J
Nejveiji slovenahi tednik v Zdru lenih državah
likaj« vsako »rado.
NASLOV uredništva In uprav* aiitva:
1SB1 W. 22nd Plača Chicago, III.
r
No. 26. St«v. 26.
OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION
■*tmd M Second-Clsee Matter Jenuary 18, 1915, at the Port Office at Chicago,Illinois, under the Act of August 24, 1912.
r
The larfeet Slovenian
Weekly in the United States of America.
i m wad ovary Wodaosday
OFFICE: 1951 W. 22 ad P la co Chicago, IU.
Chicago, IU., 4. lullja (July*) 1917
Leto I1L Volume III.
Ameriške vesti«
iz tajnika notranjih zadev, zastopnika ameriške zveze prodajalcev premoga in iz 1 člana zvezne Predsednik Wilson o prohibicij- t?K°vske komisije.
ski predlogi. Washington, D. C., 29. junija.—
Da bi se zamoglo na kak način u-rediti prohibicijsko in živilsko predlogo, za katero se vrši v se-natski zbornici že več dni ostra debata, se je predsednik Whson danes tozadevno posvetoval z nekaterimi uplivnimi senatorji.
Senator Phelan iz Californije poroča, da želi predsednik Wilson dobiti v svoje roke polno moč in pravico ustaviti izdelovanje piva in vina; to pa le za slučaj nujne sile in potrebe. Predsednik pri tem ne odobrava točke za takojšno uvedbo splošne prohibici-je, kar bi povzročilo v ekonomičnem oziru sirom domovine splošno nezadovoljnost. Pač je pa predsednik Wilson in večina senatorjev za to, tla se naj za časa vojne ustavi izdelovanje in prodajo viške ter druge vrste žganja.
Danes se je mudil pri predsedniku Wilsonu tudi generalni poštar Burleson in mu je povedal svoje mišljenje o prohibicijski predlogi. Burleson je svetova! predsedniku, da naj bi vlada se naprej dovolila prodajo in uživanje bolj lahkih alkoholnih pijat. Debatiranje o novi prohibicijski točki se bo vsenatski zbornici zaključilo tekom prihodnjega tedna, na kar se vrše o 'ločilno glasovanje.	%
Vojna davčna predloga. Washington, D. C., 30, junija.
— Finančni odsek senatske zbornice je dovršil danes revizijo nove vojne davčne pred-oge, katero je kongresna >.oornica ze prtu 5 tedni sprejela in odobrila. Označeni odsek je znižal prvotno svo-to nameravanega vojnega davka ($1,800.000.000) na $1,652,170.000 in je za to, da se naj ne izda nobenih novih bondov več.
V tej davčni predlogi se je izpre- j menilo nekaj točk, ozir. predpisov j za povečanje dohodu, davka pri korporacijah in trgovcih, ki bodo imeli vsled Vojne kaj dobička, ti bodo morali plačevati od 12—40 odstokov v državno blagajno od
Danes so že naznanili vladi zastopniki 400 premogarskih družb, da so pri volji nastaviti ceno $3.00 p r iothniekm3t pb-4<pznatič'el pri toni mehkega premoga v iztočnih krajih; ta cena se pa zdi državni komisiji previsoka; mor-narični tajnik Daniels zatrjuje, da ne bo vlada plačevala več kot 12.33 za tono premoga, kar ga bo rabila do 30. sept. t. 1. za svojo mornarico; ceno premoga, olja in gazolina, kar se ga bo# pozneje potrebovalo bo vlada svoječaimo sama določila po svojem. V slučaju, da bi razne premogarske družbe kaj nasprotovale temu, bo vlada zasegla za časa vojne vse premogovnike sirom držav.
Določbe sa vojaški nabor. Washington, D. 0. 27. junija.-
Danes je vladni department dovršil določbe in predpise za bližajoče se vojaške nabore tako tudi predpise za oprostitev od vojaške službe.
Predsednik Wilson je tudi že i-meuoval za vsa večja mesta posebne naborne komifcije, komisije za oproečenje od vojaštva in ape-lacijske komisije.
Te določbe se bo dalo sedaj v tisek in se bo iste v obliki 50 strani velike brošure razdelilo na pristojna mesta.
Predsednik Wilson je danes o-dobril in potrdil postavo, kake vrste nabornike ^ ne ^ klicalo pod orožje. Oproščeni od vojaške službe bodo torej: fizično\ nesposobni mladeniči in možje; ose£>e, ki imajo važne pozicije v vojni industriji; osebe pripadajoče gotovim verskim sektam, to so taki, katerim njih vera nasprotuje vojni; o-ženjeni, ki imajo soproge, otroke ali druge člane družine, katere so popolnoma na njih oskrbovanje odvisne.
Slovenski mesarji pozor!
Kapitan Frank Newton, načelnik prostovoljnega nabornega u-rada v Chicagu, 111. je dobil te dni iz Washingtona brzojavno in-štrukcijo, de naj skuša dobiti 50 izučenih mesarjev, ki bi bili pri
IPIMUflaši
zvezdnati zastavi!
KAJ NAM PRAVI AMERI&KA ZASTAVA?
Ameriška zastava nam pravi: Jaz držim s svobodo in za svobodo. Jaz oznanujem enakopravnost. tJaz sovražim tiranstvo, Iju-)im pa pravico in zahtevam isto od slabih in močnih povsem enako. Jaz sem znak edinosti in enakopravnosti,sem sovražnica 4 grafta visokega in nizkega. Ker ue ponujam nikakih posebnosti, ne trpim torej tudi nikakih napadov na mi-
svojega čistega dobička; ti skup- volji iti s prvo ameriško ekspedi-
ni vojni davki so proračnnani na 730 milijonov dolarjev, tako se bo povišalo tudi davek na likerje, tobak, na železniške transportaci-je, vozne listke, avtomobile, itd.
Vojni davek na funt kave bo znašal 2c, na sladkor, y2 centa, na čaj
5c in na kakao 3c. Uvedlo se bo	_
tudi posebne vrste koleke, kite^^^ okrog V ure se
cijo na Francosko in ki bodo pri-deljeni Pershingovi armadi. Mesečna plača mesarjem v vojni službi znaša nekaj dolarjev več kot plača navadnih vojakov.
Velika nesreča na izletniškem
parniku. Milwaukee, Wis., 1. julija. —
se je že rabilo v zadnji španski-ameriški vojni; tako n. pr. bo treba vsak hančni ček od $5. višje opremiti z 1 takim kolekom v vrednosti le.
je pripetila tukaj velika nesreča na izletniškem parniku 'Christopher Columbus", last Goodrich parobrodne družbe iz Chicaga. S tem parnikom je dospelo vče-
nov
pismi}*; namesto 2c, se bo moralo zanaprej plačevati po 3c poštnine pri pismih; dopisnice bodo ob držale svojo staro ceno, tudi bo treba pri po.štnrh zavitkih le dav ka na vsakih 25c poštnine.
Ta nova vojna davčna predloga lwxle prizadela tudi časnikarje, ker se bo povišalo poštnino* za II. razred za četrt centa pri funtu, na ta način bo dobila vlada na leto pribiižno $3,000.000; ta določba velja za vse časnike in mesečnike brez razlike; poleg tega bodo morali plačevati lastniki in
izdajatelji	P° 5 odst' od
svojih čistih letnih dohodkov ra-čunsi od $4000., naprej./ *
Vlada bo določala ceno premoga. Washington, D. C. 30. junija.—
Da ne bodo zopet letos premo-gamki baroni izkoriščevali ljudstva in vlado pri špekulaciji s premogom, se je osnovala posebna državna komisija, ki ba določevala cene. Ta komisija obstoji
liem in na ,morju. Jaz sem potrpež-1 ljiva, vendar neukrotljiva in nepremagljiva. eTaz odobravam častni mir in sem za vojno če je potreba in sila. Meni je življenje nad vse drago in podvrženo posvečenim zahtevam domoljuDja. Če s? kaže kak mož pravega junaka v javnem življenju, jaz nikdar ne bom vprašala po njegovi narodnosti, ker vem, da mu bije srce, kot pravemu in edinim pospeševatelju 'flmerikanizma." — A. T. Brewer.
Inozemske vesti.
Ameriške čete na Francoskem.
Pariz, Francija, 26. junij a. Danes je dospel v neko francosko luko zopet večji oddelek ameriških vojakov, ki se bodo borili na francoski fronti. Vsled odredbe vladne cenzure, se ni o tem nič v javnosti poročilo kelaj In kje ravno bodo dospele semkaj te ameriške čete.
Pri prihodu Američanov v ono pristanišče se je nabralo blizu po^ mola na tisoče in tisoče ljudstva; med tem, ko so vojaške godbe na parnikih igrale marzeljezo in I ameriško narodno himno, je francosko vojaštvo in ljudstvo navdu-;šeno klicalo; "Živeli Amerikan-ici!" "Živele Združene države!" Takdy je bilo v. onem pirstanišču razobešenih po mestu tudi številno ; ameriških zastav. Na pomolu je j pozdravila ameriške čete posebna vojaška deputaeija Iz Pariza v spremstvu generala Pershlnga.
skušali nesrečnike rešiti. Na lice mesta je prihitel tudi katol. duhovnik Rev. Win. P. O'Connor, bivši župnik cerkve sv. Rozalije v Chicagu, ki je tolažil umirajoče in jim delil zadnjo popofnico.
iKgolizija tega parnika je bila tako jaka in močna, da je nekate-
tisoče ljudstva pred bančnim poslopjem ; dasiravno je bilo hudi deževno vreme, je skušal' vsakdo rešiti še svoje prihranke ,ali dvig niti; pa bilo je že prepozjio. Med prizadetimi je največ ulagateljev delavskih slojev.
Državni bančni preglednik je rim potnikom odtrgalo noge, ro-l našel v blag. te zatvorjene banke ke in jih je zmečkalo do nespozna- samo $140.000 gotovine; govori se, nja. Kapitan parnika pravi, da je (da ima ta banka mnogo denarja
pripisovati krivdo onima dvema j na varno izposojenega in da bodo	j^j v*se artilerijske napade. Akc
vlačnima manjšima parnikoma,, dobili morda uložniki svoječasno	se }10<]e feldmarša! Haig tako
Pred Verdunom.
Berlin, Nemčija, 30. junija. — Nemške čete so si včeraj osvojile več sovražnih postojank v južni smeri ob reki Aisne na La Novelle farmi. Tako smo tudi zavzeli do 500 metrov dolgo črto sovražnih zakopov na iztočni strani hriba št. 304, severozapadno od Verduna.
Haigove čete zmagovite.
London, Anglija. 29. junija. — Iz' glavnega vojnega stana se u-. radno poroča, da so angleške Čete pod poveljstvom feldmaršala Hai-ga zavzele blizu Oppy in Arras do 2000 jardov dolgo sovražno bojno črto. Pri tem smo odvedli v vojno ujetništvo številno nemških vojakov in smo zaplenili tudi več strojnih pušk.
Naše čete se sedaj uspešno pomikajo ob reki Souchez proti Avi-onu; pri Cherisy in Loos smo od
ker sta prekmalu odvezala dolge vrvi, s katerimi se je vleklo večji ali ponesrečeni parnik s pristanišča po reki Milwaukee.
Oblasti bodo sedaj uvedle strogo preiskavo, da se natanko dolžene, kdo ravno je zakrivil to veliko katastrofo.
Žrtev pohotneža.
Gary, Ind. 1. julija. — Danes
so našli na nekem pašniku v bližini mesta truplo 6 letne deklice Ju-Jije Bojuloski, katero je nekdo od-vedel še 4ne 22- junija t. 1. ko se je vračala iz neke trgovine domov. Nečloveški pohotnsž*je svojo žrtev najprvo zlorabil, nato pa umoril. Mlada Julija je bila hči nekega Poljaka. Ta grozna najdba je povzročila med tu živečimi poljskimi naseljenci veliko razburjenost; policija ima že dva o-sumljenca pod ključem.
Kakor omenjeno, je nekdo odvedel to deklico še 22. junija t. 1. Neka. soseda družine Bojuloski jo je označeni dan videla v spremlstvu nekega znanega moža, iker je imela mati nesrečnega o-troka tak strah pred onim človekom, je naznanila policija to zadevo še-le 2 dni za tem. Iskali so jo šolarji in številno meščanov pa lArse zaman. Pohotnež je imel gotovo svoji žrtev kje zaprto in jo je nesel na oni pašnik šele včeraj.
Krah velike privatne banke.
Dne 29. junija popoldne je ukazala državna oblast zapreti vrata znane privatne banke Graham and Sons, na 659 W. Madison St. v Chicagu. Ta banka je bila največje privatno podjetje te vrste ker je imela do 25.000 uložnikov. Skupne vloge na obresti se računa od 3 do 5 milijonov dolarjev.
Ko se je zvedelo o tem nepriča-
polet
Ko se je ta parnrk jel pomikati s svojega pristanišča na reki Milwaukee, da bi nastopil pot proti Chicagu, je kapitan parnika zavo-,zil v popiol nekega skladišča. Ker je zadel ta izletniš»ki parnik z vso sil<^pb stranice pomola, se je parnik vsled tega do cela razbil. Nesrečni potnik so bili torej zajeti med porušenimi deli parnika kakor v pasti in je bilo na mestu takoj ubitih več oseb; da danes zjutraj so spravili iz razvalin parnika 14 mrtvecev, mnogo se jih pa še nahaja v notranjščini parnika; dosti izmed obupanih izletnikov je pri tem poskakalo tudi v vodo in so utonili, policija išče sedaj marljivo njih trupla. Poleg do K«mrti ponesrečenih je tudi okrog 50 ranjencev, ki so se poškodovali več ali manj.
Ko je zvedela polieija o tej ka tastrofi, je poslal polie. načelnik številno ognjegascev, policajev, ambulane in zdravnikov, ki so I kovanem krahu, se je zbralo na
po 75c za dolar.
Izbera načina usmrčenja.
Salt Lake City, Utah, 1. julija.
Howard de Weese ,ki je bil obsojen na smrt zaradi umora svoje žene, bo dne (i. julija tukaj ustreljen. Ker določa v državi Utah postava, da si lahko vsak tak obsojenec izbere način smrti, si je izbral de Weese raje kroglo, namesto vešal.
De Weese je lansko Jesen pobegnil z neko ženo iz New Yorka ter se je ž njo poročil v Reno, Nev. nakar je sledila kmalu razporoka. Nekaj dni zatem je de Weese svojo ločeno ženo umoril tukaj v Salt Lake City ,kamor je bila prišla na obisk k svojim znancem .
Sinova umorila lastna očeta.
Muskogee ,Okla., 30. junija. —
Včeraj so šerifi izsledili 221etnega Je.sse Balew-a in U3. letnega Samuel Lucy-a, ker sta na sumu, da sta, minuli ponedeljek umorila 3 premožne farmerje. Med temi žrtvami sta bila Marion Balew in Frank Lucy, očeta aretovancev, ozir. morilcev.
Žrtve gostoljubnosti.
Laconia, N. H., 30. junija. — letni učitelj tuk. obrtne šole Morris F. Bradford je za sinoči povabil 3 učiteljice k sebi na večerjo v neko vilo ob Winisquam jezeru. Povabljenke so bile Miss Richard?, Doroty Davis in Elize Su^ss.
Med večerjo je nastal med učiteljem in učiteljicami hud prepir, ki se je končal s krvavo žaloigro. Učitelj Bradford je z nožem zaklal Miss Richards, ostali dve pa nevarno ranil. Danes se je morilec javil sam pri policiji s prošnjo, da naj ga zapro.
uspešno boril še dalje, poter- je pričakovati, da bo v kratkem zavzeta tudi zelo važna sedaj po Nemcih okupirana trdnjava n«
Francoska križarka zadela ob mino.
Pariz, Francija, 30. junija. — Uradno se poroča, da je zadela dne 27. t. m. francoska križarka "Kleber" nedaleč od Bresta ob neko mino ter je bila na mestu po topljena; 3 častniki in «5 mož posadke je pri tej nesreči utonilo Križarka "Kleber" je bila vredna $3,500.000 ; dolga je bila 426 Čev-liev, široka 58 čevljev in je zavze* mala 7578 #ton deplacementa.
Grška pred vojno.
Atene, Grško, 29. junija. — Grška vlada je pretrgala diplo-matično zvezo ž Nemčijo, Avstrijo, Bolgarijo in Turčijo. Dasiravno ni Grška dosed a j še naravno napovedala vojne cetralnim zaveznikom, vendar smatra grška vlada ta korak za obstoj vojnega stanja med Grško in gorloznače nimi velesilami.
Ko bo še Grška formalno napo vedala vojno, bo to že 17. država, zapletena v sedanji svetovni konflikt in 13. sovrstnica ententnih zaveznikov. Države centralnih zaveznikov v sedanji svetovni vojni so sledeče: Nemčija, Avstro-Ogr-ska, Bolgarija in Turčija. — En-tentni zavezniki: Belgija, Francija, Vel. Britanija, Italija, Japonska, Črna Gora, Portugalsko, Ru munsko, Rusija, Srbija, Združene države in Kuba.
Zaroka grškega princa.
London, Anglija, 29. junija. —
Iz Aten se semkaj poroča, da bo prišel princ Krištof, brat bivšega grškega kralja Konstantina sem
kaj v London, ker se namerava tu poročiti z neko bogato Američanko. List 'Daily Chronicle' je izvedel, da se piše zaročenka princa Krištofa Miss Lits. Princ Krištof je sedaj 29 let star.
Obisk avstrijske cesarske dvojice.
Kodanj, Dansko, 29. Junija. —
V	Monakovem na Bavarskem pričakujejo avstrijskega cesarja Ka-rola in cesarico Žito prihodnjo soboto. Monakovski dopisnik lista "Berliner Tagblatt" zatrjuje, da bo ta obisk zelo važnega politične? ga in socialnega pomena. Avstrijsko cesarsko dvojico bo spremljat zunanji minister grof CzernrnSn več članov vojaškega ter civilnega kabineta .
Vojni stroški Francije.
Pariz, Francija, 30. junija. — V
svrho pokritja vojnih stroškov za tretje četrtletje 1917 r»o vlada potrebovala $l,968,600,0OO aH za $43,600.000 več kot v drugem četrtletju. Skupni vojni izdatki Francije tekom zadnjih 38 mesecev bodo s tem znašali $19,766,-500.000.
Načrt zaveznikov.
London, Anglija, 30. junija. —
V	vladnih krogih vseh ententnih zaveznikov se dela na to, da bi se popolnoma omejilo in ustavilo izvoz blaga v nevtralne države. Na ta način se hoče v prvi vrsti oškodovati osobito Nemčijo, ki je uo-ŠIej~7?ot)ivala dosti blaga od ne-vtralcev. Kako stališče ravno i>o 1» zavzele v tem oziru Združene države še ni znamo. Gotovo se bodo pa tudi te strinjale z novim načrtom zaveznikov, ker ima predsednik Wilson moč in pravico omejevati izvoz ameriškega blaga v slučaju sile.
Zanaprej se bo pošiljalo na Hj-landsko v Skandinavijo in v Švico le toliko živil, ki so neobhodno potrebna za prehrano domačee i ljudstva. Železne rude, žvepla in drugih sličnih se zanaprej sploh ne bo več pošiljalo tem nevtral-cem. Zaeno se bodo morale nevtralne države zavezati, da bodo kupovale vse blago od ententnih zaveznikov in ne bodo smele ve5 pošiljati živil v Nemčijo v zameno za premog ter druge potrebščine.
Zahteve Bolgarov.
Dunaj, Avstrija, 26. junija. — Neu Freie Predse*' je priobčila te dni izjavo bolgarskega ministrskega predsednika Radoslavov a, da zahtevaBolgarija kot vojno od škodnino severoiztočni kos srbskega ozemlja. Tozadevno mejo so Bolgari že določili.
Važna pogajanja.
Tokio, Japonska, 30. junija. — Med Japonsko in vlado Združenih držav se vršijo važna pogajanja, da naj bi Japonska pomagala s svojimi ladjami pri prevozu a .ie-riških čet na Francosko. V kolikor se čuje sedaj od naše strani je Japonska pri volji pomagati v tej zadevi svojim zaveznikom.
Brazilija se pripravlja na vojno.
Rio Janeiro, Brazilija, 28. junija. — Brazilija se je danes ofiei-jelno izjavila, da pretrga svoje nevtralno stališče v sedanji vojni med ententnimi zavezniki in Nemčijo. Ta preklic nevtralitete se smatra zelo važnemu koraku za napoved vojne nemški vladi. Ce pride res do tega, potem bi lahko Brazilija dosti pomagala Združenim državam, ker bi s svojimi bojnimi ladjami patrulirala v južno ameriškem vodovju in na ta način odbijala napade nemških subma-rink. Potem bi se lah so tudi ameriške bojne .ladje ustavljale v brazilskih pristaniščih, kar »im sedaj ni bilo dovoljeno.
Člani društva sv. Štefana Št. 1 K. S. K. J. Chicago, lil. so napro-da se polnofcteviino udeleže redne mesečne seje, vr-ae v soboto dne 7. t. m. ker i-nismo na tej seji za rešiti več važnih točk. Kakor znano, je odšel te dni naš sobrat Jos. Gregoric k vojakom, vsled tega bo potreba Volk i dragega delegata za prihodnjo konvencijo KS.KJ.
'Vsakdo, ki inia kak važen predlog za izprememibo Jednotinih pravil, naj stvar pojasne na prihodnji seji, da se bo dalo v imenu društva našim delegatom navodilo kako nastopati na prihodnjem glavi&m zborovanju.
S sObr. pozdravom
Malh Grill, I. tajnik.
■
NAZNANILO.
Is rirada društva iT. Jožefa it. 16, X. 8. K. J., Virginia, Minn.
Cenjene člane omenjenega društva opominjam, da se polnošte-vilno udeležijo prihodnje mese čne seje, ki se vrši dne 8. julija ob 9. uri dopoldne v navadnih k prostorih. Gotovo je vsem onim znano, ki so se udeležili zadnje seje v mesecu juniju, da nam je bilo tedaj nemogoče voliti pomožnega delegata zaradi predsednikove odsotnosti, ker je bil klican po vainih opravkih k družbi in se ni mogel udeležiti sfeje.
'Na prihodnji seji se bo volilo delegate za prihodnjo konvencijo, ki se vrši meseca avgusta t. 1. na Evelethu. Pridite torej vsi k seji in povejte, kaj želite, da se spremeni v pravilih in naroči delegatom, da ne bo potem oporekanja, da delegati niso nič naredili za drnBtvo; pridi torej k seji in povej, kaj želiš.
Dalje prosim vse one, ki so zaostali z mesečnimi vplačili, da poravnate stvar na prihodnji seji, enako tudi vsi člani na potnih listih, kojim so listi dne 30. junija potekli; taki člani morajo podaljšati potne liste za prihodnjih šest mesecev, kakor to pravila določajo.
Pri tej priliki opominjam tudi one člane našega društva, ki še nimajo društvenih kap in regalij, da iste vzamete, ker vsakdo lažje skifoi samo za svojo stvar, kakor eden za vse in ki ni druzega kakor na potu v našem arhivu.
K sklepu še enkrat kličem: Ne pozabi dneva 8. julija, da se gotovo udeležiš društvene seje.
Pozdrav vsemu članstvu K. S. K. Jednote.
John Snmrada, tajnik.
Lincoln St. DotlčiU člani, ki niste dobili tiletov na seji, so jih gotovo ie prejeli, ker sem jih ie na dom poslal; ako bi slučajno kdo ne prejel istih, naj pride na prihodnjo sejo, dne 14. julija, pa jih bo dobil, 'toliko o tej zadevi.
Nadalje pomislite tudi, da se nam bliža glavno zborovanje K. S. K, Jednote. Za tako sWar bi moral vsak član zanimati in
se
priti na sejo, kjer ima priložnost, da lahko pove svoje mnenje, kaj bi bilo najbolj umestno ukreniti za napredek vsega članstva naše Jednote.
Še enkrat vas h koncu tega naznanila opominjam na našo prihodnjo sejo, vršečo se dne 14. juliji zvečer ob 7?h.
S sobratskim pozdravom
John Wukshinieh, tajnik.
2432 So. Hamlin Ave.
NAZNANILO.
NAZNANILO.
članom društva sv. Jožefa štev. 41. K. S. K. Jednote v Pittsburgh, Pa., se tem potom naznanja, in se iste opominja, da je dolžnost slehernega člana udeležiti se prihodnje 6 mesečne (polletne) seje, ki se vrši dne 8. julija. Na dnevnem redu imamo važno točko: Vsakdo naj izrazi svoje mnenje, kaj naj se sporoči delegatu društva, ki bo poslan na prihcidnjo konvencijo K. S. K. Jednote.
John Bojane, tajnik.
NAZNANILO.
\ 'Članom društva sv. Alojzija št. 47 K. S. K. Jednote v Chicagu, tli. se naznanja, da je naše društvo sklenilo na zadnji mesečni seji dne 10. Junija, da še bod6 vršile redne mesečne seje od sedaj naprej vsako drugo soboto v mesecu in sicer to le v poletnem času ali sledeče mesece: julij, avgust in september; prihodnja seja se vrši torej dne 14. julija ob 7. uri zvečer.
Upam, da bo vsak član to pre-membo upošteval in se zanesljivo udeležil prihodnje seje, kakor gori oanačeno. Na tej seji imamo za rešiti več važnih točk, ter bo za-eno tudi prečitanje polletnega rakuna, da bo lahko vsakdo slišal, kako je naše društvo napredovalo v tem času.
(Nadalje ate prošeni vsi cenjeni člani, ki imate že tikete za naš prihodnji piknik, (vršeč se v Summit dne 26. avgusta), da se naj vsak toliko potrudi, da bo prodal vse tikete, ali vstopnice; ta vstopnica ali tiket je veljaven tudi za dragocen dobitek, katerega bo nekdo o dobil označeni dan na pik-Kdor hoče še imeti kaj več vstopnic, na se javi pri dru-tajniku, ali pri sobr. ^^^^^^^ u, na 22 St. in I t*: .
Iz urada društva "Marija Sedem Žalosti" št. 60, K. 8. K. J., Allegheny, Pa.
Tem potom naznanjam članom in članicam našega društva žalostno vest, da je dne 14. junija, 5 minut do treh v jutro neizprosna smrt pretrgala nit življenja našemu dveletnemu zastopniku dru -štva Nick Prokšelj. Bolehal je deset dni za pljučnico.
Ranjki Nick je pristopil v društvo dne 29. marca 1906, torej je bil član našega društva 11 let. Pokojnik je bil rojen v vasi Vuča-kovce, občina Vinica, okraj nomelj na Dolenjskem; tukaj v Ameriki zapušča žalujočo soprogo in šest otrok, izmed katerih je najstarejši 18 let, najmlajši pa 4 mesece star. Ranjki Nick Prokšelj je bil vedno dober član in je vedno skrbel za napredek in korist društva. Ker je bil jako priljufo ljen in spoštovan v naši pittsbur-ški naselbini, ga bode članstvo težko pozabilo.
Za časa njegove smrti je pokojnik spadal k trem društvom, katera so mu izkazala zadnjo čast, da so ga spremila k večnemu počitku. Nepozabni nam Niek je bil tudi vesten in dober faran slovenske cerkve v Pittsburghu In tudi član K. S. Doma. Ranjkega pri -poročamo v molitev in najblažji spomin. Lahka mu naj bode tuja žemljica!
Pri tej priliki prosim člane našega društva, da se naj v obilnem , številu udeležijo prihodnje seje dne 8. julija, ker na isti seji se bode volil do prih. leta 1918 drugi zastopnik mesto umrlega.
Tudi opozarjam članstvo našega drušitva in prosim, da bi se bolj redno ter bolj polnoštevilno udeleževali društvenih sej in naj bi se tudi skušalo pridobiti kaj novih članov. Žal, da se je članstvo zadnji čas jako zanemarilo za pridobitev novih članov; tako so tudi nekateri zaostali z vplačevanjem rednih asesmentov; s takimi dolžniki se bode postopalo natanko po društvenih in Jednotinih pravilih.
Da ne bo potem nihče dolžil odbora društva, naznanjam še po -slednjič vsem onim, ki mi do&edaj še niso oddali spovednih listkov, da naj si to sami pripišejo, če bo do suspendirani od Jednote, ker jaz dobro vem, da je dosti takih članov in članic, ki so sicer opravili letošnjoVelikonočno spoved, pa vendar niso oddali spovednih listkov.
K sklepu pozdravljam vse člane in članice K. S. K. J.
Fr. Trempush, tajnik.
NAZNANILO.
Waukegan, No. Chicago, 111.
Večina podpornih društev, kate ta se bore za svoj obstanek, prirejajo ob gotovih priložnostih izlete, veselice, predstave, plese in raznovrstne zabave v korist svojim društvenim blagajnam.
Tako se je tudi društvo sv. Jožefa štev. 53 K. S. K. J. odločilo na svoji zadnji redni seji, da priredi v tej letni sezoni veliko veselico na prostem ali "piknik" in sicer dne 15. julija t. t. nn vsem tukajšnjim rojakom dobro znani in prijazni Francinovi farmi poleg lOte ceste.
V ta namen se najuljudneje vabijo vfca slavna slovenska in hrvatska podporna društva, posamezni rojaki in rojakinje iz tukajšnje naselbine in bližnje okolice, da bi blagovolili v obilnem številu posetiti to našo drufitveno prireditev.
=
V?
v. Jožefa nabavilo niefe, katere so o| jednem tudi srečke po $1.00. Ža to svoto bode vsak gost opravičen poleg proste pijače tudi do enega finega dobitka, ako bode dotična Stev. vzdignjena, katero ima na vstopnici.
Skupnega obhoda (korakanja) na veselični prostor ne bodemo imeli. S tem /e Vam cenjena društva, oZir. rojaki in rojakinje dana lepa prilika, da pripeljete s sabo svoje prijatelje (ice); možje svoje družine v prosto ln krašuu naravo, kjer se bodemo skupno zabavali in razveseljevali.
Za dobro pijačo, izboren prigrizek ter za izvrstno godbo se bode v prvi vrsti skrbelo, tako da bo vsak gost z vsem zadovoljen.
Ženske in otroci v spremstvu moža oz.očeta so vstopnine prosti (Tukajšnje slovenske cvetke so pa seveda v spremstvu ali brez spremstva proste vstopnine. Samo v velikem številu se vdeležite piknika ako je le mogoče, da Dode več veselja).
Vstopnice so naprodaj pri dršt bratu groceristu Josip Drašler-ju ter pri društv. odboru. Prodajale se bodo iste pa tudi pred vstopom na vejelični prostor.
Začetek bode točno ob eni uri popoldne.
Članom društva sv. Jožefa štev. 53 K. S. K. J., se pa uljudno naznanja, da je društv. odbor v sporazumu z veseličnim otlborom na skupnem posvetovalne msestanku dne 17. junija sklenil, da se odda, oziroma, da vzame vsak član brea izjeme po dve vstopnice za na omenjeni piknik in sicer'eno za sebe, ker brez "tikca" nima vstopa na veselični prostor, drugo pa za prodajo. Mislim, da v tem si ne bodemo nasprotovali. Eden ali drugi ima kakega svojega prijatelja, ki ni član našega društva, kateremu naj ponudi vstopnico, ter ga naj potem tudi pripelje na piknik. Vsi imamo ene in iste koristi od društva in sedaj imamo pa tudi priložnost pokazati, di •jmo, in da se hočemo vsi nekoliko* potruditi za društvo. Saj to ne bo nobenemu posameznemu v korist, ampak nam vsem skupaj, ali celemu društvu.
Ako se pa kateri izmed društv. bratov ne bi hotel toliko potruditi, da bi prodal vsaj eno vstopni co (kar vsak lahko stori), naj pa sam obe hrani. Neprodanih "tike tov" se ne bo pobiralo nazaj. V slučaju, da bi kateri izmed društv. članov prodal svojim prijateljem obe vstopnici, si mora pa sam za sebe drugo preskrbeti. Ako se pa ne vdeleži društvene prireditve na omenjeni dan, pa vsak dotični prispeva v društveno blagajno polee svote za vstopnici, še $2.00.
Denar za prodane vstopnice se bode pobirat od društven, bratov na redni seji meseca avgusta, ako društvo na prih. seji drugače ne ukrene.
Cenjeni društveniki! Prihodnj:* redna mesečna aeja je polletna seja. Najuljudneje ste vabljeni vsi na to sejo meseca julija. Na programu imamo polletni račun, vet stvari je še za domeniti se glede prihodnjega piknika ter več važnih društvenih reči za rešiti. Pred to sejo ne bodem podpisani pobiral nikakih mesečnih prispevkov na domu. V slučaju, da je le kater ri zadržan, da ne more biti ves čas na seji, ali ae je sploh ne more vdeležiti, naj se pa oprosti pri predsedniku društva. Kčor ;zmed naših bratov se pa ne bo vdeležil prihodnje seje brez tehtnega vzro ka, bodo pa pela druJftv. pravila člen VI. točka 7. Zato bratje pri dite vsi na prihodnja društveno sejo, da ne bode potem kakih ne-prilik ali zamere.
Bratski pozdrav vsem Članstvu K. S. K. J.
John Petkovšek, dr. taj.
vabi vse člane dr. sv. Jožefa k. 1,22 K. S: K. Š. v' Kock SpAgs, Wyo.; d I se za, nesljifrb udeleže prihodnje redne mesečne seje, to je, dne 15. julija popoldrie ob 2. uri, kajti na tej seji se ima mnogo važnega ukreniti, kakor na primer uredbo mesečnega asesmenta v društveno blagajno, volitev delegata za XIIT. glavno zborovanje v Eve-leth, Minn., ker to je bilo nemo-' goče rta junijski seji zaradi premajhnega števila članov. Torej ne pozabite priti na sejo vsi brez izjeme! V obče bi se pa nekateri člani smeli nekoliko bolj zanimati za društvene seje, kakor se pa slučajno, kajti dolžnosti članov so, da se redno udeležujejo sej in tako pomagajo k večjemu napredku društva in Jednote.
S sobratskim pozdravom
Mathew Leskovec, tajnik.
naznanilo.
Članom društva sv. Družine št. 136 v Willard, Wis., kakor vsem tukajSnjim rojakom se naznanja, da je cerkvena veselica prestavljena, in sicer namesto 4. julija se bo .vršila ta veselica v nedeljo dne 8. julija t. 1. na farmi g. Mu-šiča, četrt milje vzhodno od Wil-larda. Na ta dan so vabljeni vsi tukajšnji rojaki, da se udeležijo te veselice, da tako pripomorejo do boljšega vspeha. Na razpolago bodo vsakovrstne pijače, mehke in ostre, in dober prigrizek bode pripravljen, in sicer fino, gorko pečeno jagnje, kranjske klobase, šunke itd. In tudi plesaželjnim bo postreženo z najlepšimi staro-krajski m i in ameriškimi valčki, katere bo igral dobro znani Kutz-lerjev orkester.
Torej na veselo svidenje dne 8. julija!
Za veselični odbor
Frank Perovšek.
lepo igro,kalero s6 jih naučile sle-šestre sv. Cirila in Metoda, se je "Vršila pofoclom """ leta.
uloge kborno i rešene. Zanimiv je ■F- katefefca je govorila ,Jbfari^ Jps^ulT Mat jafič. Govorila Je, kako velikega pomena je za nas vse slovenska šola. — Temu je sledila vaja z rdčnikr, kaiero so »borno proižVajali učenci višjih razredov; tiVdi so lepo nastopile dčkllčte iz prvega in drugega razreda v vaji s purtčkamt. Posebno *o se. spretno pokazale delfleta višjih razredov v vaji z obroči? lep je bil tudi prizor pri vaji z zastavami (drugi in tretji razred) tedaj so se naši šolski dečki postavili kakor pravi vojaki .
Naslov že gori omenjene igre je bil ^'Mlinar in dimnikar". Uloge sta imela v rokan S. Olsav-ski in A. Dormes; "Sprijenega dečka" sta igrala M. Doralija in A. Hren; v obče je igra izpadla povoljno, ker ni bilo med nastopom videti/ najmanjše pomote; za .vse to čast in hvala naši vrli šolski mladini. Hvala tudi deklicam Amaliji Skoda, Barbari Ko-falt in Dragici Ounjak, ki so igrale pri tej prireditvi na klavir.
Za vse to gre Čast našemu čast. g. župniku Rev. L. Gladek, ki se vedno tako neumorno trudi za našo mladino; posebna in najlepša zahvala pa našim čast. šolskim sestram sv. Cirila in Metoda za njih požrtvovalno delo pri IzobrazVi naše mladine.
Tukaj v Steeltonu Je sedaj dela dovolj in to celo toliko, da vedno delavcev primanjkuje; Če Je torej kdo brez dela in če ga veseli priti semkaj, naj le pride v Steelton brez skrbi; tudi če jih pride 1000, boste lahko vsi delo dobili, ker tukaj imamo železne tovarne, kjer je zaposlenih 15 tisoč delavcev.
S pozdravom do vseh Slovencev in Slovenk sirom Amerike
M. Kofalt.
Razne stvari.
Japonci sami izdelujejo zdravila.
"Japan Daily Mail" je nedavno poročal1 Tokijski higijenični laboratorij se od začetka vojne vneto peča s proizvajanjem zdravilnih sredstev, da nadomesti zdravila, ki so se pred vojno uvažala iz Nemčije. Čeravno je delo predvem posvečeno proučevanju, je vendar množina proizvedenih zdravilnih snovi že dokajšnja. Tako je sedaj na razpolago 50 kg morfija, ki se v kratkem proda na dražbi. Kreozot se izdeluje sedaj brez vsake težave. Pridobi-vanje je zadovoljno. Dr. Okadi še je nedavno posrečilo proizvajanje salicilne kisline, sedaj izdeluje načrt za pridobivanje v velikem. V bodoče se bodo izdelovala v laboratoriju tudi vsa izhlapljiva o-lja, ki se rabijo v japonskih zdravilih.
Smrt junaškega rešilca.
Nedavno je umri v Burban';, Col., 80 letni Ed. W. Spencer, ki je rešil dne 8. sept. 1. 1860 17 osebam življenje, ko se ;e parnik "Lady Elgin" v michiganskem jezeru potopil z 279 potniki. Spencer je bil tedaj 23 let star ter je opravljal na Northwestern uni-versi v Chicagu službo prostovoljnega rešilca. Tedaj je 17 krat plaval od obrežja k potopljenem parniku in vsakikrat privedel s sabo po enega rešenca. Pri 17. re-šencu se je junaški Spencer ves omagan zgrudil rekoč: "Sem li izvršil svoje najboljše?" Ker je bil pokojni Spencer pripadnik methodistov, je methodlatovska cerkev kasneje ta njegov izrek uvedla tudi zase.
ZAHVALA.
NAZNANILO.
Iz urada društva sv. Barbare at. 74 K. S. K. Jednote v Springfield, 111., se naznanja vsem članom in članicam tega društva, da je bilo na zadnji izvanrdeni seji dne 22. junija sklenjeno, da se morajo vši Člani in članice udeležiti prihodnje društvene seje, ki se bo vršila dne 8. julija t. 1. ob 1. uri popoldne.
Vsi člani in članice so naproše-ni, da se te seje zanesljivo udeležijo; kdor se ne vdeleži te seje, bode kaznovan (a) z $1.00 denarne globe, S sobratskim pozdravom
jtfhn Kulavic, tajnik.
Iz urada društva "Marije Maj-nika" štev. 164 K. S. K. Jednote v Peoria, 111.
8 tem izrekam najlepšo zalivajo vsem spodaj navedenim društvom K. S. K. J. in daroval cem, ki ste kaj prispevali za na šega, sedaj že pokojnega sobrata Josip Simončič-a, ki je dne 17. junija t. 1. v Jolietu zaspal v Gospodu,
V imenu našega društva in v i menu njegdve družine kličem darovalcem še enkrat: Bog Vam stotero povrni vašo dobroto! — Pokojnemu sobratu naj bo tuja zemlja lahka in večna luč naj mu sveti.
Darovala so sledeče društva:
Društvo številka
M	»»
1 2
4
5 7
11 13. 23 25
32
33 38 43
45
46
52
53 55 57 61 62 78
94
95
96 103 105 110 112 121 129
139
140 143 151
153
154
158
159 161 162
2.00 5.00 4.08 8.00 2.00 2.60 3.00 2.00 5.00 3.00 3.00 2.00 5.00 2.60 2.15 2.70 5.50 3.10 2.00 5.25 1.55 2.00 5.00 1.55 3.00 2.00 5.40 2.35 2.00
3.60 3.25 8.00 1.55 1.00 1.50 2.05
2.61 3.50 2.60 4.00 7.10
Skupaj____$145.59
Math Kašid, tajnik.
Steelton, Pa.
Spoštovani sobrat urednik!
Prosim vas, da stavite teh par vrstic v vaš cenj. list:
Danes dne 24. junija so nam naši slovenski otroci priredili
Joliet, m.
V sredo, dne 27. junija se je vršil na slovenskem pokopališču v, Jolietu pogreb, kateremu še do-zdaj ni bilo enakega. K večnemu počitku smo položili 19-letnega mladeniča Joseph I. lleniča, sina dobro znanega rojaka in gostilničarja John lleniča v Ottawa, 111. Pokojnik je postal pretečeno nedeljo ponoči žrtev zlobne roke in je sklenil svoje cvetoče življenje z nenaravno in nasilno smrtjo. Ta-mošnja policija ga je našla na cesti ustreljenega s tremi kroglami v njegovem telesu; vzrok umora je neznan, kakor tudi o morilcu do sedaj še ni nobenega sledu in morebiti ga tudi najbrže nikoli ne bo.
Ranjki Joseph I. Ilenič je bil 13. mesecev v vojaški službi pod zastavo strica Sama; prideljen je "bil k 111. Comp. C, 3. pešpolka. Ravno v nedeljo, to je zadnji dan njegovega življenja, je dobil znak in avanziral za korpora^ Kako je bil med svojimi vojaškimi tovariši priljubljen, dokazuje to, ker se je sam njegov stotnik Woodward s ,svojo posadko, broječo 50 mož, u-deležil pogreba in poleg teh še dva nižja častnika, prvi poročnik Rajmon in Darett; tako da je bil pokojnik pokopan z vsemi vojaškimi častmi. Vso pozornost so vojaki na se obračali, bodisi na cesti v paradi ali v cerkvi, ali pa na pokopališču. Po končanih molitvah na pokopališču je stotnik dal povelje, kako se imajo v red postaviti, dal je povelje strelcem najprej in ukazal, da so vojaki dali pokojniku zadnjo počast in v slovo trikratno salvo. Poleg vojaštva je bila udeležba velika tudi od strani civilnega prebivalstva; veliko je bilo sorodnikov, veliko znancev in prijateljev in dosti ljudi drugih narodnosti, za kar se vsem skupaj vsi sorodniki prav lepo zahvaljujemo. Tebi pa prera-no umrli Joseph kličem-: Počivaj gladko, prvi amerikansko - slovenski vojak na slovenskem pokopališču v Jolietu in ti dostavim v spomin sledeče vrstice: Ko trobenta bo zapela Iz višave sinjih plan; Mrtve zopet oživela, ' In napočil sodbe dan; Prošnje in molitve vroče •Rad Sodniku bi podal, (Na desni strani tvoji — oče IRad hi takrat t ud' jaz stal. Jbseph Pani&n, bližnji sorodnik pokojnika.
.Človek, ko je na dobrem glasu vsled modrosti, lahko i^jregovori tudi kako nesmisel in njegovi prijatelji bodo tudi kaj takega smatrali za modrost.
Davek na mačke.
Občinski svet mesta Baltimore, Md., je na svoji seji dne 24. maja t. 1. sklenil $2.00 davka na vsakega mačka. To se je sklenilo vsled tega, ker je po mestu toliko število teh mišjih strahov, ki delajo škodo po vrtovih.
Prileten visokošolec.
Ob sklepu zadnjega šolskega leta na "college" v New Yorku je promoviral med številnimi slušatelji, ali visokošolci, tudi 60-letni William McKellar Brittain in je dobil naslov "Bachellor of Arts". Ta, že sivolasi dijak je oblskaval samo večerne tečaje omenjene visoke šole.
Trdno spanje.
V Winona, Minn., je nedavno strela udarila v hišo farmerja Pal-,bicky, ki je imel edino hčer Iza-belo. Izabela je spala ono noč v svoji podstrešni sobi na železni postelji. Slučajno je strela udarila naravnost v ono sobico ter je raztopila vse glavne dele dekličine postelje. Xad vse čudno je to, da ni Izabela čula poka strele in se je šele tedaj prebudila, ko se je njena postelj skupaj udrla. Ta (deklica ima zares trdno spanje.
Lepa nagrada za rešitev življenja.
Minuli mesee je dobil trgovski potnik Frank Karov v Lansing, .Mich., iz St. Louis, Mo., veselo poročilo, da mu je ondi umrli premožni Edgar Robertson zapustil 6.') tisoč dolarjev v gotovini, ker je Karov slednjemu pred 13 leti v Blooniingtonu, 111., pri kopanju v vodi rešil življenje.
ZA NAŠE GOSPODINJE.
Spognjeno iglo za šivalni stroj
poravnaš, če jo primeš s kleščami in držiš toliko časa v ognju, da zažari, poitem jo poravnaj s kladivom, vtakni še enkrat v ogenj in žarečo v mrzlo vodo, da se zopet strdi.
Za nikelnasto posodo vzemi mesto kisa salmijak.
Snažne roke pri peki.
Preden začnemo svoje delo v kuhinji, ali če se pripravimo k peki, je nujno potrebno, temeljito osnažiti si roke. Zato si namaži na jprvo roke z milom, da so penaste, potem jih potresi s koruzno moko in drgni, posebno tam, kjer veš, da so umazane, nazadnje jih splahni v mlačni vodi.
če imaš roke razpokane, jih ni zigoraj opisani način umij zvečer, preden ležeš k počitku, potem kani na še mokre roke kapljico cerina, jo razmaii po celi roki in čez nekaj časa zbriši roke do suhega. Sam čist glicerin je preoster za roke, koža past a ne silno občutljiva iu drugi dan še bolj razpoka.
. - • <r •• v-fj
Raemotrivanje.
Chisholm, Minn.
Cenjeno uredništvo:—
Prosim, da mi dovolite i malo prostora, da tudi jaz izrazim svoje mišljenje v našem glasilu glede prihodnje konvencije K. S. K. J.
Res, naglo se nam bliža čas 13. gl. zborovanja K. S. K. J., ki je že takorckoče pred durmi;, krajevna društva marljivo zbirajo svoje delegate, ki bodo zastopali člane in članice naših društev sirom Amerike, spadajočih pod o-krilje K. S. K. J.—Zadnji čas so se začele bratske Jednote vseh narodnosti sirom Amerike zelo zanimati za boljši uspeh, napredek in obstanek članstva, zatorej tudi mi ne držimo sedaj naSih rok navzkriž in ukrenimo kaj za povzdigo naše dične K. S. K. J.
Prvič nam je najbolj potrebna centralizacija bolniške podpore; ako to uvedemo, bi bil to velik korak napredka za fiašo Jednoto. Cen j. člani in članice K. S. K. J.! Sob rat je in sosestre se imenujemo, bodimo torej tudi v tem oziru vsi za enega, eden za vse in upelji-(iio pri naši Jednoti skupno bolniško podporo. Članstvu naj bi se dalh prilika zavarovati se za bolezen v treh razredih, namreč dnevno za $2 in $3, edino na ta način bomo lahko pridržali članstvo pri naši slavni Jednoti.
Drugič:—Smrtninski razred naj sc upelje za 4 razrede; $260, $500, $1000 in $1,500, edino na ta način damo Članstvu priliko, da se bo obdržalo pri eni organizaciji.
Tretji^:—Operacijska podpora naj sc zviša s $50 na $100, ker v sedanjih časih nikakor ne zadostuje samo $50 za kako tako operacijo; nevarne operacije stanejo približno $100 in še več.
Četrtič:—Glasilo naj postane dnevnik in naj prinaša dnevne novice in članstvo naj podpira svoje časopisje.
•Petič:—Potne stroške in zamudo časa delegatom za konvencijo naj'plača Jednota; zato naj se razpiše poseben asesment na vse člane in članice in sicer toliko na vsakega posameznika, kakor je potreba.
Prepričan sem, da jih dosti, ki bodo nasprotovali tem mojim točkam, ali nasvetom; jaz se radi tega ne bom hudoval. Dosti ljudi je tako ustvarjenih, da nasprotujejo vsaki izpremembi za napredek ; navadno se taki imenujejo' konzervativci. Zgodovina nam kaže, da so največje iznajdbe, ki so ljudstvo povzdignile do višje stopinje imele najhujše nasprotnike. Toda na to ni gledati; prememba je znamenje in ob enem tudi pogoj napredka.
K sklepu želim, da bi se tudi o-stali delegati zanimali za bolniško centralizacijo. V slogi in edinosti je zmaga in v to naj pomaga Oiii, ki je nad nami!
Sobrats-ki pozdrav in na veselo svidenje na 13. konvenciji v Eve-leth, Minn.
Jakob Petrich,
član dr. tvid. Baraga št. 93. Delegat dr. sv. Ane št. 156, Chisholm, Minn
Bridgeport, O.
Cenjeno uredništvo:—
Tudi jaz podpisani se hočem o-glasiti s par vrsticami v našem ljubljenem Jednotinem listu.
Od časa, ko se je v tem listu začelo razniotrivanje za prihodnjo konvencijo, opazujem razne dopise v svrho izboljšanja naše Jednote; posebno so prišli dopisi v večjem številu na plan za centralizacijo bolniške podpore.
Da bratje, ne boni žalil ne enega, ne drugega, mi ne štejte v zlo teh vrstic, ako iste ne l>odo morda vsem po volji. Nihče ne more pisati tako, da bi vsem ustregel; tako tudi jaz ne morem. Pa vseeno izražam s tem svojo misel po svoji najboljši previdnosti, kako bi "bilo boljše, da bi se naredil korak, da bi prišli do skupne podpore*to je za smrtninski in bolniški sklad, da bi bili torej vsi v eni zvezi: v i dušni, smrtni in bolniški, — kot en brat in sestra.
K. S. K. J. je ena najboljših Jednot. V slučaju smrti je dobil še vsakdo točno kar je imel d9biti po svojem umrlem sorodniku; to je velika pomoč za ostale sirote, za katere na»a dobra podporna mati skrbi. Jaz mislim, da je K. S. K. J. zvezana samo na polovico telesa. — Pravijo, da smo bratje in sestre; da res, smo, to pa žal po mojem prepričanju samo na pol,
ker morajo namreč naša društva sama skrbeti za bolniško podporo svojih članov in ker se Jednota a&nje nič ne zmeni; radi tega pravim, da smo si med sabo samo pol-bratje in polsestre. Naša društva spadajo vsa pod eno zastavo K. S. K.' J.; za usmrtnino smo vsi pod skupnim asesmcntom; le za bolniško podporo ne, zato pa tudi ne plačujemo vsi enega asesmenta; po mojem prepričanju je to malo. Društvo plačuje velik asesment pa za malo svoto, velika društva pa male asesmente, pa velike podpore, Torej cenjeni mi bratje in sestre, sodite sami Vi, ali smo res bratje in sestre celega telesa pri K. S. K. J.? Vem, da je veliko vprašanje za to, ali bo naša Jednota sploh katerikrat izplačevala tudi bolniško podporo, ali ne? Pri drugih Jednotah, ki plačujejo po-smrtnino in bolniško podporo smo skup s celim telesom, ker one^Jed-note skrbijo za sjnrtni slučaj, in za slučaj bolniške podpore, katero vsak član gotovo potrebuje. Z velikim veseljem tudi rad plača par centov več asesmenta če je potreba, samo da dobi bolniško podp'o-ro za gotovo.
Morda bo kdo vprašal: Čemu vse to tu navajam in priporočani? Vzrok je ta-le: Pri naši Jednoti so velika in faajhna društva; malim društvom se to lahko dopove, ker so prizadeta v tem; velikim društvom se pa ne more dopovedati te koristi, ker so preveč bogata. Da imajo več denarja v svoji blagajni, kot mala društva, to veni sam iz lastne izkušnje in sem takega mišljenja.
Dragi mi bratje delegati, ki boste skupaj na prihodnjem zborovanju, jaz vani dam ta-le nasvet: Ako -bi bilo mogoče odpreti oči nekaterim večjim društvom, ki bodo zastopana po več delegatih, da bi sodelovali za skupno bolnifcko podporo, da bi bili vsi za enega, eden za vse; prvič da bi prišli do skupne bolniške blagajne, naj bi plačal v Jednotino blagajno vsak člfttt^svoto $2 do $5 in to bi naj društvtKplačalo iz svoje sedanje blagajne za vsakega člana in kar bi še denarja ostalo v tej blagajni, naj Ibi društvo Čez istega raz -polagalo, kakor bi hotelo; lahko društvo še poviša podporo svojim Članom, ali pa ima denar za kako drugo potrebo. Ako bi pa društvo ne imelo toliko denarja, bo vsak član rad plačal oni pristop v skupni bolniški sklad, samo da bo za gotovo dobil bolniško podporo, ko bi bil iste potreben; na ta način bi lahko prišli kmalu do skupnega bolniškega sklada. Vplačali bi vsi enake svote v ta sklad, pa bi bili tudi vsi enako deležni bolniške podpore. Potem naj bi se pa določil stalni bolniški ases -nient, ki «bi se nanašal na vsoto $1 dnevne bolniške podpore. Na ta način bi se morda sporazumeli, da bi bili te podpore deležni vsi bratje in sestre — eden kot drugi, in bi bili združeni vsi v eno telo, eno srce, pod eno zastavo in pod eno podporno roko, potem bi lahko rekli, da smo pravi združeni bratje in sestre. V tem slučaju bi 'bile tudi naše sestre ali članice v bolniškem skladu zavarovane, kakor je to pri drugih Jednotah.
Imam še več drugih važnih nasvetov, pa bom za enkrat molčal. Bratje in sestre! Ne bodite užaljeni^), ko boste to čitali(e), jaz sem to pisal po svojem najboljšem mišljenju in dobri zavesti.
S pozdravom
Josip Hočevar, ustanovnik društva št. 23.
v prvi vrsti, da se s tem denarjem podpira bolnike.
Res, prav iz srca b4 Žele!, aa M
se na drugi konvenciji ki se bo vršila leta 1920, ko bo 23 letnica naše Jednote — tedaj zbrali dele-gatje vseh društev skupaj, bodisi že od malih, ali pa večjih. Prepričan sem, da bi bila to konvencija, kakoršne še ne pomnimo v zgodovini naše Jednote. Ako bi ne bilo mogoče na drug način kaj takega ukreniti, naj bi se razpisal izvan-redni asesment nekaj dni pred konvencijo. Zdaj pošiljajo delegate samo večja in močnejša durS-tva. Ali ne veste, da majhno društvo, ki živi v stiskah, odkar se je začelo, ve tukli nekaj povedati ;žal pa, da mu ni mogoče,. Torej se eu-krat proaim vse cenjene delegate bodoče konvencije, sklenite to, da bo Jednota zanaprej plačevala vožnjo delegatom.
Druga točka je, da bi vsak član moral prestopiti k najbližnjemu društvu; potni list naj bi se izdal članu samo za tam, kjer ni nobenega društva naše Jednore. Tako pa pride sedaj član s potnini listom v kraj, kjer je tudi kako
'o K. S. K. J. In bi lahko pirestopjl, — pa noče. Ali ni to čudno! Oe bi zadela dotienega člana nesreča, da bi umrl, bi pa moralo po Jednotinih pravilih ono društvo člana pokopati, ali mu iti v nepriliki na roko. To ni nikakor prav. Če noče že dotični član še kot živ prestopiti k onemu dru-Stvu, bi naj društvo tudi z mrtvim ne imelo ničesar opraviti.
Tretjič sem jaz za to, da naj bi se imena delegata,' ki bi na konvenciji kaj umestnega predlagal označilo v zapisniku; kajti marsikdo rad čita potem inie onega delegata, ki kaj koristnega predlaga, da se ga ve potem ceniti.
Četrtič: Naše glasilo naj bi se tiskalo v kaki katoliški tiskarni, namreč v tiskarni "A. S.," če hi več ne računala za tisk, kakor Narodna Tiskarna.
- Kar se tiče pijače na konvenciji, bi priporočal slavni delegaciji, da si naj le par kozarcev p!ve privoščijo, ko bodo utrujSM ln žejni, samo ne--preveč.
Sobrataki pozdrav vsemu članstvu naše Jednote.
Frank Kirn,
član dršt. 5t. 153.
Lovrenc Lavtižar,
apostolski misijonar med lrii|aici v Severni Ameriki.
Spisal p. Fl. Horvat v "Drobtinicah" leta 1891.
ši škofiji so Očipve ob Gorenjem jezeru in Otava ob Miehiganskem jezeru. Njih narečja se prav malo ločita. Jezik teh Indijancev je lep, posebno za pesništvo*...
.Dne 28. junija so visokočastiti škof naše Indijane obiskali.
Zares moramo neskočno usmiljenega Boga hvaliti, da se je u-milil ubogih Indijancev in jim dodelil milost svete vere. Pred tridesetimi leti so tukaj bivali divjaki v šotorih iz brezovega luibja in počenjali svoje malikovalske neumnost i^ živeli v pijanosti, nečistosti in sovraštvu. Sedaj pa žive po vaseh čedno "oblečeni, zmerno in mirno ter v cerkvah molijo pravega Boiga. Solze veselja mi pridejo v oči, če to premišljujem ali govorim u kakim Indijancem, ki mi pripoveduje, kako je bilo nekdaj. Tukaj so še potsebno mika vni zame listi sv. Pavla, v katerih opominja novokrsčcnc, naj pomislijo, kaj so bili nekdaj, in kaj so po milosti Božji sedaj. Kakor še je že otb času sv. Pavla med lepo pšenico prikazala kmalu tudi ljulika, in kakor je moral svoje ljube vernike svariti <pred krivimi preroki, tako je tu<^ tukaj. Zato je treba motiti, da bi Iindi-jamci, ki so tako hitro sprejeli sv. vero, ohranili jo stauiovitno in delavno, da bi odpadenci se zopet
Canonsburg, Pa.
Cenjeno uredništvo!
Tudi jaz sem se namenil izpre-govoriti nekoliko besed v prid XIII. konvencije naše dične K. S. K. J., ki se bo vršila meseca avgusta t. 1. v Eveleth, Minn., — Najprvo naj omenim, da delavske razmere so tukaj bolj srednje; zasluži se še nekaj, pa kaj, ko je vse še enkrat dražje kot pred leti.
Vprvi vrsti se strinjam z nasvetom urednika našega lista, katerega* je priobčil v zadnji številki. Dobro vem, da se tudi naše društvo štev. 153 strinja s tem, da bi Jednota plačala vožnjo delegatom na konvencijo. Naše društvo bi rado poslalo zastopnika na glavno zborovanje, ako bi res Jednota plačala vožne stroške; tako ga pa ne more, ker so preveliki stroški; res ima društvo par
(Nadaljevanje.)
Tukaj je naša škofija. Ko so bili Fr. Baraga posvečeni za škofa, bilo je šest mašnikov v tem »kraju, sedaj jih je že štirinajst. Prebivalci so Indijanci, novo izpre-obrneni in malikovalci, Irci, Francozi in Nemci. Najznan^enitejši kraj je Sault S. Marie, po indijansko "Baotig." Recte: "Ba-wrtig" - brzica v reki. Po slovensko bi se reklo: "pri Devici Mariji na Slapih." Voda ima namreč tuikaj nekaj slapov, da ne morejo ladije plavati po njej. Do letos so morali iblago prekladati na vozove m je četrt ure daleč voziti, na oni strani zopet na druge ladije nakladati. Sedaj so prekopali vodotok.
Že Okoli leta 1640. so jezuiti iz Kanade oznanjevali tukaj sv. e-vangelij. Kanada je prccej onstran vode. V četrtinki ure se pripelješ v čolnu tja. Kanada je sedaj v angleški oblasti, nekdaj je bila v francoski; zato se je tam veliko poprej razširila sv. vera, kakor v Zedinjenih državah. Posebno se imenujejo jezuiti Izak Joques, Karol Raynibault, Menard in Marquette, ki so v onem času kratili nekaj Indijancev po teh krajih. Oče Marquette je prišel celo v te kraje, kjer sedaj jaz bivani. Umrl je na kraju, kjer se je sedaj vas "Krivo drevo." V Sautu so bili okoli leta 1837. nekaj let g. Fr. Pirec, ki so postavili tudi sedanjo cerkev.
Drugi trg je Mackinac na otoku. Oče Oton Hkola je bil nekaj časa tukaj duhovni pastir. Še drugi trg je pa daleč (proti severu ob Zgornjem jezeru, Ontonagon; a-stanovili so ga še-le Irci in Francozi. Lansko leto so blagoslovili škof tuikaj novo cerkev. Morebiti bode ta trg sčasoma največji v vsi škofiji, ker se naseljuje vedno več ljudij zavoljo rude, ki jo tukaj kopljejo. Druge mitsijenske postaje so še: La Pointe, Fond du Lac, L' Anse, kjer so sami Indijanci, katerim so škof prvi sveto vero oznanjevali. Tukaj so tudi najdalj časa bivali.
V Spodnjem Michiganu ob jezeru tega imena je Little Traverse. Vsa okolica se imenuje Arbre Croche — Krivo Drevo. To ime je tudi na Kranjskem znano. Tukaj je ibil začetek indijanskih dnisijo-nov v tej škofiji. Prvi misijonar jc bil Francoz De-Jean. V I. 1828. je začel oznanjevati sv. vero; kmalu jiih je veliko krstil. Postavil je cerkev, šolo iin hišo za duhovna. L. 1831. so prišli mesto njega Fr. Baraga, ki so zopet veliko Indijancev krstili, ne le tukaj, ampak tudi drugod po okolici.-Za njimi je prišel g. Simon Saenderl, in za njim g. Fr. Pirec.
Do leta 1845. je bil v vsej, neizrečeno široki okolici le eden duhovnik. Tega leta je prišel J-Mrak, ki je oskrboval vas Cross-Village (Sv. Križ) in bližnje vasi. Ko je prišel <g. Mrak, že ni bilo veliko pa-gamov. Letošnjo pomlad je šel g. Mrak v Grande Traverse. Namesto g. Mraka sem nastopil jaz. Paganov Je v mojem misijonu ie prav malo, toda kri-voveirci nam hudo nasprotujejo. Indijanskih rodov je več, katerih jezik, je popolnoma različen. V na-
vrnili in malikovalci se ne ustavljali božjemu vabljenju."
Naj dostavim še nekaj vrstic iz lista, ki ga je pisal Lavtižar g. Janezu Volčiču, kaplamu v Semiču, dne 6. septembra 1. 1855.
"Tukaj med Indijanci je to to-lažljivo zame" — piše med drugim — "da morem božjo službo skoro tako opravljati, kakor na Kranjskem, le luč pred sv. Reš-njim Telesom ne gori. Drugače je pa v krajih, kjer žive tudi pro testantje. V Sault S. Marije je število katoličanov sicer večje, kakor protestantov, vendar duhov-hovnik cerkvenih obredov ne more očitno opravljati. Zadnjo popotnico nese bolniku ped plaščem skrito, kaj milo se mi Je to zdelo! Tukaj hodim <pa obhajat očitno. Na praznik sv. Rešnjega Telesa je feličasitna procesija, da še na Kranjskem nimajo vse fare take. Zapovedani prazniki v "Združenih državah" so samo: Božič, Novo leto, Sv. Kralji, Vnebohod, sv. Rešnje Telo, Oznanenje in Vnebovzetje Marije in praznik Vseh svetnikov. (Velika noč in Binkošti so vedno v nedeljo) Dandanes jih je samo še šest.
Amerikanci se vsi gosposko o-blačijo, tudi kmetje. Lansko leto sem šel iz Detroit v neko vas ma-ševat; (začudil sem se, ko sem našel samo gospodo v cerkvi, može v suknjah, žene in dekleta v klobukih, kakor gospe. Tudi Indijanci se le .malo ločijo od belih. So črnikastega in rjavkastega obličja, pa večinoma lepe postave. Vsi imajo črne lase, katerih ne stri-žejo; samo zadaj jih nekoliko prerezu je j o. Sploh so mirnega vedenja, pa močno občutljivi. Z majhno rečjo jih moreš razveseliti, pa ravno tako tudi užaliti. V moji vasi so najilK)ljši Indijanci vise škofije po spričevanju preč. škofa in drugih. Bog daj, da bi mojemu vodstvu izročeni ne pešali.
Ravno danes sem poročil en par, ki mi je na veliko veselje. Ženin je glavar te vasi. Dosedaj je bil najslabši kristjan. Živel je več let z druigo ženo, pravo je zavrgel ; vzela je drugega moža, seveda je od vere odpadla. Ta mož je bil najnevarnejši za to vas. Zahajal je k protestantom, tudi je govoril, da se bode dal od protc-stantovskega pastorja poročili. Tudi je močno prigovarjal sosedom, naj bi vzeli protestantovake-ga učitelja. Hvala Bogu! sedaj je postal ves di-ugačen. Po letu je u-rnrla njegova zavržena žena. Živela je daleč cd tod. Tako je mogel vzeti drugo. Ni se poboljšal le na videz, ampak tudi v srcu. Ko je čez kakih deset let zopet prišel k izpovedi in molil očitno izpoved, jel je na glas jokati. Vse je
natanko opravljal, kar rekel. Star je štiTianSttrideset
bil je med prvimi noi Kaikor mladenič je kazal n( čeno veselje do sv. vere; učil je druge in opominjal nejevemiike, naj sprejmo sv. vero. Nesrečni zakon ga je bil pa popolnoma popačil. Štariši so ga bili prisilili, da se je poročil % ženo, do katere ni imel nagnenja in ljubezni, zato tudi ni mogel ž njo živeti. Bog mu daj stanovitnost!
Pred nekaj tedni sem imel enako veselje. Neka zaročenca sta že dolgo let skupaj živela, pa še nista bila cerkveno poročena. V Ameriki so sicer taki zakoni ve-1 je vni. (Bili so, a zdaj niso več). Tudi sta zanemarjala krščanske dolžnosti. Nista hodila v cerkev, seveda še manj pa k izpovedi. O-troke sta vendar dajala krstiti in po krščansko vzgojevati. Po leti jima eden otrok umrje. Neki mož me prosi, naj bi ju šel opominjat, ker je sedaj lepa priložnost. Grem in ju opominjam zraven otroka, ki je ležal na mrtvaškem odru; pa vse je bilo zastonj. Sedaj je umrl njegov oče po tridnevni bolezni, še sv. zakramentov ni prejel, ker sem bil tisti čas pri drugih Indijanih daleč na nekem otoku. To ga je močno ganilo. Nekega večera zvem, da mislita odriniti na lov daleč proti jugu in čez zimo ondi ostati. Brž grem na njun dom; opominjam ju milo in ostro. Hvala Bogu! slušala sta me. Prišla sta v mojo stanico, da sem ju kratko podučil; šla sta k izpovedi in drugi dan k sveti maši, da sem ju cerkveno poročil. Potem mi mož prinese en dolar za sveto mašo, kar je med Indijani kaj posebnega.	'«
Posebno se moram Bogu in pri-prošnji Marije Device^ahvaliti, da sem se indijanskega jezika še precej urno naučil; ne sicer še popolnoma, pa vendar zadostuje za potrebo."
V tem letu je zadela našega misijonarja velika žalost in izguba. Umrl mu je dragi oče, katerega je nad vse ljubil. Ce tudi je bil daleč od doma, vendar mu je ta novica vzročila bridke solze. Tolažilo ga je upanje, da se bode-ta kdaj v nebesih zopet videla.
Na Kranjskem je kaj imenitna novica za nekatere, — piše dne 25. julija 1. 1856. iz Krivega Drevesa g. J. Vovku, — kadar je kak duhoven prestavljen; zate pa vendar ne bode zelo mikavno zvedeti, da sem prestavljen, pa ne daleč, le v bližnjo misijonsko postajo, samo osem ur daleč.
(Dalje prihodnjič.)
Ženske oblečene v najnovejše obleke prihajajo ob nedeljah naj-zadnje v cerkev.
Za časa neznosne draginje
V LEKARNAH
CENA $1.00
se mora vsakdo čuvati nevarnih bolezni, ki pomenijo propast družinskih prihrankov Tukaj je vresničen pregovor "Takojšnja pomoč, je najboljša pomoč" — Zaprtje, glavobol, izguba teka, splošna slabost, vsi taki znaki so opomini, da si po««^** uspešno zdravilo, pravočasno negovanje črev odstrani vse nadloge, ki bi lahko nastale v bodočnosti.
TRINERJEV AMERIŠKI EUKSIR IZ GRENKEGA VINA.
ie nravo zdravilo, ki ga rabite v takih slučajih. Ono izčisti črev«, odstrani va« naluraiO(*e so odpadke, v katerih se plode in goje bakterije, pomaga prebavi no vrne tek, krepi kri in želodec, ki se potem lahko obrani množici bakterijskih Ui.adaloev V gori omenjenih slučajih nastane nervoznost, nered v želodcu, pri ženskih premembah življenja ali pri premogarjih v premogarakih okrajih itd. to zdravilo ie priznano neprimerljivo najbolje med vsemi enakimi priredbami. Pripravljeno je le iz grenkih rastlin, bilk in skorij neprecenljive ^ravniike vrednosti in čistega naravnega, močnega rdečega vina. Celo najbolj občutljiv želodec ga sprejme z lahkoto. — Cena $1.00, v lekarnah.
Trinerjev obliž
prinese v vaš dom pravo družinsko zdravilo. To je neprekosljivo za revmati-iem ali nevralgijo/ je izvrstno za poškodbe, razpokline, otekefl m ohrome vrat itd zelo krepčilno za utrujene mišice po trudapolnem delu ali za utrujene noge po dolgi boji. Cena 25 in 50c, v lekarnah, po poŠti 35 in 60e.
Trinerjev olajša teli kašlja
je najbolj uspešno zdravilo za prehlade in kašelj, hripavost, bronchitis, naduho,
itfl Cena ista kot za obliž.	.
Trinerjeva zdravila so dobila največje mogoče nagrade pri več mednarodnih razstavah. Zadnje nagrade: Zlata kolajna - San Francisco 1915, Grand p,.^ __ Panama 1916.
jos. Triner
Izdelovalec lisast S. ASHLAND AVENUE
CBKAGO. ILLINOIS
48534823535348485353484848234823482353234823532348235323232348234848482348483148482353234823538948
485323483053234848484853234802482348485323484853535348532353534848535348232323539023
234848232348482323485348234823532348234823532348535323482348535323482353235330532348235348482353234848535353489148
23234848532353235353532348484823234891532353234823532353484848482353
Kfttott-Kk* Jednote t Združenih _KmeriUdh.
Uredniltvo^ln upravniitvo; West 22nd Place, Chicago, III Telefon: Canal 2487.
t
člane, na leto.......
nečlane............
inozemstvo.....
$0.60 ,$1.00 $1.50
OFFICIAL ORGAN of the
GRAND CARNIOUAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the
UNITED STATES OF AMERICA
Issued every Wednesday.
Owned iy the Grand Carniolian Slo-* venian Catholic Union of the United States of America.
OFFICE:
1M1 W«t 22nd PUct, Chicago, IU. Phone: Canal 2487.
Subscription rate:
For Members, per year.......$0.60
For Nonm embers ...........$1.00
For Foreign Countries .......$1.50
si
Proglašenje neodvisnosti.
Že na prvem kontinentalnem kongresu, ki se je vršil v jeseni 1. 1774 v Philadelfiji, Pa., so zastopniki tedanjih 13terih kolonijainih ameriških držav sprejeli resolucijo, da naj se pošlje angleškemu kralju, ki je tedaj vladal nad temi državami — oster protest in izjavo, da se ne bo pokorilo ameriško ljudstvo Angliji zaradi prestrogih in ^rivičnih postav. Zaeno se je tedaj naprosilo angleškega kralja, da naj poravna vso krivico,"prizadeto vedno lojalnim A-meričanoni.
Žal pa, da je bila prošnja Američanov in ves protest le zaman. Anglija je hotela svoje ameriške podanike s silo dovesti do pokorščine, ter je poslala v to svrho številno svojih bojnih ladij in vojaštva semkaj. Baš v onih letih 1774 do 1776 so se vršili najbolj Ijuti boji med Angleži in Ameri-kanci. Znane bitke, kjer so bili A-merikanci zmagovalci so bile pri Lexingtonu, Concordu, Bunker Pill, Fort Moultrie in Valley Forge. Največ zaslug v tem si je tedaj pridobil nepozabni George Washington, vrhovni poveljnik a-meriške armade in poznejši prvi predsednik. Znani generali izza časa onih bitk so: LaFayette, De Kalb, Steuben, Pulaski in Kosciusko in drugi.
Angležen torej ni kazalo drugega, da so se morali radi, ali neradi vrniti nazaj preko morja vsled hudega poraza; med tem časom so pa prišli Amerikanci na že dolgo zaželjeno misel o osvobojen ju iz angleškega jarma in na neodvisnost. Tedaj je bilo še samo 13 manjših ameriških kolonijainih državic, ki so štele okrog 4 milijone prebivalcev. Te kolo-uijalne države so bile: Maryland, New Hampshire, Massachusetts, Connecticut, Pennsylvania, Virginia, New Jersey, New York, Delaware, South Carolina, North Carolina, Georgia, Rhode Island.
Zanimanje za ustanovitev republike, ozir. za pqpolno neodvisnost tedanjih 13ih kolonijainih držav je postajalo vedno večje, ki je pa končno obrodilo tudi u-ispešen sad.	* .
Že dne 2. junija leta 1776 je stavil zastopnik Richard Henry Lee iz Virginrje. v kongresu resolucijo za proglašenje neodvisnosti. O tej važni točki se je debatiralo v kongresni zbornici v Philadelfiji ves mesec, tako da je prišdo do končne>ga glasovanja dne 2. julija 1776. Na to se je sestavil posebni odbor za sestavo tega proglašenja, ali proklamaci-je. Vsebino iste je spisal znani Thomas Jefferson, poznejši predsednik Zdruz. držav; pri tem sta mu pomagala tudi Benjamin Franklin in John Adams; slednji je postal kasneje tudi predsednik Združenih držav.
To zgodovinsko in velevažno listino je podpisal dne 4. julija John Hancock, kot predsednik tozadevnega odseka in Oharles Thompson, kot tajnik. Zgodovina nam kaže, da se tedaj, dne 4. julija še ni dalo v javnost proglašenje neodvisnosti in se tudi ni tfe-daj zvonilo z zvonom ."Svobode." Vzrok temu je bil, ker so čakali
delegatje države New York še na neka važna navedila, ali in-štrukcije.
Square \ državne hiše. Tedanje pred Številno množico ljudstva prečita! to važno iproklamaeijo John Nicholson, na kar se je tudi oglasil zvon "Svobode" iz stolpa državne hiše. Pomenljivo je pri tem, da je to proklamacijo podpisalo šele kasneje tekom meseca avgusta 56 mož različnih stanov, ki niso bili vsi zastopniki I. kontinentalnega kongresa iz vzroka, ker je uradna doba nekaterih potekla že koncem julija 1776.
Proglašenje neodvisnosti so podpisali sledeči domoljubni in vrli možje, katerih imena bodo z zlatimi črkami zapisana v naši zgodovini:
John Adains, Samuel Adams, Josiah Bartlett, Carter Braxton, Charles Carroll, Samuel Chase, A-braham Clark, Geo. Clymer, Wm. Ellery, Wm. Floyd, Berij. Franklin, Elbridge Gerry Button, Gwi-nett, John Hancock, Lyman Hall, Benj. Harrison, John Hart, Joseph Hewes, Thos. Heytward ml., Wm. Hooper, Steph. Hopkins, Francis Hopkinson, Sam. Huntington, Thos. Jeferson, Richard H. Lee, Francis L. Lee, Francis Lewis, Filip Livingston. Thos. Lynch ml., Thos. McKean, Arth. Middleton. Lewis Morris, Rob. Morris, John Morton, Thos. Nelson ml., Wm. Paca, Rob. Paine, John Penn, Geo. Read, Caesar Rodney, Geo. Ross, ■ Benj. Rush, Ed. Rutledge, Rog. Sherman, Jas. Smith, Richard Stockton, Thos. Stone, Geo. Taylor, Math Thornton, Geo. Walton, Wm. Whipple, Wm. Williams, James Wilson, John Whitrespon, Oliver Wolcott in Geo, White.
Poznejša predsednika Thomas Jefferson in John Adams, ki sta igrala pri tem proglašenju najbolj važno ulogo sta umrla oba na en dan in sicer ravno povodom 50. letnice proglašenja ameriške neodvisnosti (4. julija 1826) Zadnji ameriški domoljub in pijonir naše mogočne Unije, ki je podpi-. sai proglašenje neodvisnosti Charles Carroll of Carrollton (rini o-katoličan) je umrl 1. 1832.
Večkrat se čuje, čemu ni proglašenja neodvisnosti podpisal tudi domoljubni George Washington. Za to so bile pa posebne ovire in vzroki. George Washington je bil izvoljen v kongres dne 20. marca 1775; to mesto je nastopil dne 20. maja 1775. Dober mesec zatem, dne 15. junija 1775 je bil George Washington določen vrhovnim poveljnikom ameriške armade, torej ni bil tedaj delegat kontinentalnega kongresa. Od 1. do 8. julija 1776 se je mudil Washington s svojo armado v New Yorku, da je branil to mesto pred sovražnikovimi napadi.
himni "tel lUlillll^ pn
ZGODOVINA
HIMNE ' BANNER".
THE STAR SPANGLED
Prva misel Amerike o > prostosti.
Dasiravno nam kaže zgodovina, da so postale Združene države svobodne in neodvisne od Anglije dne 4. julija 1776, zatrjujejo nekateri, da se je to idejo sprožilo že pred 14 meseci preje.
V	neki naselbini Mecklenburg okraja (County) v državi North Carolina, se je zbralo namreč že dne 20. maja 1775. več ljudstva, ki je sprejelo in odobrilo resolucijo za neodvinost od Anjglije.
V	listu "Washington Post", je bilo nedavno priobčeno sledeče zgodovinsko poročilo:
Dne 31. maja 1775. je ljudstvo Mecklenburg okraja v državi N. C. z velikim navdušenjem sprejelo resolucijo, nanašajočo se na tedanje splošno mnenje javnosti, da naj se tedanjih 13 kolonijainih a-meriških državic odcepi od Anglije in da naj postanejo neodvisne. Resolucija je bila sprejeta za u-*eljato toliko časa, dokler ne bo Anglija svojih načrtov izpremeni-la.
To resolucijo se je potem objavilo v raznih tedanjih liplivnih časopisih severnih in južnih kolonij. En iztis tedaj izhajajočega lista "South Carolina Gazette" je bil poslan s to resolucijo po guvernerju WrigMtu iz države Georgia angleškemu lordu Dartmonthu. E-nd kopijo tega lista hranijo še dandanes v državnem arhivu v Washingotnu.
Leta 1793. ali 18 let kasneje so nekateri znani ameriški gledališki igralci kaj radi deklamirali na pamet z odra ono prvo resolucijo pomešano z, ne katerimi stavki zna-
(Nadaljevanje na 5. stolpca.)
Ker se bo današnji dan, povodom 141-letnice "Proglašenja neodvisnosti" pelo iz milijonov grl splošno znano in krasno ameriško narodno himno "The Star Spangled Banner", hočemo na tem mesta ob kratkem navesti zgodovino ali podatke, kako je nastala ta pesem J
Dobesedna prestava imena te pesmi bi pomenila po našem: "Zvezdnato vihrajoče bandero". Banner pomeni v, angleščini: ban-dero, flag pa zastavo. —
Bilo je leta 1814, tedaj, ko so bile Združene države zapletene z Anglijo v vojno. Tedaj se je nekega dne podal domoljubni ameriški pisatelj in'pesnik Francis Scott Key na neko. angleško bojno ladjo, usidrano v pristanišču Baltimore, Mjd. Key je hot& pri poveljniku te ladje izposlovati osvoboditev nekega auneriakega vojaka, katerega so ,Angleži držali kot ujetnika. Ravno isti čas se je. odločil poveljnjk angleške fregate nenadoma napasti ameržško trdnjavo Henry (Fort Henry), t Da bi o tem načrtu ne zvedel kaj označeni pesnik Key, je bilo ukazanp, da se ,ga mora čez noč posebej zadržati na oni angleški ladji. Tako je imel Key priliko vso noč z one bojne ladje opazovati napad Angležev in obstreljevanje trdnjave Henry. Žal, da sprva piso zaniogli Američani,odbijati močne napade sovražnika; splošno se je mislilo, da bo trdnjava f>adla Angležem v roke.
Ravno ta čas, ali pri tej priliki je dobil domoljubni Američan Francis Scott Key navodil no misel, da je zložil našo občeznano narodno himno. Proti večeru je z one angleške bojne ladje še opazoval ameriško zvezdnato zabavo, vihrajoČo nad trdnjavo Henry. Kaj pa potem, ali kasneje čez noč? Je-li naša ljubljena ameriška zastava padla? — Kaj je pOstalo z ameriško posadko v oni trdnjavi? — V tem navdušenju in v tej razburjenosti, polni domoljubja je Key zložil in spisal na zadnjo stran pisma dvoje kitic naše današnje obče-znane narodne himne: "Star Spangled Banner".
Proti jutru omenjenega dne se je bojna sreča Angležem obrnila na slabše. Vse angleške bojne ladje pred trdnjavo Henry so se morale umakniti vsled premočnega topniškega streljanja Američanov iz trdnjave. Tako so Američani odbili napad sovražnika tudi na suhem. In nastalo je po oni bojni noči krasno zmagovalno jutro. Francis Scott Key se je poln radovednosti ozrl z one bojne ladje proti trdnjavi Henry. In glej čudo! Stara in ljubljena ameriška zastava je št zmagonosno vihrala nad trdnjavo. Domovina je bila rešena.
Dasiravno je marsikateremu ameriškemu Slovencu gotovo znana narodna himna "Star Spangled Banner*', jo hočemo tukaj obelodaniti v izvirniku ter priobčiti prvo kitico iste v dobesedni prestavi Ta pesem se glasi:
"THE STAR SPANGLED BANNER."
j t • •
Oh! say, can you see by dawn's early light,
O'er the ramparts we watched were so gallantly streaming?
Whose broad »tripes and bright stars through the perilous fight. O'er the ramparts we watched were so gallantly steaming? , And the rocket's red glare, and bombs bursting in air, Gave proof through the night that our flag was still there! Oh! say, does the star-spangled banner yet Wave O'er the land of the free ant^ the home of the brave?
On the shore dimly seen through the nrist of the deep, Where the foes haughty bost jn dread silence reposes. What is that which the breeze o'er the towering steep, As it fitfully blows, half conceals, half discloses? Now it catches the gleam of the morning's first beam, In full glory reflected, now shines in the stream; Tis the star-spangled banner. Oh! long may it wave O'erjthe land of the free and the home of the brave.
*	Slovenski prevod:
ZVEZDNATO VIHRAJOČE BANDERO.
O! povej če še zreš pri zgodnji sv itlobi zore, Kar smo v sinočnem mraku tako ponosno pozdravljali, To česar široke pasove in jasne zvezde v hudem boju Smo čez nasipe opazovali, kar je tako junaško vihralo? In rudeči odsev raket, ter pokanje bomb v zraku, Je dajalo čez noč dokaz, da je naša zastava še tam! O! povej, je-li še vihra zvezdnata zastava Nad deželo svobode in nad domom hrabrosti?
Za silo in površno predelano v obliki pesmi.
Povej, če ob zori jutranji zreš še, Kar s takim ponosom sinoči vriskaje, Pozdravljali smo, ko divjal hud boj jc? Zastava oj zvezdnata bila nam ta je, Bomb naših odmev, raketni odsev, * Čez noč nam je praporja pričal vpoštev. Li
prapor naš zvezdnati zdaj še vihra, Nad zemljo svobode, kjer je hrabrost doma?	Ivan Z.
ne neodvhmostne resolucije z dne 4. julija 1776. Ravno na ta načm se je zamenjalo tudi datum, uer se nekiateri gra&i navajali 20." maj 1775. nekateri pa 31. maj 1776 kot spominski dan prve ameriška misli o neodvisnosti.
Te spominske, resolucije so bile tudi tiskane v listu "Raleigh Register" dne 30. aprila 1819. Podobne so si zelo v nekaterih točkah z resolucijo z dne 31. maja 1775. kakor tudi s progTašenjem neodvisnosti 4. julija 1776.
Leta 1829. je arfieriski zgodovinar Martin objavil doTtesedno do-tično resolucijo; ne ve se pa kje je dobil vire iste. Stvar je bik objavljena v knjigi "History of North Carolina." Lea 1831. je dr žava dala natisniti tozadevno besedilo z leta 1819; zaeno je opremila z raznimi certifikati in zapriseženimi izjavami, da so bile gotove (dotične) osebe navzoče, ko se je prvo resolucijo za neodvisnost odobrilo dne 20. maja leta 1775.
Iz vsega tega lahko sklepamo, da se je dne 20. maja 1775. v resnici vršilo nekako zborovanje ljiftistva v okraju Mecklenburg, država S. C., kjer se je debatiralo o neodvisnosti; morda 11 dni za tem (31. maja 1775.) jfe pa prišel dotični pripravljalni odbor skupaj, ki*je to točko spravil bolj v javnost in bolj rešil.
Ce je temu tako, potem se lahko sodi, da je bil J. Mc N Alexander tajnik dotične seje, ki je sestavil zapisnik in resolucijo^ da se hoče ljudstvo Mecklenburg okraja v Severni Karolini otresti angleškega jarma. Dotični zapisnik seje je bil pa kasneje v nekem požaiu u-ničen. Leta 1800. je še tedaj živeči J. Mc N. Alexander, dasiravno že v visokih letih naredil zapriseženo izjavo, v kateri je navedel še v spominu ohranjene vse glavne točke niecklemburškega proglašenja neodvisnosti.
Mecklenburško proglašenje neodvisnosti je vsebovalo glavne točke, da mecklenburško ljudstvo ne priznava več politične zevze z Anglijo, da se odpoveduje angleški kroni ter da hoče ostati to ljudstvo popolnoma svobodno in neodvisno pod svojo lastno vlado. Nobena tuja vlada, ali sila se ne sme umešavati v vladne zadeve svobodnega ameriškega ljudstva ker hoče biti zanaprej podložno le Bogu in svojemu lastnemu kongresu. Označeno proglašenje neodvisnosti je podpisa to 24 domoljubnih mož, ki so bili pripravljeni žrtvovati svojo čast, življenje in imetje v dosego neodvisnosti.
AMERICA.
My country! 'tis of thee, Sweet land of liberty,
0	thee I sing;
Land where my fathers died! Land of the Pilgrims pride! From ev-'ry mountain side Let freedom ring!
My native country, thee, — Land of the noble free — Thy name I love;
1	love thy rocks and rills,
Thy wtoods ai>d templed hills, -My heart with rapture thrills Like that above.
Let music sweel the breeze, And ring from all the trees, Sweet freedom's song: Let mortal tongues awake; .Let all that breath partake; Let rocks their silence break, — The sound prolong.
Our fathers God! to Thee, Author of liberty, To Thee we sing: Long may our land be bright With freedom's holy light; Protect us by Thy might, Great God, our King!

Slovenski, za silo predelani prevod.
Domovje moje ti, Zemlja svobode si Čuj pesmi glas! Dedov si mojih kraj, Tujcem si zemski raj, Čez plan doni le naj Svobode glas.
Rojstna mi zemlja ti, Dom si svoboden mi; Zate gorim. Tvoje planjave le> Ljubim gozdove vse,
Bije za nje srce.--
Zate živim.
S sapico v petju naj, Drevje šumi sedaj Pesem sladko. Mrtvi jeziki vsi, Zbudite se še vi, Hribovi skalnati Pojte tako:
Dedov Bog naših Ti, Stvarnik svobode Ti Čuj pesmi čar: V sveti Ti luči drag, Ouvaj nam dom preblag,
Svobode mile prag!--
Bog, nas vladar!
Ivan Z,
se je rabilo za časa vojne pod poveljstvom George Wafchingjona, Ime je dobila po stotniku Abrt-h-am Markoe, ki se je v tej vojni posebno odlikoval.
Zatem je prišla leta 1776 v rabo zastava s polumesecem; ta je imela samo jedrndt napis "Liberty"^- "Svoboda."
Njej je sledila kače klopotače zastava z 13 pasovi in napisom: "Ne stopi name!" Zadnja zastava pred našo zvezdnato zastavo je bila takozvana "Grand Union" zastava, tudi " Cambridge '' zastava imenovana; ta je bila na pol ameriška, na pol angleška.
Šele George Washington, Robert Morris in George Ross so prišli leta 1777 na misel, da je treba narediti pravo in primerno a-meriško zastavo. — George Ross je torej naročil svoji nečakinji Betsy Ross, da naj naredi potrebni obris, ali načrt za isto. Betsy Rotes je bila tedaj še mlada udo-va, ki se je preživljala s šivanjem in umetnimi ročnimi deli. Živela je na Arch cesti v Philadelfiji, Pa. Tej ženi se je torej naročilo, da naj sestavi potrebni obris za novo ameriško zas.tavo.
Spretni umetnici ročnega dela se je sčasoma posrečilo sestaviti, ali narediti povsem okusno in primerno novo ameriško zastavo, se-stoječo iz 7 rudečih in 6 belih pasov, pri vrhu je bilo pa v belem polju ušitih v kolobarju tudi 13 zvezd z 5 konicami. . Ko se je general George Washington nekega dne mudil v delavnici domoljubne Betsy Ross, je bil nad vise presenečen ker je dotič-nica svoje delo tako izborno izvršila. Dne 14. junija 1777 je bila po njenem načrtu sestavljena zastava odobrena v državnem zboru ; vsled tega praznujemo sleherno leto dne 14. junija takozvan: zastavni praznik "Flag Day".
Kasneje se je dodajalo vedno k onemu kolobarju po 1 zvezdo, ko je kaka nova država pristopila v našo Unijo. Danes šteje ameriška zastava že 48 zvezd.
Bela barva naše zastave nam predstavlja čistost in poštenost: rudeča, hrabrost in ifeustrašenost, višnjeva pravico; zvezde pa upanje. — Živela naša zvezdnata zastava !
Zgodovina zvezdnate zastave.
Leta in leta nazaj, ko je bila naša, sedaj mogočna Unija še mlada in v razvoju, so imele tedanje njene kolonijalne države raznolične zastave. Pred znano revolucijonarno vojno, ko so bile te dflžavc še udane Angliji, so rabile v obče rndečo zastavo Velike Britanije, ali Anglije. To zastavo so tedaj nazivali "Union" zastavo; pri vrhu je ta zastava nosila rdeči križ sv. »Jurija, zaščitnika Anglije ali pa beli križ sv. Andreja, patrona Škotske. To skupaj je značilo unijo angleškega in škotskega naroda.
Par let pred proglašenjem neodvisnosti je prišla v rabo takozvana tauntonska ameriška zastava, katero so naredili prebivalci mesta Taunton v Mas., lata je bila povsem podobna "Union" zastavi, samo da je imela v rdečem pasu bel napis: "Svoboda in U-nija."
Tej zastavi je sledila 'Concord' zastava, katere so sestavili prebivalci mesta Concord, Mass. Ta zastava je imela latinski napis, nanašajoč se na osvobojenje: Vince Aut Morire", — "zmagati, ali umreti."
Po drugi revolucijonarni bitki pri Bunker Hill, dne 17. ^junija 1775 so uvedbe tedanje kolonij-ske države "Bunker Hill" zastavo, zatem pa zastavo s sliko smrekovega drevesa. Tedaj je bilo v iztočnih >few England kolonijah nmogo smrekovega, lesa; vsled tega se je rabilo smrečno sliko na tedanji ameriški zastavi. Pod sliko tega drevesa je bil na .pis: An Appeal to HeavČn: "A-pel do nebes".
Tej zastavi je sledila Markoje-va zastava,, narejena iz rumene svile. Ta zastava je imela prva *pri vrhu 13 pasov, ki so značili 13 tedanjih kolonijainih prvotnih držav. Napis na tej zastavi je bil Sledeči: "For These We Strive". — "Za to se borimo." To zastavo
TORPEDO — AMERIŠKA IZNAJDBA.
- * np
Kadarkoli spusti kak nemfiki podmorski čoln kak torpedo namenoma uničiti kako angleško ladjo, se mora pri tem povdarjati, da se rabi pri tem o-rožje angleške iznajdbe. Za moderno lokomotivo, ali parnim strojem, katerega je izumil tudi Anglež, je postal torpedo osoibito v sedanji vojni najbolj važnega pomena. Izumitelj tor»j>eda je bil angleški inženir Whitehead; izdelal, ali dovršil ga je 1. 1877.
Prvi Whiteheadov torpedo je vseboval 26 funtov razstreljivne-ga bom'baza; ž njim se jfc lahko naravnost zadelo cilj z brzino 18 morskih vozlov. Današnji, ali moderni 21 palčni Whiteheadov torpedo pa vsebujejo 330 funtov strelnih snovi; ž njint se lahko zadene predmet v okrožju 6 milj z naglico 30 morskih vozlov. V o-krožju 4 milj se lahko njegovo brzino za tretjino poveča.
Razsterelivna snov se nahaja v glavi torpeda ter ista sestoji navadno iz posebne vrste bombaže-vine; Nemci rabijo namesto nje neko kemično snov, trinitrotoluene imenovana. Izstrelek, ali eksplozijo torpeda povzroča posebni jekleni drog, ali palica, ki se nahaja le za par palcev pred glavo torpeda. Kadar pride ta palica v dotiko s kako odporno stvarjo, n. pr. s stranico kake ladje, tedaj zadene sama od sebe razstrelilo snov, kar povzroči detonacijo. Ogrodje torpeda sestoji iz gonilnega in vodilnega stroja. Majhen strojček deluje s pomočjo pritiska stisnenega zraka; tako-zvani "giroskop" drži torpedo v pravi smeri; posebna "bouja" ali prazna votlinska kotlina pa drži torpedo v vodi, da se ne pogrezne.
Od 1.1877. do 1898., ko je izbruhnila španska ameriška vojna, se je torpedo rabilo samo v 12 slučajih; 1. 1904, v rusko - japonski vojni je postala raba torpeda že bolj navadna. V tej vojni je igralo to novo vojno orožje zelo važno vlogo. Kombinacijo ali sestavo torpeda s podmorskimi čolni so pa šele v sedanji svetovni vojni izumili Nemci. Kako ulogo igra ta strahovita nemška iznajdba dandanes, nam ni treba na tem mestu še posebej povdarjati.

Ustanovljena v Jolietu, 111., dn« 2. aprila 1894. Inkorporiranm v Joliotv, driavi Illinois, dn« 12. januarja, 1898. GLAVNI URAD: JOLIET, ILL. Telefon 1048
Od ^ustanovitvi do 1. junija 1917 skupna izplačana podpora
$1,252,969,7»
GLAVNI URADNIKI:	*
• Predsednik: Paul Sclmeller, 6202 St Clair Ave., Cleveland, Ohio.
I.	Podpredsednik: Joseph Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111.
II.	Podpredsednik: Anton Grdina, 6127 St Clair Ave., Cleveland, Ohio. € lavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111.
Pomožni tajnik: Josip Hems, 2327 Putnam Ave., Brooklyn, N. Y. • Glavni blagajnik: John Grahek, 1012 Broadway, Joliet, 111. * Duhovni vodja: Rev. Jak. Černe, 820 New Jersey Ave., Sheboygan, Wis. Pooblaičenee: Martin Muhič, box 537, Forest City, Pa. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, 111.
NADZORNIKI:, Josip Dunda, 704 Raynor Ave., Joliet, 111.	'
Geo. Thomas, 904 East B St., Pueblo, Colo. John Povsha, 311 — 3. Ave., Hibbing, Minn. Frank Petkovsek, 720 Market St., Waukegan, 111. Frank Frsnetf, 318 South Pierce St., Milwaukee, Wis.
POROTNI ODBOR: Mihael Kraker, 614 E. 3. St., Anaconda, Bfont	*
Geo. Flajnik, 3329 Penn. Ave., Pittsburgh, Pa. Anton Gregorich, 2112 W. 23. St., Chicago, 111.
PRAVNI ODBOR:
Joseph Rum, 6619 Bonna Ave., N. E., Cleveland, Ohio. Frank Svete, 38 — 10th St., North Chicago, 111. Frank Plem^, Rock Springs, Wyo.
UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1951 W. 22nd Place, Chicago, 111.'
Telefon: Canal 2487.
__ Minn., Ž2383 Berkič Mati
«p*. 14. jun. 1917. dr. Št. 53 čl(ic). K dr. sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., 22384 Težak Martin '16, 1000. — 22385 Papež Ivan 16, 1000. spr. 3. jun. 1917. dr. žt. 347,61(ic).
K dr. sv. Alojzija 42, Steelton, Pa., 223 86 Rastovac Ivan 38, 1000. spr. 22. jun. 1917. dr. št. 131 čl(ic).
K dr. sv. Jožefa 43, Anaconda, Mont., 22387 Blatnik Ivan 40, 1000. spr. 191. jun. 1917 dr. St. 140 čl(ie).
• K dr.'Vit. sv. Flori j ana 44, So. Chicago, 111., 22388 Pcrko Ivan 35, 1000. spr. 3. jun. 1917. dr. St. 249 Sl(ic),
K dr. sv. Frančiška Seraf. 46, New York, N. Y., 22389 Pere Franc 22, 500. — 22390 Pogačnik Ivan 31, 1000. spr. 9. jun. 1917. dr. St. 62 čl(ic). "	v
K dr. sv. Alojzija 47, Chicago, 111., 22391 Lotrič Andrej 16, 1000. spr. 10. jun. 1917. dr. št. 98 cl(ic).
K dr. sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 22392 Novak Mihael 23, 1000. spr. 10. jun. 1917. dr. št. 206 čl(ic).
K dr. sv. Jurija 64, Etna, Pa., 22393 Tomič Ivan 25, 250. spr. 19. jun. 1917. dr. št. 108 čl(ic).
K dr. sv. Ant. Pad. 87, Joliet, 111., 22394 Ramuta "Rudolf 16, 1000. — 22395 Stermec Josip 23, 1000. spr. 10. jun. 1917. dr. st. 128 čl(ic).
K dr. sv. Petra in Pavla 89, Etna, Pa., 22396 G&jdek Ivan 25, 1000. spr. 2. jun. 1917. dr. st. 157 čl(ic).
K dr. sv. Petra in Pavla 91, Rankin, Pa., 22397 Stambul Ivan 24, 1000. spr. 10. jun. 1917. dr. št. 124 čl(ic).
K dr. sv. Cirila in Metoda 101, Lorain, Ohio, 22398 Kostelec Nikolaj 28, 1000. spr. 3. jun. 1917. dr. št. 57 čl(ic).
K dr. sv. Družine 109, Aliquippa, Pa., 22399 Gerard Mihael 27, 500. spr. 2. jun. 1917. dr. št. 46 čl(ic).
1000. - 16398 Erker Jurij 34, 1000. — 17078 Butina Ludvik 18, 500. — 8745 Lakner Ivan 27, 500. — 2134& Kovačič Marka 45, 500. 23. jun. 1917. dr. št. 140.' čl(ic).	*
Od dr. sv. Jožefa 58, Irwin, Pa., 15863 Zajec Franc 23. 1060. 25. jun. 1917. dr. št. 72 čl(ic).
Od dr. sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 449 Čampa Valentin 26, 1000. ^ 18008 Stanešic Franc 26, 1000. 10. jun. 1917. dr. št. 227 Čl(ic).
Od dr. Vit. sv. Mihaela 61, Youngstown, Ohio, 13990 Babic Peter 40, 1000. — 20450 Rogan Mifcael 31, 1000. — 19308 Zeravica Ivan 22, 1000 — 20588 Gradiski Slavko 18, 1000. — 10996 Božičevič Jurij 18, 1000. 20. jun. 1917. dr. št. 127 čl(ic).
Od dr. sv. Jožefa 69, Ot. Falls, Mont., 15842 Lušin Franc 24, 1000. 23. jun. 1917 dr. št. 22 čl(ic).
Od dr. sv. Nikolaj 67, Steelton, Pa., 15398 Kerstkic Jakob 21, 1000. 21. jun. 1917 dr. št. 48 čl(ic).
\ Od dr. sv. Srca Jezusovega 70, St. Louis, Mo., 6664 Petrič Matija 21, 500. 28. jun. 1917. dr. št. 114 cl(ic).
Od dr. sv. Ant. Pad. 71, Crab Tree, Pa., 16771 Avguštin Ka-rol 27, 1000. 18. jun. 1917. dr. št. 18 čl(ic).
Od dr. Vit. sv. Martina 75, La Salle, 111., 18584 Ermenc Ivan 29, 500. 25. jun. 1917. dr. št. 73 čl(ic).
Od dr. Mar. Vnebo vzete 77, Forest City, Pa., 13862 Simeič T van 18, 1000 — 15729 Grum Ciril 18, 1000. — 19509 Cerar Jernej 25, 1000. — 12123 Krizmovčič 29, 1000. 19. jun. 197. dr. št. 210 čl(ie).
Od dr. Mr,rije Pomagaj 79, Waukegan, 111., 21830 Dobnikar Ivan 21, 1000. — 11606 Čuk Martin 19, 1000. — Bizjak Leopold 28, 1000. 17. jun. 1917. dr. št. 104 čl(ic).
Od dr. sv. Ant. Pad. 87, Joliet, 111., 22143 Male France 24, 500.
K dr. sv. Družine 151, Ind'polis. Ind., 22401 Golobič Joyip 21, 500. spr. 10. jun. 1917. dr. št. 32 čl(ic).
K dr. sv. Mihaelax163, Pittsburg, Pa., 22402 Kišič Andrej 21, 1000. — 22403 Kešič Janko 22, 1000. — 22404 Fabac Nikolaj 24, 1000. _ 22405 Srebečič Ljubomir 33, 1000. — 22406 Vraneševič Peter 37, 1000. spr. 10. jun. 1917. dr. st. 42 čl(ic).
„	. ,	. aM . _ . . 4 . .... ,	K dr. Mar. sv. Rož. Venca 13i, Aurora, Minn., 22407 Pavelič
Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo na	.	,
glavnega ujnika -TOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111., dopise, Mile 36, 1000. spr. 25. jun. 1917. dr. st. 133 cl(ic).
društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na: "GLASILO	PRISTOPILE ČLANICE.
K. S. K. JEDNOTE", 1951 W. 22nd PI., Chicago, 111. ,__j K ^ ^	? ^^ ^ ^ ^ ^^ ^ J(m
spr. 17. jun. 1917. dr. št. 500. čl(ic).
K dr. sv. Jan. Krstn. 13. Biwabik, Minn., 8224 Špeliar Ana 24, 1000. — 8225 Tahija Amalija 28, 1000. — 8»26 Mihelčič Pappa 29, 1000. spr. 3. jun. 1917. dr. št. 53 čl(ic).
K dr. svj Roka 15, Allegheny, Pa., 8227 Sunic Johana 27, 1000. spr. 17. jun. 1917. dr. št. 174 čl(ic).
Uradno se naznanja, da se prične prihodnje glavno zborovanje K. S. K. Jednote v ponedeljek, dne 20. namesto 15. avgusta.
17. jun. 1917. dr. št. 128 čl(ic).	v
Od dr. sv. Petra in Pavla 89, Etna, Pa., 19081 Neralič Touiaž K dr. sv. Cirila in Metoda 135, Gilbert, Minn., 22400 Mubi An- i 29, 1000. — 19187 Neralič Valentin 25, 1000. 2. jun. 1917. dr. Št. ton 35, 500. spr. 9. jun. 1917. dr. št. 94 čl(ic).	! 157 čl(ic).
Od dr. sv. Alojzija 95, Broughton, Pa., 16127 Rebernik Mihael 30, 500. 19. jun. 1917. dr. št. 75 čl(ic).
Od dr. sv. Jožefa 103, Milwaukee, Wis., 17486 Sušteršič Alojzij
17,	500. — 5079 Demšar Matija 18, 1000. — 10176 Oblak Jakob 23, 1000. 20. jun. 1917. dr. št. 100 čl(ic).
Od dr. sv. Jožefa 110, Barberton, Ohio, 21312 Ribernak Franc 33, 500. 20 jun. 1917. dr. št. 62 čl(ic).
Od dr. sv. Jožefa 112, Ely, Minn., 14091 Jerič Ignac 27, 1000.
18.	jun. 1917. dr. št. 90 čl(ic). Od dr. sv. Martina 126, Mineral, Kan., 20103 Sedcj Anton 33,
, 1000. 24. jun. 1917. dr. št. 28 čl(ic).
Od dr. Mar. sv. Rož. Venca 131, Aurora, Minn., 16614 Grahek Josip 30, 1000. 21159 Topolka Mihael 31, 1000. 27. jun. 1917. št. 1133 čl(ic).
Od dr. sv. Roka 132, Frontenac, Kan., 20935 Čekada Franc 35, 500. 17298 Katzman Ivan 22, 500. 10. jun. 1917. dr. št. 73 čl(ic).
Od dr. sv. Cirila in Metoda 144, Sheboygan, Wis., 19131 Glažar
Premembo časa je brat glavni predsednik g. Paul Schneller spr 22. jun. 1917. dr. št. 131 čl(ic). določil vsfed prošnje brata Martina Shukle, zastopnika dr. sv. Cirila K dr yit sv Florijana 44, So. Chicago, ,111., in Metoda štec. 59, v Eveleth, Minn, in na željo članstva omenjene- l32f 1000. spr. 3. jun. 1917. dr. št. 249 čl(ic).
<ra društva.	-	_	K dr. sv. Alojzija 52, Ind'polis, Ind., 8230 Rutar Marija 31, 500.
<	n XI n	li„ln,.ti> ca nvnei .lil trk nnl*iunllt VIWIKltPVU 111 *iP	o •	i v. -(. VI/. \
K dr. sv. Alojzija 42, Steelton, Pa., 8228 Rastovac Eva 29, 500.	oc rn_ OQ .	-
™	j yA vw_._\	i Franc 26, 500. 23. jun. 1917. dr. st. 122. cl(ic).
«990 v *	Od dr. sv. Štefana 159, Delagua, Colo., 21190 Dolščak Anton
HX» 1 erko Ana| 39 m ^ jUu 191? dr ^ 1Q ^1(ic)
C>njeno članstvo Jednote se prosi, da to poročilo vposteva in se Sp,. g jun 1917 (jr gt 79
SUSIPENDOVANE ČLANICE.
Od dr. sv. Družine 5, La Salle, 111., 6100 Spelit- Ana, 27, 500.
po njem ravna.
Za glavni urad K. S. K. Jednote,
Joliet, 111., 29. junija 1917.
JOS. ZALAR gl. tajnik.
IMENA DO SEDAJ NAZNANJENIH DELEGATOV ZA XIU.
* K dr. Mar. Pomagaj 78, Chkago, 111., 8231 Zlatoper Jožefa 18, i25. jun. 1917. dr. št. 146 či(ic). 1000. spr. 17. jun. 1917. dr. šf. 206 članic.	Od dr. Mar. Pomagaj 17, Jenny, Lind., Ark., 1970 Novosel I-
K dr. Mar. Sed. Žalosti 81, Pittsburg, Pa., 8232 Miroslavič Ka-Ivana 45, 500. 25. jun. 1917. dr. št. 13. čl(ic). rolina 21* 1000. — 8233 Chop Terezija24, 1000. — 8234 Stukič Ana 'Od dr. sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., 5710 Kostelič Angela 20. 36, 1000. spr. 24. jun. 1917. dr. št. 156 članic.	500. — 5398 Kulchar Elizabeta 31, 1000. 18. jun. 1917. dr. št.
K dr.' sv. Petra 111 Pavla 91, Rankin, Pa., 8235 Radičič Katarina Od dr. sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minil., 224 llegler Ma-38, 1000. spr. 10. jun. 1917. dr. št. 124 čl(ic).	rija 38, 500. — 299 Čampa Helena 28, 500. 10. jun. 1917. dr. št.
KONVENOIJO K. S. K. JEDNOTE.	K dr. s\\ Ane 105, New York, N. Y., 8236 Supančič Katarina 227 čl(ic).
Dr. sv. Štefana 1, Chicago, 111.: Frank Banich, Frank Mravlja, Josip 28. 500. spr. 26. jun. 1917. dr. št. 76 članic.	j Od dr Vit. sv. Mihaela 61, Youngstowu, Ohio, 4080 Babič Ana
Gregorich, John Zvezich ..................:............ 4 K dr sv. Srce Marije lil, Barberton, Ohio, 8237 Zgajinar He- 36, 1000. 20. jun. 1917. dr. št. 127 čl(ic).
Dr. sv. Jožeta 2, Joliet, 111.: John A. Težak, George Stonich, Frank , ienat 20, 500. spr. 10. jun. 1917. dr. št. 40. članic.	' | Od dr. sv. Jožefa 69, Gt. Falls, Mont., 4416 Lušin Marija 21,
Hočevar, Anton Golobic, Anton Fritz.........\........ 5 K ,|r sv Veronike 115, Kansas City, Kan., 8238 Fugina Mari-11000. 23. jun. 1917. dr. št. 22 čl(ic).
I>i\"Vit. sv. Jurija 3, Joliet, 111: Anton Nemanieh st., John Pezdirc' 2 ja 04, 1000. spr. 11. jun. 1917. dr. št. 94' članic.	! Od dr. Vit. sv. Martina 75, La Salle, 111.,'7930 Ermenc Pavlina
Dr. sv. Cir. in Metoda 4. Tower, Minn: Geonge Nenianich ...... 1! K <],. sv# Ane ^ Waukegan, 111., 8239 Čot Marija 23, 1000. 27, 500. 25. jun. 1917. dr^št. 73 čl(ic).
Dr. sv. Drnžiue 5, La Salle, 111.: Josip Gende................. 1'04. jun. 1917. dr. št. 88 članic.	Od dr. Mar. Vnebovzete 77, Forest City, Pa., 5945 Cerar Jožefa
Dr. sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo.: Math. Novak, Peter Čulig, Math Jer- K dl. sV Ane 134 illci'polis, Ind., 8240 Turk Marija 29, 500. j 25, 1000. 19. jun. 1917. dr. št. 210 čl(ic).
man, John Genn in Frank Boje ......................... 5 j spr. 10. jun. 1917. dr. št. 39 članic.	Od dr. Marije Pomagaj 78, Chicago, 111., 5975 Zefrau Ka rolina
K dr. sv. Cirila in Metoda 135, Gilbert, Minn., 8241 Paik Jo-j 17, 1000. 20. jun. 1917. dr. št. 206 članic. f:efa 29, 1000. spr. 9. jun. 1917. dr. št. 94 čl(ic).	*	• Od dr. Marije Pomagaj 79, Waukegan, III., 4948 Čuk Katarina
K dr. sv. Ane 150, Cleveland, Ohio, 8242 Rodič Rozalija 20,121, 500. 17. jun. 1917. dr. št. 104 čl(ic). r>00. — 8243 Šraj Frančiška 38, 500. spr. 14. jun. 1917. dr. št. 46 Od dr. Mar., Sed. Žalosti 81, Pittaburg, Pa., 5994 Jesih Barba-
Dr. sv. Roka 15, Alfegheny, Pa.: Math. Klarich ................ 1
Dr. sv. Jan. Krstnika 20, Ironwood, M'ich.: Mihael Maurin *...... 1
Dr. sv. Vida 25, Cleveland, O.: Jernej Knaus, Joihii Žulič, Dr. J. M.
Seliskar, Anton Sterniša ...........................^ 4
Dr. sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111.: Josip Legan, Martin Težak, John likali, Mihael Wardjan.............................. 4
članic.
K dr. Mar. Čist. Spoč. 160, Kansas City, Kan. 8245 Toplikar Jo-
Dr. sv. Petra Calumet, Mich.: Paul K. Madwnich, Mihael 2cfa 25, 1000. spr. 3. jun. 1917. dr. št. 23 članic.
Majerle
Dr. sv. Petra in Pavla 38, Kansas City, Kans.: John Bižal
ra 24, 500. 25. jun. 1917. dr. št. 156 članic.
Od dr. sv. Alojzija 95, Broughton, Pa., 2886 Rebernik Pavlina 2-1, 500. 19. jun. 1917. dr. št. 75 čl(ic). K dr. Marije Magdalene 162, Cleveland, Ohio, 8246 Fabjan Ma-i Od dr. sv. Jožefa 103, Milwaukee, Wis., 3333 Oblak Ivana, 19, rija 16. 1000. — 8247 Gornik Angela 18, 1000. — 8248 Gornik Ma-ilOOO.20. jun. 1917. dr. št. 100 čl(ic)
Dr. sv. Barbare 40, Hibbing Minn.: Jakob Gerzin, Marko Marolt. . 1 rija 21, H)00. — 8249 Grdina Jožefa 22, 1000. — 8250 Samič Ivam Od dr. sv. Jožefa 112, Ely, Minn., 2888 Jerič Franca 19, 1000.
Dr. sv. Jožeia 41, Pittsburgh, P^.: Ignac Podvasuik ..
Dr. sv. Jožefa 57, Brooklyn, N. V.: Anton Burgar, Rev Kazimir
Zakrajšek......................................... 2
Dr. sv. Cirila m Metoda 59„ Eveleth, Minn.:. Martin Shukle, Ivan
Primožič........................................... • • • 2
Dr. Vit. sv. Mihaela 61, Youngstown, Ohio: John Jerman....... 1
Dr. sv. Barbare 74, Springfteld, 111.: Josip Zupančič ............ 1
Dr. Marije Pomagaj 78, Chicago 111.: Ivan Zupan, Leon Mladič .. 2 Dr. sv. Srca Marije 86, Rocksprings, Wyo.: Rev Anton Shiffrer. . 1 Dr. sv. Antona P^d. 87, Joliet, 111.: Anton Kočevar, Jožef Horvat. .2
Dr. sv. Alojzija 95, Broughton, Pa.: Jakcib Brulc .............. 1
Dr. sv. Jožeta 103, Milwaukee, Wis.: Peter Fortun ............ 1
Dr. sv. Jože.a 112, Ely, Minn.: Štefan Banovec ................ 1
Dr. Mar. Rož. Venca 131, Aurora, Minn.: Fr. Miklič, John Roblek 2
Dr. sv. Cir. in Met. 135, Gilbert, Minn: Leo" Kukar.............? 1
Dr. sv. Družine 136, Willard, Wis.: Josip Pekolj .............. 1
Dr. sv. Janeza Krstnika 143, Joliet, 111.: Rev .John Plevnik...... 1
Dr. sv. Cir. in Met. 144, Sheboygan, Wis.: Frank Kovačič........ 1
Dr. sv. Jožefa 146, Cleveland" Ohio: Josip Lekan ; ............ 1
Dr. sv. Jožefa 148, Bridgeport, Conn. Rev. M. J. Golob----..... 1
Dr. Marije Majnika 154, Peoria, 111.: Josip Kuhel .............. 1
Dr. sv. Ane 156, Chisholm, Mi-nn.: Jakob Petrič .'............... 1
Dr. Marije Pomagaj 164, Eveleth, Minn.: Rev Anton Leskwec .. 1 Dr. sv. Jan. Krstnika, Biwabik, Minn.: Math. R. Tofcetz........ 1
26, 1000. — 8251 Udovič Rozalija 29, 500. — 8252 Perič Ana 30, i 18. jun. 1917. dr. št. 90 čl<ie).
Bobnič Marija 45. Od dr. sv. Martina 126, Mineral, Kan., 7497 Sedej Franca 29,
1000. 24. jun. 1917. dr. št. 28 čl(ic).
Debevc Franči- Od dr. sv. Jožefa 146, Cleveland, Ohio., 2913 Milile Katarina 2"»,
500. 17 jun. 1917. dr. št. 97 el(ic).
cmoniiwnftWiin »»n	Od dr. sv. Ane 156, Chisholm, Minil., 7953 Vinter Marija 27,
SUSPENDOVANI ČLANI.	lfl00i 15. jun. 19n. dr. št. 66 članic.
Od dr. sv. Štefana 1, Chicago, 111., 19653 Kovačič. Josip, 18, .>00. — 20668 Dragaš Ivan 20. 500. — 21047 Gjura Ivan 31, 500, 25. jun.	SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI.
1917^dr št. 302 cl(ic)	,	R dr sv Frančiska SaL 29f Joliet, III;, 21997 Kesele Matija 25,
9174? M SVnJoZefai:2' ^ Vodili	' 1000. 30. maj. 1917. dr. št. 347 čl(ic).
S k "CC 0Tr.17'	K dr. Marije Device 33, Pittsburg, Pa., 9528 Spiši« Nikolaj 29,
10866 Krasovec Josip 20. 1000. 21. jun. 191i. dr. st. 416 el(ic). _(K) or) . n 191- dr št 169 č,(i(,)
Od dr. Vit. sv. Jurija 3, Joliet, 111., 16499 Bukovec Nikolaj 16, ' " dr §v Pav,a llg; Liule Falls> X. Y., 21314 Kunstelj Ivan 25,
D* swlaj naznanjenih dcleg*tov ........................ 66
Opomba: Društva, ki še niso naznanila delegatov za prihodnjo konvencijo, se prosijo, da to kakor hitro mogoče storijo.
JOS. ZALAR
Joliet, 111., 29. junija 1917.	/	gl. tajnik.
PRISTOPILI ČLANI.
K dr. sv. Štefana 1, Chicago, 111., 22378 Duller Franc lf>, 500.— 22379 Zaman Franc 39, 500. spr. 2. jun. 1917. dr. št. 302 čl.{ie).
K dr. sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn., 22380 Tanko Ivan 16, 1000. spr. 16.. jun. 1917. dr. št. 99 cl.(ie).
K dr. sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 22381 Čorak Nikolj 25, 1000. j-pr. 17. jun. 1917. dr. št. 500 čl(ic).
K dr. sv . Cirila in Metoda 8, Joliet, 111., 22382 Babič Ivan 16. lOJOO. spr. 17. jun. 1917. dr. št. 123 čl(ic).
1000. 25. jun. 1917. dr. št. 167 čl(ic)
Od dr. sv. Družine 5, La Salle, III., 12809 Zahrastnik Anton 21. j 1000. — 22038 Klemenčič Ivan 17, 500. — 6506 Spelič Alojzij 17, 1000. — 22043 Gasparič Josip 31, 1000. 24. jun. 1917. dr. št. 146 j
čl(ic).
Od dr. sv. Cirila in Metoda 8, Joliet, lil., 18331 Spelič Josip 16,j 1000. 25. jun. 1917. dr. št. 123 čl(ic).
Od dr IOOO: — 13562
1000. 20. jun. 1917. dr. št. 318 čl(ic).
Od dr. sv. Roka 15, Allegheny, Pa., 22232 Obranovič Martin 30, 1000. 20. jun. 1917. dr. št. 173 čl(ie).
Od dr. sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., 21334 Borovac Josip 36, 1000, 25. jun. 1917. dr. št. 147 čl(ic).
Od dr. sv. Jožefa 21, Federal, Pa., 20367 Canžel Josip 30, 1000.
1000. 17. jun. 1917. dr. št. 33 čl(ic).
K dr. sv. Jeronima 153, Canonsburg, Pa,. 21315 Korošec Josip 18, 500. 25. jun. 1917. dr. št. 35 čl(ic).
PRESTOPILI ČLANI. Od dr. sv. Jožefa 2, Joliet, III., k dr. sv. Treh -Kraljev 98, Rockdale, III., 2590 Škrabec Ignac 19, 1000. 3. jun. 1917. 1 dr. st. 420
r. sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., 19686 Lešnikar Anton 2«,	" ^ f	Forest Citv
13562 Korošec Franc 23, 1000. - 10930 Puntar Anton 18,! 0d	«0^7" :;, Antl^
inn 1017	Q1Q	veland, Ohio, 8305 Zaplata Anton 2/,
, Pa., k dr. sv. Vida 25, <>-1000. 2. jun. 1917. 1 dr. št.
266 čl(ic), 2 dr. št. 534 čl(ic).
Od dr. sv. Srca Jezusovega 70, St. Louis, Mo., k dr. Vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., 20421 Šimc Franc 18, 500. 3. jun. 1917, 1 df. št. 115 čl(ic), 2 dr. št. 248 čl(ic). %
Od dr. sv. Petra in Pavla 89, Etna, Pa., k dr. Sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 20599 Maričič Pavel 33, 1000. 2. jun. 1917. 1 dr. št.
22. jun. 1917. dr. št. 77 čl(ic).	0 st 534 čkio)
500 20dr-1;-,7A,ri;	20726 Simc,,c Jodp 2 ■ ™ t*^ t™ faw m sh.^. wis., K ,„,
Pa.( ^ v^.« ^^	^ z*™ fa,ija 24, loo°-M-
ry «, 500. - 21897 Moravče Peler 25, 1000. 27. Ju,, J917. d,	d, št. A„«. P.d.
nii m i. ■ n , n T	. „ Ar; h 91^18 Mr 72, Ely, Minn., 21920 Stembol Ivan 26, 1000. 10. jun. 1917. 1 dr.
Od dr. sv. Petra m Pavla al, Ironmountain, Mich., 21348 Ma-,	. 0 ', z. QR Sl/. v
r:.tt« On.«»„ J.Q innn n 1Q17 Ar it fifi »u\»\	i St. 57 cl(ic), 2 dr. st. 96 el(ic).
rat te Onarato 43, 1000. 11, jun. 1917. dr. št. 66 cl(ic).
Od dr. sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 11654 Slabe Franc 24,' Od dr. sv. Vida L'5, Cleveland, Uhio, K ar sv. ^n. r.vang, oo, 1000. - 12615 Mohorčič Peter 19, 1000. 13. jun. 1917. dr. št. 207 Milwaukee, Wi*., 17949 Granc Josip 23, d00. 16. jun. 1917. 1 dr. čl(ic).	4	št. 533 čl(ic), 2 dr. št. 159 čl(ic).
Od dr. sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., 20382 Gornik Martin 19, j 1000. — 18850 Kostelič Anton 28, 500. — 18564 Kulchar Fred. 33,
1000. — 19541 Skala Mihael 27, 1000. 18. jun. 1917. dr. št. 186 čl(ic) Od dr. sv. Jožefa 57, Brooklyn, N. Y.; 7302 Cvitkovič Matija 26, 1000. — 19478 Cvetkovič Matevi 17, 1000. — 17661 Erker Josip 4*,
Od dr. sv. Cirila in Metoda 45, E, Helena, Mont., k dr. sv. Jan. Evang. 65, Milwaukee, Wis., 13289 Hudoklin Josip 19, 1000. 3. jun. 1917. 1 dr. št. 60 čl(ic), 2 dr. št. 159 čl(ic).
Od dr. sv. Petra in Pavla 91, Rankin, Pa., k dr. sv. Družine (Nadaljevanje na 6. strani.)
Habič Martin 17, 500. 22. jun. 1917. 1 2 dr. St. 45 €l(ic). Od dr. Novi Dom 102, Newark, N. J., k dr. sv. Frančiška Se-raf. 46, New York, N. Y., 13587 Intihar Ivan 33, 1000. — 20696
Skrebe Emil 21, 500. 9. jun. 1917, 1 dr. št.--2 dr. «t. 62 el(ic).
Od dr. sv. Jan. Krstn. 13, Biwabik, Minn., k dr. Mar. sv. Rož. Venca 131, Aurora, Mirni., 15816 Šile Josip 36, 1000. 25. Jun. 1917. 1 dr. St. 51 el(ic), 2 dr. št. 133, čl(ic).
PRESTOPILE ČLANICE.
Od dr. sv. Srca Marije 111, Barberton, Ohio, k dr. sv. Jeronima 153, Canonsburg, Pa., 7972 Verkovec Frančiška 19, 500. 3. jun. 1917. 1 dr. št 40 članic, 2 dr. št. 36 Sl(ic).
Od dr. sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., k dr. Marije Pomagaj, 164, Eveleth, Minn., 1904 Anaelc Marija 23. 500. 17. jun. 1917. 1 dr. št. 231 čl(ic), 2 dr. št; 24 članic.
Od dr. Mar. Pomagaj 78, Chicago, 111., k dr. Mar. Magdalena 162, Cleveland, Ohio, 6203 Kastelic Rozalija 22, 1000. 19. jun.* 1917. 1. dr. St. 205 članic, 2 dr. št. 98 članic. -
Od dr. Novi Dom 102, Newark, N. J., k dr. sv. Frančiška Seraf. 46. New York, N. Y., 3921 Intihar Ivana 34, 1000. 9. jun. 1917. 2 dr. št. 62 čl(ic).
Od dr. sv. Ane 105, Ne York, N. Y., k dr. sv. Frančiška Seraf. 46, New York, N. Y., 5129 Pirnat Pavlina 28, 500, 11. jun. 1917. 1 dr. št. 79 članic, 2 dr. št. 62 čl(ic).
Od dr. sv. Jan. Krstn. 13, Biwabik, Minn., k dr. Mar. sv. Rož. Venca 131, Aurora, Mfnn., 4411 Šile Marija 38, 1000. 25. jun. 1917. 1 dr. št. 51 čl(ic), 2. dr. št. 133 el(ic).
Od dr. sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., k dr. Mar. sv. Rož. Venca 131, Aurora, Minn., 2581 Virant Rozi 21, 1000. 25. jun. 1917. 1 ar. št. 146 čl(ie), 2 dr. št. 133 čl(ic).
IZLOČENI ČLANI. Od dr. sv. Alojzija 95,'Broughton, Pa., 18404 Lešnak Peter 27, 1000. — 18352 Jelenčič Matija 31, 1000. 19. jun. 1917. dr. št. 75 čl(ic).
Od dr. sv. Jožefa 103, Milwaukee, Wis., 17342 Kobe Franc 19, 1000. 20. jun. 1917. dr. št. 100 čl(ic).
Od dr. sv. Valentina 145, Beaver Falls, Pa., 18886 Zvonar Josip 10, 1000. — 21017 Zvonar Anton 19, 1000. — 17780 Zvonar Franc 23. 1000. — 19104 Pavlakovič Franc 33, 1000. — 18674 Petričič Anton 38, 1000. 17. jun. 1917. dr. št. 35 čl(ic).
ODSTOPILI ČLANI. Od dr. sv. Cirila in Metoda 45, East Helena, Mont., 18268 Lak-
"Zdaj poslušajte!'' me opozori nadporočnik.
Rezek ivHg v oiračju.
"Šrapnel. Zdaj je padel. Še nekaj sekund in natančno s ebo slišalo, kako bo eksplodiral."
Poslušam.
"Res, zdajle je eksplodiral kaj ne!"
"Da."
"Bogve, koliko mladih življenj je raztrgal, koliko pohabil! Ali ste bili že v ognju?"
"Bil. V Galiciji m pri Tolminu. Bil sem ranjen. Tri mesece sem imel dopusta, še zdaj mi teče. Pa sejn se vrnil že čez dva. Nisem še popolnoma zdrav, a nekaj vendarle lahko pomagam. Zdaj imi&m provijanturo v oskrbi. Pa lahko, da kmalu spet odidem v boj. — Ste slišali zdajf "Drrrrrrrrrr."
Strojne puške. Nekaj izborne-ga. In taiko lahko premesti j i ve* V odseku pri Bovcu, in Tohninu ni sem vedel, kaj bi bolj občudoval: ali te vražje "raglje", ali nepre-kosljive konjičke, ki so jih prenašali po strminah. Ti bosanski konji so kakor ustvarjeni za ta gorovja. Tako spretni, previdni in drzni! In ponoči! Z nogo tiplje naprej, če sme varno stopiti. Na eni nogi se obdrži, da preskoči globel, prepad. Le malenkosten zdrslaj, za palec prekratek skok in oba zdrčita v gl»bot4no za vedno."
"Drrrrrrrrr ..."
"To je pri Podgori. Tam strašni boji že vse te dni."
i Nobeden ni ušel našifti rokam nepoškodovan. S krvjo'oš-k ropi je ni, »krečih se oči smo se vračali zmagoslavno v postojanke. Tam so nas od samega veselja objemali in poljubljali.'Mene so pripeljali pod pazduho, ranjenega na roki. Curkoma je lila kri iz rane. Pa takrat nisem nič čutil, šele po-]zneje.
Vidite, gospodična, tak je človek v boju. Če pa vidim takole mladega, lepega fanta mrtvega, se mi od boli stisne srce. To so ekstremi človeške duše."
Naprej in naprej je trajalo bobnenje in postajalo vedno močneje. Tresla se je zemlja pod mojimi nogami, tresel se je zrak nad mano. Žarometi so stikali po zemlji in plesali po nebu. Svetlobne rakete so švignile tuintam v zrak in se lepo razpočile. Žvižganje, bobnenje, bučanje, grmenje, pokanje, tresk in. ropot.
Zadivljena sem opazovala vse te veličastne pojave vojske. Naučila sem se hitro spoznati kaliber in ločiti pok.
"Dobre živce imate, gospodična" je dejal nadporočnik. "Občudujem vas. Pri ženskah kaj takega ni navada."
Smejala sem se. Saj ni treba, da je cel svet nervozen.
"Zdaj-Ie pazite dobro!" me zopet opozori.
Med grmenjem topov, žvižganjem granat, drdranjem strojnih i pušk, ropotanjein avtomobilov in So i nešteto drugim ropotom ln šumom je bilo razločno čuti tenak, rezek
zdravnik
leritea
Vrhovni rtravalk K. S. K. J.
900 N. Chicago St. Corner Clay St.,
JOLIET, ILL. Ural mva slov. cerkve.
Urada« ara: 10—11; »—T—I. Chi«ag* *)«*••: Dom flM L.
CENJ. ČLANI IN ČLANICI TER ČITATELJI! Kupujte pri tvrdkah in podpirajte trgovce, U oglata je jo v našem listu!
STALNO IN DOBRO SLUŽBO
dobi Slovcnec izučen, ali izvežban v krojaški stroki, ki iuia skušnjo v glajenju oblek. Dobra plača *a pravega moža; dotičnik, ki hoče stalno delati ima prednost.
Pišite, ali zgladite se pri:
Will County Cleaners and Dyers,
302—304 Walnut St. Kicigewood
Joliet, 111.
(Advertis No. 25—26)
* IXXVVXXWWXVVWNWWXXXX^ VW^XVVX VXVXX AVXj
f
Telefon: Canal 80	j
^xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx^vvxxxxxxxxxxxxxxxi wxxxvxx,
Martin IMemanicti
SLOVENSKA GOSTILNA IN RESTAVRACIJA
i 1900 W. 22nd St, vogal So. Lincoln St, Chicago, 111.
Rojaki Slovenci v.dno dobro došli!
Poslušam. Težki topovi, lahkU P°k» ka>kor bi kdo potega! z nožem
"Vojska je res nekaj velikega.
"Glejte, to so navadne puSk?. Zdaj napadajo in pozdravljajo
ner Ivan 21, 1000. 19. jun. 1917. dr. št. 60 čl(ic).	H^B
Od dr. sv. Petra in Pavla 62, Bradley, 111., 20519 Prijatelj An- granate, šrapneli, strojne puške1 P° železu, to i i 24 50. 14. jun. 1917. dr. št. 29 čJ(ie).	— vsevprek bobni in^poka. Takoj "Pkpkpkpkpk . .
ODSTOPILE ČLANICE.	i\ekako bo menda sod nji dan
Od dr. sv. Srca Marije III, Barberton, Ohio, 5881 Jeve Marija 25, 500. 10. jun. 1917. dr. št. 40 članic.
Od dr. sv. Ane 105, New York, N. Y., 7564 Mrak Jožefa 23, 500. tej veličini t On jo vodi, a je sla!j-— 7560 Kolman Pavlina 28, 500. 26. jun. 1917. dr. št. 77 članic. ši proti njej od mušice - cnodnev-ZVIŠAL ZAVAROVALNINO.	nice. Ali težko .mora biti v bližin-
Pri dr. sv. Ant. Pad. 87, Joliet, 111., 21418 Cankar Ivan 22, zvi. 19. juru 1917. dr. št. 127 čl(ic).
JOSIP ZALAR, 4 gl. tajnik K. S. K. J. popade svojo žrtev, jo vrže v zrak, ----1 zaluča ob tla, jo polije s krvjo
neodoljivega. Kaj je Človek proti ^ * ?alvT\T° ;ie "»J*™*™-
tejse^slisati. Kakor bi smrt brusila svojo koso . . .."
Iti res. Kar zbodlo je pri srcu,
skem "boju^nož 7ia nož. Ne priva-!kadar se je ^edmogoCnlingrine-di se vsak tako lalvko vojnim *ro- N™ neotrudljivim ragljaiijem zovitostim. In ti prizori! Ko smrt zasI,Kal ta re2rkl I*P*P*P*
Vojna idila.
Podnevi je bilo na bojišču mirno. Le naglica, ki se je opažala v gibanju častnikov, vojakov, vozil in živine za fronto, je pričala da se pripravlja za noč bojna nevihta. V neveliki dalji je visel v zraku privezni zrakoplov in natančno se je razločilo vezi, s katerimi je bil pritrjen k zemlji.
Ko se je zmračilo, je postalo vse gibanje nekam skrivnostno. Kakor bi se velikanska zver počasi in previdno in s čim najmanjšim hrupom plazila k svoji žrtvi, da jo preseneti. Po deveti uri ni smel noben civilist zapustiti več svojega stanovanja. V vaai je postalo mirneje, a na fronti se je ravno začela uvertura k ponovnemu delu.
Sredi zafrontnega vrvenja me je slučaj seznanil r. rezervnim nad-poročnikom g. A. K. Bil je tako prijazen, da mi je obljubil pokazati nočni boj. V njegovem spremstvu sem neovirano prosla mimo straž. Peljal me je na malo višino severozahodno od vasi v smeri proti Gorici, odkoder se je lahko dobro opazovalo boj.
Noč je bila jasna in zvezdnata.^ Podnevna vročina se je Izpremeni-la v prijetno toplino. V nekem svetem pričakovanju sem zrla proti Gorici in Podgori, s široko odprtimi očmi, vedno pripravljena, da se pojavi pral menoj nekaj nenavadnega, čudovitega, velikega; bitje vojske.
Gospod nadporočnik je pa mirno in brezbrižno prižigal "Prince-sas" in govoril.«
"Danes sem pa izvedel imenitno delo. Poslal sem 50 steklenic, cel zaboj kraškega teranu v Ljubljano. Tega se že naprej veselimo, kadar pridemo domov. To je krasna kapljica! Moj strežaj je neki gostilničar z Dolenjskega. Kar sline so se mu cedile, ko je pretakal. Cviček in teran! To Je razlika, ha, ha! Teran spravi človeka na vrh Oavna, cviček ga pa šele iztrezne. — Izvolite morda cigareto, gospodična"?
Izvlekel je srebrno z demantki in rubinčki posuto cigaretijero.
'Hvala, ne kadim. Mora biti že kaka prav zelo slavnostna prilika, da takole radi lepšega pomagam. Sicer se pa nocoj obeta ne-_kaj takega, nenavadnega. Mogoče pozneje. — Kajenje je :e razvada. Človek se je v par dneh privadi, a težko odvadi. Zato pa tudi nočem začeti."
"To je istina. Kajenje je razvada, ampak prijetna. Jaz na prhnei
sem rajši lačen, kakor "orez cigarete. Tudi naših vojakov -ničesar bolj ne razveseli. Cigareta je tudi neke vrste teran, ki mami lačne želodce in leči bolne duhove. Damam pa — čeravno amo že davno preko babičinih časov — res ne pristoja kajenje bas bogveka-ko. — Morda pa drago čokolade? Erarivna je, notabene."
Tisti hip je grozovit pok stresel ozračje in zemljo. Pomalem je že poprej pokalo.
"Aha, zdaj se bo začelo, vselej tako proti enajstim. 0e počakava še uro ali dve, pa boste lahko rekli, da ste videli vojsko od blizu. Jaz prihajam pogostoma na noč sem gori in opazujem. Poznam in razločim prav vsak pok. Sliši se i-meni-tno."
Širok svetel pas je planil na nebo in brbal in iskal na desno in levo. Žaromet izpred Podgorc. Razsvetlil je tudi naju. Skočil je tja čez v Furlanijo in skrbno iz-tikal . . . Skril se je in vselej mu je sledil dobro pogojen strel za strelom. In zopet je iskal in iskal... Hipoma ga je presekal drug svetloben pas od nasprotne strani. I-talijanski reflektor iz Furlanije. Tudi ta je prišel do naju. In križali so se streli, da se zrak ni mogel odpočiti od grmenja.
Od Gorice sem se je prikazala v noči svetla pika. Bliže in bliže je prihajala. Avto. Ranjenci. Štab. Druga luč. Opazila sem jo takoj, ko je zapustila Gorico. Vedno več luči se je premikalo in brzelo proti nama. Vso noč so skoro tiho d»*-čali po cesti pod natna avtomobili, se vračali in spet prihajali . . .
"Mnogo je ranjencev," se oglasi nadporočnik.
"Koliko jih pripeljejo gotovo vsak dan samo iz Gorice. Časih nalože tam še živega, a tu izlože mrliča! Nekoč odgrocm zc-jt3r pri avtomobilu, ki~se je ravno pripeljal. Mlad, lep poročnik leži notri mirno. Ogovorim ga, {»otipijem. Mrtev! V cvetočem življenju! Sti snil sem zobe in se obrnil proč. Od tedaj ne gledam več v avtomobile.' r
Poslušava.
*1 Rrrrrrresk! *'
"To je naš veliki top," mi razloži gospod. "Žaromet je gotovo razkril kako italijansko pozicijo. Ti naši topovi so zlata vredni."
Tuintam na naši in nasprotni strani frče v zrak razsvetljevale rakete, pokajo v zrakti hi mečejo svetle trske na vse strani. "Rrrr-resk! ftnm, bum, bum!" fe^ki topovi delujejo. To buči, poka, gr-
in zvija v krčih! In ti mozeg pre-
* Poslušala sva dalje. Razgovar-jala sva se o Ljubljani. Postojni in nešteto drugih malenkostih, ki
mi,
treska
med tujci vendar zanimive. Dnu« drugega sva prekinjala v govorjenju z: "Slišite? Pazite zdaj! Ali ste čuli? Zdajle! .Eksplozija! Poslušate! Glejte! itd."
Poslušala sva in se pogovarjala in zopet poslušala.
Veličastno - grozni koncert je postajal glasneji in glasneji in je trajal do jutranje zore. Godba divja, pojemajoča, strastno razpa-ljena, mozeg pretresujoča, bobneča, triumfiijoča obupajoča, razjarjena, uničujoča . . .! Kje je silni umetnik, ki jo dirigira?!
Nebo je žarelo v ognjeno-rde-čkastem siju rumeni zublji so si-kali med črnikastim dimom v zrak. Gorica je gorela . . .
"S. N."
tresujoči vzkliki, te smrt zroče o- so	znancu brez jiomena, a
či, nepopisen smrad mrličev, m«?d njimi se plazeči ranjenci, v krvi se valjajoča trupla in čez nje konj ska kopita, vojaki z okrvavljenimi bajoneti, pu&kami, revolverji, ročuUni granatami, strastno bijoč na vse strani, udarjajoč s pestmi, grizoč z zobmi . . .In povsod kri in kri, topla in rdeča, mešajoč se z znojem strasti in smrti ... To je grozno! Smrt in življenje na viiku svoje moči in strasti! Ampak vsega tega bojujoči se vojak v svoji ekstazi najbrze niti dobro ne opazi. Šele potem, ko se polo-že bojna vihra in se mu ohladi kri, vidi, se spominja ... —
"Ali ste že kdaj ju risal i gospod nadporočnik?"
"Da, že. In nikdar bi s? prej ne bi bil mogel misliti, česa vsega jc človek zmožen. Jaz nisem krvoločne in pretepaške nature. A ko vidi človek kri in mu ta življensko-topla brizga v obraz, na roke in po obleki, potem uprav zdivja. Strast enega neustrašenega in drznega jurišajočega moža more potegniti za seboj cel regiment vojakov.
Jurišali smo pri Gorlicah, jaz na čelu svojega voja. Drvil sem naprej gnan od neznane sile, a nisem vedel, kaj hočem, kam. Ruski major se pojavi pred menoj. Pomerim revolver v maj or je vo čelo, sprožim. Curek krvi mu polije o-braz; zakrili z rokama, opoteCe se, pade. Nekaj toplega brizgne na mojo roko; kri. Videč padlega majorja, njegov okrvavljeni o-braz, čuteč na roki toplo kri, me popade neznansko navdušenje, be-•vna strast. Zdaj sem vedel, kaj hočem. Svojim zakričim: Fantje, zdaj pa le naprej4 ki se spustim v dir. Za mano moji vojaki z divjim krikom. Borili smo se kakor
Grof Zeppelin v nebesih?
Kmalu po smrti slovečega nemškega grofa Zeppelina je prinesel nronakovski humoristični list "Simplicissimus'' na svoji prvi strani sliko "grofa Zeppelina v nebesih?" — Grof Zeppelin je dospel v nebesa, v enem svojih letal, ali zrakoplovov, kateri se naslanja na podvznožje gostih oblakov. Pri tem ga vsi angelji občudujejo. Grofa Zeppelina je privedla pred sv. Petra velika skupina angelov, kerubinov, kar je bilo sv. Petru tako po volji, da je vse došlece smehljaje pozdravil s posebnim nagovorom. Rekel mu je celo (?), da ima za Zeppelina pripravljen najboljši (?) prostor v nebesih, iz katerega bo lahko Zeppelin vedno gledal skozi "veliko" okno naravnost doli na — sedaj v škripcih se nahajajočo Nemčijo.
Ne strašite se!
BBBBKflMBBSESMHapBSBaSE
Vaš denar je varen!
Če tudi je razglašena vojna, se vlada ne bode polastila Vašega denarja, naloženega na banki. Tako izjavlja predsednikova vojna proklamacija. Kar je Vaše, je torej Vaše in ostane Vaše; nihče nima pravice do Vaše lastnine, dokler se Vi zadržit« mirno in ne rujete zoper našo državo.
~ 3%
obresti na hranilnih nlogah
3%
Obresti, ako nedvi. njene, se pripišejo h . lavnici in se tako zopet obrestujejo.
Pri nas bodete vedno dobro in uljudno postrežem po svojem rojaku.
Naša banka )č pod nadzorstvom vlade Združenih držav in članica Federalnega rezervnega sistema.
Denarja v stari kraj Vam sedaj ne svetujemo pošiljati, tudi ne po brezžičnem brzojavu, ker so razmere preveč nestanovitne. Ou-
dajamo v najem varnostne skrinjice po $3.00 na leto z« shranjenje vrednostnih papirjev in listin, kjer je potem isto varno pred o.njem
in tatovi.
Poslopje, kjer so naši uradi, je naša lastnina.
Nai« banka j« depoxitni urad u zremo postno hranilnico, za mesto Joliet, za okraj Will, za državo Illinois in za vlado Združenih
držav.
Odprto vsaki dan, razun nedelj in praznikov, od 9. dop. do 3. pop.
The Joliet National Bank
JOLIET, ILLINOIS
Kapital $156,960. Rezervni sklad $360,661.

Ene stvari ne morejo plešasti ljudje nikdar pričakovati, da bi jo dosegli, to so — lasje.
: S. R. Kirby,	1 Frank Gouze,
predsednik	blagajnik
MINERS STATE BANK
Chisholm, Minn.
: se vam uljudno priporoča za vse bančne [ posle, kakor: čekovni promet, hranilne i uloge in zavarovalnino.
Banka je pod strogim državnim nad-; zorstvom in vaše uloge so pri nas ab*o-: lutno varne.
; Plačujemo po 3% obresti od hranilnih ulog
JOSIT TETtKO
SLOVENSKA GOSTILNA
2236 S. Wood Street
Telefon: Canal 298.
Chicago, Illinois
Se priporoča rojakom Slovencem za obilen poset. "Dobra postrtiba ln dobra pijača", to je moje geslo.
14
Pozor gg. tajniki krajevnih društev!
Kadar potrebujete nova društvena pravila, li&no izdelana piama, koverte, vabita in vstopnic« aa veselic«, ali kak« druge tiak«vln«, obrnite m na naJv«ČJo slovansko nnijako tiskarno v Ameriki, aa
NARODNO TISKARNO, 2141-50 Bine Island Ave , Chicago. III.
Ta Vam bode izgotovila rs« tiskovine v popolno zadovoljne«* glede eene, točnosti in okusnega dela. Osobito Vam priporočamo zelo priprava« Vplačilne knjižic« za člane in članice, izdelane v malem i«pa«m formata in trdo vezane. Palje imamo v zalogi selo prikladne Nakaznic« za blagajnik« za izplačevanje bnl&iSke podpor« in drugih izdatkov, ter Pobotnic«. Tiskane imamo tudi Bolnlik« list* večje ia mani«* i" p*Mtaa pol« za vodstvo članov, da se ima na podlagi tek pol lakk« veda« natančen pregled itqvila članov po skladih, ali raxr«dih.
tT Na tahtovo pošljemo vsakemu društva vzorec gertaavedesdh tiskovin na bgled brezplačno!
OPOMBA: V nafti tiskarni ee tiska 4'Glasil« K. 8 K.. J«u«t«".
Za zastave, re&alije in vse
društvene potrebščine,
Prva in ne|stareiša domača tvrdka
F. Kerže Co.
2711 So. Millard Ave. Chicago 111.
Vse delo in blago garantirano. — Ceniki zastonj.
\
tgzm i
(Povest. — Spisal dr. Jan. Ev.
I.
V Logu je bil misljon. Iz cele doline so hiteli dan za dnem po-božni verniki poslušat gorečo be-sedo vnetih misijonarjev in oprav-1 jat svojo pobožnost. Neka sveta resnost se je vselila v srca. Vsakdanji šum je ponehat. Prazničen duh je vladal v dušan in na cesti. Božja milost je tajala tudi naj-trje ledene skorje; mečila tudi kreraenita srca. Lepo je bilo v Lo-, gu tiste dni. Po posameznih hišah so se kcmaj zvrstili; noben ni ho-tel zamuditi lepih govorOv in drugih cerkvenih pobožnostl.
Bilo je peti dan, kar se ie vrnil misijon. Ljudje so ravno z v>ch strani hiteli v cerkev k zadnjnnu govoru tistega dne. Sveta vn. rna se je videla vsakemu z lica in poznalo se je, da neko noirnnie hrepenenje navdaja ljudi !n da vse drugače stopajo po kamenHiTi stopnicah proti božji hiši, nego dru gekrati.
Krog cerkve je pokopališče. Nad njim pa stoji na ozki rebri nizka koča, pol zidana, pol lesena. Zanemarjena je v vseh stvareh. Slam na streha je že zelo oguljena in zmršena. Okna imajo le malo šip; umazane cunje so pomaSene po njih. Drva pred hišo so zmetana brez vsakega reda.
Pri odprtem srednjem oknu sto ji te koče gospodar — Zalogarjev Rok — in gleda proti cerkvi. U-mazan je po licu in po rokah, ki se mu kažejo do ramen skozi raztrgano, črno hodnično srajco. Na prvi pogled ti je oduren. Spičasti nos in drobne bodeče oči ne kažejo nič dobrega. Težko Je razsoditi, če pogledaš njegovo prihuljeno postavo in zamazano kočo, ke-do je bolj zanemarjen — on ali njegova koča.
"Hej Rok, kaj pa zija§ v jedno-mer skozi okno in mencaš s svojimi kreplji? Ali te že zopet po kom srbi! Gotovo* si si sedaj-le koga izbral, da ga odereš," se oglasi izza mize mlad mož, zabuljenega žganjarskega lica in si izlije kozarček žganja v grlo. "Tu sem raje poglej, in prinesi ml ga nov»i ' mero, da.bo kaj zaleglo. Že dvr» fraklja sem ga menda polukal, pa ga še nič ne čutim." —
Te besede so bile vidno zlega-r^e. Pivcu se je že popolnoma zatikal jezik in oči so mu tako topo gledale pred-se, da se je le predobro poznalo, s čim se je pečal. Rnk mu natoči žganja in stop! zopet k oknu.
"Vsa dolina je na nogah zavoljo tega misijona. Vse bodo zmešali ti ljubljanski škodljivci. Včeraj je bila nedelja ln stočil sem toliko kot nič. Čc pojde ta'co dalje, pridem na beraško palico. — Glej ga, glej! tudi župan nese svojo strupeno prevzetijo na misijon. Ob koliko me je že pripravil ta zlodej! Kakor se obrnem, me toži in mi dela sitnosti in troške. Za njim pa kinka Adamovec, ki bi ga že pred štirinajstimi dnevi lahko tožil za dolžne obresti, pa Drenulja, Vrtovka in Razpotnica, vse moje znanke. Dedci so ga pili in pili, dokler jim n? zmanjkalo sape. Bab nice pa menda mislijo, da bodo sedaj z imisjonom plačale njihove dolgove. Le čakajte, jaz vam bom dal misijon! Vse pridige celega sveta vam ne pomagajo, ko se vas jaz polotim. Gotov denar, to je misijon, pa kozarec slivovke, kaj ne, Matevž?"
Pijani Matevž se je na glas za-krohotal ob teh besedah. "Rok, povedati jo pa znaš. Junak si z zikom. Sicer si re« cela pokveka na duši in na telesu — najgrji človek in največji goljuf, kar jih premore naša dolina,'toda zaso-liš jo pa vsakemu."
Rok s« ni kar nič zmenil za te besede, ki jih je njegov gost težko stokajoč spravil čez zobe. Videlo se je, da je takih pohval že dobro vajen. "Matevž, kar ia misijonarja pojdi, ko znaš tako vest izpra-ševati. Kaj ne, bi že 5el, če bi ne bilo pri meni stokrat prijetnejše, nego pri vseh misijonih."
"Kaj praviš t Pri tebi T Zate nc maram toliko, kot za gada. Samo jedno dobro lastnost tinaS, da mi še nikoli nisi odrekel Žganja, ke-darkoli sem te prosil. Z misijona se pa le nikar ne norčuj 1 Dober bi bil zate in zamt, samo midva
nisva zanj. Ali si razumel?"--
Matevž se je razvnel in je jel zbijati pri teh besedah z vso silo po
Mlizl.--"Tako ti povem, da sva
midva oba ničvredna, pa ti si še
najmanj desetkrat sla&t k Jaz sem pijanec, to je vse moja žena ima prav, ko me ja in mi očita, da bom vse zapravil, toda preslepil jih pa nisem na pol toliko, kot si jih-ti. Sicer si bil pa vseh mojih grdebij t Iskriv. Ti si me speljal, da sem naklestil Vrhunca in zato sedel dva meseca v zaprtiji; ti jii bil kriv, da sem ti za frakelj žganja držal lestVo, ko si v Štefanovi Štacuni--"
"Tiho, tiho, Matevž, lepo te prosim, molči! Če ne, te zadavim
--je zakričal pri teh besedah
Rok je skočil k njemu in tnu je tiščal usta. Matevž se mu je hudu-joČ skušal izviti, pa ni Šlo. Motovilila sta se, dokler nista preVrfpa mize in se zvalila pod njo. Steklenica se je razbila in žganje je teklo po njih, ko sta se premetavala. Rohnenje in grde kletvice, s katerimi sta drug drugega obkladala, so se čule s tal. Tu se odpro vrata. Star mož v praznični obleki trdo vstopi v temačno, zaduhlo sq-bo.
"Bog nas varuj! Kaj pa počenjata? Ali se mislita pobiti?" za-kliče in ju prične trgati vsaksebi. "Sveti misijonski čas je in vidva popivata in se prepirata. Ali vaju ni sram?"
Rok je bil prvi po koncu. Odurno— zbadljivo je pogledal prišle« ča in namrdnil ustni.
"No, to je čast zame, da me pride tudi tak neumen jeloviki medved obiskat, kot si ti, moj brat Gašper. Kaj pa želiš? Ali misliš zopet kje kaj iztakniti pri meni, da boš potem v bratovski ljubezni hinavsko pričal proti svojemu bratu?"
"Ljubi moj Rok! Danes se nisem prišel pričkat s teboj. Prišel sem, da ti sežem v roko in da se zopet pobrativa. — Danes je dan sprave. Težko sem se odločil, pa prišel sem vendar-le k .tebi. Zdajle kmalu zapoje zvon in takrat si moramo seči vsi, ki smo bili do-sedaj sprti, prijateljski roke, kakor smo ravnokar obljubili Bogu v cerkvi. — Na torej — — "
"Ha, ha," se zadere Rok in popravlja zvrneno mizo, "roko mi je prinesel moj bratec. I. kaj pa imaš vendar-le v nji. M)orda smolo, da bi se kaj prijelo. Pa saj ču-jem, da sam nisi prazen. Seveda,
s pričanjem se tudi nekaj zasl iži __»> j?
"Rok, poslušaj me! Jedne matere in jednega očeta sinova sva. Pri smrtni postelji sem obljubi! najini materi, ki si jih ti tako grdo žalil, da bom po svojih močeh skrbel za tvoje . , .."
"Kaj, ti boš skrbel, ti jelovška zver, neumna in hinavska, ti . . . pa zame? Brž se mi poberi od moje hiše, kar brez odloga ven, ven!" — Rok ga je pri teri skušal potisniti proti vratom. Toda Gašper je bil prekrepke pošto ve, da bi ga moglo tako zanikerno človeče premagati. Mirno je prijel brata za prsi, ga z jedno roko dvignil in ga posadil na klop.
"Vidiš, Rok, zmeljem ti lahko vse kosti. Pravzaprav bi ti druze-ga ne zaslužil. Toda nočem ti storiti nič žalega. Samo poslušati me moraš, dokler ti ne povem, kar mi je na srcu. Komaj sem se mogel danes odtrgati od dela. Gori m. kopa, pa vendar sem danes prišel, da se udeležim misijona. Bog bodi zahvaljen zanj! Ravno prihajam iz cerkve. Neizrekljivo lepo je bilo. Veliki oltar je bil ves v luči-cah. Vsi domači in sosedni gospodje so klečali pred izpostavljenim sv. Rešnjim Telesom. Na pruniei so pa misijonar tako pretresljivo govorili, da se moramo spraviti z vsemi »cojimi sovfražniki in jim odpustil, kakor je Jezus odpustil tistim, ki so ga križali. Jaz sem tedaj mislil na t* in se sklenil, da stojim k tebi, da se tudi muha spraviva. Deset let že nisva govorila; prijatelja si pa menda nisva bila nikoli. Vidiš, brat moj, Rok, jaz te nisem nikdar sovraži! in tu ti povem, da ga od materine smrti ni dne, da ne bi zate zmolil obnaša. Očitaš mi, da sem pričal poti tebi. ftok, moja prisega je več *cot kri. Ne pičice nisem več povedal, kot kar so me vprašali in kar sem moral, ko sem Boga poklical za pričo, da bom govorit resnico.
Pozabi tisto in pojva sedaj skupaj v cerkev, pa nil materin grob! Pomisli malo, da si že v letiK, ;.gu-bančen in siv! Treba bo kriiilu u-mreti. Ljudje pravijo, da ii nisi bil od svoje poroke pri spovedi. Kaj bo s teboj? In misijon je zdaj, ti pa žganjarje napajaš! Ta ni lepa!"
Matevž je pri teh besedah osor-no zarenčal, Rok je pa zaničljivo zamrmral:
meni mar misijon in til i se mfs poti, da te ne vidim r več!"
Podiš me! Tvojega trdega srca se torej nič ne prime. Premisli vendar, kakšno je tvoje življenje. Starišem in meni si zapravil lepo domačijo; očeta in mater si spravil v grob. Tri kmete in svojo leno si že segnal od hiše s svojim grdim oderuštvom. *Naši rodbini si vzel dobro ime. Vse kaže s prstom za teboj; Rok, spametuj se' Sedaj je čas. Udeleži se tudi ti misijona. Pojva skupaj k izpovedni-ci, kot brata seziva si v roke!"
Iznova mu je ponudil roko, to-da Rok je vstal in zaklical:
"Matevž, kolikor hočeš ti dam Žganja, samo pomagaj mi, da spraviva to'sitno klado iz hiše. Jaz ne morem že več poslušati njegovega pridigovanja.''
"Sam grem," odgovori Gašper, samo to ti še rečem, da bi rad n-mrl, če bi ti vsaj malo izpregledal. Matevža nikar ne kliči na pomoč! Ta jo sani* dovolj potrebuje, ena in otroci jokajo doma in m>lijo zanj. On pa žganjari ob misijonskem času. Sam peklenšček vaju je spravil skupaj. Drugod po vseh hišah danes angelci hodijo z nebes, vama pa dela hudobec tovari* šijo. e pomnila bosta moje besede."
Počasnih korakov je odšel Gašper. V tem je zazvonil s itolpa zvon sprave. Skrivnostna^ sveta groza je prešinila vse, ko sO ga za-Čuli; tudi njihova srca so dihali inir in spravo, ustna so pa šepetala s preje neznano vnemo: "Oče naš, odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom!" — Samo Zalogarje-vi koči je zastonj zvonil spravni iron. Pijan in vsled Gašperjevih besedi razsrjeni Matevž je z Rokom govoril o maščevanju.
"Pol litra slivovke, če srečno izvršiš; samo oboje mora pasti — bajta in kopa," tako so se glasile zadnje besede, ki jih je povedal Rok Matevžu, ko je ta jel za njegovo kočo s svetilnico v roki kolo« vratiti v grič po poti, ki vodi v Jelovico.
Gašper je šel v cerkev. Tja ga je klical notranji glas. K oltarju Matere Božje je pokleknil. Okorna je bila sicer starega koparja postava, toda z ljca mu je odseval vzvišen sijaj nedolžnega mini in gorečnosti. Počasi sta se mu pregibali ustni in le sem pa tja se je čula polglasna beseda: "Za brata"!
Na drugi strani je pa pri istem oltarju klečala mlada žena, upa-lega, objokanega lica. Še med molitvijo se ji je večkrat solza zdrsnila pa licu. Zaupno je vpirala o-či v Marijino podobo, iščoč tolažbe pri tolažnici žalostnfh in pribe-žaljpču grešnikov. Molila je za svo-fega v strasteh izgubljenega moža Matevža. Poleg nje je čepelo petletno dekletce in sklepalo ročici in se solzilo kot mati.
Potolažena je vstala Matcvže-va žena. Srce ji je bilo velelo, da je Miarija ne bo pozabila. Doma jo je čakalo še dvoje manjših otrok.
"Bog nas ne bo zapustil, otroči-či!" S temi besedami jih je položila po klopi na ležišče in še nikdar jim ni tako upa polno prekrižala gladka, nedolžna čela. Skrbi in težave, lakota in trpljenje se ji je vtopilo v trdnem zaupanju, da bo uslišana njena molitev.
II.
Log stoji v ozki dolinici, obdani z visokimi vrhovi. Leva gorska stran se imenuje Jelovica. Več ur dolžine in širine ni na nji druzega nego skala, gozd in nekaj planinskega sveta, kamor pošiljajo kmetje iz dolirie svojo govedo na pašo. Vasi ni nobene v celi Jelovici; samo posamezne koče stoje, daleč ločene druga od druge. Drvarji in koparji prebivajo za easa svojega dela v njih. Priproste so; da rte nforejo biti priprostejše. Druzega ne vidiš v njih, nego kameni-to ognjišče na sredi, za njim pa leseno klop, po kateri ponoči za nekaj ur zlekne trudni delavec svoje ude. Delavčev je v Jelovici poleti ill po zimi lepo število. Nekateri drvarijo, drugi kuhajo o-glje in je pozimi s sanmi vlačijo v flotltto. Delo je težko, zaslužek primeroma majhen. Skromni in varčni delavci si pa vendar kaj malega privarčujejo. Ni čuda! Leto in dan ne vživa tak varčen Je-lovčan pri svojem delu drnzega, nego koruzne žgance in salo; le kadar pride o večjih prazrikih za par dnij domov, si privošči kaj Nbljšfga.
Med vsemi jelovškimi delavci ni bilo pridnejšega in skromnejšega, nego je bil fcrlinov Gašper
Petdeset let je že delal v Jelovici. Bil je tam v resnici doma. Saj ga njegovo koparsko delo niti vsako nedeljo ni pustilo iz gozda. Ko je zažgal kopo, je ni smel ostaviti ni ponoči, ni podnevi! zato je moral večkrat v gozdu le v duhu biti pri sv. maši.
"Dobri Bog bo moral veliko odpustiti in izpregledati nam grešnim koparjem," je večkrat dejal sam pri sebi in pomajal zHglavo. Za druge ljudi se ni menil. V cerkev je bila njegova edina pot v Logu in v prodajalnico, kjer si je nakupil živeža za prihodnji teden. Hitel je od ljudi, čim najpreje je mogel, nazaj v svoj gozd, kjer ga ni nikdo motil in kjer je. v sladkem miru izvrševal svoje delo.
Po navadni poti jo je zožno u-biral Gašper drugi dan v svojo ljubljeno Jelovico. Celo noč je bil prebdel v cerkvi in premolil. Greh se mu je bilo zdelo, da bi se bil sedaj dal premagati spar.cu, ko toliko noči prečuje zavoljo po-zemskega kruha. Vkljub svojim 70 letom je krepko stopal z okornimi, težko kovanimi čevlji po strmini navzgor. Ni se bal hudega pota, dasi je imel dobro poltretjo uro do svoje koče.
"Oj, kako vesel bi bil današnji dan zame, da bi mi brat ne bil tak trdovratnež," tako je vzdihnil sam pri sebi. Postal je in se ozrl z griča po vasi. Tam doli je stala njegova rojstna hiša, kjer je preživel mlada leta; tam doli so zakopani njegovi ljubi stariši, tam doli prebiva njegov edini brat —
— ---Zamislil se je v prošle
čase in vtopljen v spominih je korakal dalje.
Pred več nego pol stoletjem je bila v Logu najpremožne.isa Brli-nova hiša. Brlinov oče je bil brez ugovora najveljavnejši mož v vasi. Otrok je imel dvoje; starejši je bil Gašper, deset let mlajši brat njegov pa Rok. Trije pa so mu bili pomrli. Oče in mati sta Roka kot najmlajšega posebno ljubila. Imel je, kar se mu je zljubilo in zazdelo. Kot otrok je rad jkrivši •od zad napadal druge otroke s kamenjem ali s palico, pri igri jih je vedno prevaril, po krivem jih je tožil; sam se je pa vedno znal hinavski izraziti in zvaliti krivdo na druge. Če je bila pa njegova krivda očita, oprala ga je mati s tem, da je na tihem poravnala škodo, z dobro besedo in kakim darom pa pomirila stariše, ki so se hodili k nji pritoževat zaradi njenega Roka.
Slepa je bila njena ljubezen do sina tako, da se mu nobeden domačih ni upal ničesar reči. Vse posle je strahoval mladi Rok; vse je dosegel, kar si je vbil v glavo. Oče mu je dal lepega, mladega konja, da se je vozil ž njim, ali da ga je jahal. Nekoč j^ drvil — desetletni dečko — svojega belca po cesti in do mrtvega povozil staro beračico, ki se mu ni niogla tako brž ogniti. Ljudje so dejali, da je to storil navlašč. Tedaj sta ga vendar dobro okarala oče in mati. A kaj so mu zalegle besede. V obraz se je jima smejal. To je neizrekljivo bolelo Gašperja, ki je bil priden in pošten mladenič. Hudo se mu je zdelo, da ne pokažejo stariši hudobnemu bratu večjega strahu. On je sam videl s polja, kako je Rok, ne meneč' se za gluho žensko, brez potrebe podil konja po cesti in kako zlob se je zarezal, ko mu je prišla pod kolesa. Kar groza ga je prešla pred bratom-morilcem. Često je že nagovarjal in prosil svoje stariše, naj ga trje primejo in naj mu iz-bijejo njegovo hudo trmo in razposajenost, toda čim večkrat je to omenjal, tem več jih je moral pre-slišati.
"Tebe to nič ne briga. Ali boš ti naju z očetom učil, ti grdi nehvaležni sin? Če ti ni všeč, pa se poberi od hiše," tako mu je dejala nekoč razjarjena mati, in te besede so mu segle kot oster nož v mlado srce. Zlobni Rok je zvito izrabljal vsako priliko, da je po-črnil Gašperja svojim starišem. Sam je jemal skrivaj denar očetu, prodajal žito; in če se je izvedelo, je legal, da je vsega kriv Gašper. Ta je vse pretrpel in prepustil Bogu maščevanje. Le zadnje hudobije ni mogel pozabiti. Rok je bil kriv smrti uboge starke, ali on, ne da bi izpregovoril svojo on ne da bi izpregledal svojo zlo-bnost, se še roga starišem, ki ga svare. To je Gašperja razvnelo. Čakal je, da dobi fy>ka samega. Kmalu se mu je ^nudila prilika. Rok je dremal sam pri peči: vsi drugi so bili odšli na polje: ko je Gašper prišel v sobo, jo zaklene in vzdrami brata.
'"Rok, s teboj se imam nekaj pogovoriti," tako je dejal in sedel poleg njega.
"Jaz pa s teboj ničesar, ti hi-navski svetohlinec," mu je odgo-voMl Rok in butil proti vratom! Ko je videl, da so zaprte, je jel kričati in kleti ter besneč rojil po sobi. Naposled je celo zagrabil nož in ga nameril proti Gašperju, češ, da mu mora odpreti. Toda Gašper je bil pripravljen in mu ji je izbil nož iz rok, potem pa pri jel Roka, ga položil na klop In ga s šibo pošteno naklestil.
"Dokler ne utihneš, ne odneham," je. ponavljal kričečemu bratu.
(Konec prihodnjič.)
ZAHVALA.
I	-
V imenu odbora Slovenske godbe se s tein zavaljujem vsem cenj. gostom , ki so nas v tako obilnem številu obiskali na naši zadnji plesni veselici. Nadalje se tudi zahvaljujem vsem «darovalcem zn darovane, svote v denarju ali v kom drugem; naj mi bo dovoljeno, da priobčim imena teh darovalcev :
Josip Perko je daroval deset galanov vina; Martin Nemanich $5.00 v gotovini; John Kosmach $2.00; Frank Mravlja $1.00; Ana Tolazzi $1.00; Rev. Anton Sojar $1.00; Math Jeromel 50c; Frank Banich in dohn Žefran sta darovala oranže; Frank Grill smodke in Math Kremesee šunko.
Prti tej priliki se tudi priporočam cenj. slovenskim društvom v slučaju da potrebujejo godbo, tki naj se blagovolijo na nas obrniti.
K sklepu se tudi zahvaljujem vseni prijateljem, ki so nam na tej veselici pomagali, kar je bilo v njih moči, ki so opravljali v dvorani težko delo, da se je veselica vršila v najlepšem redu. Skisali jim bomo ob priložnosti to naklonjenost po naši najboljši moči povrniti.
Z velespoštovanjem za odbor Slovenske godbe
Anton Stanich, tajnik. Chicago, 111., dne 28. junija 1917.
(Advertisement.)
KONVENCIJA
v Eveleth, Minn.,
meseca arguita, '17
Minneapolis, St. Paul in Sault Sainte Marie, "800 Line" ft«* lezniea ponuja gg. delegatom te konvencije najboljšo postrftAbo pri voftnji na železnici med Chicago in Duluthom.
Vlak odpelje redno vsak dan is Chicaga ob 5:30 popoldne z Grand Central postaje rtu Harrison St. in 5. Avenue.
Kupite torej vožnje listke za "800 Line" železniško progo.
J. C. POND,
A. G. P. A.
Chicago, I1L

rr1 fr'ar
TZ-
DRUŠTVO "MARIJE SEDEM ŽALOSTI" 5T. BO. K. S. R. J^ ALLEGHENY, PA.
o
Slaba navada, ki postaja v poletnem čaeu hujša.
1 1
Dosti je ljudi j, katerim se ne zljulri hoditi; ta grda navada postaja škodljiva osobito v poletnem <*asu. 'Ljudje, ki skačejo radi na kare, ali se vozijo v avtomobilih nimajo potreflbnih vaj, katere bi jim utrjevale zdravje; pri takih fizična in duševna moč opeša; taki ljudje imajo vedne neprilike z neprebavo in želodčno boleznijo. Vse te neprilike pa odpravi Tri-nerjevo ameriško zdravilno grenko vino. To •zdravilo odstrani zapeko (zabasanost) , pospesuje prebavo, krepča okus tek), in vzdržuje ves notranji prebavni si -stem. Jemljite to vino za zdravje in ne kot pijačo. Cena $1.00 v lekarnah. — Trinerjev Liniment je tudi v poletnem času prikladno zdravilo. Posebno priporočljivo je pri otiskih, izpahkih in oteklinah. Nadrgrnite ž njim mišice po napornem delu, telovadni vaji, ali ee irfiate utrujene noge; za noge ga rabite po kopelji. Čudili se boste učinkom tega zdravila. Cena 25 in 50c v lekarnah; po pošti 35 in 60e. Jos. Triner, izdelujoči ke-> mist, 1333—1339 So. Ashland Av., Chicago, 111. (Adverts.)
ima svojo redno mesečno sejo vsako drago nedeljo v mesecu v Kranjsko Slovenskem Doma, 57 in Buller St., . Pittsburgh, Pa.
Uradniki m leto 1917: Predsednik: John Mravinta, 1107 Haslage Ave., N. S. Pittsburgh, Pa.
I. tajnik: Frank Trem push, 4628 Hatfield St., Pittsburgh. Pa
Zastopnik: Nikolaj Prokšelj, 568 Butler St., Etna, Pa.
Druit. zdravnik: Dr. C. J. Stybr, 865 Lockhart St., N. S. Pittsburgh, Pa.
člani se sprejemajo v društvo od 16. do 50. leta; posmrtnina je $1000., $500. ali $250. Nafte društvo plačuje $5.00 bolniške podpore na teden pri vsald redni mesečni se j L
Slovenci in Hrvati, kteri ie niste pri nobenem društvu, spadajoče h IL S. K. J. se uljudno vabijo pod zastavo zgoraj omenjenega društva.
Za vsa pojasnila se obrnite na zgoraj imenovane uradnike društva. V slučaju bolezni se mora vsak član tega društva oglasiti pri II. tajniku Josip Matešič. 5211 Natrona alley, Pittsburgh, Pa., isti dan ko zboli in ravno tako zopet ko osdravL
tmuwu\
J	8VOJI K SVOJIM!	JJ
J	Rojaki Slovenci iz Chicaga in	J
g	bližnje okolice! I\adar rabite ay-	f
■	tomobil pri raznih prilikah, na	■ Jj	pr.: pri porokah, krstih, pofjre-	Jj H	bih i. t. d., obrnite se 11s poripi-	g
■	sanega, ki vas bo točno in zario-	g ■j	voljno postregel.	*
■	Jaz stanujem sedaj v sredini	g M	naie slovenske naselbine, na:	0 J	2107 Coulter St., (med So. Hoyne	J g	Ave. in So. Leavitt St.)	H
5	Pokličite me po telefonu, bo -
5	disi po dnevu ali ponoči: Canal	?
J	5889.	J
®	Z velespoštovanjem	®
S	ANDREJ GLAVAČ,	"
■	2107 Coulter St., Chicago, 111.	■
MARIJA SLUCA
1828 W. 22sd St. Ckieag«, III.
Telephone Canal 4739
izkuSeiia. in z državnim dovoljenjem potrjena
BABICA
»e uljudno prlnomi* *lo-venskim in hrvaikim tonam in offTKkim Slovenkam.
Največja krščanska česko-slovan-ska tovarna za razne društvene potrebščine.
V zalogi imamo zlate in pozlačene znake K. S. K. J.
Posebno pozornost dajemo pri izdelovanju, ali nabavi dmitvanih «a-•tav, bander, trakov, društvenih re-falij, kap, i. t. d.
Cene zmerne, postrežba točna in solidna.
Poskusite enkrat s kakim naročilom in gotovo boste zadovoljni.
Pišite po nas krasen ilustrovani cenik zastav in drufih društvenih po-
trebščion; dopošljemo vam ga brezplačno.
Za naklonjenost se toplo priporoča cenjenim društvom K. S. K. J.
EMIL BACHMAN,
2107 So. Hamlin Ave.,
CHICAGO. ILL. Telefon: Lawndale 441.
TEL.: CANAL «0X7.
PRVA SLOVENSKD-HRVATSKA
MLEKARNA
F. GRILL'S DAIRY
IS IS W. 22nd SI., Chicago. Ill.
Pozor gospodinje! Ako rabit« pri gospodinjstvu sveže mleko, dobro sladko, ali kislo smetano, (Cream) ali okusno, doma narejeno maslo,
(Butter) oglasit« v moji mlekarni.
Ja zprodajera mleko, ki je paaterili-zirano; dobivam ga naravnost od far-merjev. Mleko je preje natančno pre-sku&eno in pregledano od Mestnega zdravstvenega urada (Health Department) predno gre iz mlekarne; torej rarantiram ali jamčim, da je naravno. Mleko take vrste je posebno priporočati otrokom rejencem.
Mleko rozvažam po hitah točno vsak da no pravem času.
Za obilna naročila sc toplo priporočam:
r*AAJC GHILL.
Prva in edina slovenska trgovina Z OBUVALOM (ČEVLJI)
v Chicagu, 111. Andrej Ogrin, lastnik
1845 W. 22. St„	Chicago.
Se toplo priporoča rojakom Slovencem in bratom Hrvatom. — Svoji k Kvojim!
■• ~ - - ■'• - ->■■* ^-■'»! A ■nMtJr H itV ^M


Otočeu se gibljejo urn ero-Haramije poročajo, da grozi ■ek, in Nikolaj Frankopaai je fprihiUl z Uskoki i* Novi j a. Niko-
fikečenrki, ki »o vodili narod Bogu — pom or j eni pred oltarji . Vstanite zdaj furije vojne', raz -
grine prapor, Frankopan!--
Vejejo plašči, 'klanjajo »e pere-
laj pregleduje utrdbo, ukasuje. I sa» urni kcmjiki hite, hite ladje br-Mirna kji sicer je beseda, ponos-1zokrile- Fw»kopan| grmi Benečana kretnja Prakopanova, toda blago lic*, mu je zasenčila iaket, akrb In jeza,. Tukaj je potreben tam — ga pogrešajo. Ved »o preži Benečan na njegova posest v«. Sicer so sedaj razprave. Cesar« ki brani, da bi prišlo do vojake, Je sklical zopet zastopnike svojih dežel in ut-je poslanike v Line, da urede us-koAko vprašanje. Toda miru ne bo. Benečani hočejo premestitev Uskokov. Ferdinand jih ne da. Raz prave so. A se med njimi prežijo Benečani na vsak dovoz hrane v Sen j: ustavili jo ladjo, ki je peljala hrano na Reko. Razprave so, a da izve vrag, da je odSel Fran-kopan iz Novija . . . Tudi med brezuspešnimi pomladim i pogajanji so napadli Benečani na sam Vekiki .petfek reško luko. Pobožni narod je bil v cerkvah, Stefan se je z&naftal na praanik, Tla pogajanja. Preden je priklical stre* $ Trsa ta Rečame, so odpeljali Benečani sest ladij. Zaman se Je pritožil de Ravoach pri admiralu. Sporočili ao v Gradec, na Dunaj. Matija razpravlja s Turki radi Erde-lja, pa s eboji, da bi mu mogli škoditi Benečani Zato je hotel preiskati zOpet vse pritožbe in i-mcivoval vojaškega svetnika, Iva na B renn e rja, za komisarja v Sen j. Temu imenovanju pa sc je uprl odločno jiad vojvoda. Taki komisiji ne more dovoliti, da deheje v njegovih deželah, je sporočil cesarju. On sani se je trudil dovolj, da uredi pre pome točke. Če misli cesar, da bi zaslišala Komisija tudi njega in bi tako vladar poka-sal dvom do njegovah izjav — tedaj mu pove odločno, da se ne bo odgovarjal, le pa hoo^cesar komisijo, ki naj odstrani vse ^o, potem imenuje tudi nadvojvoda svoje člane. In tako se je razbfla cesarjeva komisija ob odločenem odporu* nadtojvode. Cesar hoče, dw resi Ferdinand spor nadvojvoda jc sklenil, da se ne dotakne U-skokov, dokler čaka ljudovilada o-
nom na obrežju, Frankopan! ria Adriji. Volk in Nikolaj . . . Benečani bele. Za Trst! Novi! Bakar! Hreljm in Brebir, Kraljevico! Za stara m nova zlodejstva dajte,, Benečani, račun! Novil odmeva po Avstriji. Obramben! svet izda nov načrt : Volku so podelili senj-sko stotništvo, s sto nem&kimi vojaki naj strahuge Benečane in SeA jane. Hrvaške čete naj straži jo meje, ker so bolj izurjeni od koroških in kranjskih in — stanejo manj. Dobe enkrat tudi plačo za dva meseca. V strahu naj drži Volk Senj. A pod njegov prapor hite iz Dalmacije, Kranjske in Istre, hrte Uskoki. Z gora in otokov hite k Frankolu uskožki do-brovoljci, ki žive samo od plena. Vzdignili so se tudi kranjski U-skoki, prehodili gore, se združili pod Servolom s Frankolom. Novi! odmeva po Avstriji, moti cesarja pri razpravah o miru. Tudi cesar naj stori kaj za obrambo, pravi Eggenberg.Z dogo^kohi pred Novi jemi je razžaljena njegqva čast, ker spada Novi pod hrvasko-ogr-sko krono. — Cesar svetuje Ferdinandu, da postavi vojsko ob me-Jhh .vendar naj ne napada. Dvorsko komora naj poskrbi Ferdinandu za denar, 011 pa naprosi papeža in italijanske kneze za posredovanje. Cesar miri, Ferdinand piše hanu Erdodiju, naj se pripravi, piše kranjskim stanovom, da razpravlja deželni zbor o njegovem referatu o benečanskih zločinih. "Vojske ne bo radi tega," pravi Klessl, 44mi jih hočemo samo plašiti."
44Tako hlastanje in cincanje ne bo pomagalo fia dolgo," meni Trautmannsdorf. Cincajo, mencajo po navadi, a če čaka Frankopan. Po dvajsetletnih prepirih in praskah ukroti samo vojna predrznega Benečana. Udri vraga!
XXXV.
Mrzla burja veje po Krasu, pi-
borožena na to. In medtem ko dela ha na vojna taborišča v okolici vse za mir, so poizkusili vragi, Gradiške, na okope in nasipe. Zre-pofcmičati tržaške soline . . . To-isnila se je krvava igra. Zdaj gre da dobro jih je sprejel Danijel za Primorje, Goriško, Kranjsko. Frankolj, JunLšev prijatelj . . .{Z galejami napada Zkn trdnjave, Slavi ljubljenec Uskokov čaka tež-jpri Medeji se je utaboril Pompej ko, da nastane iz vednih prask o-, Ginstiniani, da se pripravi za občila borba. Cesarjeva omahljivost, j leganje Gradiške in Gorice. 6000 Kle.wk>vo dvolično vedenje, nad- mož peščev imajo Benečani, 3000
vojvodov neprijetni položaj. Kako grize vse to -ponosne plemiče. O-mahovanje, cinoanje — kako zoprno je Frartkopanom. Vsa dežela
konjenikov. Že «0 dobili Benečani topove in druge priprave za streljanje. Barberipo je odredil Meri-jano, med Korminom in Gradiško,
zmedena. Da nastopi odločen mož za orožarnico. Mestece je obdal z
in naredi konec zmešnjavam. Razgrni stari prapor, Nikolaj, Volk. Vojake naMrata za vojno, jih pla-
visokimi rovi in nasipi in pustošil odtod okolico. — Na obronku go-\ re Zagrad se je namestil v trdnja-
čujeta .A kako plačo najde hrvaš- vici Rajmunda Turna Adam ka požrtvovalnost pri ošabnih Trautmannsdorf, karlovski gene-NVmcih! Zato, samo zato je Hrvat, ral in poveljnik avstrijske vojske, da tlačani Nemcu. . . — V takih $ silami, katere je nabral v nagli-mislih se ustavi Frankopan pri cif je prihitel na pomoč Gradiški mostu, ki veže in loči Otočec otl;in Gorici. V Gorici je Volk Fran-kopnega. Glej, jezdec prihaja po kopan, v Gradiški Danijel Fran-skalnati poti . . . Visoka je kapa,|kol. Na višini med Gorico in Gra-
dolga puška — Uskok —<• Senjan. Svetli zaponi, ročaj sablje se svetijo v solneu. Vojvoda Daničič, za njim štirje prostaki — ni varno samemu današnje dni. *' Kake novice nosiš, vojvoda? Nov napad Benečanov?" vpraša Frankopan in bere odgovor na licu mladega kneza Uskokov. "Ntfpadli so Novi?"	'
"Da," se iztrže kar nerado Da-ničiču iz ust, '"podstotnik me pošilja, da poročam tvojemu gospo-dstvu: Benečani so izvedeli, da si odšel's spremstvom v Otočec. Včeraj ,29. junija, so planili na Novi. Junaško se je branila posadka. A padla je — padel je stolp v roke vraga. Grozno so se maščevali nad tvojim gospodstvom. . . Nedolžne otroke so pometali v'ogenj »odrasle so sesekali, duhovnike so pomorili pred oltarji. Vedli so se huje od Turčina. O, čuvaj nas Bog! Iz tabernakljev so vrali monstrance, jih teptali! Pokončali so soline, odpeljali topove, odnesli, kar se je dalo, in uničili ostalo. . . . Novi je podrtina. .. "
Bled posluša Frankopan. Njegov Novi! Ljubko mesto ob šumečem morju, draga dedščine dedov. Cerkve, za katerih lepoto je skr-»l — porušene . . . Otroci in roti. ki so blagoslavljali Fran->vo ime —s sesekani . . . .
diško je postavil Trautmannsdorf utrdbe v neprestano opazovanje sovražnika. Na čvrsti pečini kljubuje Gradiška napadom. Utrdil jo jI Frankol, stari veščak. Močno zunanje zidovje je postavil, prek« katerega bi prišel sovrag šele do mestnega obzidja. Zid je sezidan od velikih kamnov, na oglih so visoke bastije, okoli zidov visoki nasipi. Na podnožju je nov ostrog, v katerega se pride le po Soči, ki, teče ob desni strani. Ce se zagati Soča se izpremeni severna stran v močvirje in trstičje. Spomladi buta narasla reka do mesta, poleti ni niti za plovitev . *Na južni strani odbije grad vsak napad, vztočno vstaja Kras, na desno teče Vipavščiea in ob njenem izlivu v Sočo stoji foubija. — Mrzla burja piha na taborišče. Na dvorišču trdnjave gore veliki ognji. Okoli njih postajajo v gunje zavite div-jeglede postave, dolge puške ob ramah. Frankolovi dobrovoljci Uskoki. Petsto jih je. Ogibljejo se jih drugi vojaki, nabrani po Ferdinandovih deželah. Uskok najde rad, česar ni izgubil nihče, menijo. Jedo enkrat za osem dni, ne poznajo Boga, ne božjega i-mena. Niso taki oni slavni senj-ski junaki; a to so tolovaji, pre-hodniki . . . Toda v vojski so kot ris . . » Živih, drobnih oči opazuje
>lp Frankol telja inne prijatelj a, opazuje svoje Uskoke. To ti vse kvarta, kolne, j pije! Ej, niso to senjski Uskoki, ne poveljuje jim Juriša Senjanin, en nru spomin! Vse požro, če ne dobe dela . . . Onim tam je m raz. Naj se segrejejo Benečani, prokleti lopovi! Težko čaka Frankol, da prepodi Benečane od Gradiške, preko meje. Silno sovraštvo mu rtffeganja dušo, ko se spomni idiličnega stotnikovanja v Senju. Zorine nesreče, juriševe smrti.— Čakajte, pasje grdobe! V Senju čaka, vene nevesta. Radi ji še vrneta ženina, in Frankol poskoči na svatbi. Prokleti vragi! Ne-obnese se vam, če ste še tako resno zevzeli, napeli vse strune. Kranjce ste naščuvali, da je nadvojvoda sani kriv prepirov, cesarja, da je zoper Ferdinanda, sporazumeli ste se s sultanom, da se vam smejo pridružiti Albanci. V Carigradu ste podkupili velikega vezirja, da ga pridobite na vojsko zoper nas. Bosanskega pašo ste nagovorili, da napade avstrijske dežele in tako zadrži Uskoke na turški meji. Turki prodirajo proti Brinju, Ba-gu, Otočecu in Senju. Tam je po-mankanje hrane, da nima avstrijski vojak po tri dni- ničesar v listih. V velikih četah, po 800 mož, napadajo Turki avstrijske dežele. Nadvojvoda se pritožuje. Cesar naj govori z budimskim našo. Kaj ko ga podkupijo benečanske kače, da utaji vse in ostane z njimi v tajni zvezi. Kaj ko utaje lisice pred svetom, kako strašno gospodarijo ob Soči; po Primorju. Črno zidovje vasi in mest štrli v zrak, cerkve so oropane, duhovniki pregnani. Papež in cesar se trudita za mir. Tu se tepemo, tam se dogovarjajo. Taki dogovori! Samo U-skoke in oblast nad Adrijo! Tega noče in ne more Ferdinand. Dogovarja se ljudovlada s cesarjem in išče na Nemškem, Angleškem. Švicarskim, Nizozemskem in pri Francozih zaveznikov. Pa tudi Ferdinand ne spi. Denarne pomoči išče pri cesarju in dežHah, zaveze pri sorodnikih in sosedih, na Bavarskem in Salcburškem, v Španiji, Xapolju, v Lombardiji in Nemčiji.
Barberigo in Giustiani sta napadla nadvojvodove dežele. Nabrala sta 12,000 pešcev, 2000 konjenikov. Že 17. decembra so 0-svojili Kormin, kmalu potem Me-dijo. Najbogatejše domačine so poslali v Padovo, druge so prisilili k pokornosti. Vrag jim je po, magal, da je osvojil Giustiniani A-kvilejo in bližnje višine. Na Lo-cinsko sosesko se ni upa C ker jo je varoval Volk Frankopan. Živi ga Bog! Nabral je 1200 pešcev in 500 konjikov hrvaške vojske, pobil s Petazzijeni v jeseni pri Mulah sovražnika, prodrl do Palma-nove, ptlfctil posadke v deželi. Ej da bi smela Frankopana, da ne 0-virajo Nemci in okoliščine njunega delovanja — bežal bi rad Benečan. Tako so se pa polastili do 60 krajev ob desnem bregu Soče in dveh trdnjav, tako se hočejo polastiti Gradiške. V hudi zimi in velikem snegu pa imajo Ferdinandove čete semo eno zvezo z nami —' pot čez Sv. Martina, Dobro in Kobarid. Fran Giustiniani je imel zasesti ti mesti. Sv. Martina ni še vzel, Dobro je zažgal, Kobarida ni mogel vzeti. Ej, Frankol, stari vojak . . . Kaj če bo trpela Gradiška dolgo oblego, glad? Odkod hrana, če zapre Benečan pota? A-1i se spomniš Petrinje? Spomnim, spomnim ... In mnogo drugifi dogodkov? V sto bitkah sem sta) na najbolj nevarnih mestih — a sem ye živ. Tudi Gradiška me ne straši. Star sem, rad bi videl bep Benečanov — star sem, a željan osvete, benečAnske krvi. Za Ju-riša Senjanina, za Zoro, Senj! — - 44Hej, fantje!" kliče Frankol po dvorišču. ''Dajmo, segrejmo se! Umreš od tuge, če gledaš sovražnikov tabor . . . Danes je 10. januar, piše se leto 16T6, lep dan. zimski dan, in krasno leto, ki od žene Benečane za vselej ...
Iz trdnjave se spusti Frankol se postavi v bojni red za bližnjimi vinogradi na krilih stoje konjiki v obrambo glavne čete. — Nič ne morejo Benečani Valovcem in U-skokom', ki streljajo in izzivajo z varnega. — "Hej, Antonini," se smeji Frankol, da se mu iskre drobne oči, "bežal boš! Streljajte fantje! Beži, beži! Za njim!" — njiki.za bezečimi Benečani . , A naenkrat krikne Frankol. Groni in strela! Pfevara! . . . Benečani se obračajo. SJtoešnjava nastane. Frankol pade raz konja . . . Nad njim besne divji kriki, padajo njegovi fantje. Do dvesto Avstrijcer pade . . . Frankol ne sliši, ne vidi."
t ni k Petrinje, Zagreba, Senja, I pasti trdnjava, ali jaz," je rekel
Medici. Pa je bil Odpozvafli Poldrugo leto se je držala Uradi-ška vkljnb *gladu in stiski. Pred
tev junaške nestrpnosti, benečan-'njo so se izkazali junake Traut-
podstotnik Kari ovca in Ti-sta, mož, ki je stal v "bitkah na najnevarnejših mestih, je padel kot zr-
ake zvijače.
XXXVI.
od kroglje . . . Tafro pa sta se prepirala Medici in Nasavski za poveljstvo . . . Tujci »o nas podpirali v borbi s slabotnim nadvojvodom. In.svet je spoznal rane poprej vsemogočne ljudovlade .... Venecija! Odtrgan je pajčolan,
Ti 'nisi več kraljica Adrije . . . Prestavljeni bodo Uskoki — umrl, poginil je njih drzni vojvoda — vendar nisi,
rdečem baržunu dož Erizzo. Ob ško. Vražji Kranjci! Delali so ču-njem sta zdravnika v jrnem ta- da! Vojaški komisar Markvard
ero Sana-lingo, pri njem sta sena torja Contarini in Manzoni; spremljata ga z bojišča. Oprezno hodijo mornarji za svojim poslom, polglasno le poveljuje kapitan. Dož je bolan, ranjen, dož je nevoljen, siten. Po dvajsetletnih praksah Je končal devetletno vojno inadrid -ski mir. Med vojno še 'se je potegoval rimski cesar zanj.. Nadvojvoda, ki je počel vojno radi samih Uskokov, ni hotel odnehati. Poslaniki vseh držav so posredovali. A nadvojvoda ni hotel priznati nadvlasti Benečanov na morju . . . Trpela je Benečija, trne-li Avstrija, Hrvaška. Zdaj je^d-\egel nadvojvoda, se je uklonila ljudovlada. Nadvojvoda mora odstraniti Uskoke — toda ni priznal Venecije za vladarico Adrije . . . Sklenjen podpisan je mir. Zavzela sta se zanj francoski in španski kralj. Sklenjen je ,a seyat ni zadovoljen ž njim, poslanika, ki sta podpisala pogodbo, je vrgel v ječo. In dož je ranjen, nevoljen. . .
Bled solni Erizzo v rdečein baržunu. Na suhem licu se zrcali duševna in telesina bolečina: Kako gladka, kako sinja je ta pot! O A-drija! Mirna je, ker drči njen knez, njen ženin, po njej. Adrija, Venecije izključna last . . Prazen sen . . ..Divjal je boj zanjo in kaj "je dosegih ljudovlada ? Ne priznajo je za vladarico Adrije; za potoke krvi, kupe zlata si ni pridobPa niti pedi zemlje, si ni osvojila za-željenega hrvaškega -Primorja . . . Drzni nayrti so se podrli ob avstrijski značajnosti, hrvaški hrabrosti. Stiskani od vseh strani so stali Avstrijci kot ^kale; znaČajen je ostal Ferdinand. Ni se podala zajeta Gradiška. Stiskana, izstradana posadka ni izgubila poguma, plemenite gospe in otroci niso hoteli izpustiti trdnjave. Plemkinje znanih imen, Turen, Strassoldo. Lanthieri, Rabata, so pomagale z nežnimi rokami Trautmannsdor-fu in Strassoldu dokončati, kar je bil začel Frankol. 15.000 krogel j so izstrelili v 25 dneh 11a Gradiško. Padlo je le 60 Avstrijcev v trdnjavi, oblegovalci so izgubili štiri tisoč mož in najboljšega, naj-plemenitejfcega zapovednika, hrabrega Pompeja Giustiniana. ^vu-gft je morila konje. Od prepTitko zakopanih se je širila tudi med vojake, pomorila 10.000 mož. Kuga je prišlo tudi v zaprto Gorico in Oradiško. Pomrla je tretjina mož, velik del žensk. Trpeli so in vztrajali. Gradiška, izstradana, zaprta, se ni podala. Zaman vsi be-nečanski napori. Padel je Giustiniani, padel Trautmannsdorf — Gradiška je stala , . . "Ali mora
manndof-if, Dampierri, Madras pred njo je vihral rdeči "plašč Va-lehsteina, so se svetile čelade-Va-1 strgan je venec 'loncev, so gozile iHfkoške kape. Vroč dan avgusta 1. 1617. Po A- Padli so junaki, kot Frankol, pa-driji hiti brzokrila bregantina, i del je poveljnik, pa vedno nove
bela dogaressa. Na ktovu sloni v j čete so si iskale poti pred Gradi-j Venecija, več tista — ni več tisti
tvoj dož ... "Dvanajst miljonov cekinov!
larju, učeni Tomaso Minuti in Pi-|Podpeški je šel ponoči čez Sočo in
potolkel s svojimi konjiki in kmeti 800 mož sovražne vojske. Stradali so v Gradiški. Strfcjivo je pošlo. Pe vedno se je našla pogumna četa, ki je prodrla sovražne, vrste, spravila s silo in zvijačo hrane in streliva po Soči v grad. Denarja ni, so pisarili Ferdinandu blaga j- j k dožu.
niki, a vedno se je našla kaka de- "Pri srcu — tako čudno . . . žela, sorodnik, ki je vsaj oblju- Kroglja je priletela — odletela bil, če ni dal. A oba Frankopana,; od jeklene srajce, a zdaj me tišči, Valenstein, Kranjci so nabirali na boli pri srcu . . . Kaj je kriknil svoje stroške vojake. I11 kako soj strelec, Contarini, kdo je bil?" se borili! Predrzni Uskoki, po. Tenek usmev zgane Contarino-
vzdihne dož, pritisne z izrazom bolečine roko na srce.
"Da," pregovori mrko Contarini, "a še več bi dali, da nismo segli nikdar v to prokleto gusar-sko gnezdo."
"Kje vas boli, svetli dož?" vpraša skrbno Minutti, se sklone
redrzrp
gum ni Dampierrovi hajduki, Va-lensteinovi Valonci, Frankopan; Hrvatje in drugi so se bili, umirali samozavestno. Za tebe, draga A-drija ... A nafiif Zakaj? Za plačo .. . Umikali, prehajali so radi, prodajali du.šo za denar. " Vse vem, kaj se .ie godilo v taborih, po vaših kuhinjah," je pravil Gradiškin poveljnik Strassoldo benečanskemu plemiču. "Os£b je dosti, toda malo vojakov", j" *o-žil rajni Giustiniani . . . Da ni padel plemeniti Giustiniani, xzadet
ve ustni. " Pozdrav .Turiša Senjanina," je klical strelec — 4'bole.'* pozdrav moj knez ..."
Strupeno ga pogleda dož. "Cul sem — a kdo je bil?"
"Eden mladih klati vitezov, ki so spremljali takrat reškega stotnika in nemškega viteza ..."
(Konec prihodnjič.)
Umetno pobarvano steklo 11a kakem cerkvenem oknu izgleda lepo; ne izgleda pa tako steklo lepo na tvojem prstanu.
Priznani Zobozdravniki zavod
ZOBOVJE ^P SAMO PO
To zobovje je krasno naravno sestavljeno.
NaA oddelek za ulagAiije plošč pri zobovju ima v rokah posebni in veiči zdravnik, ki ixua ie večletno skušnjo; vso to delo izvršuje sam. Ne pozabite, da mi jamčimo za vsako delo, da lahko z našim umetnim zobovjem grizete trdo koruzo s storža.
Ta naš specialist, l^i polaga zobne plow? pomerja do 15 umetnih zobovij bleht-rni riau; vsled toga lahko izvr&i svoje delo boljše, kot drugi dent isti, ki ininjo tak opravek le 1 krat na mesoc. Nas «j*M-iali*t naredi torej 6 boljših plošč, kot kak drugi — le eno.
Naše cene so zmerne.	Zl&t6 ZObllG
Srebrna polnitev zoba......... $ .50 /in • 1 99 1
čiščenje in likanje zob ....... 1.001 "BlldGre KfORC
Enamel polnitev .............. 1.00	0
Zlata pblnitev..........$1.00 do $2.00 g^k ^^
4' Bridge'' delo ... .S____________ 3.00; V WW P A
Bele, naravne krone ......... 3.00 jlf * O/A IVI\J mff *
Zlate zobne krone............. 3.00	0W ===== ^
$12.00 garantirano gumijasto vlo-	^^	^^
ženo zobovje................ 5.00	✓ -
$25.00 vloženo aluminijasto zobovje ....................... 12.00	I g
Pismena garancija za 10 let za vsako	fl t	i
delo.	>	I
G. O. I). Sutton, R120 Exchange Ave., Chicago, 111., vam bo z veseljem izjasnil, kako izvrstno in dobro je bilo njemu narejeno umetno zobovje v našem zobotehnicnem zavodu (Boston Dental Parlors) na 3009 E. 92 St., So. Chicago, III.
kitajte sledečo zahvalo:
V prijetno dolžnost si štejem, da naznanjam svojim prijateljem in vsemu občinstvu glede uloženega mi umetnega zobovja,' katero mi je naredil zobozdrav-niški zavod "Boston Dental Parlors". Moje "bridge" delo je popolno. Jaz imam umetno čeljust s petimi in 6 zobmi, več zlatih zobnih kron. I11 pri rsem tem nisem občutila niti najmanjše bolečine.
Mrs. Litinski, 8210 Bond Ave., So. Chicago, III.
BOSTON DENTAL PARLORS,
3009 E. 92. St. So. Chicago, v "Uebelle" posloplu.
Dr. FERGUSON, naslednik.
Telefon: So. Chicago 1622. Odprto zvečer in ob nedeljah.
POD VLADNIM NADZORSTVOM ZEDINJENIH DRŽAV.
Ustanovljena leta 1857
Nacionalizirana leta 1864
ZE 6 O LEX
je ta banka varno čuvala in držala prihranke ljudstva nažega mesta. Ustanovljena je bila leta 1857. Sedaj ima že 14,000 ulagateljev. Njeno skupno premoženje, ali imetje zoaša nad $8,500.000.00. Preostanek glavnice in čisti dobiček znaša nad $550.000.00, kar se drži v posebnem zaščitnem skladu.
Naložite torej Vaie prihranke v NAJSTAREJŠI IN NAJVEČJI BANKI V JOLEETU.

Narasli« obresti so polletno pripisujejo k glavnici, eil pa izplavajo ne hranilne uloge od $1.00 naprej,
396
FIRST NATIONAL BANK OF JOLIET.
Jollet,
Illinois.
LJUDSKA BANKA'