornioe in eenoto. Kon-ser rs tirni lioti prosjačijo pri ^Coolidgu, noj no nootopi v oro-ffontni reokdjonorni poti, politi-^fcji • trdih obratov po kito iz drievnih (lomih stsnov t meoto Jn zahtevajo ololbe. Ako ne dobo elnib, bodo eitaoati.
Drloro Wyomlng, navadno ro-okeijonorno, je ekoroj podlo iz (Joolidgevih nit. Fronk Mondel-le, ki je bil pred drema letom r xporalen T omenjeni državi, zdoj vrela jejo, do dobi wiogo$e meeto ▼ kabineta. On jo predeedovel konvenciji etorinor v Clovelen-da. Ako no poetono poljedoloki tajnik, lahko poeUno tejnik io notronje zadere. To bo dortip no Coolidgo glede konoerrooijo no-, rodnih neravnih bogoeter, ker on sohtevol, do ee Ujnik Work od-- aiovi. Work jo bil dober ulenee Felle, ompok Se Mondell pridi do moli, on ee ne bo prav nll obotavljal, da podari rodne eile v Yel-*:Jofrstons Parku. j.
Dougbert/jevi prijatelji trdijo, do ni ros, de Dsnghertj zopet po-otane jaotični Ujnik. Njegori prijatelji govore, da zdaj zaelnži ' dre eto potdeeet tisoč dolarjer na .v leto kot korporaoijeki advokat. Togo po no povejo, kakšni so njegovi posli in koliko manj davka je trebo plafiati njegovim klljen-tom.
O mladem Booeeveltu, katero-jo suknjo njegovega o&ets govore, da postane ali pa vojni tajnik. Obcrloi Booeherjo od trusto sladkorno pe«e, kateremu jo bilo poverjena naloga^ da isdola platforma na Ooolidgevi konvenciji, ema-trajo so tekmeca polkovnika Geo. Harve/je in Herbfrt Ilooverja glede drlavnega tajništva, oko ttaneee slu«sj, do ga tlolinoeti do njegove drnline velejo, do se sopet vrne k advokotaki prak%i. Jlughee ne sine vprov sodo j besede, ompok Itreno jo tako samoto-na, da se giogole v moren poslovi Ako Hervejr postane njegov naslednik, tedoj bodo ponudili Worronn drugo mesto in sicer iolnlbo poslanika v Londonu. -
Iferbert Hoover jo pa problem. Kakor Wineton Churchill v Veli-Britaniji delo proflavieo stron-sa katero se isrefto, tako je tu-s njim. Coolidgo bi ga rod Ob-ket trgovskega tajnika, em k nI mu dobrodoftel kot tajnik vnege depsrtmenta. Po tudi , da ee vrne v olvilno livlje Kake j t K j, Hoover le vedno , da dobi nekega dne nomi Ijo kot predsedoilki kandidat, lidge ga leli obdrlati pod svo lastno kontrolo ... pa pod k on Andrew Mellona In Frank lioover bi kot naflelnik h i neto izrabil vso malino so pn kanjo v rs mlatenje ovoje ose-, Teko bi postol molilne ooebe » v stranki. < Zatemoil bi skopino Ifellon-fiteerns Coolidgo v jemo-Iti Ako se po vrne nosoj v eivil no livljenje, po lohko ortrnniiirn I kampanjo v svojem laotnejn Ints-reeu, no do bi se mu bilo trebo pri tem osireti na lelje edmlnlstre-eij*
Bee je, do eo bili polittfarji
HKBUČIMI UBABSKI DELAVCI ŠE OBOAICIZIEAJO
New Tork, M. T. — Urarski delavci pri Wolikam Wotch kompo-niji stavkajo -le dvanajsti teden. Toke stsvke le ni bilo med ne-izučenimi urarskimi delavci, pravi Joseph Kisrnberg, tajnik organizacije International Jewolry Workers' Union. Btarkujoči de-vei pri Waltbam Watch kompo
Eoponfcagon, Dansko, 11. nov. — Nečrt danske oocielistične vlado za odprero armade in bojne mornarice je bil vžerej predložen po vojnem ministru Laustu Bae-musoenu v parlamentu. Predlogo določa, da ee armada in mornarico popolnoma odpravite, meeto tega ee po organizira manjia policije, ki iou skrbeti zo red v de-■■■■^■■■^H feli v danskih vodah. Vojgfe so organizirani v svoji orgo* obvezni služba so opasti, vladni
nisaeijl Ta organizecija je zdaj vpralala za vstop v splošno organizacijo ursrskih in draguljem skih delovoev.
Eisenberg pravi, da te delavce korok.
pri romib komponijsh kot Wolt-Elgin, Homilton in IUinoU imenujejo neisučene urerske de-lovoe, ker sna vsak delavee izda-dati eamo gotov del pri uri, ne zno pa izdelati cele ure ali jo po po-praviti Zdoj bodo orgeniziraU tudi to dolavooj
Organizatorji Ameriške dela* ske federacije in Internationa) Jewol*7 Workers' Union so poma-geU organizirati delavee pri Waltham Woteh komponiji. • •
vmukA miožniA £oakja zaplivjihboa.
Atlanla, (H. — Tukaj so zaplenil največjo poiiljatev dregego žganja, ki je bile kdej poslano v to drlavo. Pottljetev je seetsU iz 24^000 škotskega žganja, rženov-co in lampanjoa. To Igonje je bi-' lo vredno po sedanjih tihotapskih eenoh od $200,000 do $225,000,
BROOKHARTOVA VEC IN A ZNIŽANA.
Des Moines, Iowo. — Uradno Štetje glasov, Id jo le konisno v 40 okrojih Iowe, je doelej znižalo večino senatorja Brookharta na 743 glasov.
Delavski aovice.

(Federated Preee.)

Oassks odpravi smsde
is aoniaiiee.
^jj t j*7 '
SodaUstični vojni minister jo oU-ril prvi kooak v zbornici i
biroji ze vpisbvanje prostovoljcev oo aopro in vse obstoječe fortifi-kacijc ee porulijo. Dansko je prve držam, ki namerava > storiti ta
Policijska straža, ki nadomesti srmodo, bo Itela 7000 mol na suhem in morju. Poleg tega oe organizira letalska služba, ki bo imela 600 mol. Minister Rosnlus-sen je dejal, ko je predlolil načrt, da drlavo prihrani letno 40 milijonov kron (okrog 6,500,000), oko zbornica sprejme razorolit-veno predlogo.
Koneervetivei histerično Dobi-jajo načrt, da s tem korakom se Danska odpove svoji suverenoeti in ee izroči vsakomur, kdorkoli jo hoče okupirati. Socialisti in libe-rolei pa odgovarjajo, da sedanja danska armada se itak ne more meriti z vojaško eilo katerekoli velesile, in Če jo hoče kotera vele-eilo napasti, jo lohko vseeno premaga in okupira. Armada je torej le nepotrebno dovčno breme.
moto
d. o. 4 Senator llale, predsednik senatnega mornariškega odeelto je po obiaku v BeU htii i rja vil, da bo predlagal
grm* ?H©' "*vib krilorjev in da so na šestih glavnih lodijah nau.-jesti kurjava no premog i
lil" —O^li-^
KRALJ TIHOTAPCEV i JIH.
uhob-
Ohioago, HI. — Dean 0'Ban-nion, kralj v človeških nižinah in tihotapcev s opojnimi pijačami, je bil Vistreljen v njegovi prodajalni za evotliee. 0'Bennion je poetal miljonar, pet krogel, ki so preluknjale njegovo telo, ao napravile koneo njegovemu Življenju. Ubili ao ga najbrl njegovi tovariši, a katerimi ea je spri. Poli domneva,
licijo tudi
da umor iz-
Vesti iz Jsgetlsvije.
Roparski napad v Mirni peči. Občinski sluga Mtrtin Klančar v Mirni poči na Dolenjskem jo dne 'Ji. oktobra dostavljal strankam odloke sodilč in okrojnego glavarstva. Mudil se je takrst slučajno v* vasi Kamnje. Ko se je, približno ob 4. popoldne vračal iz imenovane vasi v Mirno peč, sta sredi poti oziroma eteze, ki vodi v Mimo peč in gre dobro uro samo po gozdu, nenadoma^ napadla iz zasede dva razbojnika. Pre-strolenvaluga je obstal, nakar ee je eden izmed nepadlcev zadri nad i.jim v elabi hrvolčinit "Sta ste radiii v onem seluf" Klančar je mirno odgovor^: "Kakor običajno, dostavljal sem akte!" Razbojniku oČividn^ ni bil vleč odgovor n se je zato vnovič zadri nad njim: "Vi niete občinski sluga, vi ste trgoveo in imate penest" V tem hipu pa je le skočil izza grma njegov pajdaš v popolni vo-juiki opravi, zirrabi Klančorja za prsa in roko in zavpije: "Na tebe ne bom pueal, ker si hrom človek I JW •česal" Maljii raabojnik je med tem le — *el v euknjič sluge in potegnil iz žepa mapo z razni-i i akti. Ko po je videl, do ni v njej tega, ker je pričakoval, je vrnil alugi mapo in odstopil. Ker pa je storejli napadalec zo vsako ceno hotel imeti denar, je mlajii Klančarja le enkrat preiekal. Vzel mu je nato iz tepa le Ustnico, v kateri pa je bilo komaj 30 K denarja."
■In sedaj I Razor irana nad po-nesrečeno akcijo, se jima je siro-malnl alura' nenadoma zasmilil. M!a.'ii napadalec je rekel starejšemu«. 'To je reven človek, daj l e tnega kovača!" In rea jc potegnil iz lepo listnico, ki je bila polno eamih bankovcev po sto in tisoč dinarjev. Ker pa ni
vira is političnih motivov. Pri imel pri sebi nttbenege so 10 Din,
k ' Slavko. /»<■"vi j -i Fall River, Mass. — Delavci v tkalnicah Shovo Mili* so sostov-kali v znak protesta proti snila-nju mesde sa odstotka.
Breipoaeliiostni »klad. .
New Tork. — Odbor organizacije krojačev, ki izdeluje lenske obleke, naznanja, da je sklad zavarovanja sopar brej^oselnost dosegel vsoto $250,000.
Delavsko šola.
Tavlorville, 111 — Izobroleval-na aleija, katero je začela rudarski unija v subdistriktu It. 5, kale uapeh. Več ko 200 rudarjev je dovrlilo prvi tečaj in okrog. 2000 oeeb jo poelulelo javna predavanja, katera je imel Bcott Nearing o zgodovini in politični ekonomiji. Predavanje ao vrle v sedmih meetih, ki so t Tejrlonrllle, Hillsboro, Panama, Nokomis, Pena, Klneaid In Tovcy.
Stavka strojnikov. Čhicago. — Strojniki pri Flow-Meter Ce. stavkajo le meoee dni, ko jim jo drulbo utrgalo 10 od etotkov mesde. Delavci niso bili prej t uniji, toda med stavko so ea organizirali.^ • T1" }
Odstavljeni odborniki 1 W. W.
Chicago. — Delegat jo izio<lne konvencije organizacije L \\\ •o za etalno odstavili gl. tajnika > blagejuiko Tomo Doyiayja, po moteoga tajnika Jamese Morri CooUdgove stranke lest mesecev m. generalnega organiaatorja nazaj obup«l. Mislili ao, de trna- Jo« Pieherja in dva nadzornika gojo demokrotje. SrM>m njajo ee, Charleea Oibeona in Pio Monol do lioover ne tvori takojlnjc ne-|dlja. Vsi odsUvljeni odbornik, t varnosti. Ampak oni oo previdni ne smejo vol imeti nobeno atalbe »In nočejo tvegetl ničeeor.	I v glavnem urodu orgenisaeij«
Predeednik Butler bo mogoče .najmanj tri leta. Odbornik J. A isseaovan v senate, kot aačaani Ortffitk, ki jo podpisal proin namestnik tx>dga. OiUet, ki pride za "iodlunklso". je bil Mkljn v eenat no Coolldgevo aaktevo, bo *on is orgonlsaoije. ; delil potronalo v Maesoekaeettau	, , tlltll Wti
BotUr be nadzoroval imenovanj«. •	J
ki navadno .p.dajo v področje »7d««7. N. B. W. - Radarji v prf*e«H»<ka etranko, ki jo za« '»r.braik io aviačoaih rudnikih v gele. Xa usluge bo dolU vplivne Brokea Hilla ee etoodetotao or : meeto v senstatb komiUjfh Oo-' g*ui>iraaL Vol delevei v rudni i nje bo pričela, da MoKlaaeve pre->ik do zadnjega eo člaai »dar ■iiingo oa enišonje davkov pride tke unija, ki Je ustanovljeno as na dnevni red v koagreon le te si -Industrije« podlagi. — Premo me Pogorela bo ia ftodeednik gor jI v Avstraliji sohteva|» oe OoaUdge bo pričel l»id«ljoreti remurai delavnik In HM0 Mui zvezne urade ia plačo te pri tem ssolae tedensko mesde. — Dolov # bo ^bilrfal v jeeMOO■ftfciaa a «ka vUda v Eopedoi Avstraliji je pUkantove dela glede vpreianje prodlolila zakoo so 44 umi dela v.
Progreelvel «pesajoJa mirno letnik v tedau v ve*k leditetrijeh Ifololaj Ia gonja, peesbao m pra- — v New Soatk Woleeu jo veli aaaljo slalbslovisv, M friha^e vjko ~
j .A.'
zadnjih volitvoh so je 0'Bannion spri s svojimi tovorili glede, kandidatov starih strank in pplfodiM
tgovi no
ea jo bila, do ao go njegov! no- Klenčar po ae je ves prestrog
znanil alu-
kdanji -tovariši eksekutiroli. Ako je to policijsko domnevanje ree-nično, tedaj pokazujo v zelo lar Id luči, kaklni elementi ao ob času volitev delovni zo stari stran ki.
Kapitalistično Časopisje poovs čo njegovi smrti in kari je ri v človeških nižinah po cele strani, ks kor da je umrl učenjak, ki si je stekel neismerne sosluge so člo veltvo,
KATOLIČANI NI MARAJO
ZDRU2RNJA cerkve HI DRŽAVI - n «1
ZDAJ.
8t. Louis, Mo. "Ameriški ko-tollčaul ne potrebujejo, niti ne zahtevajo združenja cerkve in drŽave v tej deželi," je rekel ikof John P. Clrroll is Helene, Mont., pa četrtem zboru Narodnega svo ta katoliških žena, ki je bil otvor-jsn dne 10. t. m. v St. Louisu. "Unija cerkve io države je ide-jalno v deželi, ki je popolnoma katoliško, toda v Ameriki M nt tego, zato je unijo nezoleljena in bi ne bila praktična," je nadaljeval Ikof.
(dkof nI povedal, da cilj katoliške hierarhije v Ameriki je, da se poketoličenl vsa dežela — in potem eeveda bo Amerika idejal ne sa sdrnlitev o cerkvijo. Todo Rog le ve, sekaj ni dol kosi dolgega repo I)
MORILKO £B*I OBSOJEN V DOSMRTNO JEČO
— Alfred Ma
je izročil Klančarju sa 10 K dro bilo, ki go je imel pri sebi. Razbojnika eto nato izginila v gozdu.
vrnil domov, kjer je noznanil čaj orožnikom.
Avtomobilski promet mod Ljubljano in ftt. Vidom. Kakor poročajo, namerova tovorna sa zave-ee "Štora" d. d. v St. Vidu vpeljati v novembru redni avtomobil-ni promet med St. Vidom In Ljubljeno. Vožnja od Pigovco do Vida bo etala eamo 3.50 Din, od Figovco do dilkemitnioo po 2 Din. Promet ae bo vršil tudi ob nedeljah in prasnikik.
r«2ar ▼ Kondiji. V Kandiji pri
Novem r \r j je 24. okt. ponooi izbruhnil v bili strojorjo Jakobe Ploninlko požar. Pogorela jt vos notranjost poslopja in streln stol ter večja množina žita, eena in desk. Škoda je znatna, vendar je krita * zavarovalnino. Požarna ' požar ilizirolo.
Bombo sredi Zagreba. Dne 26. okt. popoldne je sredi Zegrebo, v Palmotičevi uliei, eksplodirala b.mbe. No uliei, v hiloh in lokalih je .iostala panika. Detonacije 'e bila silne. Nepremišljeni dečki, ki r>hfv jejo le ljudeko šolo, eo m. !i no vrtu Wejlerieve hlle vo-iiu^o bombo. V svoji cnepremi." Je-nostl so se z bombo igroli. Neno-
du.. . je 4varna irreca eksplodirale. - deček in . jko stsra pa-eoLtko sU bilo težko ranjeno. V Uvko privatno stanovanje je skozi dvojno okno priletel kolček b ..be, o človeških Irtev ni bilo. Kriminalna policijo jo Uvedla preiskavo, vendar oe d(Mloj ni mogla isslediti osebo, ki je prineeln bombo no Wel?erjev vrt.
V pijanosti leeretil. Užitkar Janez Seje iz Jeblone no Dol enakem je lel dne 25. okt, zvečer k kovaču v Karteljovo. V goetilni I j Žagarju je pil nekoliko ve? vinjen, preko njiv vračat domov. V jii je padel preko nelre a! .r-ne dva metra globoko in oblelel. Drugi dan eo ga nalli no njivi mrtvega.	*
Župan — mflSjnik. V občini Petrijevci v Osijcku jo bil te dni cretira. bivši tamkajšnji lupan Gjuro Petlič. Aretacijo je vzbudila velika senzacijo, ker je bil Petlič v občini ugledna oaebnoat. luikcr ae dozneva, je osumljen, do b pred trinojstimi leti umoril in oropal grojlčinakego gozdarja Vrbaniča. Petliča jo ovadila ne ka Žensko, s katero je bil v intim nih odnošajih. Izročen je bil sodi-Iču v Osijeku.
Deklica ggorolo na palL Dne 23. okt. je bila l*ietna Terezijo Lamberger iz okolice Ročje ha peli. Po peetirski navadi si je zakupila. Ker pa ae je vsled mraza preveč atiakala k ognju, ge ji je nenadoma vnelo obleka. Pri tem je dobila. Uko težke opekline, de je kljub takojinji zdravniški pomoči lo čez nekaj čaaa v neznosnih mukah umrla.
Rop pri Bnalovčeh. Na ceeti, blizu Brealovč je neznan lopov no-padel posestnika Resorjo in gl prisilil, do mu je izročil 2500 Din, ki jih je imel pri eebi. Istega večera je fopar napadel na oesti Sv. Rupret - Oomilsko mesarja Turnlke, ki pa mu jo srečno ulel.
Umrli V Ljubljani: Ivan Logar, kočar, 43 let. — Pran Jordan, mestni učitelj, 55 let. — Angela Okršlar, delavčevo hči, 6 let. — Stonko Pipan, čevljarjev sin, & mesecev. — Anton Arih, lesni trgovec, 88 let. „
Razno.
to*o lepšo od deklet, v lUrti-poolu v Angliji eo te dm priredi natečaj za Žensko lepoto, pri ki teri so dobile lenske s najlep^ nogami in najlepše fr tirani« laami nagrade. Pri tej tekmi | lene z. lahkoto zmagale nad «vQ jkni neoinolenimi tekmovalkam Vao darila so dobile z eno Mm izjemo poročene gospe. v
Cimomor Župnika in njegov oskrbnice Pred kratkim j« j Gradcu vsbudil obilo zanimanj samomor župnika Virgila K<*[ plo, kapitularja admontakega m moatana. Mol je bil že v visoki letih in se je spri z opatom, k« ga je epravilo v holehno melai holijo. Odšel je v Gradec, kjer t je Edrevil. Končno sts ga iiv&ev, in obupni gmotni položaj tirala smrt. Ko je izgubil svojo faro i se moifcl še pred boleznijo vrni v samostan, je tudi njegova oskrl nlca izgubila kruh. Te dni • e zato pripeljala v Gradec ni ^o svojega bivšega gospodari« pok žilo kito cvetja in se zastrupili Ko so jo našli na grobu, je I že mrtve.
. Hrjbtena bol
ii % ,f i, - , . * ■■ i- ■ »• jo prodznok obbthe nepriiiks In nikakor ee ne eme zanemariti. Vzemite
SEVERAS LEDSVL
Id jo izvrsten otimulant za ledi ce. Pomaga naravi popraviti obetojoči nered, tor olajša bolečine v hrbtu veled obittne neonukoi j
Ceoaraeb91.il.
W f S« /i IfA C«. ( IDAM KAHIUS. IOVVA
BOŽIČNE DENARNE FOSlUATVE!
Brza in točna postrežba!
Kakor običajno hoče se tudi leto« večina nalege pHseljeeeca
^^	a večjlm eli
narode spominjati svojih dragih v domovini
njim
Besm le znan« tolnoeti pel vseh bančnih poal b, pocvačuje b»I« banka posebno pelnjo lsvrlevanja baHlelli AmsnUk y«4UJ«Uv.
Naše izbome veze v stari domovini omogočijo nam isvrlsvanje vseh narečil zanesljivo, brsp in pe naj nitji eeni.
Sedi tege Vam priporolemo, da ee sa Vale bol čne polUjstv* §9 mdmj obrnete ne nae ter teko seslgurate pravočasno Izvršitev Valih naročil, ker se bedo, kakor vsako leto, poHljatve Jako nakopičile.
FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
VASI POSU — NASI POSLL
peMhU 4mr v sUH kvsiL bodisi v dinarjih, Urah, avrtr. kronah, eli dolarjih, skrbite, da bodo Vali posli - nali po^i-
i AR potujete v stari kraj, ali kateri od Velik znancev, js naj boljše, de ee obrnete ne nea le Vale skrb se vse potrsbes listine lo m udobno potovanje be — uolo akrb.
ir sto mmJmI deMtl kake osebo Is sters« kraja, pevsrits eelo sede ve nem In Vole delo ko — nele delo.
Keiar Vam b kake HsIIm ss stari kraj, ali koder ImaU ksk drug posel s starim kzejesa, os poublta se okrniti na na. in Vale opravilo ko — nele oprevOe.
Ze vse nedeljne pojasnila ss obrnite ne
MjOVSNSKO banko
ZAKRAJSEK A ČESARK, 70 — 9th Avenue,	New York, N. Y.
BOŽIČNI
dison, ki Jo priznal, da ie umoril svojo mlado leno In po hvrienem! umoru vrgel njeno trupi? v reko Manlstee, do Uko prikrije alo«in, je bQ obsojen v dosmrtno ječo.
oozdni P02AU Vi ■ CRUSSTTSU POD KOVTBOLO.
— Položaj a oži-rom oo goodno poloro v Mam ehueetten ee je Uboljšel, ko je pri. lel podati del pe dva in trideoetik dnek. Novi poleH nleo bOi no-i na njeni, parolo drle val gmder.
11
— Olior.lrv
nov
jr
bila daoiee
.In
i\r
,*»*" * anr	.	■'•,<•
prazniki vesela »e približuj«)
Gotovo, da n« boot« poiabili spomniti ie «voJ« rodbine f domovini o«čW jih z denarnim dirom za bo*ife« prunA«.
Niii direktna zveza z veemi bankami v Evropi (mogotofr** dostaviti vsako poiiljatev po najzmernih cenah In v ntjkra;«« času, ter z jamstvom, da bo poiiljatev vročena v poinetn iznor
Prodajamo parobrodne listke (Hf karte), zsrfopamo vn p«J brodne drufte: na* parobrodni oddelek vam pomafs mi—
vse potrebne ptvari.
KASPAR AMERICAN STATE BANI
ItOO BLUI ULAND AVCffllC
CHICAGO

Vložite svoje prihreJIv to možno «»mo bankg
/
SREDA, 12. NOVEMBRA, 1924.
PROSVETA
SLIKE iz naselbin.
jthraukee, — Veliko je it bilo pisanj« in delovanja za
•	Jovenski dom v Milwaokee U-.nriis »e nismo dosegli, kakoršne-
' bj morali med tolikim številom tloveijccv in Slovenk, kakor je Das v Milwaukee. Ali re« še noie-010 sebe spoznati za Slovence T Ali Bočemo, da bi naa tuji narodi spo-tnali ^ Slovence, kot narod, ki « je tudi treba upoštevatiiilo-temo li pustiti, da bo naš jezik wmrl, ko mi izginemo a površja t ^li res hočemo, da nas bodo še na--rtj nAživali za Avstrijce in^Po-1 toke! Ne, tega nikakor y moreno in ne smemo puatiti.
Ako hočemo, da se naše ljud-itvo upoštevs pri Američanih in drugih tujerodcih, moramo pri-praviti prostor, kjer se bomo sha-
*	jili, izobraževali in zabavali — to je Slovenski dom. Nabavili smo več tisoč pozivnic ali obveznic, ki ie razpošiljajo vsem društvom v )(ilwaukee in bliinji okolici. Dobil bo lahko vsak rojak po eno
J teh obveznic, ker to je zadnji po-liv Da vse Slovence, živeče v Mil-l v&ukee, da vsak posameznik izra-li, ali je za slovenski dom ali ne. r Vsak rojak, ko dobi obveznico ? roke, naj torej pravilno in koli-[' kor mogoče hitro izpolni ter od-' posije tajniku svojega društva, h ' kateremu pripada, ali pa k tajni-i' ku Slovenskega doma. Ako hočemo napredovati v vseh ozirih, ne imemo zaostati za drugimi po slovenskih naselbinah ▼ Ameriki, biti moramo složni In vpisati vsak po eno in več delnie, ker na ta način bomo imeli enkrat krasni slovenski dom v Mihvaukee, na katerega bomo lahko ponosni.
Prosim vse tajnike društev in klubov v Milwaukee, da vsak po-Uj« obveznice tajniku Slovenskega doma najkasneje do 15. decembra 1.1. — Aston Mlinar, tajnik Slovenskega doma, Boz 93 A. Sta. D. R. 2, Milwaukee, Wis.
Cleveland, Ohio. —• Društvo fibor št. 139 popravlja glede na-inanila, da ni Frank Culkar, katerega urno iskali za plačanje ases-menta tisti, ki je imel groeerij-ako trgovino. To je Frank Culkar ▼ 16. oddelku, sin Louisa Culkar-ja S tem naj bo pojasnjeno ljudem, da ne bodo napadali nedolžnega kamor pride, ker on je dober član društva in nikdar ne zastane h i*M*nanjem asesmenta, ter zato zahteva popravilo. — F. 8 tajnik društva Tabor št. 139.
Waukegan, EL — Na Zahvalni dan dne 27. novembra bo društvo Sloga št. 14 S. N. P. J., obhajalo dvajsetletnico svojega ob-»tanka Smelo lahko trdim, da se ustanovitelji društva ob času u-•tanovitve in borbe, ki ao jo imeli- niso zavedali svojega dela v to-kl»ki meri, kakor kaže njih uspeh o!:i dvajsetem letu. Društvo danes »teje L'.').'! članov v odraslem od-in 223 v mladmskem, sku-P«j torej 475 čl inov. Njih truda w del« 0(i 8trani članov skoraj m r/,?oee poplačati v večji meri ' k*kor da so člani društva »a naprej potrudimo in delujemo za ! "I nanredek društva, po-v pridobivanju .novih čla-nfv T<> bo ustanoviteljem druš-T največjo uslugo in plačilo, ■n vdijo. da njih delo je uspeh, w,) »>■ rodi hrez odmora. Kakšne "f^ke bil« pri njihovem de-
I,1	slišali udeleženci na dan
od ustanoviteljev sa
II,1	'"I katerih ao trije še med aarti j
(Vavljalni vene lični odbor v k«],kor mu j« največ nogo-J ' slavno* izpadla naj-
' vseh ozirih, najsibo v
P^'rr/1
finančno kakor v pro-kar prišlo bo vei to«k.
je sl^ed;
''"'Iravni govor druŠtvene-
11 V' --dnika.
V„	""tanovltaljev druš-
^ ' w,r Vmeenta Cainkarja, - i t'Uvnega predsedni-
4
hi 11,
'"P F*v*kefa zbora M-
N I »'.um.
«'ija "Ko je poai
:irn
K
" mUdmskega oddelka
1 ' Zupanova M trika" v "'J'1' Ifrajo člani druš
»nem program« sledi * zabava v spodnjUi ^ Med projrraasoai in prt -'•J" 'Mahura*. Priirtek jh . "b popoldne. » ' " J* »klenil« n« zadnji u * M*lira in prosi vse člene. ^ ' l">n« m.ro*« in ft j« t6 • do Mjfc-ga finanl-»	darilo«, kar!
V a.	v*eelid v ko
W»gajna^ Torej i
i
t., **
I
kdor ima namen in mu je mogo-že kaj darovati, naj naznani spodaj podpisanemu, izroii pa naj na večer pred slsvnestjo dne 26. novembra v Slovenskem narodnem domu.
Cenjene rojake v Waukeganu in North Chicagu kakor tudi iz bližnjih naselbin uljudno vabim na slavnost dvajsetletnice društva Sloga, št. 14 S. N. P. J. — John Artach, tajnik.
Orass Valley, Oal. — Na večer volilnega dne sem se namenil poročati malo novic iz zlatokopne okolice. Veselega danes se bora poročal. Delamo sicer vsaki dan, še celo ob nedeljah, ampak ne zase, za kapitaliste, ki nam dajo komaj za borno življenje. Prerok nisem, a toliko rečem, da tudi v Ks-liforniji gre starim zatiralcem precej za nohte. Ne bom pa šel preveč v politiko, ker je Že pre-kasno in sem svoj glas že oddal kamor spsda ter tudi nekaj jih pridobil od tu rojenih za progresivno stranko.
Imam žalostno novico, da je preminul Slovencem znani rojak Lovrenc Torkar. Umrl je dne 31. oktobra na svoji farmi šest milj od tu za sušico, ki ga je nadlegovala, odkar se je povrnil iz strelskih jarkov, kjer se je bil nabral strupenega plina. Pokojnik je bil doma iz vasi Perniče na Gorenjskem, star 38 let. Pokopan je bil dne 2. novembra na Klm Ridge pokopališču v Grass Valleyju. Pogreba smo se udeležili vsi tukajšnji Slovenci, ker pokojnik je bil med nsmi priljubljen in je v precejšnji razdalji na okoli vedel za njegovo farmo vssk rojak, kajti čestokrat smo se zbrali pri njem v veselih Časih, posebno pri obiranju črešenj ter kako veselo zs-krožili in se pogovorili Zato toliko večja izguba za tukajšnje Slovence.
Pokojnik zapušča tu ženo ter hčerko v državi Washington ps dve sestri in v starem kraju stsr-še, brata in dve sestri.
Tako ginevamo, siromaki drug za drugim kakor zahteva mati narava. Prijatelj, počivaj mirno v takozvani svobodni grudi ameriški. — J. Zupan.
' Milwaukee, Wis. — Na zadnji seji Slovenskega doma sva bila pooblaščena za sledeča dr uit? a j S. P. M. Lilija, Sloga, št. 1, ff, 7 in 11, spsdsjočih k Jonoslovsnski podporni zvezi Slogs, kakor tudi S. P. M. Vijolica in društva sv. Ane Kr&. K. J., da jim pošljeva obveznice in raztolmačiva na njih aejah glede Slovenskega doma. Za vsa druga društva sta pooblaščena John Ermene in Anton Mlinar. Do sedsj sva se udeležila sej S. P. M., društva Lilija, društev št. 6, 7, 11 in 1 ter društva štev. 16 S. N. P. J. Na vseh sejsh sva bila jako uljudno sprejeta in vsa do sedaj obiskana društva so soglaa-no odobrila ter sprejels načrt, katerega goji odbor Slovenskega doma. Upati je, da bodo vss društva sledila vzgledu imenovanih društev.
Člani društev in posamezniki, ravno sedsj sprejemste listine, ns ksterih ims biti nspissna odločitev Slovenskega doma. 1'redno spolnite listino, dobro premislite na vse strani, ako rabimo Hloven-aki dom in zakaj ga bomo rabili. Ako nsprsvite to, boste tudi ns-pisali na obveznici potrdilo "da" in prispevali vsoto po svoji najboljši moči.
Pozdrav od izrednega odbora za Slovenski dom. — Jot Vidmar, John Cameraik.
Lorain, Ohio. — Četrti novem-ber je za nami, okrajne, državne in narodne volitve so minule in poleglo j« običsjno kričanj« ns vseh koncih in krajih. Zopet se nam bo nudila prilika, posvetiti nekoliko prostega t asa domačim
zadevam.
Leto dni je za nsmi, odkar »mo si Slovenci s pomožno ostalih Slovanov postavili svoj Isstno narod-ni dom. Ker je že vkorenmjen o-bičaj, da je spominjamo minulih dogodkov z raznimi sla v n ostmi i« namenjeno tako tudi zs hloveaski narodni dom. kateri priredi veli-ko domačo ve«elieo v proalavo otvoritve doma Krr * nehaj««* vsi v slabih čaaih. daairsvno ima *o vlado denarne mošnje, katera le skrbi, da se še dalje polni njena vreča, za delavca pa ne ostane niš kot izkoriščanj*, nsm n* pre ostaja drugega kot poča.t.ti naš narodni »razaik • proslavo, kale-rs oam j« v dsnih razmerah asa-goča fridevajoč raza* d^iarne zaprek« na vseh .traneb je direk torij Slovenskega nšro«ln«"fa do ma na svoji zadnji akleail. da priredi plea in domačo sabavo »la bih čaaov (hard tirne daaeei, »» di tega ste U »epre) o por/»rje« I, da a* pridete prešporiao oble- » ni,
kajti drugače se zna pripetiti, da vas sodišče takoj obsodi na denarno globo radi tratenja denarja za nepotrebni luksus. Ženski spol oposarjam, da ne ame biti ob-šit s čipkami in barvo je treba prihraniti za prebarvanje notranjih prostorov S. N. D. Moški naj se pa sploh pazijo, da jih takoj pri vhodu ne zgrabijo beriči, kajti vsak najmanjši povod jih lahko spravi za omrežje, na primer: nova kravata, lakirani čevlji ali slično, ker to je dosti dobra evidenca, da so spoznani krivim tratenja denarja in tako obsojeni na občutno densrno globo in zraven tudi lahko celo v špehkamro.
Kdor hoče videti in slišati atro-gega sodnika, naj poseti prireditev Slovenskega narodnega doma v soboto svečer dne 15. novembra v domu. Za golaš v spoj^njili prostorih bo skrbel gospodinjski klub. Vso naselbino uljudno vabim v imenu S. N. D., da poseti našo prireditev. Pričetek jo ob osmih. — John Brus, tajnik S. N. D.
Farrell, Pa. — Ko čitam dopise iz raznih krajev, ne opazim nikjer veselih poročil, pač pa marsikate* ri dopisnik robanti čez sedanji krivični sistem, katerega jas tudi ne odobravam. Krivda je edino nas delavcev, ker se premalo sa-vedamo, kaj nas čska v bodočnosti.
Čudne stvari so se godile v preteklosti, čudne se dogajajo danea. Oče naše domovine George Waah-ington je imel dovolj vsega, bil je za tedanje razmer* skoro miljo-nar in vendar ni bilo dovolj. Čutil je, da Živi v sužnosti tujega vladarja in začel je s drugimi snovati naklepe, kako bi rešil avojo domovino. Zastavil je svoje premoženje, vse udobnosti in še svojo glavo ter pričel s uporom. Krv* va je bila vojska, bitke palne muk in trpljenja, ki so sahtevalc tisoče žrtev, ampak boril ae je dalje a leolonisti, vztrajal toliko časa, da je priboril avoji domovini avobodo in neodvisnost. Waah-ington je bil tisti, ki ae je boril aa svobodo svoje domovine, ne aa u-godnosti svojega želodoa.
Veliki Jjineoln ae je boril t državljanski vojni sa svobodo aa-moreev. Stotisočt so padli v krvavi vojaki, ki je divjala vaš let med severom in jugom. Danea ga alavimo kot boritelja za človeška praviee in osvoboditelja naše domovine. Lincoln ae je boril sa principe človeštva, za avobodo tistih, ki je niso imeli.
Kaj amo volili in isvolili sad-njega četrtega novembra, dobro vemo. Po atarem - kakor vedito. Ljudstvo širom Amerike ne veruje v ideale ljudake avoje vlade, ali sploh ne ve zanje, za katere so ameriški revolueijonarji prelivali kri in žrtvovali življenja. Is-ročiy je svoje pravice dolarskim kraljem, katerih sedeš je na Wall Streetu.
Delavee, zapomni si to, ds kadar bo sodnija lomila atavke z "indžunkšni" in teptala državljanske praviee ter bodo msgqa-tje zopet odtrgavali plače ali te pognali na ulico, si dobil tisto, za kar si glasoval. Med žrtvsmi so seveda vedno le delavei. Ročke-fellerja n« bo zraven, kadar bo delavee stavil na tehtnico svoje življenje pri eksperimentih, s katerimi naj bi se mu povečali pro-fiti. On vleče le dividendef Doftm mora delsvee plačati tudi s svojim življenjem. — Jakob Jert.
Sen Franoisco, Oal. — Dne 2.1
novembra bo zopet praznovanje v naši naselbini, in aieer sedma obletnica društva "Tabor Slovanov", štev. 3(M 8. N. P. J. 8 *ai vabim va* šlaae kakor tudi rojake, da pridejo V obilem številu, bomo skupno prsznovali obletnico z igro in plenom. Igri boats "Vse nsše" ter "Km*t in avtomat", kateri priredi is prijszno •ti Iaobrsževslni in drsmaki klub Slovenija.
Nekaj bi rad prosil starše, a »e bojim, da bi se sameril, in sicer to, ds poskušajo držati svojo mladino bolj mirno vsaj med igro, da ne bo zopet govorjenja, da ni bilo dosti slišati, drugače je bilo pa dobro. O priliki dne 12. oktobra m«i \pd«d mater s odra. kako je potegnila svojega malega k a*bi. Najrajši bi a* ji bil zahvalil še takrat, pa a« Ji »edaj, čeravno n* vem, kdo je bila.
Volitve ao pri kri ju in vemo, kje smo Skoro ni vredno om« a jati. ali eao moram reči vaeeno» Sveta pismo pše. da ae je Kritina zjokal nad J-ruraUmtm frtdi krivie. Tako bi se jas nad ameriškim ljudstvom, ako bi kaj p» magalo. Ker pa nUem ae Krtatae. ae mizar, se ae bom Po toči je poč prepof> ztoaili. saj Ae sva-»roje pred točo ai pomagalo ia menda ne ko pred drago U ts • i, da bo
pred drugo točo toliko glasnejše.
Ko čitate razno čaaopisje, samo pasite na republikansko stranko, pa boate videli svojo pomoto. Ali pregovor pravi, da je pomota najboljši učitelj, naj torej v prihodnjih Štirih letih aedaj storjena pomota in poeledice aa njo isu-če ameriški narod.
Večini Slovencev v San Pran-ciscu je snano, da nameravamo tu postaviti svoj skupen dom, in sicer a Srbi in Hrvati Zato ae bo vršila velika prireditev v našem mestu dne 18. januarja 1925. Popoldne bodo igre, ena v slovenskem jesiku, ena v srbohrvaškem, ako je kaj raslike. Zvečer pa veliki ples. Zato amo iabrali nekaj deklet v naši naaelbini, da proda* jajo vstopnice sa omenjeni dan. Tista, ki jih proda največ, bo kraljica S. 11. 8., ampak aamo sa tisti večer, ker bolj dolgo bi ne bilo varnrf. Ker bodo vaa dekleta samo sa eno, je naša dolšnoat Slovenci, da bo naša "kraljiea", da pokašemo Srbom in llrvatom, ds smo tud^ mi nekaj. V San Fran-ciscu naa je doati Slovencev, da lahko postavimo Slovenko na tron, saj Hrvatje ao še nekoč i-meli kraljevsko rodovino. Srbi jo imsjo sedaj, Slovenei pa smo morali biti zadovoljni a samimi voj-vodinjami. Potegnimo vsi skupaj vsaj enkrat in imeli bomo "kraljico".
Kaj vse bo dobiti povrhu vsega tega, bo ališati in videti v dvorani tieti dan. Na raspolago bo avtomobil ' Buiek \ Vreden $150ft, radio, vreden $100, električni pralni stroj $75. Dekleta dobe sledeče i "kraljiea" slato as pest no u-ro, vredno $50, druga $85 vreden slat lavalir, tretja $18« do $20 vredno ovratnioo is biserov. - Vstopnice ae dobe pri meni in pri dekletih 23. novembra v K. llall. Vsak, kdor želi po pošti, naj mi pošlje dolar in jai pošljem vstopnico bres zamude čaaa.
Slovenei, a Slovenko na tron sa par ur, da aa boma tudi mi lahko ponašali a plavo krvjo.
8 pozdravom t — Andrew Lak-san, 566 Rhode Island St., San Francisco, Cal.	<
Waukag*B, DL — Zaključilo ae je važno vprašanje političnih dtii sa druga štiri lata. Z dobro voljo
sa ja treba tolažiti In premlUje-vati, kaj nam bodo prinesla. Dobro vem, kaj je treba danes pri šakovati poštenemu delavcu, Kla va se poje kapitalizmu od vzhoda do zahoda In ta glaa delavatvo sa mo povzdiguje. Slišali smo hvalo, izrečeno 4. novembra 1924,
Kaj pride za tem, al naj misli vsak zaveden delavee aam v dobi prihodnjih štirih let, ko bomo slišali zahvalo onih, ki ao bili toliko povzdigovani in aa jim ja porinil bič v roke s silo, da naa bodo tepli in izkoriščali še nadalj-na Štiri leta. Lep je Icrek: Delavee proizvaja vse, zraven tega ae pa ne zaveda, da je še vedno pasje ponižen, *
fie mnogo bi lahko sabeleŠill, kar smo ž* čitali zadnje štiri ma-secs v rasličnib časopisih, da al bilo upoštevano to, moramo sami priznati, da ae večini delavstva ne godi krivica, ker Imajo j>od današnjim sistemom ugodno priliki iz koriščsti svoje sodelavec, aa kar je na tisoče dokezov. Ako jih kdo hoče, naj se kar obrne ts~mcj naslov in v prihodnjem dopisu mu jih navodem. — M. 0. Warsek, tajnik.
(Nasnanilo za /M»jo smo priobčili pod naslovom "Seje in shodi", — Uredništvo.)
POTEIBUJBM
služkinjo ca hlšns d*la, pri mali drušini. Plača po dogovoru. O-glssite osebuo ali pism*no na naslov; Frank llošane, P. O. Bos 34, Onaliada, Pa.	(Adv.)
MAUCITS SE ANGLEŠKO
KLOBASE
IMaaih praaeev meaa In pravimi dišavami, pr*kajeae a "lliekorjr* •om ae prišteva, Ae od davaib čaaov i«vratnim prigrizkom Pre sei, popolnost pravih dišav, skuš-aja ia vsa priprava, ml daje cmožaort m priliko ponadki ob čiastv« najboljše vrele klobaee. Namen mojega oglasa ni pripore lati, tem vaš 4st> priliko ljudem pokaoitt dobre kUfcae*. Ona aa fant j* 96e, poštnine plašaaa. l'o*lj«te a erotik aa. Aatoa U paM, t. O. »ajlar, Ma. (Adr ) - '-a faiiife i.,- .	'
SU?etski Ntr*iu
U«UM*tjMM a. april*
!»04
Podpori« Jednota
Uk*rp. IT. j-«i>« I SO7. v drA«vl t!IU*U.
GLAVNI STAN i »OST-SS »O. LAWNDALE AVI., CHICAGO, ILLIHOli,
Iivršavalni odbor: UPRAVNI ODSEKi PraMsIk VUmbI Catokir, HprtMsik AV Mrk k, R. P. (L T, ki 101, Mstism, P«^ al	M«nW.w T«rk, uj«Ui k*UUk«f» *44«lhs
•U« Novak, |L kU«»iam J*k» V«,rUk, mfdmik «U*U. J«U E*r«n«tk,
POROTNI ODSEKi 40? W. H*t ti
Spri«|fUI<l, IIU Marti«
Pr^ A. VW»r, 1408 |. H««IU Av*, Joku G*ri»k. 414 W.
j Uadorvood, pr^M^alk. 401 tala—lUr. ftt> IT«, IsrUrtss, Ok>». CkU«.., III., Ukm TarialJ, »u II, Strahaa«, Pa Hajr St., SprlMfUU. IU.
BOLNIŠKI ODSEKi OSREDNJE OKROŽJE i Btas Narek, predaadalk. ISIT-SS So, U«a4aia Ae, CkUafe, III.
VZHODNO OKROEJE* Jaeek AmkreAM, Rea SM, Mm, Rea. Pa.
■I	Jak« GeoAalJ, 14411 Pepper Ara.. Cleeelaod, a
ZAPADNO OKROEJEi Aatea Salar. Raa 104. Grets. Kaa*., aa leseaapef Maa Mar«, Raa 144, Raki, Miaa., aa eereroaaaat MIhe E««el. MU S. Wl»ekeslar Si., Marrey, Ulak.
Nadsomi odbori
Praak Zalta, pradsedalk, Mil W. Mik St., Cklea«a, lil., PreaR Semrak, OSI? Preseer Ara., Oevelead, On Wllliam Sitter, 4404 St. Clai» St., CUeekod, Okle.
Zdruftitvani odbori
Predtedaiki Praak Alei, SI M Se, Crawfer4 Ar.., Ckieese. IU.
Jelke Orea, S41S W, IStk St.. Ckleefe, IU.
Jee. Skak. 4404 Ortee C I.. CleeeUa4, Okle.
VRHOVNI ZDRAVNIK* De. P. J. Ker«, SSSS St. Clelr Ave., Cleeelaad. O.
POZOR I—Keeeapeadeaea a ti. edkeralki, ki deleje v |(nsm ara4«, ee vrši tekal« i
VSA PISMA. Id ee eeeeieje aa peste fl, pre4t*4alka ee aesleeei PradeedaUtee S. N. P. J.. 1447-44 Se. Uwa4ale Are.. Ckleeae. III.
VSE EADEVE ROLNIŠKE PODPORE SE NASLOVE« RelaUke taf aUtee S. N. P. JH S4S7-SS Se. U»«4ale Ave.. Ckleeae. III.
DENARNE POSIUATVE IN STVARI, ki se llieje fl. laeeteafamfe re Ia Moete vek4e so Mslevei TaJaUlr. S. N. P. J., 1487-44 So. U«f»-dalo Are.. Cklee«e. IU.	i. . .....
VSE EADEVE V EVE I Z BLAGAJNIŠKIMI POSLI se »Mlllje)« aa aaelen Rla«ajeUlre S. N. P. J., 8487-44 Se. Lawedale Av«h Ck*ee«e, III.
Vee prlteSka alede »eeleveeje e |l. levrlevalaem edker« se sij pell|aJa Praak Zaltae. preJeedaik« eedeareega edkere, llfir eesle* |e sfera j.
Vsi prlelvl aa si. poretal edsek se aaj pellljaje aa aesleei Jaka Ueder* w—4, 447 W. Hay St.. SprlaffUid. IU- -----
Vsi 4eplsl la 4r«fl splet, aaeaaaile, efleal, aareiaiae la splek vse kae
te eeeal a flasllem jedaete. aaj se peAlljs ae eeslevi MPre«vetaM. 8487-44 Laaradele Are. CkleafO, IU. ~

■ 111
KAD BI ISVIDIL
sa mojega brat4 Rudolf Prevee. Pred 3 loti svs bils skup v CrU* forniji sedaj ne vem, kje je, l*ro-sim ga, naj se oglssl. Jaeob Prevee, Park Co.t P. O. Jardine, Mont. .	(Adv.)
BAD BI UKVBD1L
sa naslov« rojaka Jos Muts vsled vašne aadeve. Ako bo šital ta oglaa, ga prosim, da ae mi javi, najraje bi videl, da pride osebno V meni, da 84 pogovoriva o stvari. Oeo. llornik, 3204 Peabody Ht. Dellingham, Wash.	(Adv.)
KJB BI ITAHAJA BOJ AS
Anton Pugel, doma i8 vasi Oorno OrČsvje, fara Ht. Peter pri Novem Mestu. Pred 18 leti je bil pri meni v Bridgeportu, Oblo, a potem nisem več čul o njem. Če kdo ve sa njegov naalov prosim, da ml to nasnsni, ako bo pa toam ta oglas Šital, nsj sa nemudoma javi meni, poročati mu imam selo vašne atvari is starega kraja, gre ae v njegovo koriet. John Gričar, R. K. D. 2, Bos 86, Bridgeport, Ohio.
DA SKUHAŠ DOBRO PIVO. PISIPONASE PRODUKTE. ■
Imamo v salegl aU4. hmelj, sladkat ia vse druge potrskštiae. PeekaeRe la se pr rprilajta, da Je 4ema pri naa, kuhani vedaa U najbolj** la aa|ea> aajšL
Groeerijam, eladšišarjem la v pro-
^'^'jSSSTaM^	'Je
Informaelje aat
FRANK OGLAR,
4441 8aperly Arasee, Cleeeleod, O.
Ako imate kilo
BAD BI IZV1DBL
sa naslov Antonije Ai«stan, doma is Bele Vode, ki je nesnano kam odšla due O oktobra t .1, Ce kdo ve sa njen naslov, naj mi to na-snani ali naj se sama javi na moj naslov. Krsnk Aestsn, 1234 Ht. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
(Adv.)
'"^MIIIIIIMIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHI
KLOBASE
take kot rt jik more . Te idokase so sedaj keliše bol še ko-
daj prej, se prava dellkateea. katerim al pars. čim veš Jih pojeste, tem
bolj se vem dopadajo. vsaj tako trdijo In ml pišejo moji tiaošeri odjemalci kritem Amerike.	J
Ceea 88 foet. Pošljem od • fantov naprej, PoMnlna plalana ako Je denar poalan s nsročnine. Ho C. O. D. aH |mštn«m povseiJu pa vsak sam piala poAtnlno. Pilite In polljlle naročilo nai «
Josaph Uilisvar,
410 — 14lk Street. Roeloe, Wle.
Božič
se prikllluJe In vaak, M ae epoml svoji roditeljev, otrok, lene in rojakov, naj se potrudi poslali jim
DARILO
as veliki prasnlk. Jas potiljam denar v Juao* slavijo hitro, ter varno ia la* platem v
SINARJIH aH vDOLARJIN
Pilite po eenlk.
EMIL Kltt BANKIR
188—Sod Ae., Neer Verk, N. V. Prodajam "Hfkaru"! Na Vlogr plevam 4% obresti I Javni notarski uradi
PeleMte to ss etere aR rereeker ss< sirir i^i^i ^^ii^mi
-----1A-41 M L^JA	La|
m ••rr i^v a^^^^mr
Heole dra«ik. f \
POŠLJEMO ZASTONJ, DA ^ TO DOKA2EMO
V ..k SI taM SM*. BM^Si. SearS« att a«r<Hi. wai M aH sisefi w. 4	is D
Mala a« . A4»m»/li. V —	ra-
•SUrnim leSa«H«a« r^tuts« m Sila t*»«<*e «a aa kite le aMSte* aa )Sliej *eS«| *«aa<i lIseN Mm Se ra iliriSi ptUm mmIOS aeer*a*jb
ta Cafittet a^SaSate Tail Sa »•• Site Oa MM. lame aesMI »•••»< «aa »as* urlf-utt	trpaat gstaiatn 4mki S«
r aararaa.U. >M Mate bito. SI aa *ifU ta Um*f IMI J« *»—-I*; arteaf Val Starlte a^lO te Sm.SUi »r aaMSarH, reraa k* p| aa i fikSa Ortete itto liM . MbaSela. S«r te rar Sa4arMe pa ■ la KaSarteš ss4wHtl M* te aaa tte*aMka M Sra pmH PaaSaatSa I Sa
ZoeSooj ea kRo
ar A ate«. Ipr^

Zapet nova Slovanska Vlc tor plošča. V4a po 7ftc.
Vrr.M Srarl HH r»k« Mararfce H.ra. i parS. DaM	m SrSteta. t
nem »»•». t* >•">■	• kar*
ai«Si
71*$» liMMil4 ».M.fc haMMraISa. Ha .M SSaSf, Sa^MMiiSa v*tat« la NaSa m«SSI tea,
N V..I ra*«u#>b, Na4. a«OI «Oar. fll. »ari rreei Man«s« »»"»S. tika Saa4 t,i«,Wki	»,U, Paa4.
Vfsee e«#.a#.a I|a0a>a. s^is O U«L*t« ..l/.k M*««4aa
rraev s•>•'»«k
MiImiIn tettlM«. Ma« H v tfoai «a(ia4, a»'k« 4*eaaa RaHma. »alSaS. »eae I Itea4
I a... MmSt Mkt r*#sa eaSSo
t SaMtba »iSa a »niS—|rw
rveat \ smi4«i	a*^ a. a»«a«is.
i ete«aaa« ai.i rr.r. aate atete>M.
Prava ftaane V trt rolo »redajo-me od » •' " do 8480.84 s ker-nam aH kres Sama.
Ca paOtalna paHjMe 88«. U-
SeaU*ftJ

IVAN tkSK.
24 Matu It,
il. L,

.4.	^ ti
.PROSVETA
SREDA. 12. NOVEMBRA, 1924.
PROSVETA
cmm> botimu Mmw >owo—i tumor*
C«n« ofltiOT po do(OTNV. loitftU M M TTtlajv.
KSBBt OBmmmjilfm flM mL. IsJTae
M UU In |l.tl m tri ■mim! CUmh teJO m uto, 11» m tou.
|m> - tri t« » tv»|Mlt
"P ROS VETA"
mS^M^CIi
"THE ENLIflHTENMENr
L. »u «|,T,.|. " -i---1 ■»--<u i
IBHMIHIIIMMIIMHIIIIB9
A d >rrtinn| rada M
I Uritod Itom (■■■•g <SBSS*rmSOnMl* f per r;
•1	MUlAl fMt Hf VMf>
iwl 5 MB i&uteihu*
Dmtmm v lUapšJm m. fr. (Od. t!44) ^Uf nk|* tu • Im <■»?!■ prtiM> mrtiaia«. I
M aulm PtMviU J« pr»T»-
S. N. P. J., NJENO DELO IN NJEN RAZVOJ.
Večino članstva S. N. P. J. je tvorilo delavstvo. Lahko se reče, da je bilo v nji 98 odstotkov delavcev, dva odstotka so pa tvorili mali obrtniki, ki so imeli ravno-tako težak obstoj za obstanek kot delavci. Približno tako razmerje je ostalo tudi do danes.
Razprave v listih so ta tikale delavskega položaja in delavskih vprašanj. Pred vsako konvencijo so pa člani prihajali tudi z nasveti, kako naj se izboljšajo pravila Slovenske narodne podporne jednote, da bodo odgovarjala potrebam in duhu časa.
Razprave so bile zelo zanimive. Sukale so se okoli vseh vprašanj, ki posegajo v življenje delavca. Razpravljalo se je o delavskih strokovnih in političnih organizacijah, o ustanovitvi lastnih domov, o konzumnih društvih, o slovenskih farmarskih naselbinah, o združenju slovenskih podpornih organizacij v veliko podporno organizacijo. Poleg so prihajali nasveti o ustanovitvi ljudskih bank, stavbinskih in posojilnih druitev, sploh o vsem, kar so člani mislili, da koristi slovenskemu ljudstvu v Ameriki.
Nazadnjake so najbolj bodla razprave o veri, o grad-bi slovenskih domov in o združenju slovenskih podpornih organizacij v veliko podporno organizacijo.
Napadali so v svojih listih in ruyali so tajno. Bal! so se, da se slovensko ljudstvo nekega dna trga a klerikalne verige, katero je že trgalo. Niso jim bili vfieč tudi druitveni domovi. Vedeli so, kolikor več bodo slovenski izseljeniki zgradili svojih domov, toliko manj bodo dali za graditev cerkev, farnih fiol in farovžev. Všeč jim tudi ni bilo združenje vseh slovenskih podpornih organizacij. V tem združenju so videli največjo nevarnost. Članstvo Slovenske narodne podporne jednote se ni brigalo, kaj porečejo ljudje, ki bi radi za vsako ceno zadržali kolo čaaa nazaj, ali ga celo obrnili, da bi se vrti-lo nazaj, mesto naprej, ampak so delali in z razpravami so' »popolnjevali svoje znanje. Bili so sami svoji učitelji. Kar eden ni vedel, je znal drugi, list je pa služil za izmenjavanje misli. Tako se je člaijstvo Slovenske narodne podporne jednote samo učilo samostojno misliti.
Klerikalci so to opazili. Večkrat so z vso silo udarili. Jednote ne niso upali napasti direktno, ker so mislili, da so Člani Slovenske narodne podporne jednote tako nerazsodni, da ne bodo vedeli, kakšni so njih nameni, ako udarijo samo po tistih osebah, ki se zde klerikalizmu, zvestemu podporniku kapitalističnega gospodarskega sistema, najbolj nevarni. Ravnali so se po starem klerikalnem receptu, ako udarim pastirja, bodo razVropljene ovce. In zmotili so se! V Slovenski narodni podporni jednoti ni bilo ovc, ki so potrebovale pastirjev, da jih vodijo, ampak bili so enakopravni člani, ki znajo misliti s svojimi možgani. Slovenska narodna podporna jedno-ta je bila in je Se demokracija. Ako je večina napravila pomoto, jo je znala tudi popraviti. Majhni nesporazumi
HZin ni" s "jsrj^kw " - ri^rzstsjL^is^
prave o takih vprašanjih vodile stvarno in ne osebno, in ,likt Callcsa v New Yorku. so člani imeli pri teh razpravah v očeh koristi Sloven-j Večerje j« bil* prirojen« v po-ske narodne podporne jednote.	Uničenja malt in živahne eenorite
Posledica take vzgoje je bila, da se v Slovenski rodni podporni jednoti ni*ta mogli ugnjezditi korupci-„lf hiške device Orleanske. Lepo ja in nepotizem. V tem oziru je ostala organizacija či- dekle je rodilo čete ▼ boj med Hta, ker je takoj Iztrebila vsako ljuliko, ko se je prika- *»vo!wiJ«, odkar j« bil ubit njen
DANES IN PRED DVAJSETIMI LETU
Pred dvajsetimi leti so se zbirale posamezt^ skupine naprednih slovenskih izseljenikov, da ustandve novo podporno organizacijo, ki bo prosta vseh spon in vezi, v katere so vklepali slovenske izseljenike elementi, ki so se njim sami postavili za jerobe.
Vršile so se razprave na sejah teh skupin in finančna sredstva so bila skromna, s katerimi so ti začetniki Slovenske narodne podporne jednote gradili temelj podporni organizaciji, ki se v kratkem času dvajset let razvije v orjaka. Kljub temu da so bila finančna sredstva pičla in da niso v javnosti našli tistega odziva, ki so ga pričakovali, so šli na delo. Zaupali so v bodočnost in se niso zmotili
Organizacija se je ustanovila in se razvijala, dokler se ni razvila v sedanjega orjaka. Z razvojem organizacije so nastajale vedno nove potrebe.
Treba je bilo ustanoviti razne podporne sklade in organizacija jih je imela, ko so take zahtevale potrebe. Ustanovila je svoj list — mesečnik in ga razvila v dnevnik. Prišlo je združenje in druga vprašanja, ki jih je morala rešitL Postaviti je morala svoj dom in ga^je zgradila, ko so tako zahtevale potrebe.
Organizacija se je razvijala in njen dom ji je postal pretesen. In misliti je morala na dejstvo, da ga poveča in tako zadosti potrebam. In začela ga je povečavati. Delo bo dovršeno še pred Novim letom in člani bodo lah ko s slike na koledarju videli in se prepričali, kaj je &aj njih lastnina.
Prišla je potreba tiskarne in članstvo je z veliko večino odglasivalo, da se ustanovi lastna tiskarna, da tako ostane dobWk, ki so ga imela privatna podjetja od vseh jednotinih tiskovin, ostane jednoti in se porabi v korist članstvu. Prvo leto ne bo mogoča tako velikega prebitka, kot ga marsikdo pričakuje, ampak v vsakem prihodnjem letu se bo prebitek povečal
Pred dvajsetimi leti ni bilo mogoče še misliti na kaj takega. Ako bi začetniki in ustanovitelji žrtvovali vse, kar so imeli, ves svoj imetek, bi ne mogli zgraditi takega doma Slovenske narodne podporne jednote, kot ga je jednota zgradila sedaj, še manj bi mogli misliti na svojo tiskarno, ker takrat sploh ni bila nobena potreba zanjo.
Sedaj ko je jednota narasim* tako veliko število članov, da jih šteje več, kot vfee druge slovenske centralizirane podporne organizacijeUe je lahko izvršilo tako delo, ker je odstotek, ki odpade <oa vsakega člana tako majhen, da ga lahko tudi delavec pogreši, ker gre v dober namen in ker ostane njegova lastnina, ki se mu dobro obrestuje.
Veliko začetnikov in ustanoviteljev S16venske narodne podporne jednote že krije zemlja ali so jih pa vpepelili. Ako bi ti začetniki in ustanovniki videli, kaj so njih potomci kasneje zgradili, gotovo bi jim samega veselja zarosilo oko.
Nikdar še sanjali niso, da to pride, tako hitro in nepričakovano, o čemur so nekoč razmišljali, da mora priti, ker to zahtevajo interesi Slovenske narodne podporne
jednftte.
Lastnik doma in tiskarne je in ostane članstvo Slovenske narodne podporne jednote. Služila bodeta njemu in njegovemu potomstvu. Prvikrat v zgodovini slovenskih izseljenikov se je zgradilo nekaj, kar bodo lasto-vali slovenski izseljeniki, ki prebivajo v Kaliforniji,' ob Velikih jezerih, v Minnesoti, dol v Texasu ali v novo-angleških državah, ako,so člani Slovenske narodne podporne jednote. In v tem tiči tisti veliki pomen doma in tiskarne Slovenske narodne podporne jednote, kajti reče se lahko, da dom in tiskarno lastuje napredno slovensko ljudstvo v Ameriki.
Mnenje mehiških pro-greetvcev.
New York. — (Pil« Art Shielda rti Ped. Press.) — Ameriška delavska federacija je rešila mehiško revolucijo, ki je asdnjo spo-mlad podvacla koraka, da ae u-at avl prevašanje orožja La Huer-lovim ailam, je rekel Roberto Haberman,. mehiški delavski delegat na konvenciji Ameriške delavake federacije aa leto 1924 avdijenei
zala
Taka vzgoja j* jačala tudi njeno privlačno silo in agitatorično moč. V članstvu je kmalu dohitela druge veliko Ktarejle slovenske podporne organizacije in danes ima več članov, kot vse druge slovenske podporne oifa-nizacije akupaj, kljub Umu pa fte ni dosegla viška svojega razvoja. Njeni principi bo danes neomajni, akorav-no se klerikalci vanje zaletavajo pod raznimi plašči in krinkami, ljudje so produkt razmer in dolžnost ljudi je, da izboljša vajo razmere, ker tako grade pot za svitlo
bodočnost vse človeške družbe, da se Človeška dnitba na,"	_p _
razvije v najvišje forme, v katerih bodo ljudje živeli v 'tajnica pred««!aika'ceiiea^ bralstvu, svobodi in enakopravnosti.	*'*• J* prvi predsednik na
in. 11* nrifc.«<*IUl \	polobli, katerega je im-
* ■ i , c -.s l1™** prihodnjič )	Mto .rgaaisl»aai M**«**, On »»
hranitelj, predaednik Madero. ki jo je bil vacl aa evojo. Zdaj je ona tajnica predaednika Callcaa.
Srnorita, ki je goreča feminiat ka ia socialist ka, ja kartko govorila v španščini o ribanja v Mehiki ia je omenila ssdovolj-neat, da pride aa konvencija Mehiške delavake federacije Harfa-reta Ssnger, eafovornica aa porodno kontrolo, ki jo je povabilo mehiško dela vat vo. Mr hiška vlada jo revolneijonar. je rekel llebermaa. ko je
aidaljeval s Uvajanjem socialnega programa predaednika Obregnila in delavakega gibanja, pod katerim ae aemlja atopnjema izrodi uje kmetom !a delavci pa dobivajo moč.":
Haberman je podal aliko o de-lavakih ddnošajih napram mefti-ški vladi a izvajanjem, kako ao mehiški konzuli t Ameriki inštalirani, naj poetopajo proti Ue-hičanom, ki pridejo v Združene drla ve, da ao tn atavkokaai. In-štrukeije ao, da konsnl ne nudi prav nikake pomoti atavkokaan, ki je prišel v aadrego ali bolniš nico radi etavkokatenja. Njegova vlada ga ja obveetila kakor rac •Iruge delavce ie najprej, da nima pravice aUvkokaiiti.
Val izdelki, ki jih kupi mehiška vlada ▼ Združenih dršavah, morajo noaiti anamko, da ao produci-rani po Članih Ameriške delavake federacije, je rekel Haberman.
— Kakor vai drugi voditelji v novi Mehiki, je mlad tndi Knrico Delamo, mehiški dršavni tajnik, ki je govoril naslednji. Njegov obrat je šarel aamoaaveeti. ko je a navdušenjem pripovedoval a motnem gibanju aa atrokovne unija v Mehiki. Poecbno je poudarjal o gibanja med umetniki in Intelektualci. Pisatelji, igrald, »likerji in drugi oaaetniki, vai ae videli dobrote organizacij u de-»avee ia ao aiediii njih vagledn. Danes bi bilo aa gledeltlčnega ravnatelje v Mehiki brezplodne predstaviti igro, ae da bi jo igra 1» unija k i igralci, ker bi j« nihče ne peeetil, sploh pa M ravnatelj
Meteoritic
' Kaj pravttsf. ~
Sklenil lem dati moji koloni drugo ime. Naslov "Meteoriti" je ie zastarel; mnogim čitateljem tudi ni povleči, Sel, d* je marsikomu nerszumljiv, da ne odgovarjaj, it vari, ds je boljša' kaka dornrts beseda itd. Ali right. Predlagajte kaj boljšega.' Več ljudi več ve. Zato vabim bralec moje kolone, *da se vdeleše kon-teats zs novo ime. Vaakdo naj au-geatira kaj originalnega, primernega in dobrega. Objavim vae su-geatirane naslove, pridržim si pa pravico, da aam izberem najboljšega izmed poslanih. O nagradi bomo govorili pozneje.
Kontest se začne z današnjim dnevom. Časa ne bom omejil, vendar pa želim, da je novo ime is-brsno do dneva, ko se "Proaveta" preseli v avojo lastno tiskarno, to bo okrog novega leta, Če ne prej. .„ ' e o o .
"Via ja adravo".
Well, volitve ao končane, politični mrliči so pobrani in pokopani, "obstreljcne race" šepsjo proti Washingtonu, čeatitke ao točno objavljene, zmagovalci ao aa 2e streznili, stave so 2e zspite, razočarani so se pomirili — ia-kratka csls komedije je končana.
Ljudje, ki #o pričakovali <več uspeha sa progresivce, se vprašujejo, ksko js to mogočs. Ej, prijatelji, kako je mogoče 1 Nsli očetje — blag jim bodi spomini — so verjeli, da je nemogoče, da bi človek kdaj letal po zraku, ampak da oael lahko leti, to je bilo mogoče, namzpč osel, ki je obložen z zlatom.
Ako bi bila cnana vaa resnica o prošli volilni kampanji, bi bilo marsiksteregs Smitha, ki je volil Coolidga, tako aram, da bi si zgri-sel ustnice. Toda resnica ni znans in težko bo v doglednem čssu. Tisti, ki imajo oblast, so že poskrbeli, ds javnost ns izve vsega.
Dena? je tekel kakor voda. S tem pa ni rečeno, da je vsak Coolidgev volilec dobil dolsr ali pet dolarjev za svoj glaa. O ne t Stara garda ni tako neumna. Denar ao dobili oni, ki imajo vpliv nad airomaki-volilei. In airomaki so sliisli mrzel opomin: "če ne bo Kulič, bo zsprta tovarna.*' To je zadostovalo. Slromsku pa ni prišlo na misel: "AU right, vi le zaprite tovarne, mi jo pa odpremo, kadar bo.naia vlada na krmilu!" Nek, milijonom siromakom le ne pride taka misel v glavo 1
Za časa civilne vojne pred 60 leti, ko je ilo sa odpravo samor-ske sufnosti, so mnogi aužnji protestirali proti svobodi. Na stotine zamorcev je bilo prottovoljeev v armadi aužnjedržeev in na boji-šču so pobijsli tiste, ki so se bojevali sa njihovo svobodo. Tski aužnji žive ie danes. In umrejo aužnji. Ampak zamorska sužnoet je bila odpravljena, ^'odpravlje-
na bo mezdna auinost. Kdaj t To ni glavno vpralanje.
•	e. •
Ka tem svetu.
Basgreto moralno vpr«i*Qje. AU more Američan imeti <lvr tri ali itiri lene! ; Hladnokrven ekonomski odjo-
vor: Da — če je milijonar.,
•	• •
Kaj čitai?
Kaj ljudje čitajo! Kaj delavci čitajo t Kdor ae vaak dan dvakrat vozi po ulični železnici, ima pri. liko opazovati čitajoče obiinitvo, ki aeetoji izključno iz delavcev ia' delavk. Opazuj jih vaak dan in rezultat je aledeči:
Devetdeset od ato čita »amo športne vcati in za poalado pre-gleda otročje karikature, katenh ima navadno vaak dnevnik po ene stran. Ostfm od ato čita razne veati na prvi atrani in le dva od-etotka čitata takozvani "edito. rial "page", kjer ao uvodni Žlanki.
.Zdaj pa dopovej devetdesetim odstotkom ksj iz ekonomskega in aocialnega vpralanje.
Ženske čitajo največ romane in rszna nsvodils v ljubezenskih u-devah ter gledsjo ksrikature. In potem gredo na voliiče!
Kaj najrajii čitajo čitatelji slo-venakih listov? Podrobna statistika bi bila zelo zanimiva. Po dopisih in privstnih razgovorih pa sodim, ds večina čits le dopise, po veati in novice iz starega kraja. Politični dogodki in razna znanstvena rszmotrlvanja gredo mimo večine čitatcljev. Zakaj, mislite, uredniki * vendar pišejo uvodne članke f
e e . e	■ '
Wafl Strast plsia.
Finančni carji prsznujejo En-ličevo zmago. O me delnicam rastejo. Veliki ipekulantje kupujejo. Na milijone delnip je prodanih dnevno. V enem aamem dnevu je bilo prodanih 1,200,000 ielesnilkih delnic. Železniški baroni ae čutijo zelo erečne, misleč, da je s porazom La Folletta poražena tudi ideja nacionalizira* nja železnic na vae večne Čase.
Vladarji starega Rima ao z divjimi orgijami proelavljali zmago, kadar ao se s novim plenom vrnili s bojiičs. Niso čutili, kako pokajo pod njimi atebri njihove ekonomake in politične stavbe.
Ameriiki denarni vlsdsrji tudi
ne čutijo ...
e e •
"Pravo amerikanatvo".
Dragi K. T. B.l — Gotovo si II «ta1, kaj piše nii Lojze - H sploh Čitai njegove otrobsrije — namreč, "da se prsvi Amerika-neo ameje pajacastim nastopom pisarjev pri 41 Pr os veti", "Prole-tarcu" in "Enakopravnosti", in zato je bil Kulič izvoljen."
Potemtakem se je "prsvi Ame-riksnec" amejal tudi psjacMte-mu nastopu Lojzeta, ki je priporočal volilccm v Clavelandu dva alovenaka kandidata, katera ni-aU bila Uvoljcna t — J. Z., Cleve-land.
K.T.B.
ne dobil neunijakih igralcev. U« metttiki ao organiziram v vach atrokah. Vlada jim da priliko, da izrazijo v avojih proizvodih revo-lucijonarni avoj pogled na življenje kakor tudi pri dekoracijah javnih poelopij.
Mehiški tajnik za ° zunanje zadeve, je podal zgodovino mehiške revolucije. Idealiaem Madera, nLbil zmožen organizirati aocial-ne revolucije, vendar je bil aeme, ki je vzklilo. Povedal je o izdajstvu Csrsnzc in o prsktičnem socialnem prizedevanju predsednika Obregona. Obregon je triumfiral nad protirevolueijof ker ca njim je bila organizirana vojaka delavskega gibanja proti reakciji.
Nsv zagsveraik koatrs-Is psrodov v Angliji.
Iiord Bertrand Daur^on, osebni zdravnik angleškega kralja ia predaednik Zdravniškega društva v Londonu, je te dni povzročil veliko aensssijo, ko js v javnem govoru priporočal znanstveno kontrolo porodov. Dejal je, da je kontrola porodov postala potrebna radi aJtaiČanja prebivalstva, ielje etarišev, dati otrokom vso priložnost aa uspeh In radi Ielje icae eame, ki postsja vedno večji faktor v javnosti.
"Ljubes«»n ime ie druge pleme-nlte cilje poleg očetovstva In materinstva", je rekel dr. Dawe4n.
j t potrebna aa zdravje mole in l»ne ter srečo v sako nu. Kontrole
porodov nI nemo-rslns. če se vrli v korist edrevje lene ia v korist otrok, ki ea le tikaj ia kateri trpe aa pomanjkanja prave vzgoje ter prtlolaocti
za uspeh v življenju, če jih je pre-več. Nssprotniki kontrole pravijo, da js isls znak naie materi-jaliatične dobe. Nate generacija ni materijaliatična. Ljubezen med spoloma ie živi in ta ni materijaliatična. Zakaj ne prizna-mo ljubezni f Zakaj ae je sramu-jemof
"Kako naj mož izraža avojo Uubeaen do žene, če ne fizično! Ce je to napačno, če je nemoralno, tedaj je treba dokazati, zakaj je napačno in nemoralno. Do ds-nea ie nimamo dokaza, pač pa 1« nesmiselno pobijanje."
Dr. Dawaon pa ni sam v Angliji, ki ee jc očitno poetavil n® stran kontrole porodov. M s ud« Roydon, iiroko znana pridigsr.-ca, tudi priporoča, naj ae lensksm da vaa priložnoat do informseij. kako preprečiti oploditev.
"Ne aamo bogatinke, temveč vaaka revna žena bi morala znat«, kako ss prepreči noaečnost
Zdravniki in klinike bi ne le le, temveč morale dajati navodila vsaki lanski, ki vpraša u je rekla Maude ljoydon.
Duhovščina angličaneke kve as precej bsvi a tem rpr«^ njem, tod. v s diskusijo. Omenjena Roydon js prvs
kve, ki je javno petrd.ls farva£ nja dr. Dswaons. Mnogo duhovnikov je glede te atvsri tele ralnega mišljenja, so pa ta^» ta^ kl fanatično nasprotuje in lcgalizirsnju	»JT
^ rsSrsa ^
Mit
H. NOVEMBRA. 1924.
PROSVETA
Razprave o S.». p.J-
L^TanTeto» k bodoiun prt
V s N P. J-. k" "»"J1 M,Te" - "j'"0 gU"10; "
člani in JSUniM x»j«mlje-
hp»™
v XI členu glede Presvete ee
LL d» S1"*0 P"0^^.
tZc v sredini itevilki imenik
in odbornikov in jedaoti-T vsaki številki. Za naprej
bi se K^o, d« Piwe*a inje vsake tri messas eiUurat i-društvenih uradnikov, ^ih pa vsaki teden enkrat v
Idini številki To naj bi bilo, rirsaki pot vtame pnobčitev
lažno dve strani. V treh me-1 bi bile prihranjene že štiri ki bi se porabile *a drugo, eučno Čtivo. — Jednotinih od-jpjikov imenik tubi prostora ^ teden tri četrtine itranl w0 bi priobčali »amo vsaki te-eu enkrat, bi bUo prihranjene .teden pol strani, kateri proetor , bi porabili i« dobre oglaee, ki i bili dobičksnoani » jednoto. Uiii ki potrebujejo imenik drtt-^ttih odbornikov, lahko tiato lerilko Prosvete ahranije, dokler i dobijo drugih. Imenika drultve-ji odbornikov veaki me»ee en-nt in jednotinih vsaki dan m tatelji naveličajo. Proetor naj i porabi za kaj boljšega. Nekaj bo treba etoriti, da ee Krožniki pri Proaveti pomnole, i ne bomo vedno pri enakem ite-ilu. Čez petsto društvenih tajni-toT imamo, ki so obenem saatop-iiki za list. Ko bi castopnifci do-šli vsako leto le po enega naroč-lika več in stare pridržali, bi molilo biti nekaj ve& tisoč naročnikov, kakor jih imamo eedaj. 8 Um ne mislim reči, da so tajniki antf, ker so dobri, ali zastopniki Prosvete so nekateri zanič, da bi bpeino sgitirali za Proeveto. Za Ib pa priporočam, da veako dru Ivo voli vsako leto po enega za-stopnika kakor za dnevnik, Mla-luuki list in Književno matico. Ipam, da bodo društra izbrala efumnega člana ali članieo, da » šel vsaki mesee po naaelbini a naročnino ter pri seji poročal lupfhih in se bo poročilo zaneelo r društveni zapisnik, a če bi ne aogel priti naj bi ee njegovo po* lanu poročilo prečitali na seji. Ipam, da je t<$ najboljši pot, da a nas list, in knjige KnjiZevne ■tatice razširijo, ker to je odvie-»o od dotah zastopnikov. Zaetop-lik je'lahko tudi društveni od-ornik.
Urednik naj bi se za naprej ne
talil, ampak bil naj bi naatavljen id {lavnega odbora. Če ima glav-li odbor moč, da lahko urednika Ifctavi, nko ni r.možen in ne dela fnv, naj ga še lahko postavi. Pri adnjib volitvah se je pokazalo, I« bi kmalu ne imeli nobenega laudidata, ako bi se stari uredil ne bil pravilno prijavil. Lah-w pa zgodi, <la bomo v bodoče bomo urednika še volili e foinim glasovanjem imeli celo "»to kandidatov, pri vsem tem i bo izvoljen najslabši. Potem » ta imel glavni odbor sitnosti Javljanjem, ker odstaviti je to kakor p« naataviti. Pri taja «1« lu so mora* eden Žrtvovati, obtoži in mora biti pripravljen pw\kn Sprejeti. Poznam veli-I org«nizarij( ki izdajajo avoj l»« ne vem za nobeno, da bi Wnika volili kakor pri 8.-N.
^'glejte J. H. Z., katera ^»J« /•: devetnajsto leto "Pro-I»a člani niso še ni-P44r v<d.l, urednika. Člani volijo Fk«tiv« in ona pa urednika.
Iv-.'. 'j,r.r j* prj tem ves čas "•p^-ntuo clobro urejevan. Za-' sporočam, da v bodoče na-urednika glavni odbor z vee-priv"-®mi in dofžnoetmi, ki jih P •"»•j m tudi dovolitev, da še lahko da svoje pri-I »od učljiv komentar, * P" nekaterih dopisih bi bil pP^Nben podučljir komentar. T n'fcaj o Mladinskem liatu, Wjakor ne odgovarja potre, T k"1 J* brat Anton Oerden r v 255 1'roevete. Urednik -J a l»Ma bi moral biti vnem nradn ali pri P«' Miadinaki liat aaj bi '-»ntrblo uradnika Prosve-% *"flJ* mladini j« tr<*a ela-'^mračne upanka. Vpra-* bmio d*-laia ca H. N. v '**e'»kl ia nas ae bo I .	boljie livell in ka-
»ki slogi delali, da ee H ^^"šnji krivici sistem r »-»»i z boljši«, poleg ta. F ,	treba preskrbe
^tiro mladini »e bi
predložil pri_ prihodnji konoanci-ji*
Ohioaga, Olarendon 111.-Pred člani 8. N. P. J. je zdaj najvažnejši problem in atcer razprava in rešitev novih pravil, ki ae predloše bodoči konvenciji. Popolnoma pravilno je, da bodoča
konvencija izdela boljša pravila, kot ao sedanja, in ki bodo popolnoma odgovarjala goapodarskuu in legalnim zahtevam. Od taaa do čaaa mislim napisati razprt ve, ki ee bodo nanašale na gospodarske in legalne sakteve.
Zapomniti ei moramo, da sc moramo pri izdelovanju pravil o-zirati na zakone dešele —• v zakoniku, v dršavni ustavi in na nezapisan ljudski zakon.
Drugi princip pri izdellovanju pravil je, da pravila ne eaaejo bi ti v protislovju z določbami v po-elovmci (čarterju) a BI. P. J. Pravila ao namenjena, da epopol-nijo poslovnieo in da določijo stvari, katere pošlovnica israša nejasno. Ako pa gredd pravila preko te meje in skušajo izpre meniti kakšno določbo direktno ali aidirektno, ki je zipieana v poalovnici, tedaj ao breamočna in neveljavna.	_
Točka 4, poglavje TXXV11, v pravilih ee Sita t
"Poelovni jezik je dvveneki, to-da dopisuje ee lahko tudi v hr vaškem in angleškem jeziku.".
To je popolnoma v nasprotju s poetavo te deiele, zatorej je brea-močno in neveljavno^ ker je dr lava Illinoia sprejela postavo dne 19. junija 1928, po kateri je ameriški jezik ofieijelni jezik dršave
Zavarovalni oddelek dršave II-linoia zahteva od vaake bratske zavarovalne organizacije, da vodi svoje zapisnike v ameriškem jeziku, jednota jih lahko zaae tu di vodi po avoji previdnosti v tu-jezemskem jeziku.
Naalednje je pDepis ia piama zavarovalninskega auperintenden-ta dršave Illinoia: "Department je vedno aahteval, da so pravila, certifikati in vse knjige in zapia* niki, nanašajoči ae na taka društva v ameriškem jeziku. Lahko pa tiakajo eerti£ik»te, tiskovine in pravila v avojem lastnem jeaiku, ako tiakajo besedo za besedo na teh tiskovinah zAolaj v ameriškem jeziku, kot je povedano v tujem jeziku."
Ta regulacija zavarovalninskega department* dfšave Illinoia je jaana, specifična in določna in pomeni, da se vai zapiski S. N. P. J. vštevši sapisnikje gl. odbora vodijo v ameriškem jeziku, daai jih S. N. P. J. lahko tudi vodi v dru-gem jeziku, kott določajo njena pravila.
Pri razeodbali, ki jih izrekajo ameriška sodišfta na podlagi no-zapisanega ljudskega zakona v raznih dršavah* ae drše, da brat-ska društva n* morejo odpraviti ameriškega jezika (angleščine).
Pirica V Prvo rusko-slovensko grško-katoliška podporno društvp pod varstvom nadangela sv. Mihaela — 89 A* 103«; 83 N. J. e e. 29. Odločeno je, da je newjcrsey-ako najvišje aodišče leta 1914 raz-sodilo, ako ae ustava in pravila podpornega društva objavljajo obenem v ruščini in angleščini, se ne more dvomiti o resničnosti angleškega benila po mnogih letih, v katerih ao ae njegevi členi za-našali na njegovo resničnost,
I. O. O. P- v. L O. O. F. (N. J. Ch.) 115 A. 205. Odločeno je, da je newjerse|)rako najvišje eodiiče dne 22. septembra 1921 razsodilo, ako velika loša dovoli gotovim podrejenim ložam voditi njih delo v drugih jezikih kot v angleškem, lahloo zahtev s, da podrejene loie vodijo svoje delo v ar.glc škem jeziku.
To ata «dini rassodbi, ki *em jih našel glede vprašanja jezika ki se rabi na sejah.
Treba as je pa ozirati še ne dru go vprašanje poleg legalne zabte. ve, in ta vprašanje je gospodar ako. Odkar je bUa sprejeta nova poetava sa izseljenike v Ameriki, mora 8. K. P. J. pridobivati nove člane mod tnkaj rojenimi rojeki Ti novi člani pa hočejo tudi govoriti glade oprave in drugih etvari. To pa lahko etore le tadej, ako lahko tožijo svoje mnenje v e-merišk«n jeziku. Zato je z go*P»-darekega stališča priporočljive io potrebna, da se zapieniki ia ofiei jelna obvestila obelodanijo v atne riikcu jezika. To ee pa lahko iz vrši s ustanovitvijo Mečaika. ki naj izhaja v ameriškem jezike ze tiste člane, ki ei izbere^ ameriški jezik mesto slovenskega.
Naza4 nje je pa t« tudi vpreše nje demokraaije. Ako je fttovea.
podporna jadaota
inteligenten način izvajajo avoje pravice. Znane je, da mlada generacija ne zna pisati in čitati slovenščine. So mogoče izjeme in teh je malo. Še manj je pa takih, ki se lahko pravilno izrazijo v pismeni aloveuščini. Zaradi tega ne vedo dostikrat, kaj se godi v organizaciji. Zato je pa treba, da se pravila tako preurede, da 8. N. P. J. aasluii v polni meri ime, da je čista demokracija.
Točka v pravilih naj ae tako spremeni t
"Uradna jezika 8. N. P. J. ata ameriški in slovenaki. Vsi zapieniki 8. N. P. J. naj ae vodijo v ameriškem in slovenskem jeziku. Vsa korespondenca ali komunike« cije, naslovljene na glavni stan, zavarovalni ali izobraževalni oddelek jednote, ae lahko pišejo v ameriškem, slovenskem ali hrvatskem jeziku, in na to kortapon-denco in komunikacije naj odgovore departmenti jednote v tistem jeziku, v katerem so prejeli vprašanje."
Ta točka v pravilih je a legalnega . in gospodarskega stališča priporočljiva- in potrebna in bo varovala enakopravno pravioe vaeh članov. — Riohard J. Sa-vertnik.
podajo v staro domoviao in obenem imamo priliko dobiti nove Člane, od katerih bodo šea čas morda kateri prišli v JBdruiene dršave. Če smo ei bratje in aeetre v plačevanju aaeementa in dru* štvenih dok led v Severni Ameriki, smo tudi lahko bratje in eestre v deželi, kjer amo ee rodili in ia katere imamo še edino upanje, da ei dobimo nove člane slovenskega rodu v prihodnosti. ' Ali ni krivičen 34. ftlen v 4. in 5. točki aa tiste člane, ki eo šli v Jugoslevijo sa voljo drušinskilr razmer ali ao vae avoje zdrevje in moč izčrpavali v kapitalističnih napravah induatrije v Severni Ameriki in eo zapuatili Zdrušene dršave ter šli v rodnp domovino t Bili ao morda še dolga leta člani jednote in dobili od priapevanege denarja morda komaj deeetinko ali eelo niš, a po aedanjih pravilih vse to nič ne šteje. Na drugi strani pa drugi Član lahko potuje po Združenih dršavah, gre eelo v Mehiko in Kanado, pa ima vae pravioe do podpore pri a N. P. J. Priporočal bi torej, da odbor aa pravila vaame v obzir moj akro men naavet in da delegaelja na prihodnji koavenoiji epremeni pravila v toliko, da bodo Člani in Članice tudi v Jugoalevijl deleš BelUngham, Wash. — Da ae mo- nI podpore in ne samo t Mehiki, rajo bolniški razredi vzdrževati kjer aploh ni alovenakega naroda
JAVNA GOVORNICA.
GUaori članov S. N. P. J. in čitatalj«? Prosvata.
vsak zase, je popolnoma prav. Kdor hoče dobiti več podpore, naj tudi plača več. Keko naj pride oni do tega, da bo podpiral nekaj, česar ne bo nikoli delešen. Bil aem sam tajnik ia imam ia* kušnje v tem, da oni, ki je aamo za dolar zavarovan, ae je malokdaj javil bolnega, dasi sem uvi-del, da je uprevičen, pa ee ven* dar ni javil, dokler nI bil prlmo> ran pustiti delo za dalj časa. Nasprotno smo imeli največ sitnosti onimi, ki ao bili aavarovani aa večje podpore. Revmatizem je povzročal največ preglavice ne ea mo društvenim uradnikom, ampak tudi zdravnikom, ker bolezni ni bilo mogoče priti na sled. Bil je eelo slučaj, ko je zdravnik napi sal na nakaznico t "He seys he ta sick" (pravi, da je bolan). Po mnenju nekaterih članov ni brat sko, da vzdržujemo aklade. Po mojem je pa popolnoma prav Kdor hoče več podpore, naj več plača. Z odpravo razredov zopet ne bi bito v skladu s združenjem, ker ao bili nekateri pri dveh dru-štvih in mogoča dobivali pri obeh
in nobenega agleda, aa pridobiva nje novih Članov in članio.
Kot člani in članiee podpornih društev moramo imeti val enake praviee, najsi bo državljan ame rišld ali jugoalovanaki (bolj pri
ročljivo je aeveda, da al prido-tukajšnje državljanstvo, kdor ae želi tu naataniti). Vai plačujemo enako v pravni in druge po trebne aklade.
čitai eem ▼ Proaveti dopie, da bi delegat moral biti ameriški državljan. To ae meni zdi, da ni po bratovako ali eestereko. Tudi jaz sem emeriški dršavljsn, a s tem si še ne sahtevam nikakih pred-prsvie kot jih imajo bratjs in ss stre, ki ao državljani Jugoelavijo ali katere druge drŽave, kjer pre bivajo Slovani.
Bratski poadrav čitsteljem Prosvete. — Andrew K. Sprogar
Jennjr Lind, Ark. — Tudi liani našega društva It. 24 & N. P <#. ee vseli v pretres par točk za Zboljšanje pravil ia siesr pripo-
'mm
^^^^^^■■luka aarodna W
JJLJ' velika in tel- den^krnsetja. kar pravi, da je. te-daj mora deti vae« svojim *ia "IV<>r sa pravila m«* priliko aa iatelifentne Ure «*«v«t« «n jih šaaje take. da lahka vsi Hani ae
$5 podpore. Če bi ae to odpravilo, bi Šle praviee posameznih Članov. Tudi je najbolj važno in delikat-no vprašanje bolniškega sklade, kjer ee Človek lahko naredi bolnega, ne more ae pa hliniti mrtvega ali pohabljenega.
de o delu. Plače ao tlabe, pa le teh ne dobiš. Rezmere eo sploh pod ničlo. Kljub temu so stenova-nje prenapolnjena ln eene življenjskim potrebščinam gredo gor.
Z bratskim pozdravom I — Oeorgo Oornik.
Eliaabeth, M. J. — V korist členstva in napredek Slovenske narodne podporne jednote bi bilo, da bi ee glesilo v 14. členu 1. točki t Krajevno društvo Sloven-ake narodne podporne jednote ee sme ustenoviti v vseh krajih Združenih držav in teritorijih Heverne Amerike, v Jugoslaviji, Kanadi in Mahiki z osmimi novimi in starimi člani in članiceml v starosti od 16. do 55 leta.
V 34. členu ic 4. točki naj bi se glaailo: f'lani a potnicami imajo pravico dq bolniške podpore, odškodnine, odpravnine, smrtnine in do veeh članskih previe, katere so omeujene v pravilih M. N. P. J. za Jugoslavijo, če eo h ned eno leto pri Hlovt naki narodni podporni jednoti in da še niso dobili *x>d-pore za eno tretjino od že pla£a nega aacunenta. V 34. členu naj se v šesti točki iu tretji vrati ia-briše beseda "samo" za poemrt nino in se nadomesti s besedemi "v vse sklade pri 8. N. P. J." in pri društvu morajo plečeti za en meeee naprej, tako de bi aaesmrnt prišel v pravem času na glevni urad 8. N. P. J.
21. členi 1. točki nsj bi ae dodalo t Novi šleni in členiee v Juge-elaviji ee lahko zeverajejo eemo ta $1 bolniške podpore ia I2V) smrtnine v eločajs da se nesejo v Zed:njmib državah en»»HŠklh, tedaj m lahko svišajo bolniško podporo in smrtnine. Morejo pa biti prej adrevniško preiekeai.
Ze fzgled sem vzel prostnzide rje. keterib orgenizeelje je m>* aa na lleaetvs ia blagejai v K* rop in Ameriki.
Bratje In sestre S. N. P. J. mi tmemo večje polje in Ulj gntevo kot js Mehike ter dragi krsji. kjer ■i naših Ijadl. #e bi im^a Hloven-ake narodne podporne jedaots vsej »no podruiniee ali <lraštve v Jugoehmj*. ker W bile velike j ker »t i sa *lau« ta članiee, hI se
01svni Izvrševalni odbornik aa,
bi ne imel praviee aa dršanje govorov po naeelbinah na shodih in koneertih sli eličnih prireditvsb na račun organizacijs, ksr js plačan tedensko.
Glavns odbornike nsj voli kon veneljs is rszlogs, ksr ima vsak delegst več prlložnoeti epoanst zmožnosti kandidatov, kot pa članetvo aploh. Službena doba dveh let je tudi po našem mnenju prekratka. Ko ae namreč ia-voljeni nradnik ravno dobro pri vadi avojega dela in al pridobi nekaj izkušenj v poslovanju, ga mo ra zapustiti, če je isvoljen drug na njegovo mesto. Poslovanje nradu je pa vedno boljše, če eo dobri uradniki naatavljeni za daljšo dobo, ker kakor že omeaje-no, imejo več izkušenj v poelova-nju kot ima novinec.
Glavni izvrševalni odbor naj ne potrdi nobenega inieiativocge predloge eno leto pre{f kotivfHftl jO.
Bolniška podpora naj ae plašu je e prvim dnem zdravnikovega obiske, ker ee bolnikom tudi pr^č nejo stroški e tistim dnem.
Naše društvo želi, da ae vsi razredi i $1, 13, $4 in $5 dnevne podpora zdrušijo, ker se pojevlja brezbrižnost med člani različnih razredov. Hklad |5 bolniške pod pore po eedenjem sistemu rte mo ra eksistirati, ker je zabranjeu njega vstop vsakemu novemu prosilca in je tekorakoš mrtev. članom ee godi kriviee In jih je ne mogoče vzdrževeti /edi pr«viso kege obdavčevanja. Pravilnik na, se ponatisne v pravile, da ee Članstvo bolj seznani z redom na društvenih sejah.
Vsakemu liana, ki prekorač sedemdesete lato, naj ae izplačuje ftoemrtnina na obroke na zebtevo člana.	',
V bodoča naj organizacija epre jeme tndi člane, ki se lahko pohabljeni na kakem uda ia se prosilec odpove vseki podpori ali od ikodaial zs doti'ni ud.
Za društvo Amero<ea It. 24 — Leais Orfls, pradetdnik, Frank tajnik.
Aurara, Mina. — V it. 130 Gla sa Svobode a dne 31. oktobra eem itel dopis, kateri nearamno napada delegate šeate redne konvencije 8. 8. P. Z. Ne vem, kaj je bretu Medcuu našlo v šelodee, da tako pljuva. Mogoče aato, ker je Chleago dobilo zaaluleno brao. Le potolažite ee, brat Meden, ln pre-čitajte te vrete, ki naj vam eluži-io v odgovor, Članstvu pa kot po-asnilo. Delegat je šeste redne konveneije eo bili molje, ae pe kimovci, kot jih imenujete. Ako bi bili klmovcl, bi gotovo prikimali na Čikaške nasvete, in predloge, a ker nieo tega atorili, ae možaki in vaa Čast njim.
Kar ae tiče epoaobnoati sedanjega predsednika nadaornega odbore no bom odgovarjal. To prepu stim njemu. Ker pa le omenjate t&di prihodnjega, vam povem, a ko bi se jsa ae čutil sposobnega aa urad, kakor aem bil iavoljea, bi ga ne bil aprejel Ia ako bi v reenloi ne mogel lavrlevatl svoje-gs posla, js gotovo, da bi pri njih ne lakal pomoči.
Očitajo, da. je članatvo moralo a svojimi luljl plačati odvetnika, kateri je pregledal knjigo namesto glavnega nadzornika.. To je malenkoat, brat Meden, ▼ primeri vsoto $7500, katero je moralo članstvo plačati aa tožbo, ki jo js vložilo drultvo It. 1 napram ave-al. Oudao as vidi, da jokate po par dolarjih, za tiaočake, pa le črhnili niste prej ne poaaej,
Ako bi drultvu It 1 bila sveža toliko pri srcu, kakor hočejo oni sedaj pokazati javnoeti, bi gotovo ne vložilo one tožbe, prodno bi ae poelužilo avealnlh inštano ter napravilo $7500 nepotrebnih etro škov. Kako da ata kot član dru štva It. 1 dopustili, da ae js tako ogromna vaota potrošila po napo trebnem! ftasa ata imeli dovolj da bi pogledali v pravila, kajti akcijo ag dotično tožbo je drultvo pričelo če meseca deeembra takoj po peti redni konvenciji, t javnost pa ata prilli a njo šele maja. Ali vam ni bilo o stvari nll snsnegsf Drugič pa ste mogote tudi vi klmovee pri svojem društva!
Delegstjs leate redne konveneije eobftl molje, ksveedaUbreo
tistim, ki so jo zaslužili. Glede predsednike ps vsm povem, de je brat Somrak odkritosrčen mol in apoeoben aa avoj urad. Kdiao kar mn morete očitati js glsds pisanja člankov v korist zveze. Am pak to ni hudo kakor si predstav-
ljate, aaj imamo tudi druge uradnike, kateri so le dolgo let v ura-du pa tudi nič ne pUrjo y korist sveae. Zakaj tudi po njih ne lopnete t
Pri omenjanju radi glaaUa ae skromnim aa besede pokojnega K >ndata fte a pete redne konveneije, ki je rekel, da glaeilo 8. 8. P. Z. mora biti unijski list. To je le danee v pravilih in tega eo ae delegatje leate redae konveneije dršali. Dalje vam je gotovo tudi znano, da ao bili vai delegatje in glavni odborniki ia Ohleega aa aztno glaeilo ia proti, da bi kupili Glaa Svobode. Njih načrt je >11, da bi imela |veaa laatno glasi-
0,	katero bi ae tiakalo v tlakar-ni brata 8kubiea. To bi ae bila mogoče tudi vae iavrlilo, če bi bili delegatje kimovei, da bi ne vedeli ali poaabin, kdo js glavui krivec, da js aveaa morala po nepotrebnem plačati $7500. Ali hočete Is kaj več glede tega! Ali aiate vedeli prej aa vae te načrte t Po toči avonitl je prepoaao, bral Maden. Ako vam je bila Kondato-va družina pri ercu, ate aa morali prej oglaettl, ne pa Čakati izida konveneije. Da je bil pokojni Konda ošs 8. 8. P. S. ia deloma tudi 8. N. P. J., as bom nikoli s*» nikal, rečem pa, ako bi bil on Ia Uv, bi bil Glas Svobods unijski liat ia mogoča tudi ▼ bodoče glasilo 8. 8. P. I. - Fraak Mahnioh,
1,	glavni porotnik 8. 8. P. K.
lATlDITI* DBLAV0KM
Kdor hoče postati lian ia ao-lastnik prvege delavskega industrijskega oljnega podjetja, dobi pravila, ako nam pošlje avoj naslov ia poštno anamko aa dva centa. Nak podjetje je ustanov« ljeao ia aavednlh 81oveaakih da* laveev, ki amo sa unlčsnje kapitalizma ln aa opravlšanjs do vsa* ga kar dslavol produelrajo a svojim delom.
Proletariaa Diamond OH Aaaoola-ox 8M, Olsvsland, Tssas.
.....................
PROLKTAREC
) n
laša, $1»T8 na pni laša. ; Naalovt PROLKTARKC, j CMICAGO, ILLINOIS.
VABILO K IGRI IN NA VESELICO
j • katero priredi
DRAMSKI ODSEK L I. Z. DOMA, t Ubrnn% Pa., dna 27. nornmbra, 1924, to ja na Zahvalni dan. PRVA IGRA %
«"Stari In mladff
Jamnik JaraeJ, luaet. i................. $ .. .Tranli Zepenite
Fmnr«, njegov sin. *.. *.....................................Demietk PoMeva
Mira, l -i__mM #»»#•«•«•••••♦»<••••• ••easle AmbreeM
Mvtka, \ ni990fl	..........................ft^tSSS
Anpar Franee, kmet Miein mol....................Joha V^Jf**
11 da nova Alona, rran«»t«va nev#Ha..,.»,...... ^ . Ann» Jntlhar
Tine Romo«, kramarjev hlapec................Martla Oetorinan
f*tlA«r, Hlato. .....••.•..*..«.>«•.t•»•»*.•..•«»»•	M«M»e
KraaolJ Ivan, agent. •••..•*••••..>•«»».«.».*<••• »^Insa Oina Matija, foetUnlfar..............................».Jonn uesolj
Ker jo to raena fffra In na iairablja sroeha smo sa odločili, da prirsdlmo tudi Burko v anem dajanju,
"Čarodejna brlvnlca^
*	OgMKt
(i«tp«r /abrdnlk, kiot..........V ..»♦«.»«>»>•»«»Aaiea skrebe
VrU, njogova Iona. ,....»*...••..>«.(*......*...Aaaa lettaar
Isak, ftid aruSnJar•••«•*•«»*»#».»#•»#»•»!».••»*«•• .»••1 Vnsr jibub, I	..«»»♦•»..»#,•••»•••••##»•♦•#♦ .»»elm UuaoiJ
__A. ...'.,.*.......*»»»(»».»»»*»>•»• Aagrmae
'	«••,.........#.«.»...»...»....Eadolf Rrmar
ianos, MlaC.
M tka,
\	,,,»###.#••«»•#•#♦#.,#•#•..•»•..»igass fW'
Pridatals Igr« ftalnn afc S. uri papaldns.
To Igrah alos i« areeU sekava 4e pelaMI. Urala ho tuk.JSr.la Movonska	na pfliaU. t* r^nsnakadobr.la Ulno poHrolho
ho shrhol vMollini odbor. Torej pridMe ml ki ee aahavajt«j s »oo.t VaU le kliče	UD»OE.
Predli zi iifsnMelJi,
Odgovori aa vprslsaja.
B. O. — flhroito ss
sa i
Vabilo na plesno veselico
DRUŠTVO "JOLIETSKA ZAVEDNOST' ST. 11 S, S. N. P* J., hi s kar nečer
dna 2«. noTMmbm, lt24,
▼ Homawood dvomni, 2823 Bmniway St., JolUt, III.
Me pvofveflie U ral raealk lelivii Uik.
PrUaUk vaaalka 4 7sH ivačer.
m aa.
Ural hodo ta»h«re«ht shor -tvahoda" IshreM kava To 4*»v«tj so rae. Ulja** v»hU»« roUk. m rajoklajo
v ekUaooi auvtlu.
Ia le htilaje ohoUoo
ODBOa
PROSVETA
SREDA, 12. NOVEMBRA
Ameriksnski pogreb v Gorici.
Dne 23. okt. je vzbudil posebno pozornost Ooričanov pogreb zakonskih De ve tak, ki sta umrla pred leti v Ameriki In katerih pepel je dala sedaj hčerka prepeljati v Gorico. Pogreb so otvori-la dva velika Črna avtomobila, v katerih je sedela duhovščina. Avtomobiloma je sledil mrtvaiki voz s štirimi pari konj, za vozom pa se je pomikal eleganten avto z Devetakovo hčerko in sorodniko. Ker je tak pogreb v Gorici prava redkost, je bilo na ulieah izredno mnogo občinstva.
«1,500,000,000 — MZIZPODBIT HO DEJSTVO!
I menda sačetnika. Albine Logar v I vlogi prve deklice nisem nič sli-; šal. toliko bolj pa Joe Papeža kot I načelnika policije, katerega bi se morali muiiki bati, kot "visoko" uradne osebe, pa se ga niso. Drugi s malimi vlogami so bili Anton Andrejasich, Frank Ceglsr, Maric Divjak, Donaid L. Lotrich in Frank Udovich.
Godci na svatovanju so bili dobrodošli, samo ruskega ni bilo na njih drugega kot brade. Za več pestrosti jc skrbel tudi Mike Bcading, ki jc zapleaal neko kozaško. Pokazal je, da so mu lahke noge in ni tako hudo z ozeblinami, ki se jih jc nalezcl nekje v Sibiriji. — Kritik.
Uradne številke kaiejo, da so Združene države, ki trpi ogromno industrijalno zgubo vsako leto, ki presega 1,600 milijonov dolarjev, radi preprečljivih bolezni in o-zdravljivih pomanjkljivosti njenih driavljanov. Pri devetih izmed desetih slučajev izvira bolezen vsled želodčnih neredov. Kadar sta prizadeta želodec in splošno zdravje, tedaj dosežete čudovite uspehe f Trinerjevim zdravilno grenkim vinom. Mr. *A. M. Markowski, B. P. D. 3, East Sy-racuse, N. Y., pravi ▼ svojem pismu, katerega smo sprejeli 1. oktobra: "Že 7 let rabim Trinerje-vo zdravilno grenko vino, ki je prvo zdravilo na svetu za vsakega. -Mnogim naše družine je pomagalo in ^tem izražam svojo zahvalo za t& veliko pomoč." Mr. Mhrkowski ^pravilno povdarja dejstvo, da isto pomaga. Gotovi uspehi t slučajih slabega teka, slabe prebave, glavobolov, slabega spanca, počutkaf splošne slabosti in podobnih neredovjso> proslavili Trinerjevo fdratil^r grenko vino. Poskusite ravno tgkft Trinerjev Liniment za revmatizem m nev/ ralgijo in Trincrjev Cough Seda-tivc — in če vam ne more vaš lekarnar ali trgovec postrefif, tedaj pišite na Joseph Triner Co., Chi-cago, 111.	(Adv.)
Ohicago, HL — Nedeljsko predstavo dramskega odseka socialistični ga kluba it. 1 jc poaetilo Uko veliko občinstva, da ac odsek gotovo ni tega nadejal in najbrž tudi še ni bilo pri nobeni prireditvi toliko udeleži*. Pomagalo je nekoliko lepo vreme, nekateri so rekli, da oglašanje, v vt* niči pa jc največ pomagal ugled, ki si ga jc pridobil odsek s ptired-Umi zadnjih let, a katerimi je skoro vsikdar oboinatvo zadovo ljiL Izgleda in je tudi upati, da bo zsnimanje za prireditve dramskega odseka le bolj rastlo, kateri veseli pojav vidi človek, ko gre med udeležence in alili njih pogovarjanje ter pohvale o prireditvah.
Drama "Moč temo" je bilo v splošnem dobro izvajana. Precej velike hibe so pa bile v sceneriji. Kulise vsaj pri nekaterih dejanjih absolutno niso odgovarjala potrebam, da bi prodoeirali igralci res tiste prizore, ki jih je napiaal Tolstoj. Ho kajpada stroški s nabavljanjem novih kulis, a priporočljivo bi bilo vendar, da odsek, ki ima v oskrbi vso to, ne spravlja na oder takih .iger, za -katere si ne more zagotoviti primernih kulis.
o Drama jc zahtevala precejšnje
število igralcev, od prvega do zadnjega akoraj vseh z več ali manj težkimi vlogami. Tako je bil na primer ženin Akulinc prav tako poklican, da dobro izvrši svoje vlogo, kakor Nikita AkimiČ • svojo najdaljšo, in dolžnost sestre Marfe je bila, da vsaj Uko dobro igra psr besed in kretenj kakor Matrjona • svojo težko iq dolgo vlogo. Ampak to.ie ni vršilo. Glavne vloge so bile vzlie vsem velikim odgovornostim dobro isvrše-ne, kratke pa večjidel slabo. Človek bi kajpada pričakoval drugače — da bodo ravno oni • kratkimi, a tudi važnimi vlogami dobro naredili. Nedostatek, ki se menda as da iikoreniti in eo bili igralci že čestokrst nanj opozorjeni, jc, da so dovolj ne nauče prizorov, ko nastopijo v večji skupini. Tolstoj v besedilu svoje drame gotovo ni zapieal, da bi se morali Igralci f zadnji spremembi bdlj gibati, se zgražati nad spovedujočim se grešnikom, a bržkone tudi ni naročil, da Igralei pri tako razburljivi soo-UV zadovoljno jedo kako 'sendviče ' ali leseno sede za obloženo mizo. Odvisno jc dosti od režišerja, 1 ksko nauči skupin«. Ampak nt < splošno jc vendar treba reči, da se tudi v tem osiru boljša.
Bogatega kmeta Pjotra je predstavljal Filip Oodina. Vloge ae je dobro naučil, ampak ta nI bila aanj, ker on ne zna biti na smrt bolan. 1'jotrova žena Anisja (mrs. Aleš) je naredila izvrstno, bolje-ga bi psč ne mogel pričakovati, da bi izvršila kntera draga naših igralk to težko vlogo. Akulina in Anjutks, hčeri Pjotroyi sta dali precej pestrosti predstavi, ampak treba jc dosti več živahnosti, več glasu in izrazitejših kretenj. Vlo-gi sta imeli gdč. Mamie In Tilly Udovič, ki sta pokssali svojo dobro voljo. John Olip v vlogi Nikita Akimiča ni bil alab, vendar urno ga le videli v drugih vlogah dosti boljšega, kar znači, da vsa-kn vloga ni ta vsakega. Andreja Miikota »o mnogi videli prvič na odru, pa bo se lahko prepričali, da jc I« star igralce, ker ksr je* bilo moških vlog, je bil« njegova najboljše pngodena. Igral je etarega A k ima. Za Izvajanje vloge starke ! Matrjone, katero je imela Mary Aucin, hi moral napisati kar cel 1 odstavek pohvale. Vloga je mučnš « In dolga, ampak bila je v tako ' dobrih rokah, da so ae ulleleienei čudili, kako je mogoče med našimi neiolsniini igralci dohiti tako dovršeno ino<\ Starka Matrjona j" nrkak eentrum drami, sli duh, 1 ki kuje naklepa in lovi v mrežo ljudi svojega obližja: eodruglnji Aucin in njenemu Izvajanju Ms- < trjon« jr Ho največ zanimanja. K rano** Vider bi prav gotovo rad ' videl v kaki večji vlogi t kratko' vlogo Marine jc dovrilla prvovr •tno. Kiloaofija pijanega Mitričaj (Anton Slab«) jc sanimala odele-1 ženee, da so Ie zadaj napenjali u-šr«a; Anton Slab« namreč ni bili dovolj glasen za hrupno našo pu ' bliko.
Drug« vloge ao kratke. l'jotro-va settra Marfa. vem, da je prišla na oder, ampak ališal nisem nitij btoede. ker igralka (Imena ne j vem) je govorila le aaae Odliko ! vala pa se*j« po velikem števila rut. ki jih jc imela najmanj deeet na glavi in okoli vrat«. Botro A uiaje. klepetulje, jc loja dovrštla M ar,v IMoviA in aeeeda psi ravno-tako Mar? Hifrar. Hnaba«\ (Joka; I f uj ah j ta Memjoa Mat»«jc»uj (Vinko l*čniškar) obla bila ata-ba aa odru, vtdl pa ae, da staj
Delavski list jc sila, • katero računa val nasprotnik.
s pomočjo STUARTS ADESIE PL PAO-PADS, ki so napravlj ene na nJ čin da drle kilo in zdravijo ob enii Naia PLAPAO podlaga je prilepi in ae ne more premaknut pomol i vsako kilo, katere se ne more on sati. Nima smeti, ali pasov in m k lahko priloki. Te pod laze so dobi sla to medalijo na raednarodnej i loftbi v Rimu in odlikovanje a d pi mo » Parizu. Da to dokaiemo v« pojemo brezplačno PLAPAO i ffiikia Pilite le dane« na: PLAPA LABORATORIES, 3269 Stuart Bidi
C«- T nnl. Il>
Tužnega srca naznanjamo sorodnikom, znancem in prijateljem žalostno vest, da jc nemila smrt pretrgala nit življenja našemu preljubljenemu sinu
▲MTOMU BOŽIČ,
kateri je umrl dne 1. novembra 1924, v najlepši dobi star 24 let. Bolehal je 11 dni Pogreb ac jc vršil po zahtevi matere dne 3. novembra 1924. Bojen je <bil leta 1900, v vasi Sabonje št. 12, na Primorskem. V Ameriko jc prišel še kot deček leta 1912. Bil jc aelo priljubljen pri vseh Slovencih in bratih Hrvatih, kar se jc pokazalo ob priliki njegove smrti in pogreba, pri katerem jc bilo toliko udeleženih in darovanih vencev, da je bil njegov mrtvaški oder ves zakrit Lepo se zahvalimo vsem, ki naa tolažili ob uri |a-losti, ki naa jc tako hitro obiskala, ker leta 1921. jc umrl oče in to jc prehud udarec za zaoztal#v teh kritičnih časih, in tistim, ki so ves čas čuli pri njegovem odru. Lepa hvala vsem darovalcem ven-cev, kakor tudi svaku in sestri Stanič in družini Šlosar, M. Bal-tič, H. Boštjančič in vsem fantom is Verone, Pa. Lepa hvala tudi Johnu Jauk in vsem drugim fantom in dekletom iz Verone, Pa., za tako lepe vence. Hvala tudi vsem darovalcem venca z napisom : Zadnji pozdrav od vseh Slovencev, in tistim, ki so dali svoje avtomobile na razpolago pri pogrebu, kakor tudi vsem ostalim udeležencem pogreba. Lepa hvala tudi1 Antonu Tomažič in Frank Božič, de enkrat vsem skupaj darovalcem in vaščanom najlepša hvala. Tukaj zapuš&a mater, tri brate, eno sestro in svaka, v stari domovini pa eno sestro in enega avaka. Žalujoči ostali t Ivana Božič, mati. Johan, Joseph in Frank, bratje. Mary, Jana, sestre. Joe 8tanič in Johan Šlosar, svaka.
Vorona-Oakmont, Pa.
ZA DOLGE JESENSKE VEČ1 BE VAM PRIPOROČAMO SLEDEČE KNJIGE:
Otok sakladov: Čudoviti dožii ljaji malega Jacka na suhem i na morju. Vez. 85c.
Akt. št. 113: Roman, broi 8i ve£ $1.00.
Burke in porednosti. Zbirka kri tkočaanic; cena 40c.
Z ognjeni in mečem. Romau, ve $3.50.
Bedakova izpoved. Povest; bro
$1.00, vez. $1.25.
Slovenski svetec in učitelj. Zgo dovinski roman; broi. 70c, vel
POZOR DRUiTVA I
Na prodaj imamo ZASTAVO tukajšnjih skupnih društev, ki je le dobro ohranjena' in nič poškodovana, jc akoro kot čisto nova. Nima noberiega napisa. Kupljena jc bHa od tvrdtke "Frank Ker-že. Na nji jc alika Blcjako jezero in boginja Svobode. Takoje primerna za vaako društvo, društva ki nameravajo kupiti zastavo naj se prijavijo, damo jo po nizki ocnl Proda se pa zato, ker naaelbina razpada in Slovenci se selijo drugam, to jc vsled dolgo trajne stavke v premogorovu, ki je sedaj ne unijski. Društvo, ki želi dobiti zastavo za malo svojo naj se obrne pismeno na moj naslov: Anton Brelih, 477 E. Mar-tin Street, East Palestine, Ohio.
(Adv.)
Nepoitefloit m ne iz-
plaža!
Tudi svijača no pomaga, da m nepošteno dajanja prikrije.
Milan ali Mike Jankovič, pred-sednik društva štev. 435* S. N. P. J., jc mislil, da izvrši zelo pametno dejanje, ako podpiše ime umrlega člana in društvenega tajnika na čeku, ker je slučajno društveni tajnik smrtno ponesrečil v rudniku, izmenja ček in izgino s denarjem. Jankovič je bil prepričan, da ga nikdar ne doseže roka pravice, ako odide daleč v drtogo državo in sprejme delo v rudnikih, v katerih so iakali stsvkoka-ze, da zlomijo organizacijo rudarjev. Ampak Jankovič sc je smotil. \ Odnesel jc res denar, ki jc bil lastnina delavoev, ki so organizirani v Slovenski narodni podpor*
Zmote in konec gdč. Pavle. To
vest. Cena JiOc. Konzerviranji sadja in vsakovrit
ne povrtnine za domačo upor« bo. Cena 75e. Naša zdravila in njih uporaba t domačem zdravljenju. Ceni
Materinska pomoč zdravemu ii bolnemu dojenčku; cena 50e Abecednik, broš. 25c, vez. 50c.
Obširni ceniki zastonj.
KNJIGARNA, L. J. ALEŠ, 1028 E. 63. St., Oleveland. Ohio
v POZOR BLOVIVOZ.
Naznanjam, di prevzamem vsa-kovrstno delo, najsibode hišo vzdigniti ali spodzidati z opeko ali z betonom. Delsm hodnike in kleti iz betona ln barvam tudi hiše in druga poalopja. Prevzamem vsakovrstna mizarska dela, rasven novih hiš. Zatorej se rojakom od blizu in daleč toplo priporočam. MATH PERNISHEK, Boz 56 A, FINLETVILLE, PA.
^ (Adv.)
VAŽNI SPISI
Kopne pogodbe, pooblastilu, pobotnice, dolina pisma, obveznice, zaprisežene isisve, lemljiike preiskave, prevode f raznih jezikih, tirjatve, itd. Vam najbolje in naj-cenejfte izvrši
ANTON ZBASNIK,
javni Mlar,
SO« Bak*w«ll BIJ... 41S Orani St, PITTSBURGH, PA. (Nasproti okrajne ^dnije).
KLOBASE
RAD BI IZVEDEL
za mojega strica Frank Felieija-na, doma iz Sp. Kraš, po domače Mlinarjev ob Dretji, Spodnje Štajersko, Jugoslavija. On biva v Združenih državah še 15 let. Njegov zadnji naalov je bil leta 1921 Frank Pelicijan, 2637 Tulare, c/o. Ez Hotel, Frcsno, California. Od tam sva si malo časa dopiso-vala in kar naenkrat %em dobil od njega obvestilo v zadnjem pismu, ki sem ga dobil, da sc bode iz tega mest* preselil. Pa jaz sem še vseeno pisal na zadnji odgovor, toda pizmo mi je bilo vrnjeno z opombo, da striea ni več tam. Sedaj je ie 3 leta minilo, kar ne vem za njega in ni od njega ne sluhs ne duha. Cenjene rojaki prosim, ako bi kdo vedel za njega, naj mi sporoči, Če bi pa sam čital ta oglas, prosim, naj sc ml oglasi in piše ns moj naslov? .Jakob Feli-eijan, 180 Orawford Aro., Detroit Meh.	(Adv.)
W#o#M»oeecc+e+
NOVI NASLOV
$850.00 vreden klavir (play-er piano), malo rabljen, se proda samo za balanco, ki je ie za plačati v znesku $269.00, v lahkih obrokih po $10.00 mesečno. V tem je všteto tudi 50 igralnih komadov (rolls o f music). Zgla-ftite se na: 214 S. Wabaah Avs., Chicago, in vprašajte za Mrs. Hofan, lastnica.
ni jednoti, da dobe v slučaju bolezni, nesreče in potrebe podporo, a roka praviee ga jc dosegla preje, kot je on sanjal, da ga prime. Jaukovič je pač mislil, ako sc |k>-mrša med stavkokase, da ga n« bodo nikdar dobili, kajti člani Slovenske narodne podporne jed-note ne stavkokasijo. Pa Jankovič se jc smotil
Rudarske stavkoma straše so ga sposnsle po sliki, ki je bils objavljena r Proaveti in kmalu je bil spoznan kot človek, ki jc po-aeverU denar svojih bratov in se nato podal stavkokaaiU.
Dogodek Jankoviča sc jo odigral takole t
Milan ali Mike Jankovič, jc bil predsednik pri društvu štev. 435 % TeUurido, OJo.. leta INS. Ko je umrl Jota Vojduvi*. jo bil aaks san Ček meaeea maja 1923 V sne isku S241.4& za pogrebne c*foške Istočasno jc bila tudi nakazana tvota $100 kot operacijska pod | pora. ček sa pogrebne etroAke je Uil ualaa na ime društvenega tajnika Joe Perpičs, opernsijska (»odpora pa na ,iau> Jevo Vajdo [viča. Koncem mrar«*a avgu«tM Vm nam je piaal Krnil Vojaovič lin sakto%al izjasnila, sa kaj mu In* povrnemo pogrebnih »treAkov * katere je »n »splačal sa umrlim Jovnai Vajd«v t+ras. Ra«i»*tako je isaMo pMvedavati društvo Hov.
Prepoved igre. Politično obl* stvo jc prepovedjo uprizoritev Molierovega "Skopuha", katerega jc »hotelo igrati izobraševalno društvo "Veana" 26. okt. v 8v. Krilu pri Trstu. Ljudstvo je pre» poved .sprejelo mirno, ker je t* kih persekucij še vajeno.
Komisija sa nadzorovanje izd* lave kmha. Tržaški prefekt je na odredbo ministrstva sankazal sestavo posebne komiaije, ki bo skr» glede ljudakega in belega, kruha.
Zaklad v pošt Zaaebniea Kari. ja llenja v Tratu je shranila vse svoje dragocenosti v peč, meneč, da je slato najbolj varno ahra-njeao tamkaj. Tatovi pa so vdrli v njeno atanovaaje ia šli naravnost v peč ter odnesli ia nje vse predmete, ki so bili vredni nsdj :I000 lir. Kmalu pa ao prišli na sled, da jo ia vršil tatvino neki letai deček, ki je dejanje pri za-<1 lian ju priznal. Ukradene predmete je še imel doma. Tako jo srečaa Šraiea prišla so pet do svo-jih dragocenosti, katerih pa sa-Biprej menda ae bo več skrivala »peč.
NAJVEČJA ZALOGA LU-BASOVIH HARMONIK V AMERIKI,
raapoiftjame v vse kraje, tri Ia štiri eretae. dvakrat, trikrat Ia MlflMtf MBHMasL nemška ► šn ^SHšHtSk SBTbevCeke po trner«! eenI." Imaase tod« dragih rt* hmmmSi eeaajše vrsu la eWr H U M aa-
run hmmk RMMOHIU
a« STKKLanicK u
blfisi hm*u 8 Isaoa hs « > pa pejaealla I« realk aa sspiU same:
STE VE STONICH,
(Istra), ki so se vršile SS okt., ae priaaale HlavetM^m U mandatov Italijanom pa 1. tdeleiba prt vo lilvak pa j« bila pičla.
ALOJS SKUU.

PROSVRTA
gov priziv od tui« strani vpošte ▼»J in smo v teli zadevo v pretres ▼ tvrho opravičbe odklonitve bol niške podpor« same.
8tvar s« j« aavriila kot aledi: Brat 8teinbauer, tudi član gori i. meno ranega draitva, je obhajal nekako praznovanje ter je v to •vrbo priredil doma60 veselico. On trdi, da je br. Cremoinik potom njegove hčere sporočil, da naj povs avojemu očetu, da a« on ne bode amatral dobrodošel gost na tej aabavi, ali a drugimi besedami, da ga ne mara, da bt f?ttei. Brat Cremoinik pa trdi, da ga je br. Steinbauer izrecno povabil, da naj pride, tfr ga tudi proeil, da naj pomaga atreči gostom. Qre m tukaj torej, komu le naj verjame, ker ena trditev stoji proti drugi in jo pobija, a pričami pa ni nobena podprta.
Fakt pa je, da je bU br. Cremoinik na dotični veter navaoč na praznovanju v hiii br. Btein-bauerja. Brat Cremoinik trdi, da ga je br. 8teinbauer udaril, ker ao ga ujezili drugi na zabavi na-vzoči gostje. Brat Steinbauer pa trdi, da ga je udaril, ker je kljub temu, da ni bil povabljen, vaeeno priiel Zopet ii drugega vira pa je nam znano, da menda oba, br. Steinbauer in tudi br. Cremoinik, iz gotovih razlogov ne marata povedati resnice in pravega razloga, zaradi katerega je br. Steinbauer pretepel br. Cremoinika ter mu priložil ueodepolno zaušnico, valed katere mu je počila uieana mrena.
Vršila ae je eodnijaka obravnava, in porotniki ao br. Cremoini-ku prisodili, v kolikor smo mi informirani, odikodflino enega dolarja. S tem pa ni rečeno, da je bral Cremoinik popolnoma nedolžen, ali da ni dal povoda za pretep.
Tudi njegov priziv ni popolnoma na meztu. Mesto da ss je pritožil zaradi prikrajšane bolniške podpore, bi on moral najprvo obtožiti br. Steinbanerja krienja XXIX člena, točke tri, ali pa krienja katere dr^ge točke pravil, dele, če bi bil br» Steinbauer apo-znan krivim, potem bi on lahko zahteval bolniiko podporo.
V	obliki pa kot je priziv aedaj vložen, ae ne da izreči eodba. Ce bi ae bratu Cremoiniku bolniška podpora, zaradi katere ae je pritožil, priznala, bi ee • tem epo-znalo krivdfa br. Steinbanerja, kaznovati.pa bi ga ne mogli, ker ni obtožb* violana napvm nje-mu. Vendar pa ee mu bolniška podpora tudi od naše etrani ne more priporočiti v izplačitev, ker mi ematraao, da ni dokazal na sadovoljiv način, da bi on ne bil dal povoda za pretep. .
Sprejet je bil od naie »trani soglasno sklep, da ae bratu Cremoiniku iz razloga ker ni dokazal na zadovoljiv nafiin, da on ni dal povoda ta pretep, bolniška podpora, aaradi katere ae je pritožil, ne more nakaaati ali priporočiti od naie atrani v izplačitev.
V	aploinem ja naie mnenje, da oba aaalužita kako kazen, in ie bi apadalo to v naie področje, bi oba kaznovali, a Um bi ae menda delila praviea najbolj enakomerna^ Ce ae kje atepejo fantje, ki ao še mladi in po katerih žilah vre kri ie vroie, ki ae ie njeo navadili brzdati sami aebe, že to ni lepo in je vredno obsojanja. Kadar pa aa atepejo možje, od katerih bi ae pričakovalo ve* razuma, eodeč po njih starosti in po dejatvu, da ao že družinski očetje, človek v takih slučajih v reenlelNajde telko a-milovalne Razloge, a katerimi bi ae dal pretep opravičiti.
John Unflenrood, i Martin teleta iker, I P red A. Vider, John Tertelj,
VputiUi
laplaiilai
Vplačilai___UpUllU»
•W,1SS.SI
Illltt« «««««.*
•mah
SEJE IN SHODI
Kanta* C It g, Kant, — Naaaanlam 0 limoni in članicam društva Bodoč »ost, šl. ion S. N. P. L da Je član »tvo sklenilo na sadnji meaečnl se-, I, de se morajo udefeiltl prihodnje šele dne 1 rt. uovambre bres izjemi vsi člani In članice, 1»vitli so ismo bolniki in oddaljeni člani is razlo
ta, kar imamo več vaŠnib rečfTre-III. ker bomo tudi rezprevliell o prihodnji veselici. Zato Je dolino«! v sob č i« nov, da »o pri sail, da ne bo mogel nobeden potem krltlslra-II. kar ni bilo kaj »klvnjcno po nje-itovem.
Sklepi pri društvu ae upoštevajo •smo fi.tr ki so bili sklknjenl na aejijh ne tisti, ki ae pretreanvsjo liven seje. Na seji Ima vaak Član In članica pravico da naprava aa korist društva,'lato bi ne smel nobe den aamudltl prihodnje seje, ker are aa koristi društvene blazninr OpoaarJem tudi člane, da bi bolj redno plačevali mesečni asesment, to Je do IS. v mesecu. Nekateri Členi ml prinesejo plačat, ko Imam ie mešalno poročilo snlsano In tako povzročilo veliko dela. Proalm Alane, upoštevale mole priporočilo** Aagutl Dabin, tajnik.
Wauk0jmn, III. — Obveščam delničarje slovenskega narodnega do-JBSt da *r vrši V nedeljo dne 1(1. novembra redna meaečna seja v domovih prostorih. Prlčetrk Je točno ob dveh popoldne. Ktlčftu »vam bratje, ker ni bilo nobene redne mesečne seje zadnM tri meaeoe ter le treba rešili veliko vašnih točk, katerih odbor nima pravlee reševati, da pridete v«i dne 19. novem-
za Slovenski narodni dom. — M. C, \Vantk, tajnik.
Voršrun. Po. — Društvo št. 144 naznanja vsem tlatim članom, ki so bili obveščeni, da se nai udri«-šUo lsvanredne seje, ki se (e vršila HO. oktobra In se nlao udeležili brci kakega vsroka, da je sklenilo, da iiin napiše ukor ter nasnanl, da Je bilo prcdlngHno In podpirano na seji, da val tiatl člani, VI so bili obveščenl ter se bres vsroka nfco u<Mešlli šele, no pravilih sa mesee suspendiralo ali prispevajo 91 oen» tov v društveno Mazalno. Društveni odbori Freit /Wr*n/, prcdn-d. nlkj John Vrtač nI k, tajnik In bla. gajnlki Morila Marin, zapisnikar.
Skupaj . ——"■» • • • -098
' jskor ja torej razvidno iz pred-^ječega seznama, znaša aknpno Čilo premalo članov, ki podpi-njo inicijativni predlog druitva ■ itov. 10, da bi ae predlog amel Upoštevati. 698 ni niti 2% veega članstva jednote, In zato predlog L pride na sploino glaaovanje. V slučaju, da katero drnitvo 0-aii pomoto v predatoječem ae-jasna, naj nam to takoj naznani M. J. Turk, glavni tajnik S. N. P. J.
isfublTdean
r aator bo razvidno iz, tapianika trimesečne seje glavnega it vr Janinega in gl nadzornega odbo-hra, ki se je vršila dne 27* 28. in p. minulega meaeca, ae ja aeja u poročilo o primanjkljaju v pet-dolarskem razredu bolniškega Izklsda morala zopet baviti a problemom, kako odpraviti ta defi-sit. Primanjkljaj ae v omenjenem ■klada namreč ne zmanjšuje dovolj izdatno, kljub izrednem* a-aesmentu, katerega amo bili prisiljeni razpisati in kateri je ie v veljavi, in ie daleč ne odgovar-ji določbam, ki jih vaebuje inici-jativa, a kateso je Člagatvo odločilo, da so bolniški razrs4i ločeni b da vsak razred vtdriuje aam •voj sklad. In aeja je po daljši rnpravi prišla do zaključka, da m hočemo zadostiti določbam iniciative, ki je sedaj del nafib pravil, ni drugega ithoda, kakor da M izredni asesment ta pet dolarjev dnevne bolniške podpore ie nia in da tviianje ostane v ve-ljsvi, dokler ne izgine primanjkljaj v tem ratredu. Na podlagi te-|s js bilo torej sklenjeno, da pla-is vuki član, Id ja zavarovan sa 18 dnsvne bolniška podpora, |5 is* Ijdosga aaesmenta na meaae. To •topi v veljavo meseoa novembra 11. in ostane v veljavi za nedolo-itn čas.
Kar se tiče itiridolarskega raz-«»da, za katerega je tudi bil raz-pun asesment, ae aklad v tem lwredu prilično izboljiuje in to-f*i ni potrebno tviianje, pač pa pričakujemo, da bo v tem akladu pula potrebna rezerva, vendar fP» izredni aaeament ostane v ve-ljtvi do preklica tudi v tem raz-Mu.
Sej« je nadalje »klenila, da Mati lahko prestopijo iz viijega v "j" r»"ed le, če,to naznanija Mtvenesin tajnik« en meaee pi-
in če plačajo vae redne in iz-Miir pw*pevke dotedaj, oziroma J tekoči mesee. Zruianjo atopi v «j*vo ie le en meaeč po naznani-k tajniku.
Clsni, izvolite to vpoitevatl, po^ fl«"> p n ae poaivlja ie drnitvene
da ne Pr®Jfr0- Tško p boino ognili nepotrebnega do-»"'"»nis in drugih neprijetnih
M,
Matthew J. Turk,
gl. tajnik GL N. P. J.
URADA PiaDflSDmSA GLAVNEGA POEOTMS-
OA ODBORA.
Oemoinik, član druitva
v Hrtetjr HUln, Kana., ae ttbn"» a prizitnm na naa, ker ■j' prvs in*tanea odklonila na-
'"'Iniiko podporo od 18.
pa do 8. decembra Un-■*t« leta.
£ katere aa nam na ras-•f^	drugega razvM-
1Jdaje brat sadobil poškodbo. L.,tfl i* bolehal, Mailn«j>o-** t tepdn. (I-oikodba )e bi* <lrwimll počena
Na »FvU).
i^^je čakala a pri dvom na
iCttko i*bU
^ r » * hotelo počakati izWa uTj''^ ker se je ta vršila 1r" kone« meeeaa main ka
IQRP.t UONCCRTI IN PLBSNIi ZAUAVC*
Mattlllan, Ohlo. — Društvo it, 810 S. N. P. J, v Masaillomi Drlr«dl veselico v koriat društvene blaiaj* ne di><> novembra ne 18tf Krni 81. Začetek J* ob ledmUl« zvečer. Uljudno vabimo vaa aoaednja dro-1 šiva kekor ludl pusameanike. £a , H« potrebne uiiodnostl na>Meliel bo poskrbel odbrani odbor, ki bo poairegel lojnim in lačnim In pre-»kilt. l dobro musJko. fatopnlna m ČJanr J<* Mir. leni k« ao proste. To
treJ nr ramudiio prijetne prilike. Na rldunjr na veselici dne II novem* ra zvečer.,Ignap Katltllo, taj,
Sftrlnufitld, IU. — Naananjem Članom In Članlram, da priredi lenako društvo št. 114 veselice 1 (bsakel danes) dne II. novembra ob pol oimlh aveČer v MovenslMfl narodu«m domu, Bo. lllb al. Na oktohr»ki aeji Ja bilo skletijfno, d s kajera članica «a ne ndelell vese lire, plača M eentov ? društveno blagajno 'lorej upoštevajle, da fišli ena ne Izostane, veaka naj prlnrtr košarico »t »Mij in tako pomore k do-bremu uapehu aa druMfeM IMfaJ-no. kaj to le »smo enkrat r letu, ion J potrudimo se aa doke? uspeh aešoaa drušlve to pot
Irtjudno vabimo vae kUŠnle društva, in rojake- i/ okolice kakor na-sejfclae, da nss i ObHn«m šle vila neseiUe Xe dobro (NMlreKe ba akr-Ul odbor. Torej Oa »videnjel
»onr	a«»w, p*""':
inrznlm bratom In rnlakom, kateri so mu	t ka«. ^
f)o/enc* lian' (IrgilvVib 2(14 ft. jt»
P. 1. __
Hhtnnihn, W, Vn.<~ Društva *> ftSI R. H. P. i. poslvlls hrsls Anlo-
Zi Koline, eert. št. llM iN aeelM mall|o Koline, rert. ||. 57IM. naj se os^aslts ns dolnto adreaa, da j • me bo moeofe noaletI prestopne ste. kslerlh nl«ta dobila, ko »le iie od našeea društva.
dvorani. Prišlek Je lai< oamlh svečer. Zato so va društva M tu le It i»k# vsi drugI Bfovesi« de se velike veselice, ae katar] asalmlvege sa mmgtly Vio^ Torej ne zemudit katere se ve« sadi« de sksjra) enkrat prsv l#po
RAČUN med jednoto
IN DRUŠTVI
ZA MESBC SKPTEMMIt 1014.
•ifsee
IMS* l«« »»
pojavila alrašna bolezen golievoet. Na Av,d.kese ea ugotovili zdrav-niki 40 »luAaJfv, na Norvelkesi pa eeto MO fc valje je itavlia na
ta vtMlb tu« h|
■ S MUVMtio.
K koMIn«. ottkH-» 4ru«» ko(D« fc.


ZLAT
PROSVETA
0. (faUr:
Vesela vdova.
"Turej tu m govori o 011 po vasi ( V resnici žalostno — ali jar ji bom ie povedal«. «— Imenitno jo bom izpovedal« to tvojo mater!"
"Ja* bi jo tudi t Bij to sarea ne gre. da bi igrala takine komadi* je, in al ti ie odrutla!"
"Ob le počakaj! To jih bo «11-iala! Bo sanja se ji ne! Ob, oh, kar oči bi ji izpraskala!"
"Vel kaj, Tilka, tako pa vseeno ne «mei govoriti! Saj je la tvoja mati!"
"K briga me! Zakaj ja pa taktna ! Ali ae »podobi sanjo, da taie nja eopet misliti na moike, namesto da bi akrbela zame, ki aem vendar njen otrok I Pomisli, Asa 1" % saj pomislim," je odgovorila Ana in M »mrnejala.
"Na, zdaj se mi p« le smejei. Lepo prijateljieo imam, zarea lepo! Mati ae mi boče omoliti in tebi ae zdi to ie smešno! Uh, nak I" In TUka je skrila glavo v rSke in drhtela.
"Tako straino p« vendar ie ni, da bi morala obupati," jo je tolažila Ana. "Kadar prideš domov, aedi na klop in udari ob mizo, pa zaini: "Mati, ali je re«, da vi 8a-kate svatov! Po vsej vasi govore o tem, vsi vedo, samo jaz ne! Zakaj tajit«, ako je res!"
"Prav imaš! Kar bom storila! Potem bom viaj na gotovem, kaj j« i stvarjo. — Ah, saj mi je prav aaprav vseeno I Naj ae mi omofi, to ni niš ni mad! O presneto, ie prav mi je i Mi saj ne bo treba ti-iati doma, in pojdem lahko v malto! Tam «o prijetne in lepe službe, več bom imela denareev, kakor doma, in vsak dsn bom videla vojake In filiala muziko, ha, kaj pa to t"
' "I, seveda, i seveda! Ali kaj hoiei s tem! O, ti noritteal Šaha« ali si re« tako otročja!"
"Kaj pa hofiem! Ali naj pestu-jem otroke domaf Zsto sem pa vendar ie prevelika t"
Pomolčala je nekoliko in «kor*j nezaupno pogledala prijateljici v obraz, kakor bi premišljevala, koliko ji sme verjeti. Bili sta obe lepi In raoffni deklini; Tilka malo bledejiih lie od prijateljice, sato so njene oii gorele bolj vroče, in temnejši je bil val njenih las.
"Koliko je pa tega, kar je nmrl oče? fte ni leto dni v grobo in ie ae riiati ogleduje sa drugim. Pomislil"	»
Ana je kimala i glavo In straino rasna so bila poteaa njenih lie. SH sta is mesta, kjer sta bili na 'aejmn in ae ves čaa vaino menili.
"Zakaj se pa ti na omošiif Zakaj, pa pustiš mater, da dela kar a« ji ljubi? O, to bi jas ie drugače napravila! O, pa ie pošteno drugate!"
"Bh, kaj pa še," je odvrnila Tilka kljubovalno. "Naj atorl mati, kar hoče J Le to bi rada vedela, koga so je polakomnila? Mlsd gotovo ni, ampak kak ialoiten in mator vdove«* kakor je aaraa."
"Ali ne veš?" j« hitro in slaat-no finvzela Ana. "Ti se pa motiš. prav mlad fant je. In tu-ili irdiMi. Saj poxnai Hrdavsove-ga Tinčka?"
"Kaj tisti?" je vzkliknila Tilka. "Kako bi ga ne posnala? Vsa je zardela in srce ji je poskočilo v prsih itamcjra strmenja. *0 to ti je pokora," je hotela refli, a se je premislil«, ker jo je bilo sram. Dejal« je t
"O ti salaholski kozli! Pri starih babnieah se leni! 1 kaj je pa treHilo v siromaka."
"Zakaj? Oh, ta je kaj lahko! Rtrie ga je napeljal na to. Dom mu je Kadolften, »aj veš, da je nje. gov stori rnpravil in ra/met«!. kar je moglo od h še. In t»l«j išče jo, kje bi ga bolj bogato ošenill!"
"Olej g« spak«! Tako so prišli na Uobnarjevo vdovo, ki j« moja mati! Z« re«. ta je lep« P'
(stavil« ae j« v mbdih in reseta hi in ugibala, kaj ima atoriti, da bi bilo najpametnejša v teh ra* merah- Hkoraj ji je bilo vseeno, kar je slišala o maturi. Utvar s« je
i "Ha, ha, ha! Oh, ie bi moja mati vedela, da se smejevs zaradi nje! fie jezna bi bila!"
"Ti, ali nima že nekoliko sivih las!" "Uh, pa ša precej!" "A drugače je ie močna in trdna!" "Pa ie kakol" "Ob, Tinček, kaj se ti mara!0 ubogi norček! Medve pa ava ie mladi koren jaiki p uniči, pa ni ie-nina po naju! Oh, oh, kaj bo 1"
Smejali sta se in ae loČHi zalo dobre roljo. fl
Velike so bile skrbi, ki so trle* glavo Bobnarjevi materi in mot te njen sveti vdovski stan. Zaka, glejte, priiel je k njej skušnjava« v podobi atarega Tonača, ki je ii-vel in bival za kratek čas na svatu sebi in ljudem, ni sejal in ni oral, prepeval je svete pesmi in hodil po boijih potih, zdrsvil je uroke in preganjal bolezni s ko lomanovim iegnom; sklepal je po roke, hodil za botra in kopal grobove«
Nekega dne torej, bai je bila ploha in je grmelo, da je donelo od deveta gore, pride stari Tonač k Bobnariei v vsa. Rdeč deinik ja imel s seboj in na glavi rjaaro kučmo. In takole se je oglasil, ko je stopil v velo:
"Dobro sdravja ti voičim, mati Bobnariea, na duii in na telesv, in da bi na imele v4iče in divje iene moči do Uby Če pa stopijo čez tvoj prsg, me pokliči! Taka molitvica znam, da jim ni obata* ka pred mano j."
Vdova bš je" razveselila dobrega mola, ki je bil na glasu po svoji poboinosti in modrosti. Njena mehka, nagubana lioa, ki so bila rdeče podplnta, ao se nabrala na prijazen smehljaj in odzdravila je s
"Oog daj arečo, atric! Kaj dobrega ai prinesel?"
"O, dobrega pa dobrega! Zares, prav dobrega! Saj pravimi O, boš videla, se bo napravilo, se bo! Pa na mislim vremena! Vel, takle dei, kadar Je mlad mesefc, ae rad vrtoe. O rad!"
,"0, ti ie vei, ki ai moder, ae-di malo, sedi!" Bobnariea je pogrnila miso in jo naloiila • kruhom in prigrizkom.
"Sedi, sedi, stric, pa povqj, kaj si videl pri Sv. Bolantinu!"
"Sem videl, sem, in molil tudi in nate sem mislil! Le saporani ai, Bobnariea, fvetniki ao močni, a moj iegen je tudi močan!"
In tako j« kratkočaail romar in zagovornik poboino leno, dokler ni zredi brumnega pogovora »naenkrat planil a nepričakovano čudno beaedo.
B**0, ni ga kmalu čez Sv. Vol benka, to povem!" Obriaal in ati-snil ai je noa ter a kazaleem pokazal vdovo: "Ti, ali bi ae omožila?" V Vdova Bobnarca jo aprva mislila. da ni razumela avetega mola, zato ga je poniino vprašala: "Kako misliš? Ali nisi nekaj dejal? Ne alUUm več dobro', odkar mo je pobodla liaka, tista teliea hudobna- Kaj ai dejal?"
"0, čiato prav ai sliiala, Bol>-narjeva mati. Ali aa ne mialii o-moiiti, sem ta vpraial"
Zdaj je Botmarca natančno slišala in razumela, ali vseeno ai mogla verjeti avojim ušeaom- Kaj le misli etari moi, ali ae ma blede, ali misli na aveto možitev?
Kako si dejal? Da bi se omoii-la ? Glas ji > Čudno trepetal in nekako zamolkel in raakav je pri I iti iz njenih ust.
SREDA, 12. NOVEMBRA.
imiiljeno omenila vdo-
je	^^ggmm
va.
"Prst božjil1' je iznova poskočil pobožni mol in vee zavzet nadaljeval: "Tistega ti je zbrala božja previdnost, da bo tvoj drugi mož. In tudi ni nspacen mla-
i« nekako zamolklo, in tudi glas ji je čudno drhtel*"
"Ali ae boste v resnici omoži l>f O, nagajiva je znal« biti Tilka! S kako nedolžnim in otročjim glasom je to vprašala. Bobnariea ni odgovorila. Obr-
denič. Premeten je in priden, pa i uila ae je v kot od ognja, da * ne hišo ima in živino. Bobnariea, lep • bi videlo, kako je nenadno • še
•feuje zardelo vse njeno obličje, kakor da je zaplamtela kri v li-
par bo to, in sam Bog bo imel veselje nad vama, in sveti Volbank, ki je močen svetnik, ki bo dal blagoslov."
"Ali budo mlad je ie,'< je ugovarjala žena in zamišljeno in v skrbeh sklenila koščene, od dela vse razpokane in suhe prste. E*f
"Oh, križana nevesta, ok ža lostna devica, mlad je ie, mlad je le, le kako govori! Ali ti ni prav, da je mlad? Kaj pa čel s beloglav-eem, ki se ves trese in je mrzel od starosti? Boga zahvali, Bobnarca, zapleši in zavriskaj, ker boš dobila mlad kril, vročega fantiča, ki ti bo grel posteljo."
Pobožni romar ae je vea razlival in je^malone poskakoval prod osuplo vdovo, ki je zardela od drege in sramu. Čudni svat pa je bil ves v ognju, zaripel v obraa in je govoril navdušen Še dolgo, dolgi o sladkostih zakonskega stanu in o krepostih mladega fanta. In ko je odhajal, se ie že mračilo, od sinjih gor je vela "hladna sapa proti zahodnemu obzorju, kjer je bledela večerna zarja.
"He-he, dobro je, dobro je!" Tako je mrmral Tonač. "Čaat Bogu in dve sveči svetemu Bolantinu. Tudi na svetega Antona ne smeva pozabiti, če pojde vae po arefci."
. a "	r'v .
Ko ae je tisti (Jan ločila TUka od prijateljice Ane, je šla narav-nost domov* Mislila je na mater, skrivno nevesto in globoko v srcu jb vstajala neka tiha jeza in ne-volja, ali nekaka temna ljnbo-aumnost. Za ves avet ne bi tega nikomur ne priznala in ie aama sebi je to tajila, in zaduiiti ja hotela v aebi čuvatvo slabe volje. In ko je mislila, da je pozabila ie na vze, se je nenadoma zalotila znova, ko je z gnevom stiskala pesti in ni vedela, ali naj ao jezi bolj na mater ali na ženina Tinčka.
Zakaj tudi Tinček ji ni dal miru. Včasih je cslo mislila, da jo rad vidi rdeči in veseli fant in da mu je več do nje, kakor do njo* nih tovariiic. In tudi ona ae j« večkrat ujela pri tajnih mislih* ki ao hodile okoli zalega fanta, ki mu jo oče zapravil denar in mu pustil posestvo zanemarjeno in zadoUeno. In aedaj je pa naenkrat zvedela, da aa ženi pri njeni ma* teri. To ji ni bilo poaebno ljubo, vae ae ji je sdelo, kakor Čudne sanje, in mela ai je oči, da se zdrs-mi in njdi, da je samo aanjala. Ne tega ni bilo, eanje ao bile reanica, in aato je trpela, trpela.
Ko je atopila v vežo, je hotela kazati veselo ^ioe in dobro voljo, zato je zapela in pevaje zaljubijo-no pesem prestopila prag. Videla je, kako ao ao ji odprla vrata v shrambo zraven hiše in je nekdo v naglici izginil za* njimi. TUka je uganila; da je bila njena mati!
Torej skrita ae pred mano, ai je mialila .
"Aha, dotro, da veml Čakaj, čakaj, to ai je treba zapomniti."
Proti večeru jo erečala mater, in zdelo ae ji je prvič, da je v veliki zadregi pred njo, in ne ve, kam bi obrnila oči in kaj in kako bi spregovorila. Tudi se je i^eti oči vidno lepše oblekla kakor navadno. Na glavi je imela rdečo ruto, ia vae bolj akrbno je bila
"No. tako pa le niai gluhe, da f^®*' £ ni°"a Jjj* ■? bl'
bi nič no sliiala, in od starosti tu a	lnx * ■>**> * ««'
1 la zopet velike zlate uhane, ki jih
je bila pdloiila ou moževi smrti.
"Olejte ai jo no!" si j« mislil«
Tilka. "Kako se je ozaliala in
še tudi ni pamet zapuatila. Omoži se, ti pravim. Jas vem, kaj govo rim, ir. kaj je prav sa te." Vdova je od čuda odprla uit a
in pUha rdečica in bled strah it« P«*«*! Cela nevesta, čisto
po j
se menjavala in spreletavala njenem obrazu.
"Sedaj me pa gledal in odpiral usta. kakor bi ti rabelj glavo sti •»kal v obroč. Kar omoil ae, za do brega leuina vem in aem ti pri šel to povedat."
, "Čudno govoriš, Tonač, In ne, vem. ali aa delaš norca ia mene. rdela samo canlmlva. In vesela ra Ida tako pregrešno govoril, ali dnvednost «e je jo polastila oh kaj Pa menda atai ti lanla?" ! misli, kako bi ohčeVal I njo zali | ' Kaj ai mhdiš, uboga stvar
prava aeveata, in kar mlada je na
videz."
llči ae je poredno naamebnil« ii spregovorila a pojočim glasom: "Mati, jas pa nekaj vem t" Bohnariea aa je ačito zelo pre. strašila. Ravno je pristavljali lonce k ognju, in roki sta aa ji po-tresli, in aganila ae je sUno ne-mirno.
"Kaj pa takšnega?" je vpraša-
cih. ♦ %
"Ali res? Z Brdavsovin. TinČe-tom? Hi-hi^i!"
Šegavo se je saamejala, kakor da nI niti trobieo nevolje, črta in srda v njenem srcu. Z rokami je zaploskala, stopila nato k materi in sa ji naslonila na rame.
"Oh„ povejte!"
Mati ae je obrnila in vzdihnUa. "Tona« Je bil nedavno tukaj," je zelo počasi spregovorila. "Svetoval mi je tako in mialila sem Že govoriti s teboj o tem."
"Ali rea, mati?" Hči ae jo zrea-nUa in nič več ji ni bilo do ame ha, ko je aliiala govoriti mater.,-
"Saj pravijo, da je fant pošten in priden. Ne hodi v krčmo, ka kor drugi fantje in ne ponočuje Resen je in zmeraj pri delu. Zato aem mialUa, da bi bilo tudi za n dobro, ako pride k hiši moško moč."
Zdaj je Tilka molčala in ni na šla besede, da bi jo spregovorila.
"Tinai je dejal, da bo tako za va4 najbolje. In on je moder in svet mož. Kaj pa ti mialii?"
Hii ie vedno ni naila besede in ae je globoko zamislila. V srcu pa ji je vstajala grenka misel in šuvstvo ,kakor da bi jo kdo na meraval težko okraati.
"Tako aem aklenila, da bi ga vzela, ako je boija volja tako. In Tonač pravi, da je." Umolknila je za trenutek in pogledala je hčer.
"MialUa aem tudi na te, da bi ao ti omoiUa. Pa aama vidiš, da ai ie premlada in aami ne moreva biti. AU ne?"
Tilka bi bila najraje za vpila, da ne, a ni mogla. Zato jo sbeža-la, tekla na vrt in se skrila. V o-čeh je imela polno sols in po licu ao tekle. Teško ji je bilo arce, in čuvstvo osamelosti jo je vso pre-
vselo. • ,	■ M.
•
Hi-hi-hi ae je priamejal. Tonač v hišo. "Danes pa nisem sam, mati Bobnariea! Le poglej, fanta aem ti pripeljal, ki bo tvoj ienin in jnoi' po božjih in človečkih postavah!"	•',„!',
Nekako plah je bU mladi ienin, k» je aedel a atricem za pogrnjeno mizo in akoraj ni upal pogledati v oči Bobnariei, ki je v iida-ni ruti, hi jo je imela okoU vratu, in v modrem široko ^nabranem krilu aedela na atolu. • "Le zmenita se, le zmenimo se, kako in kaj! Prav lepo ae akupaj podaata! Bobnariea, tebi aieor ne bo treba kupiti let, nekaj bi jih ie prav lahko oddala ieninu. No, pa-to ni nič hudega! Pamet, to je najboljie, kdor a pametjo orje, doati naianje. Ali nimam prav. mati in neveata Bobnariea?",
"O, prav," je odgovorila in ae sagledala v mladega ženina. Bil ji je vieč adravi fant in dolgo ni obrnila oči od njegg«
"I, kje pa tičiš, Tilka? Prinest vendar na miso, kar aem pri-pravila!"
Kmalu ao ae odprla vrata in vstopila je mlada puniea. Bila je rdeča ,kot resna čeinja, njeno lice ja Žarelo kot iamet in rofo. V rokah j« nesla skledo, zvrhano a pečenjem. Poetavila jo je na miso in hotela odili. Ali takrat ao je nenadoma oživel mladi ienin, ki je aedel tih in zamišljen za miso.
"Oh, ti si. aU niai. tilkat Olej jo salamensko ptičieo, kako ai zraala!"
Prijel jo je za roko b potegnil k aebi.
"Sedi. ti pravim, aedi da bo-kaj povedala."
Tilka je gorela in trepetala kot plamen nad Žerjavico. Planila je H uila is h ie. In aa njo jo uda rU Ienin Tinče. Tako eta ostala sa miso sama pobožni romar in Bobnariea.
Teklo je popoldne in mladih
Tin*ek. ako Id bil nje« ačim in hi prebival a njo pod lata atreho. Ne hote se je aacmejala. Pogledala je v obras Ani, ki nI vedela vtroka njenemu veselju, in jo je ohjrla okoli vratu.
"Raj ti p« je, Tilka?" jo j« v čuda vprašala. 4,
" Veselim ae, ker pojdetn n« le
J«s, ki sem se aerkvam taobljrtbil in Moril aveto prisego. Atl po zn«š Brdavaovega Tinčka, ki aem mn stric? Tisti hi m ftentl"
Vdova Je fc huje oetrmela. Br , davsovega Tinčka ja posnala. a. kaj sa tal On bi bU lahko »jen »in. a ne nje a ienin ftie«r pa tn di ai mislila nikoli na ta, da b> ^m •ajje« dragi* ornaMla. Niti aanjala sej fcavabila L, « tem. pa naj bi bft prišel m te drag, postaven ia moder mai, ae pa aalad neizkušen fant, ki je: menda šel* slekel '"suknjo halo * eeaarjovn
"Kako M ga aa poanaU? Z mo jim ran J km aU hUa oelo v
POGREBNI*	wm ■ I
JOHN A. BUDILOVSKY, 2611 S. Lawndal« Avenu«	Ckicago, 111.
rmi Uoka imrno ed 8. N. P. L mrmšm.	-_____
9. pripel mlakem a« ml Uočaj.	TeUfu Utmdale iOSO.
dveh ni bilo nazaj in ie ao legale prye večerne aence, ko se 4>dpro vrsta in Tinče se prismeje v hišo In za njim stopi Tilks in se nasloni na vrata.
"Mati Bobnariea," pravi mladi fant, "ali mi daste sVojo hčerko za ženo?" Obrez mu Je sijsl navdušenja in oči ao bila kot zvezde.
"Mati. lepo vaz ,proatm, dajte mi Tilko!" v*T ..'V^il^l
Ostrmela in onem^ia ja mati Bobnariea in ni vedela ali naj se jezi nad fantom, ki sa je prišel k njej ianit, ali nad hčerjo, ki ji je vzela ženina. Venldar hudega ni bilo, zakaj še Ušesen at«,se peljala Tilka in TipČe v cerkev, k poroki. £ilno j« bila veselja na avatbi in v devetih vaseh naokoli ni bUo berača, ki hj ae.ne Ml nfi pil in najedel med dobrimi avati. In mati Bobnariea ja plesala polko z ženinom, da aa je delal veter sa njo, in ja hUa v nbras žareča kot zrela buča.	, . >
—rr
NAPREDEK.
^Trosveu" piie sa blagoatanje
oglaisjo v Proeveti.X V zalogi Hnam vsa blago aa vsakdanja p* trebičfne po imerni oeni. AtfTOl 7-AffffTg,
dobite *diao pri: ^
Navinahek-Potokar
DR. KOLER
€38 Pema Ave., Pittsburgh, Pa.
tm
fiti ll«*nilii idn,.
to iou ||.
,sM MkurM« p* uIhi u SoMiM , h^J ---kil N« £
DR, DAVIŠ—SpecUliat sa moike
1 431 Avea^ PtetsWgh, Ps, Sad

URADNn UM _ 1:00 4« U:00 - 1,00 4« 4=00 * |M « |*M ia pesnikih «4 10:00 do 14«
............................................
M
JAVNA NOTARJA
: 1334 W. 18th Street,
_
Chicago, 11L
Informacij«
J.
...................................'
A SLOVENSKA KA TRGOVINA
Frank Cerne9
6033 ST. CLAIR AVE.f CLEVELAND, O.
Zvex, broške, zapestnice, diamantno prstane in lavelirje, verižice Ltd.
POPRAVUAMO: ure in drugo zlatnino po niski ceni.
PODRUŽNICA
Columbla Gramofonov
tn gramofettSkik pleM. Sev«a«kih in drtagik. Prodsjsa
se<n« odpl«čil«. fttlte po cenik, ksUri se VMa poSIj« bresptalae
«U p« osebne vpralajte sa eeae prsdno 4r«ged kupite.
Najboljie blago.	Nejnfflti

Največja slovenska tiskarna v Ameriki j«
Narodna Tiskarna
2146-48*50 Blue Uland Are., Chicago, lUinoia.
geljsksei.
P tO« V ETA" ae Uska t aaM rtsM»i»»
ZASTAVE s ri
mmmmmmmmmmmmmmrnmmmmmmmmmmmmmm
Victor Navin
te
antojale
SLOVANSKI FOTOGRAF
PAVLIK'8 STUDIO
2S1S 3. Lawndal« Cbiea«^ HL
fNrf kUi M*WTM «4 t. n. p. j.
T#Mm Ujfli S04&	"
" .........................................,,,,}'
OOVETNISKA IN JAVN04l0TAaSSA «SA*N>
■■P. A. BOGADEK,